INTERVJU IZ NAŠIH KRAJEV On Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja str. 26-27 t Avtocesta usodna za štiri medvede str. 6 ZAPOSLOVAN JEINKAOERA-^—o Preverite prosta delovna mesta! str. 17 -Л. fß У St. 28 / Leto 72 / Celje, 13. julij 2017 / C ena 2, 50 EE UR / Odgoeorna urednico NIT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Vsak petek v juniju in juliju Vam jo pripeljemo v službo! i str. 14 LJUBECNA GOSPODARS TVO Počitnice v šoli? Zakaj pa ne! Starš i si več inoma ne mo rejo privoščiti več ko t teden ali dva poletnega dopu sta in vprašanje, kam z otrokom v času počitnic, mnogim povzroča sive lase. Že tretje loto organizirajo po letno počitniško varstvo v I.osnovni šoli Celje in otrokNAŠOTEZR jevsako leto vrč, njihovi zadovoljni obrazi pa tudi p ovedo vsestr. 3 i Moteči odpadki v bližini šole - so tudi nevarni? str.7 Tajfun:znorimi idejami na vrh sveta str. 4 Študentski servisi: pomoč štndentom v dobrem in slabem? str. 12-13 REPORTAŽA Manj znani turistični biseri Celja str. 28-29 ŠPORT Martir ČZate r Nostavlja temelje za novo sezon o str. 18 AKCIJA Poletni živalski fotonatečaj str. 44 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI ■ TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ » T 5 BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €>. TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ Ji A" Foto: Grup A Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^iet s4d.o.o. Parmovaulica53,SI-1000Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Uspelo nam je zaradi stalnih sprememb in razvoja, ker smo izbirali prave ljudi, a tudi zaradi vizije, ki se včasih morda zdi malo nora, vendar se potem pokaže kot edina pametna.« Iztok Špan, direktor podjetja Tajfun »Mame povedo, da so zaznale, da je otrok drugačen, da so na to morda opozorile pediatra, a jih je ta odpravil, dokler niso same vzele stvari v roke. Ko starši pridejo v ambulanto za avtizem, dobijo diagnozo, terapije pa niso plačane.« Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja »Mladim svetujem, naj bodo aktivni. Če jim prva služba ni usojena, naj ne čakajo doma, ker jim naslednja ne bo padla z neba. Domov jih ne bo nihče prišel iskat.« Simona Knez, vodja prodaje turističnih križarjenj na križarki »Težava Celja in verjetno kar Slovenije je, da namesto lokalnih slikarskih presežkov vzamemo raje tuj ponaredek.« Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar in galerist »Ko mi ne gre, dostikrat podvomim vase. Ko pa mi steče, ko smučam tako, kot najbolje znam, mi je zelo lepo. Dobim občutek, da lahko krojim vrh tekme svetovnega pokala.« Martin Čater, smučar 1 PETEK / 27 o' O" SOBOTA I 1 NEDELJA I o1 ^ 27 \l/ 29 dA- 13 Zlati lesk med našimi T I I T I Na splošni maturi v regiji več kot 30 zla- I I Id IU I d II II tih maturantov Slovenskim maturantom se je v ponedeljek odvalil velik kamen od srca. Znani so bili rezultati spomladanskega roka splošne mature 2017. Letos je maturo opravljalo približno 6.400 kandidatov, v Savinjski regiji jih je bilo 642. Maturo je opravilo malo več kot 93 odstotkov slovenskih gimnazijcev. Po besedah ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič je to dober rezultat, saj ne odstopa bistveno od prejšnjega leta, ko je maturo opravilo približno 94 odstotkov kandidatov. Letos je bilo 260 tistih, ki so dosegli najvišje število točk, med 30 in 34. Najvišji možen uspeh, 34 točk, je doseglo 15 kandidatov. Med njimi ni celjskih gimnazijcev. Med zlate maturante pa se je vpisalo več kot 30 dijakov celjskih gimnazij. Dijaki slovenskih gimnazij so na maturi povprečno dosegli 20,1 točke. Na I. gimnaziji v Celju je maturo opravil 201 dijak od 207 prijavljenih. Tako so »kajuhovci« maturo opravili s približno 97-odstotno uspešnostjo, s čimer so presegli državno povprečje. Nad slovensko povprečje se je I. gimnazija povzpela tudi z doseženim povprečjem, ki je znašalo 21,33 točke. Tudi letos se lahko šola pohvali z velikim številom zlatih maturantov, letos jih je 20. Ti so Kaja Gajšek, Jošt Yoshinaka Gerl, Domen Goste, Anže Grubelnik, Tina Hohnjec, Lea Hostnik, Miha Jug, Timotej Kadilnik, Tajda Ki-tak, Tjaša Kolman, Matija Lovšin, Ivana Mazzoni, Maturitetna spričevala na I. gimnaziji v Celju, ki ima kar 20 zlatih maturantov, je podelil ravnatelj Anton Šepetavc. Nik Nadvežnik, Tadej Po-čivavšek, Breda Polak, Sebastian Rajšter, Hana Skale Mastnak, Maša Smajila, Timen Stepišnik Perdih in Matija Teršek. Veliko jih je doseglo 29 točk. Vsi imajo možnost vpogleda v matu-ritetne pole in tudi pritožbe na rezultate, zato na gimnaziji pričakujejo še kakšnega zlatega maturanta. Na Gimnaziji Celje - Center je splošno maturo opravljalo 96 kandidatov, opravilo jo je 94 gimnazijcev, tako so dosegli 98-odstotno uspešnost. Dijaki so dosegli povprečno 20,1 točke, kar je enako slovenskemu povprečju. Zlati maturantki sta Klementina Krulec in Saša Gerlj. Na Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje je maturo opravljalo 113 kandidatov, od tega jih je bilo uspešnih 94 odstotkov. Imajo dve zlati maturantki, in sicer Lano Kuzman in Laro Mihelič. Skoraj četrtina maturantov je dosegla odličen uspeh. Na Gimnaziji Velenje je maturo opravljalo 69 dijakov, neuspešen je bil samo eden. Z nazivom zlati maturant se ponašajo Ajda Frankovič, Nejc Potočnik, Metka Pirnat in Meta Kodrič. Z rezultati letošnje mature so zelo zadovoljni tudi na Gimnaziji Slovenske Konjice. Vseh 61 dijakov je maturo opravilo uspešno, kar pomeni, da šola končuje šolsko leto s stoodstotnim maturitetnim uspehom. Tri dijakinje, Maruša Fijavž, Klementina Po-lanec in Izza Zorc, pa so se ponosno zapisale med zlate maturantke. KP, StO, foto: GrupA ■ V ■ V I "VI" , ■ ■ I ■ Lepši zelezniški postaji v Celju Vrednost obnovitvenih del 36 milijonov evrov Gradbena dela na železniški postaji v Celju Že približno pol leta mineva od začetka obsežnih obnovitvenih del na železniški progi Zidani Most-Celje, katerih investicijska vrednost znaša 280 milijonov evrov. Trenutno so dela osredotočena na območje železniških postaj Celje in Laško, vrednost teh del pa je ocenjena na 36 milijonov evrov. V Celju obnova zajema na tovornem in potniškem delu železniške postaje. »Obnovljenih bo 11,5 kilometra tirov, več kot 24 kilometrov vozne mreže, urejeni bodo elektro in strojne inštalacije ter signalnovarnostno naprave, peronska infrastruktura, dva propusta in štirje podhodi,« je povedal Dean Jurkovič, vodja sektorja za AKTUALNO 3 Maša Smajila, I. gimnazija v Celju, 33 točk: »Matura mi pomeni zrelostni izpit. Zelo sem zadovoljna z rezultatom, sem presrečna. Pomeni mi zagotovilo za vstop na fakulteto. Drugače pa sem zelo ponosna, cela moja družina je. Na maturo se moraš začeti pripravljati dovolj kmalu in delati sproti. V dveh tednih se štiriletne snovi ne moreš naučiti. Študirat grem dentalno medicino, zato mi bodo točke prišle res prav.« Hana Skale Mastnak, I. gimnazija v Celju, 31 točk: »Rezultat na maturi mi pomeni zelo veliko, ker se lahko zaradi njega vpišem na želeno fakulteto. Za ta rezultat sem se zelo trudila, zato je to nek večji dosežek v mojem življenju. Maturo sem uspešno opravila tako, da sem štiri leta delala sproti, si shranjevala zapiske. Študirala bom pravo v Ljubljano.« Tadej Počivavšek, I. gimnazija v Celju, 32 točk: »Matura mi je pomenila nek boj, da bi prišel na želeno fakulteto, kar mi je uspelo. Lahko bom šel študirat medicino v Ljubljano. Matura je tudi preizkus sposobnosti. Sploh pri angleščini, ker bi rad šel v okviru študija tudi v tujino. Na maturo sem se pripravljal tako, da sem delal sproti. Za matematiko pa sem imel takšnega profesorja, da se mi ni bilo treba prav veliko pripravljati, saj nas je veliko naučil že prej. Mislim pa, da je ponavljanje v zadnjem letu zelo pomembno.« Saša Gerlj, Gimnazija Celje - Center, 31 točk: »Uspeh mi pomeni neko potrditev dela štirih let. To ni samo moje delo, ampak tudi delo profesorjev. Veliko je pripomogla tudi podpora staršev pri učenju in tudi izven-šolskih dejavnostih. To je lep zaključek štiriletnega druženja s sošolci. Vsem, ki želijo biti uspešni na maturi, bi svetovala, naj zaupajo svojim profesorjem, saj vedo, kaj delajo, in njihovi nasveti so pomembni. Študirat grem medicino v Maribor.« Klementina Krulec, Gimnazija Celje -Center, 32 točk: »Ves trud, ki sem ga vlagala v šolo in učenje, se mi je s tem uspehom na maturi poplačal. Najboljša priprava na maturo je sprotno delo. Na maturo ne smemo gledati kot na neko zlo, ki ga je treba preprosto opraviti, ampak kot na nekaj, s čimer pridobimo novo znanje. Če se v učenje podaš z več veselja, gre veliko lažje. Študirat grem v Abu Dhabi, in sicer v podružnico newyorške univerze. Tja grem študirat, ker univerza ponuja mednarodno okolje. Mislim, da bo moja osebnostna in profesionalna rast večja kot v Sloveniji.« Lana Kuzman, Gimnazija Lava, 31 točk: »Današnji dan mi pomeni predvsem olajšanje, saj si lahko končno oddahnem. Lahko sem precej prepričana, da sem sprejeta na želeno fakulteto. Študirala bom psihologijo, kjer so omejitve zelo visoke. Na maturi mi je največ težav povzročal jezikovni del slovenščine. Mislim, da letos pri tem nisem bila osamljena. Dober rezultat sem pričakovala. Zdaj pa je čas za počitnice in zelo se že veselim morja s starši.« Jošt Yoshinaka Gerl, I. gimnazija v Celju, 31 točk: »Uspeh na maturi mi pomeni soliden rezultat pri preverjanju splošnega znanja. Lahko bi bilo boljše, a vendar ni bilo najslabše. Najbolje je, da se na maturo začneš pripravljati že na začetku četrtega letnika, sam sem se intenzivneje pripravljal v zadnjem mesecu. Študiral bom nemščino v Ljubljani.« Sebastian Rajšter, I. gimnazija v Celju, 30 točk: »Ta rezultat mi pomeni res veliko, ker sem se v tem zadnjem letu res potrudil za šolo, in sicer za razliko od prejšnjih let, ko sem imel tudi veliko drugih obšolskih obveznosti. Mislim, da sem si zaslužil rezultat. Vsem, ki želijo dobro opraviti maturo, svetujem, naj hodijo na priprave s profesorji. Rešujejo naj tudi stare maturitetne naloge, saj je princip nalog isti. Jaz grem študirat kemijsko inže-nirstvo, ker me to zanima.« in Laškem železnice v državni direkciji za infrastrukturo in dodal, da so dela na tovornem delu postaje v glavnem že končana. V okviru teh del bo obnovljen tudi podvoz pri celjski pošti, o čemer smo pisali že v prejšnji številki NT. Podobna dela podjetji ŽGP in CGP opravljata tudi na območju železniške postaje v Laškem, kjer je predvidena tudi obnova postajnega poslopja. V okviru dosedanjih del je sicer že bilo ukinjeno nevarno nivojsko križanje v Šmihelu. »Še vedno ga bo mogoče vzpostaviti za intervencijske poti ob morebitnih poplavah«, je še povedal Dean Jurkovič. Po pogodbi bi dela morala biti končana do naslednje pomladi, a bo glavnina tako v Celju kot v Laškem po napovedih končana že letos, pred zimskim obdobjem. Obnovitvenim delom na železniški progi Zidani Most-Celje je treba prilagoditi tudi potniški in tovorni promet. Prihaja do zapor, preusmeritev, oteženega dostopa do peronov, potnike na delu proge vozijo tudi avtobusi. »Tudi zamudam se žal povsem ni mogoče izogniti, zelo smo pozorni na varnost potnikov, ki jih naprošamo za razumevanje. Gre za naložbo prihodnost, v sodobnejšo železniško infrastrukturo, ki bo omogočala, da bo potovalni čas krajši,« je še pristavil Dean Jurkovič. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA, GrupA V okviru obnovitvenih del na železniški postaji v Laškem je bil ukinjen nivojski železniški prehod. Lara Mihelič, Gimnazija Lava, 30 točk: »Občutki so noro dobri, še posebej ker takšnega uspeha nisem pričakovala. Tudi jaz si lahko oddahnem, saj vpis na farmacijo ni več vprašljiv. Na maturo se nisem pripravljala zelo dolgo, v tistem kratkem času pa sem se učila res intenzivno. Kaj bo prinesla prihodnost, težko napovedujem. S službo se seveda še ne obremenjujem, ker je pred mano še veliko drugih stvari. O tem, da bi morala nujno v tujino, ne razmišljam, če pa bi se mi ponudila priložnost, verjetno ne bi dolgo pomišljala.« 4 GOSPODARSTVO Z norimi idejami na vrh sveta Tajfun s Planine pri Sevnici proslavil 50 let delovanja - Tudi letos nekaj novih strojev, kmalu tudi nova proizvodna hala Na proslavi ob praznovanju 50-letnice Tajfuna se je direktor Iztok Špan s posebnim darilom zahvalil tudi ustanovitelju podjetju in svojemu očetu Jožetu Španu. Tajfun sodi v sicer maloštevilno, a zelo pomembno skupino slovenskih podjetij, ki so v svoji dejavnosti iz obrtne delavnice prerasla v svetovne igralce. »Uspelo nam je zaradi stalnih sprememb in razvoja ter predvsem zaradi najsodobnejše tehnologije, ki jo nenehno uvajamo v proizvodne procese. Uspelo nam je tudi, ker smo izbirali prave ljudi, a tudi zaradi vizije, ki se včasih morda zdi malo nora, vendar se potem pokaže kot edina pametna,« je ob 50-letnici podjetja povedal direktor Iztok Špan. Tajfun je eden največjih svetovnih proizvajalcev gozdarske mehanizacije, njegovi najpomembnejši izdelki so vitli in rezalno--cepilni stroji ter zadnjih nekaj let tudi hidravlična dvigala. Tajfun je leta 1967 na Planini pri Sevnici ustanovil Jože Špan, ki je še danes prokurist podjetja in še vedno dela v razvoju. Prvi izdelek, s katerim se je predstavil trgu, je bil pu-halnik za seno. S senom je povezana tudi ena zadnjih novosti podjetja - viseče dvigalo za seneno mleko, ki je uporabno tudi drugje v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji. V Tajfunu so viseče dvigalo razvili na pobudo avstrijskega podjetja HSR, s pomočjo katerega jih tudi tržijo v Evropi in izven nje. »Na trgu visečih dvigal je Tajfun tisti, ki določa nove trende,« ponosno pravi Iztok Špan in za letos napoveduje še nekaj novosti. Oktobra bo Tajfun poslal na trg nov tip profesionalnega gozdarskega vitla, novembra pa še svoj najnovejši rezalno-cepilni stroj. Brez razvoja ne bi bilo Tajfuna V Tajfunu vse izdelke razvijajo sami, inovativnost ščitijo s patenti. Prodajajo jih pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. »Brez razvoja sploh ne bi bilo Tajfuna, to je temelj našega podjetja, ima ga že v svojem DNK-zapisu. Inovacije je začel razvijati oče, zdaj nadaljujem jaz in za nove stroje ter izboljšave starih res namenjamo veliko denarja ter tudi časa,« poudarja Iztok Špan. V podjetju se z razvojem, za katerega namenjajo od 10 do 15 odstotkov letnih prihodkov, ukvarja desetina od 300 zaposlenih. Tajfun ima v Evropi in izven nje 35 distributerjev. Njegov največji posamični trg je še vedno Nemčija. Z izvozom ustvari približno 90 odstotkov prihodkov, ki zadnja leta znašajo približno 20 milijonov evrov. Poleg Evropske unije, kamor proda največ svojih izdelkov, med pomembnejše trge prišteva tudi Rusijo, Kanado in države bivše Jugoslavije. Zaradi povečanega povpraševanja je začel graditi novo proizvodno halo, ki bo končana predvidoma novembra. V podjetju načrtujejo, da bodo do leta 2018 svoje prihodke od prodaje povečali na 28 milijonov evrov. Špan pravi, da bodo načrte uresničili, saj se drugače ne bi odlo- čili za širitev proizvodnih prostorov. Pet hčerinskih družb Tajfun ima hčerinska podjetja v Rusiji, ZDA, Srbiji in Braziliji. »Podjetja, ki jih imamo v tujini, so predvsem naše okno v svet. Njihov prispevek k prihodkom celotnega podjetja je sicer skromen, a vztrajno raste,« pojasnjuje Iztok Špan, ki je februarja letos z ruskim podjetjem Vektor podpisal memorandum o sodelovanju. Kot pravi, je ruski trg eden pomembnejših za podjetje in kljub številnim krizam se z njega niso umaknili, kar njihovi partnerji zelo cenijo. Zato Špan pričakuje, da bo Tajfun svojo prodajo v Rusiji še povečal. Tajfun ima hčerinsko podjetje tudi v Sloveniji. Pred petimi leti je kupil podjetje Liv hidravlika v Postojni, ki izdeluje različne stroje in hidravlična dvigala. Lani je Liv Tajfun, ki zaposluje sto ljudi, ustvaril 5,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Na vprašanje, ali razmišlja o nakupu še kakšnega podjetja, Špan odgovarja, da si tarč nikoli ne določa vnaprej, ampak je vse stvar trenutnih potreb. JANJA INTIHAR Foto: arhiv podjetja Tajfun Letos 60-odstotna rast V Odelu zaradi novih naročil gradijo nove proizvodne hale in odpirajo nova delovna mesta »Prizadevamo si, da bi v Slovenijo prišli najboljši tuji investitorji, ki bodo imeli dobre programe in bodo okolje ohranili zeleno,« je poudaril predsednik vlade Miro Cerar. Trak ob odprtju so z njim prerezali (z leve): direktor Odela Davorin Dobočnik, direktor skupine Odelo Muhammet Yldiz, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predstavniki treh generacij turškega lastnika - Ahmet, Izzet in Fatih Bayraktar. V Odelu iz Prebolda, ki razvija in izdeluje zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov, so v manj kot letu zgradili novo proi-zvodno-logistično halo. Širitev proizvodnih prostorov je bila nujna, saj je podjetje pridobilo veliko naročil za izdelavo luči za nove oziroma osvežene modele avtomobilskih znamk BMW, Audi in Mercedes. Nova hala, ki so jo namenu predali v začetku tedna, je le ena od treh, ki jih bodo zgradili letos. Zaradi novih poslov v Odelu za letos napovedujejo 60-odstotno rast prihodkov. Število zaposlenih naj bi se povzpelo na 1.450, kar pomeni, da se bodo uvrstili med pet podjetij, ki imajo v Savinjski regiji največ zaposlenih. Najnovejša hala meri 6.600 kvadratnih metrov, v njej bo poleg proizvodnih in logističnih površin tudi več pisarniških in drugih prostorov. Naložba je vredna 3,7 milijona evrov in je samo manjši del vsote, ki so jo lastniki Odela namenili za širitev proizvodnje v Sloveniji. V dveh letih, od lanskega oktobra do decembra 2018, bodo namreč v gradnjo novih hal, nakup novih strojev in za nova delovna mesta vložili 23 milijonov evrov. Letos bo Odelo svoje proizvodne in logistične prostore v Preboldu z gradnjo še dveh hal povečal za 10 tisoč kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo imela tovarna že skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Kmalu 1.450 zaposlenih Zaradi novih poslov v Odelu načrtujejo, da bodo letos čiste prihodke od prodaje povečali na 172 milijonov evrov, kar v primerjavi z letom 2016 pomeni 60-odstotno rast. Od lanskega oktobra so na novo zaposlili 370 ljudi, tako da je trenutno v podjetju že 1.320 zaposlenih, do konca leta naj bi jih bilo 1.450. Direktor Davorin Dobočnik pravi, da se Zaradi velikih naložb in odpiranja novih delovnih mest je država od leta 2005 do danes Odelu namenila že 6,5 milijona evrov. Po napovedih ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška bo podjetje za svoje zadnje naložbe do konca leta 2017 dobilo še pol milijona evrov državnega denarja. GOSPODARSTVO 5 Glamurozno kampiranje tudi v Termah Olimia V kampu Natura postavili 20 razkošnih šotorov - Z letošnjim poslovanjem zadovoljni Terme Olimia so sredi svojega največjega naložbenega cikla v zadnjih letih. Marca so začele prenavljati svoj najstarejši bazenski kompleks Ter-malija, ki bo v novi podobi v celoti zasijal konec prihodnjega leta. V teh dneh pa so že končale prenovo svojega najbolj znanega gostišča Lipa in kampa Natura poleg vodnega parka Aqualuna, v katerem so postavili dvajset razkošnih šotorov, namenjenih predvsem tistim z debelejšimi denarnicami. Vrednost vseh treh naložb je 11,5 milijona evrov, od tega so za postavitev tako imenovanega glamuro-znega kampa namenili milijon evrov. Pri vedno bolj priljubljeni glamping ponudbi Terme Olimia sodelujejo z družbo Adria Dom, ki je del skupine Adria Mobil. Vsako podjetje je v projekt vložilo pol milijona evrov. Terme Olimia so prispevale zemljišče, ureditev terena in napeljave, Adria Dom pa šotore. Glamping bosta tržili obe podjetji, upravljale ga bodo terme, pogodbo o sodelovanju sta podpisali za deset let. Za tiste, ki radi plačajo več Razkošni šotori, katerih notranjost je kot hotelska soba, lahko skupaj sprejmejo do 62 oseb. Prenočitev z zajtrkom za dve osebi stane 180 evrov, v šotoru za štiri osebe pa 280 evrov. Kot pravi direktor Florjan Vasle, računajo predvsem na goste iz zahodne in severne Razkošni šotori v kampu Natura v Termah Olimia lahko skupaj sprejmejo do 62 gostov. Prenočitev z zajtrkom za dve osebi stane 180 evrov, v šotoru za štiri osebe pa 280 evrov. V Termah Olimia so letos v prvih šestih mesecih imeli 138.484 nočitev, kar je odstotek več kot lani, njihove bazene je obiskalo 61.846 kopalcev. bodo pri tej številki za nekaj časa ustavili, prihodke od prodaje pa bi radi čim prej povečali na 200 milijonov evrov. »Ključ našega uspeha so prave odločitve, trdo delo, ustvarjalnost in timsko delo zaposlenih. Trudimo se tudi, da bi v proizvodne procese vnesli čim več izboljšav, saj želimo postati podjetje, ki je dobro v svetovnem merilu in ne le lokalnem,« pojasnjuje Dobočnik. O plačah zaposlenih, ki niso ravno odraz uspešnega poslovanja podjetja, pa pravi: »Pred kratkim smo naredili korak naprej in trudimo se, da bi plače zviševali tudi v prihodnje. Zaposleni se mo- rajo zavedati, da delamo na globalnem trgu, kjer je konkurenca zelo velika, in tudi tega, da želimo biti tukaj še zelo dolgo.« Ponosni na slovenski Odelo Skupina Odelo, ki ima sedež v Stuttgartu in je od leta Evrope, ki so za počitniko-vanje v sožitju z naravo pripravljeni plačati več. Šotore, ki so narejeni iz lesene konstrukcije in naravnega platna, obkrožajo drevesa in manjša reka, imajo tudi prostor za druženje gostov, kjer jim bodo na skupnem ognjišču hrano pripravljali kuharji Term Olimia. Zadovoljni s poslovanjem Tako kot v kampu Natura bodo Terme Olimia storitve na višji ravni in z vrhunskimi programi svojim gostom ponujale tudi v prenovljenem bazenskem kompleksu Termalija. Naložbo, 2011 v lasti turškega holdinga Bayraktarlal, v svojih štirih podjetjih v Nemčiji in Sloveniji zaposluje malo več kot 1.700 ljudi. Direktor skupine Muhammet Yldiz pravi - in z njim se strinja tudi lastnica, družina Bayraktar - da je slovenski Odelo njihovo najbolj uspešno podjetje. »Na podjetje v Preboldu smo zelo ponosni, saj je v relativno kratkem času naredilo zelo veliko. Rast prihodkov dokazuje, da so bile vse naše odločitve o investicijah prave, pri čemer je treba tudi poudariti, da brez kakovostnega dela zaposlenih podjetje ne bi bilo tako uspešno. Med našimi kupci v avtomobilski industriji velja Odelo za dobrega in zanesljivega partnerja,« je zadovoljen Yldiz, ki o prihodnjih vlaganjih v slovensko podjetje še ne želi govoriti. Pravi, da bo vse odvisno od tega, kakšne prihodke bo ustvarjalo in kakšne bodo razmere na trgu. JANJA INTIHAR Foto: GrupA ki je vredna 10 milijonov evrov, so v termah razdelili v dva dela. Letos bodo popolnoma porušili in na novo zgradili bazenski del, prihodnje leto bodo obnovili še prostore pri vhodu, recepcijo in garderobe. V Termah Olimia so z letošnjim poslovanjem zadovoljni. V prvih šestih me- secih so imeli 8,7 milijona evrov prihodkov, kar je 7 odstotkov več kot v nekem lanskem obdobju, prenočitev je bilo več za odstotek. Še bolj so rasle njihove Terme Tuhelj, ki so letos prihodke povečale za 16 odstotkov in nočitve za 21 odstotkov. JANJA INTIHAR Foto: arhiv Terme Olimia Skupaj z novo proizvodno-logistično halo in s še dvema, ki ju bo zgradil do konca leta, bo Odelo v Preboldu imel skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Brezposelnost se zmanjšuje Junija je število brezposelnih v Sloveniji padlo pod 85 tisoč. Brezposelnost se je znižala v vseh območnih enotah, so sporočili iz republiškega zavoda za zaposlovanje. Konec junija je bilo v državi registriranih 84.793 brezposelnih oseb, kar je 3,3 odstotka manj kot maja in 15 odstotkov manj kot junija lani. V velenjski območni službi se je junija v primerjavi z majem brezposelnost znižala za 4,7 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa kar za 19,7 odstotka. V občinah, ki jih pokriva celjska območna služba zavoda za zaposlovanje, se je v zadnjem letu brezposelnost zmanjšala za 15,3 odstotka. Na območju Celja je trenutno registriranih 9.338 brezposelnih oseb in na območju Velenja 4.952. JI ZASEBNI OBJEKTI " Znamenje dobrega gospodarji ■ urejena okolica ( П Simbio, d.o.o./ Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si simbfo vrtnarstvo Po treh medvedjih mladičih povozili še medvedko Medvedka na avtocesti iskala svoje poginule mladičke - Medved vedno pogostejši obiskovalec jugozahodnega dela Spodnje Savinjske doline VRANSKO - Na avtocesti med predorom Ločica in cestninsko postajo Vransko so v torek zgodaj zjutraj najprej povozili tri medvedje mladiče, stare približno pet mesecev. Še ne dan kasneje je na avtocesti za izvozom Vransko proti Ljubljani, kjer je najverjetneje iskala svoje mladičke, poginila še medvedka. Voznik osebnega vozila ni bil poškodovan, medtem ko je vozilo povsem uničeno. Intervencijske skupine Zavoda za gozdove Slovenije so v torek popoldne nepoškodovano medvedko opazile približno 20 metrov od avtoceste. Medvedko so pregnale proti jugu, a se je ponoči vrnila na avtocesto, ki je na tem delu zaščitena zgolj z ograjo, ki ne zagotavlja popolne zaščite. Na nekaterih mestih je poškodovana, prav tako pa je dovolj nizka, da jo odrasel medved lahko preskoči. Medvedja družina naj bi domnevno splezala pod njo oziroma jo preskočila. Medvedka se je 20 ur kasneje tako ponovno znašla na avtocesti, kjer jo je povozil voznik osebnega vozila. Odgovorne službe so sicer zmanjšale omejitev hitrosti na tem odseku na 80 km/h, kar pa očitno ni preprečilo nesreče. Ob tem bi bilo smiselno dodatno zavarovanje avtoceste, ki pa bi bilo v tako kratkem času najverjetneje nemogoče. Tovrstne nesreče na območju trojanskih predorov so izjemo redke. »Presenečeni smo, da medvedka ni izbrala druge, lažje poti. Prehod je namreč možen pod avtocesto, nad tuneli in celo pod viadukti. Avtocesta je zavarovana z mrežo, vendar ta ne zagotavlja stoodstotne zaščite,« pojasnjuje Peter Terglav, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Člani Lovske družine Tabor so nesrečno medvedjo družino že prejšnji teden s pomočjo kamere opazili pri enem od krmišč, ki so sicer prvotno namenjena divjim prašičem. Stara stoletna pot Na območju občine Vransko je stara stoletna pot medvedov, po kateri se medvedi s kočevsko-notranjskega območja selijo čez Zgornjo Savinjsko dolino proti severu do Avstrije in naprej. »Prometnice so tovrstne koridorje, ki so >začrtani< v genih divjadi, presekale in jim s tem prekrižale pot. Pred leti so celo sredi belega dne opazili medveda, ki je šel ob cesti od Izlak proti Trojanam,« pojasnjuje Zdravko Mastnak, strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje. Nenavadno je, da so tokrat na območju, ki je sicer značilno kot prehodno, opazili medvedko z mladiči, ki se praviloma ne preseljuje, temveč se zadržuje v osami predvsem v kočevsko-no-tranjskih gozdovih. Kdaj točno so potovanja medvedov, je težko opredeliti, dejstvo pa je, da se je v zadnjem času povečalo njihovo število na tem območju, kar je najverjetneje posledica njihovega naraščanja v osrednjih območjih gibanja, to je v koče-vsko-notranjskih gozdovih. Na širšem območju občine Vransko medveda opazijo že skoraj vsako leto. Nedavno so na območju Gozdnika za- znali dva mlajša medveda, ki sta nato na Šmohorju poškodovala enega od čebelnjakov. Medvedi so v Sloveniji zavarovani, zato njihov odstrel ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, ko njihova prisotnost ogroža ljudi ali domače živali. Tudi ris in šakal Lovske družine ponavadi medvede opazijo pri krmiščih, kjer imajo nastavljene kamere, s pomočjo katerih spremljajo populacijo divjadi. V prvi vrsti so lovišča namenjena divjim prašičem, pri čemer nemalokrat opazijo tudi druge veliko manj pogoste gozdne živalske vrste, ki v naših gozdovih niso stalne. V Gornjem Gradu so tako lani na ta način opazili risa, prav tako so kamere posnele že tudi šakala, na katerega lovci naletijo zelo redko. ŠPELA OŽIR V prometni nesreči so bili povoženi trije medvedki, stari približno pet mesecev, ki so jih nekaj dni pred tem opazili člani Lovske družine Tabor. (Foto: TT) Še pred nekaj dnevi se je nesrečna medvedja družina takole brezskrbno sprehajala po gozdovih v okolici Tabora in Vranskega. Pri enem izmed krmišč jih je ujela kamera Lovske družine Tabor. Odstop za umiritev razmer ali prilivanje olja na ogenj? je po glasovanju ostro odzval Tomaž Režun. Napovedal je, da bo občina kot ustanoviteljica zdravstvenega doma izposlovala spremembe v statutu tega javnega zavoda, ki ji bodo omogočile več vpliva, kar pomeni tudi drugačno sestavo sveta zavoda. Ingrid Kus Sotošek ni več direktorica Zdravstvenega doma Radeče RADEČE - Po več mesecih nesoglasij in ostrih besednih puščic z Občino Radeče kot ustanoviteljico zdravstvenega doma je pred dnevi z mesta direktorice tega javnega zavoda odstopila Ingrid Kus Sotošek. Vršilka dolžnosti direktorice bo največ eno leto Vladimira Tomšič, sicer direktorica ZD Sevnica. Občina, v njenem imenu javno predvsem župan Tomaž Režun, je direktorici očitala nepravilnosti in nezakonitosti pri poslovanju ter vodenju zavoda, kar je Ingrid Kus Sotošek zavračala z utemeljitvijo, da za očitke in obtožbe ni nobenih oprijemljivih dejstev in dokazov. Delo direktorice je opravljala v polovičnem delovnem času, delala je namreč tudi kot zdravnica in glede tega njenega dela ni bilo nobenih pripomb. Njen odstop z mesta direktorice zavoda pomeni presenečenje, saj je še sredi junija dobila podporo na seji sveta zavoda, na kateri je občina zahtevala njeno razrešitev. Takrat so za to, da ostane na položaju, glasovali štirje predstavniki sveta zavoda od sedmih - poleg dveh zaposlenih in predstavnice zdravstvene zavarovalnice Marine Senčar še predstavnica občine Zdenka Hudoklin. Takšen rezultat glasovanja je za župana Občine Radeče Tomaža Režuna pomenil veliko razočaranje in ogorčenje. »Za nezakonitosti in nepravilnosti v delovanju zavoda ter za posledice takšnega ravnanja bo moral prevzeti odgovornost svet zavoda,« se Medtem se je zgodil preobrat in direktorica je »nepričakovano« odstopila. Sicer odstop niti ni bil tako nepričakovan, vsaj za Zdenko Hudoklin in Marino Senčar ne. Že po neuspeli razrešitvi sta napovedali, da bo verjetno Ingrid Kus Sotošek sama odstopila zaradi nevzdržnih odnosov z ustanoviteljico občino, ki ji onemogoča normalno opravljanje dela. »Ne gre za to, kdo je ob tej odločitvi zmagal ali izgubil, saj zaradi takšnega stanja vsi izgubljamo. Prepričan sem, da je ta poteza pravilna, in zdaj gremo naprej, kot smo si želeli, da naredimo red v zdravstvenem domu,« je odstop komentiral radeški župan Tomaž Režun. Za komentar smo zaprosili tudi Ingrid Kus Sotošek, ki pa se na naše pozive ni odzvala. Svet zavoda ZD Radeče je na torkovi seji za novo vršilko dolžnosti direktorice imenoval Vladimiro Tomšič, sicer direktorico ZD Sevnica. Kot vršilka dolžnosti bo naloge direktorice radeškega zdravstvenega doma opravljala največ eno leto, v tem času pa bo objavljen razpis za direktorja s polnim, štiriletnim mandatom. ROBERT GORJANC Kovinski odpadki morajo stran, je inšpektorat naložil podjetju. Odpadki bi morali biti že odstranjeni, vendar kljub naročenem odvozu izvajalec Nekaj praznih sodov naj bi podjetje že odstranilo, so nam povedali odvoza tega ni storil. inšpektorji. Pogled na tako odložene odpadke za marsikoga ni prijeten. Moteči odpadki na Ljubečni - so tudi nevarni? Nekateri nanje opozarjali že lani - Inšpektorji pri Šumerju pretekli teden CELJE - Pretekli teden smo v rubriki Bralci poročevalci objavili zapis o kupu odpadkov na območju ob znanem podjetju Šumer na Ljubečni. Na odlagališče nas je opozoril bralec, ki je med odpadki opazil plastiko, tudi sode z oznako »olje«. Vsi odpadki naj bi izvirali iz proizvodnje oziroma so namenjeni za proizvodnjo v omenjenem podjetju. Ker je v neposredni bližini tudi šola, nas je zanimalo, kaj vse točno je med odpadki, ali so nevarni in zakaj se kopičijo. Odgovore smo dobili tako iz podjetja kot od inšpekcijskih služb, ki so do zdaj ravno zaradi kupa odpadkov že bile na terenu. Na inšpektorje Inšpektorata RS za okolje in prostor se je že večkrat obrnil ravnatelj OŠ Ljubečna Martin Grosek. Kot nam je v pisni izjavi dejal, je prijavil domnevno škodljivo delovanje podjetja Šumer pristojnim inšpekcijskim službam že večkrat. Zaveda se namreč, pravi, da mora šola zagotavljati šolsko delo otrok v urejenem, varnem in zdravem okolju. Kdaj inšpekcija ukrepa? In kaj se je zgodilo na osnovi njegovih prijav? Iz dokumentacije, ki jo je poslal, je razvidno, da se je največ črnila prelilo zaradi pogojev za posredovanje inšpektorjev. Inšpektorji so ravnatelju namreč odgovorili, da gre le za »pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka« in ne za zahtevo stranke (v tem primeru šole), na podlagi katere se lahko takšen postopek začne po uradni dolžnosti. Grosek meni: »Inšpektorji poznajo problem, a so ga z upravnim postopkom obšli, vsebinsko bistvo pa je ostalo nerešeno, kar je dobro razvidno iz fotografij v prispevku in tudi iz fotografij, ki so bile priložene prijavi. Nerešen problem predstavlja stalno nevarnost za okolico, v kateri je tudi šola.« Med drugim se je tudi pritožil zaradi neukrepanja inšpektorja. »Manj pomembne zadeve, med katere sodi tudi vaša prijava, pridejo na vrsto, ko to dopušča čas,« so mu na to odgovorili lani. Hkrati so mu odgovorili, da je inšpektorat že posredoval. In sicer zaradi »začasno skladiščenega zemeljskega izkopa in gradbenih ruševin na dveh parcelah. Ti sta deloma kmetijsko zemljišče in deloma pozidano stavbno zemljišče, oboje pa je v zasebni lasti in ne gre za zagotavljanje javnega interesa varnosti okolice osnovnih šol ampak le deloma za zaščito V podjetju Šumer so nam odgovorili, da gre pri odpadkih za tehnološke odpadke in ostanke plastike. »Plastiko meljemo in ponovno uporabimo v proizvodnji. V času najvišje proizvodnje se nam je zaradi preobremenjenosti pokvaril stroj za mletje. Tako se je nakopičil material, ki čaka na ponovno uporabo,« so pojasnili. »Odstranjevanje poteka preko pooblaščenih in registriranih zbirateljev, razen ostankov plastike. V bližini šole so samo vreče z ostanki plastike, ki niso odpadek, ampak material, ki se - kot smo omenili - po mletju ponovno uporabi v našem procesu,« še dodajajo v podjetju. kmetijskih zemljišč.« Vendar lani ta del nadzora še ni bil končan, zato inšpektorat ni mogel posredovati končnih ugotovitev. Zato smo se zdaj z vprašanji na inšpektorat obrnili tudi mi. Po uradni dolžnosti ukrepali pretekli teden? Iz inšpektorata so nam poslali odgovor, da so po uradni dolžnosti ukrepali na podlagi naših vprašanj pretekli teden in opravili inšpekcijski pregled ter tudi zaslišanje odgovorne osebe podjetja, in sicer s poudarkom na ravnanju z odpadki. Pri tem naj bi ugotovili, da je na dvorišču podjetja skladiščena večja količina ostankov odlitkov plastike iz proizvodnje (gre za količino, ki nastane v pri- bližno pol leta). Ti odpadki so namenjeni mletju in ponovni uporabi. »Material je skladiščen na asfaltiranih površinah, s katerih vode po predčiščenju v lovilcih olj odvajajo v javni kanalizacijski sistem. Skladiščen material po veljavni uredbi o odpadkih ni kvalificiran kot odpadek, ampak gre za material, namenjen ponovni rabi v proizvodnji. Takšno skladiščenje ne pomeni povečanega obremenjevanja okolja,« so nam odgovorili iz Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ob tem naj bi ugotovili, da je pred približno pol leta v podjetju prišlo do težje okvare stroja za pripravo regenerata, zato se je zaloga materiala na dvorišču podjetja povečevala. »V času Če bo kupec pravi ... VELENJE - Mestna občina bo prodajala zemljišče med gozdom in Šaleško cesto. Območje sicer ureja odlok o prostorskih ureditvah, ki na tem območju dovoljuje različne novogradnje, a ne proizvodnje. Mestni svetniki so na za- pri čemer ga bo poskušala dnji seji sprejeli sklep, da prodati. Doslej sta zani-občina namembnosti ze- manje za nakup zemljišča mljišča ne bo spreminjala, izkazali dve gospodarski družbi, ki se ukvarjata s trgovsko dejavnostjo, vendar uradne ponudbe v občini še niso prejeli. Zemljišče bo občina zdaj prodajala na javnem razpisu, na katerega se bo lahko prijavil kdorkoli, ni pa nujno, da se bodo v občini odločili za prodajo. Ta odločitev pregleda je stroj obratoval in po zagotovilih zavezanca bo plastika v času kolektivnega dopusta predelana do konca avgusta,« so nam še dejali inšpektorji. Tudi olje in topila za proizvodnjo Pri pregledu skladiščenja odpadnih kovin v zabojnikih so inšpektorji ugotovili, da je problem nastal zaradi nerednega odvažanja zabojnikov kljub naročenemu odvozu, zato je bil del tega odpadka odložen kar na asfaltiranih tleh in na prostem. Podjetje naj bi inšpektorju predložilo pisni dokument o zagotovitvi odvoza zalog od 7. julija dalje. »Inšpekcija je na osnovi ugotovitev zavezancu izrekla ukrep zagotovitve predpisa- nega ravnanja z navedenimi odpadki. Opravljen je bil tudi pregled skladišča nevarnih odpadkov, embalaže oziroma kovinskih sodov. Ugotovljeno je bilo, da so na zalogi štirje sodi po dvesto litrov, napolnjeni z oljem in s topilom (namenjeni uporabi v proizvodnji), in dva pločevinasta prazna soda od olja (namenjena vračilu dobavitelju). Sodi so skladiščeni v skladu s predpisi in pravilno označeni,« so nam dejali inšpektorji. Odpadna embalaža, ki je bila na fotografiji, ki smo jo pred tednom objavili, pravijo inšpektorji, naj bi bila že vrnjena dobavitelju materialov, saj gre za vračljivo embalažo. SIMONA ŠOLINIC Foto: MG Na Inšpektorat RS za okolje in prostor smo naknadno poslali še vprašanje za komentar zapisa inšpektorjev, da so na osnovi naših novinarskih vprašanj 7. julija »po uradni dolžnosti opravili inšpekcijski pregled«. Mi smo namreč poslali le novinarska vprašanja in ne prijave, zanimalo nas je še dodatno, zakaj »po uradni dolžnosti« niso ukrepali že lani ob prijavi OŠ Ljubečna. Odgovora do zaključka naše redakcije še nismo prejeli. bo odvisna od ustreznosti prijav. V vsakem primeru bo moral novi lastnik, če bo prišlo do nakupa in gradnje, objekt prilagoditi prej omenjenemu odloku in pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. EP PREKLOPITE na PLIN Pivo in cvetje 2017 v številkah: , □ ш тШ 60 200 400 20 držav, prireditev nastopajočih glasbenikov ostalih nastopajočih iz katerih prihajajo izvajalci Po dogovoru z Občino Laško in s ponudniki gostinskih storitev bo v času Piva in cvetja dosledno spoštovana zakonodaja o prepovedi točenja in strežbe alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Kot odgovorno podjetje si v Pivovarni Laško Union prizadevajo zmanjšati število opitih mladostnikov na prireditvi. Tako bo tudi prepovedan vnos alkoholnih pijač na festivalsko območje. Novo Pivo in cvetje, a z deležem tradicije Dogodek pričakalo prenavljajoče se mesto, za domačine dovolilnice LAŠKO - Sinočnja prireditev Laščani Laščanom, ki je namenjena obujanju spominov in druženju različnih generacij prebivalcev mesta, je pomenila že tradicionalni uvod v štiridnevni festival Pivo in cvetje, ki se danes tudi uradno začne. Letošnji dogodek naznanja novo obdobje v zgodovini Piva in cvetja: po dolgih letih bo za vstop na prizorišča treba plačati vstopnico, prebivalcem Laškega pa so za gibanje po mestu na voljo brezplačne dovolilnice. V vsebinskem smislu bistvenih novosti ni, ob bogatem glasbenem programu domačih in tujih izvajalcev bodo v mestu še številne spremljajoče prireditve. Organizator in glavni pokrovitelj prireditve Pivovarna Laško Union obljublja najbolj glasbeno barvit festival doslej, na katerem se bo na petih prizoriščih zvrstilo več kot 60 glasbenih nastopov v skoraj vseh glasbenih zvrsteh. Ob glasbenem programu bodo kot vselej številne spremljajoče prireditve: etnografski program bo letos posvečen spominu na 17. julij 1927, ko je kralj Aleksander I. Ka-radjordjević Laško povzdignil v mesto. Člani Zveze društev Možnar bodo prikazovali utrinke iz življenja v tistem času. Prav tako velja izpostaviti tradicionalno razstavo na temo piva, ki jo vsako leto pripravi Muzej Laško - letos ima naslov Pivo za s sabo - okrasitev mesta v času festivala ter hortikulturno razstavo pred kulturnim centrom in v njem ter seveda tudi parado, s katero bo tudi letos konec Piva in cvetja. Ohceti letos ne bo, ker se nanjo ni prijavil noben par, bo pa odigrana v okviru etno programa. Novost: za obiskovalce vstopnice ... Kot pravijo organizatorji, za izvedbo dogodka, ki ga po umiku Turističnega društva Laško zdaj snujejo sami v pivovarni, namenjajo precej denarja in to je tudi dokaz, da nameravajo ohranjati prireditev še naprej, še na višji kakovostni ravni in še naprej v Laškem. Kar naj bi bil odgovor dvomljivcem, ki se bojijo, da bo pivovarna dogodek umaknila iz Laškega. Čeprav se morda sliši nekoliko paradoksalno, je zagotovilo za to, kot še trdijo organizatorji, tudi letošnja novost - uvedba vstopnic 15 evrov za obisk prireditvenega območja. »Pivo in cvetje je festival z najnižjo vstopnino, saj si obiskovalci za to ceno lahko ogledajo tudi do 15 koncertov na dan,« so še poudarili organizatorji. Koliko vstopnic so prodali v predprodaji po nižjih cenah, nismo uspeli izvedeti. »Podatki o predprodanih vstopnicah bodo znani po končani prodaji, po prvih informacijah pa so obiskovalci ponudbo organizatorja dobro sprejeli,« je povedala Darinka Pavlič Kamien, ki vodi službo odnosov z javnostmi za festival Pivo in cvetje. ... za domačine dovolilnice Prebivalcem Laškega s stalnim ali z začasnim bivališčem so do osrednjih prizorišč dogajanja, kjer je za obiskovalce prireditve Pivo in cvetje vstop mogoč samo z vstopnico, na voljo brezplač- ne dovolilnice oziroma zapestnice. Te so občani lahko prevzemali v prostorih turi-stičnoinformacijskega centra (Tic), to je v Stiku Laško. Do torka je zapestnice prevzelo 5.400 občanov Laškega Kot je povedala Janja Urankar Berčon, so v Stiku predhodno določili časovni okvir za izdajanje dovolilnic (od 14. do 17. ure), a so se potem glede na odziv ljudi in povpraševanje hitro prilagodili ter za to namenili ves čas odprtja Tica in zagotovili še dodatne ljudi pri razdeljevanju dovolilnic. »Se je pa že v prvih dveh dneh pojavilo nekaj poštenih cvetk<, ki so po zapestnice prišle dvakrat, kar je seveda oteževalo in upoča-snjevalo delo v Ticu, hkrati kaže to nekoliko nekorekten odnos do organizatorja in nas, posrednikov,« je še povedala Janja Urankar Berčon. Župan Laškega Franc Zdolšek verjame, da večjih zapletov in slabe volje, če so si ljudje pravočasno priskrbeli dovolilnice, ne bi smelo biti. »Res gre za novost, čeprav je bila vstopnina že pred leti, plačati jo je bilo treba na mostu,« se je spomnil župan, ki upa, da se bodo ljudje v prihodnje na ta način izvedbe prireditve čimbolj navadili. Na FB-strani naše medijske hiše smo zabeležili velik odziv občanov Laškega na to novost, ki niha med izrazi razumevanja in nezadovoljstva nad to potezo organizatorja. Gradbena dela ustavljena ali prilagojena Laško bo letošnjo izvedbo Piva in cvetja pričakalo deloma prenovljeno in deloma tudi še kot gradbišče. V teh dneh so bila končana prva obnovitvena dela v Trubarjevi ulici, to je od železniškega prehoda do stare pekarne, v okviru katerih sta bili na novo urejeni komunalna in cestna infrastruktura. Dela v mestnem središču se bodo nadaljevala po Pivu in cvetju. Obsežna dela so trenutno čas tudi na železniški postaji v Laškem (o čemer pišemo na drugem mestu), tudi ta dela bodo začasno ustavljena ali prilagojena prireditvi. »Z Občino Laško smo se na direkciji za infrastrukturo dogovorili, da bomo prav zaradi izvedbe povorke na Pivu in cvetju ponovno začasno vzpostavili železniški prehod na Šmihelu. Gradbena dela bodo prilagojena tako, da bodo omogočala prevoze pričakovanega večjega števila potnikov, ki se bodo v Laško pripeljali z vlaki, prav tako bomo na železniški postaji kljub delom uredili ustrezno število sanitarij,« je povedal Dean Jurkovič, vodja sektorja za železnice v državni direkciji za infrastrukturo. Slovenske železnice, ki so tudi letos partner prireditve, bodo za prevoz na Pivo in cvetje zagotovile dodatne vlake in vagone. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Koliko ljudi bo letos obiskalo Pivo in cvetje glede na novosti v organizaciji, bo najbrž znano že po prvih dneh prireditve. Bicy za »bicikliste« vedno bolj zanimiv Na Planini nova čistilna naprava VELENJE - V občini Velenje že od leta 2012 deluje brezplačen avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles, imenovan Bicy. Tako v občini Velenje kot Šoštanj je povpraševanje po teh kolesih vedno večje. Sistem Bicy vključuje 70 lahko registrirajo v Velenju koles na 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Šoštanju ter omogoča izposojo kolesa do 14 ur na teden za uporabnika. Izposojeno kolo lahko uporabnik vrne na katerokoli postajo oziroma prosto stojalo sistema. Vsi, ki bi želeli in še ne uporabljajo sistema Bicy, se v Zavodu za turizem Šaleške doline ali v Šoštanju v Vili Mayer ter v muzeju usnjarstva v času uradnih ur. V sistem Bicy je trenutno vključenih že več kot tri tisoč uporabnikov, zanimanje pa iz leta v leto raste. Od začetka delovanja sistema do danes je število izposoj preseglo število 147 tisoč, od tega približno 18 tisoč izposoj beležijo v Šoštanju. Vsakršne kršitve pri izposoji ali ravnanju s kolesi lahko uporabniki in ostali sporočijo na brezplačno telefonsko številko 080 19 61 ter tako pripomorejo k dobremu delovanju sistema in rednim morebitnim popravilom koles. EP ŠENTJUR - Občina je včeraj podpisala pogodbo za obnovo čistilne naprave Planina pri Sevnici. 290 tisoč evrov vredno naložbo bo izvedlo podjetje Ener-gygor iz Velenja. Obnovo obstoječe rastlinske čistilne naprave bo izvedlo na isti lokaciji, v dolini južno do naselja. Zmožnost naprave obsega petsto populacijskih enot. Nova čistilna naprava bo delovala na podlagi tehnolo- gije sekvenčnega biološkega reaktorja. V sklopu naprave bodo zgradili tudi dostopno cesto, nizkonapetostni elektro priključek, vodovodni priključek, daljinski nadzor in manjkajoči del kanalizacijskega omrežja. Del omrežja je v mešanem sistemu že zgrajen. To pomeni, da bodo morali novo čistilno napravo opremiti tudi z zadrževalnikom in razbremenilnikom. Kot je ob podpisu pogodbe dejal župan Marko Diaci, bodo s to naložbo na Planini pri Sevnici bistveno zmanjšali obremenitev površinskih in podzemnih voda s slabo očiščeno odpadno vodo. Izboljšali bodo kakovost bivanja in razširili možnosti za razvoj na širšem območju te krajevne skupnosti. Predvsem pa bodo zagotovili zaščito naravnih virov, ki so osnova za razvoj in konkurenčnost gospodarstva. StO Ali Sotla razdvaja državi ali le njune interese? Odzivi v obmejnih občinah Odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško je znana, a v določenih občinah še vedno čakajo na interpretacijo sporazuma, ki bo dokončno razjasnila, kje poteka meja med državama. Nekaj nejasnosti je še vedno v obso-teljskih občinah. Meja naj bi tam potekala po Sotli, glede na odločitev arbitražnega sodišča pa po katastrih, ki zaradi regulacije Sotle v preteklosti povsod ne sovpadajo z reko. Župani obsoteljskih obmejnih občin - Rogatec, Rogaška Slatina in Bistrica ob Sotli - še čakajo na pravilno interpretacijo arbitražnega sporazuma. Pri tem ne pričakujejo, da bi se katero od občinskih gospodinjstev lahko znašlo na drugi strani meje. Prav tako tega ne predvidevajo za hrvaška gospodinjstva. Rogatec Kot je pojasnil župan Martin Mikolič, so stanovanjske hiše tik ob mejnem prehodu Rogatec, a tam je meja jasna, zato težav na tem območju ni. Na obmejnih delih reke Sotle, torej na območjih, za katera še ni popolnoma jasno, kateri državi pripadajo, pa stanovanjskih stavb ni. Bistrica ob Sotli Enako kot Mikolič je tudi župan Bistrice ob Sotli Fra- njo Debelak prepričan, da čeprav potek meje še ni popolnoma jasen, večjih težav interpretacija ne bo prinesla, saj na tem obmejnem območju ni stanovanjskih hiš. Župana bolj kot to skrbi odnos države do spoprijemanja z arbitražnim sporazumom: »Vse skupaj se mi zdi preveč >politizi-rano<, vlada bi morala vse skupaj umiriti in delovati bolj strokovno. Nekateri pravijo, da smo pri tem sporazumu zmagali, drugi, da smo izgubili ... meni se to zdi >bolanoizterjevalska organizacijam Tu se najbolj jasno pokaže, kako pomembno vlogo imajo študentski servisi pri izterjavi težko izterljivih zneskov male vrednosti.« Vendar tudi na e-Študent-skem servisu beležijo nekaj težav z nevrnjenimi napotnicami: »Točnega podatka nimamo, ker so nekateri primeri še v postopku reševanja. Lahko pa vam povemo, da se je nad delodajalci v letu 2015 pritožilo približno šeststo študentov in dijakov, leta 2016 približno osemsto in do junija 2017 približno tristo.« A vendar do neizplačila in neuspešnega posredovanja študentskih servisov prihaja. EP Primer: število opravljenih ur: 40 urna postavka: 5 evrov na uro plačilo delodajalca: 200 evrov x 1,3374 = 267,48 evrov (brez ddv) nakazilo študentu: 169 evrov. Pri tem se študentu odvede 15,50 odstotka od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se mu šteje tudi v pokojninsko dobo. Delo za tristo študentov V Odelu iz Prebolda bo letos počitniško delo dobilo tristo študentov. Tolikšno število »začasne delovne sile« potrebujejo zato, da lahko tudi v času poletnih dopustov zagotovijo nemoten potek proizvodnje. Študentje dobijo delo v tistih delih proizvodnje, kjer so največje potrebe, in seveda opravljajo tista dela, ki so zanje najprimernejša. Večina jih že ali še bo delala neposredno v proizvodnji in notranji logistiki, glede na določena znanja, ki jih že imajo, pa jih bodo zaposlili tudi v drugih oddelkih. V Odelu pravijo, da je zaposlovanje študentov, predvsem med počitnicami, njihova ustaljena praksa. Odziv je dober, mnogi študenti pa so otroci zaposlenih v podjetju. JI neto zaslužek študenta:84,50 % dodatna konc. dajatev: 2 % koncesijska dajatev: 16 % - ŠOS: 3,80 % - posrednik 3,80 % - proračunski sklad ministrstva: 8,41 %) neto zaslužek študenta prispevek, ki ga plača študent pris In kaj pravijo na pristojnih inšpektoratih? Ker delo študentov ni delovno razmerje, ampak oblika pogodbe civilnega prava, se za plačilo za delo ne uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. Inšpektor za delo ne more ukrepati, če delodajalec dijaku oziroma študentu ne izplača plačila za opravljeno delo na podlagi študentske napotnice. Neizplačano plačilo za opravljeno delo dijaka ali študenta predstavlja denarno terjatev, ki jo dijak oziroma študent lahko izterja v sodnem postopku pred pristojnim delovnim sodiščem, v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje pa morajo študentski servisi oblikovati rizični sklad za primer neplačila delodajalcev za opravljena dela dijakov in študentov. Več različnih inšpektorskih drugimi nadzori, najpogosteje služb nadzira študentsko delo. Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) nepravilnosti na področju študentskega dela odkriva v nadzorih zaposlovanja na črno in vzporedno z pri nadzoru davčnih blagajn. Inšpektorji Fursa ugotavljajo, ali dijak oziroma študent opravlja delo brez napotnice, ali se napotnica glasi na drugo ime in nenazadnje ali napotnice Če delodajalec vrne napotnico, še vedno pa ne poravna finančnih obveznosti, študentski servis lahko založi plačilo študentu, služba za izterjavo pa od podjetja terja denar. M NEPLACNIKMNFO Neplačniki Arhiv Članki o neplačevanju Pogoji uporabe Objavljenih je 327 podjetij, ki s plačilom Kljub temu so v določenih primerih študentje zai Foto: http://www.neplacniki.info/ Prikaži vse nepiačnike Naziv neplačnika Sedež n NAŠA TEMA 13 ki med in slabem? »Ne le iskanje dela, študentom in dijakom nudimo mnogo drugih pravic in uslug, ki odtehtajo »ceno« našega zaslužka.« EVA POPOVIČ, foto: GrupA prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študenta: 15,50 % prispevki delodajalca: 15,74 % - prispevki za poškodbo pri delu in poklicno bolezen: 0,53 % - prispevki za zdravstveno zavarovanje: 6,36 % - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85 %) pevki in dajatve, ki jih plača delodajalec vir: e-Študentski servis delodajalec ni ustrezno potrdil. Furs je storilcem prekrškov za kršitev zaposlovanja na črno, ko se delo opravlja v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno in začasno delo dijakov in študentov, v obdobju od začetka leta 2016 do 11. julija letos izdal 70 odločb o prekršku, s katerimi je bila izrečena globa skupno približno 184 tisoč evrov, izrekel pa je tudi 19 opominov. Če delodajalec omogoči delo dijaku oziroma študentu v nasprotju s predpisi, je za delodajalca predvidena kazen od pet tisoč do 26 tisoč evrov, za dijaka oziroma študenta pa od petsto do 2.500 evrov. Inšpekcijske Razočarani študentje Veliko študentov in dijakov se sooča s različnimi težavami pri študentskem delu. Mi smo poiskali študentko, ki nam je zaupala svojo slabo izkušnjo. Dvajsetletna Kaya je delala v podjetju s hrano. Delavnik je bil takšen, da so zaposleni po zaprtju lokala morali še kar nekaj časa pospravljati. Včasih so tam ostajali tudi do pol dveh zjutraj, da so vse očistili. Ker so delali z živili, so morali vse urediti po pravilih, da ne bi prišlo do zastrupitev. Potem so se njihovi nadrejeni odločili, da časa za pospravljanje ne bodo več plačevali, da bodo plačali delo samo do polnoči. »Čas, ki smo ga porabili za pospravljanje, naj bi bil, po besedah delodajalca, naša dobra volja,« kot je povedala Kaya. S tem se zaposleni niso strinjali in so se dogovorili, da jim bo delodajalec plačal vsaj pol ure več. Ko je naslednji mesec prišla plača, nikjer ni bilo denarja za čas, ki so ga porabili za pospravljanje, ko dogovor o manj plačanih urah še ni veljal. Nadrejeni so med inventuro opazili tudi primanjkljaje, ki so jih odšteli od plač zaposlenih. Tako so nekateri zaposleni ostali brez zasluženega denarja. »Ko smo jih prosili, naj nam pokažejo podatke, da bi preverili, ali je res nastal primanjkljaj prav pri našem delu, so nam odgovorili, da to ni naša stvar, da nimamo kaj spraševati,« se spominja Kaya. Reševanje težav Pri reševanju težav so se najprej obrnili na študentski servis, kjer jim je uslužbenka rekla, da bo ona poklicala podjetje, ker naj bi študentski servisi delovali kot posredniki. Delodajalec ni pristal na nobeno sodelovanje in iskanje skupne poti. »Ko je ta uslužbenka klicala šefa, nam je povedala, da jo je nadrl, kaj ga kliče, da je to stvar med delodajalcem in zaposlenimi,« je povedala Kaya, »imeli smo tudi krizni sestanek s šefom, kjer smo mu povedali, da se s tem ne strinjamo, on pa se je drl na nas, kaj se gremo, da imamo srečo, da imamo sploh zaposlitev, in da bo to ostalo tako, kot se je on odločil, ker se njemu zdi tako prav.« V študentskem servisu so jim rekli, da servis nima nobene pristojnosti več, če delodajalec ne sodeluje in jim svetovali, naj se obrnejo na inšpektorat oziroma naj vložijo civilno tožbo proti delodajalcu. Podjetje so dali na seznam neplačnikov. Kaya je povedala, da podjetje po družbenih omrežjih še vedno išče nove zaposlene: »To pomeni, da še niso našli stalne ekipe delavcev, ker očitno nihče noče delati pri njih. Moti me, da se bolj ne oglašuje, da je podjetje med neplačniki.« Večina zaposlenih, ki je delala v istem času kot Kaya, je izgubljen denar pustila podjetju. »Jaz sem izgubila šestdeset evrov, moji sodelavci pa tudi od 150 do tristo evrov. Jaz sem raje ta denar pustila in si poiskala delo drugje, saj se nisem želela ukvarjati s takšnimi ljudmi,« pravi razočarana Kaya. KP Študentski servisi lahko neplačnike, torej tiste, ki s plačilom zamujajo več kot 60 dni, objavijo na spletni strani neplacniki.info. Podatki se osvežujejo vsak torek, podjetje pa je iz spletne strani avtomatsko izbrisano, ko poravna vse finančne obveznosti. Servis, ki neplačnika objavi, v celoti odgovarja za nastalo škodo podjetju in je odgovoren za vestno posodabljanje podatkov. Spletne strani ne uporabljajo vsi študentski servisi. službe Fursa med drugim odkrivajo tudi delo na izposojeno napotnico, s podatki o številu tovrstnih primerov pa ne razpolagajo. Inšpektorat RS za delo na področju študentskega dela med drugim nadzira kršitve, povezane z diskriminacijo, delovnim časom, odmorom in s počitki ter posebnim varstvom delavcev, ki še niso dopolnili 18 let. Inšpektorat RS za delo je lani ugotovil štiri kršitve glede delovnega časa in tedenskega počitka delavca, ki še ni dopolnil 18 let, in eno prepoved opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let. ŠO Uspešno posredovanje študentskega servisa Dvajsetletna študentka Jerneja je opravljala kratkotrajno študentsko delo. Delala je devet ur v tiskarni. Delo je opravljala skupaj še z dvema prijateljicama. Ko je prišel čas plačila, sta prijateljici dobili sporočilo študentskega servisa o nakazilu, Jerneja pa ne. Ker ni imela kontakta vodje obrata, v katerem je delala, se je obrnila na študentski servis. Tam je zaposlena poklicala v podjetje, kjer so se opravičili za neplačilo. Razlog je bila zmota računovodje, ki je zamešal podatke o delavcih. Podjetje nakazuje samo enkrat mesečno, zato je morala na plačilo čakati do prihodnjega meseca. »Hvaležna sem študentskemu servisu za hitro in učinkovito posredovanje,« je povedala Jerneja. Varnost za študente Oba prej omenjena študentska servisa smo prosili za pojasnilo, kako pristojni pri njima zagotavljajo varnost, ki jo v servisih vedno poudarjajo. Kakšni so torej konkretni ukrepi, s katerimi si na servisu prizadevajo za ureditev plačilne nediscipline. Kot je pojasnila Carmen Vodovnik iz e-Študentskega servisa, lahko študentski servisi ukrepajo na dva načina. Prvi mehanizem ukrepanja je tržni. To pomeni, da pristojni na servisu podjetju, ki noče vrniti napotnice, onemogoči oglaševanje za prosto delovno mesto in mu ne izda napotnice, četudi se študent za delo dogovori individualno. Študentski servisi nimajo krovne organizacije, v kateri bi se lahko povezovali. Tako lahko takšen delodajalec oglas za delo pač naroči na drugem servisu. Druga veja ukrepov so pravni mehanizmi. »Žal e-Študentski servis ni ne inšpekcijski ne prekrškovni ne sodni organ, zato v primeru, da smo v postopku reševanja spora neuspešni, študenta napotimo k pristojnim organom in ga seznanimo z možnimi nadaljnjimi pravnimi potmi,« je pojasnila Voduškova. Te poti so vloga civilne tožbe na delovno in socialno sodišče, oddaja prijave na policijo zaradi suma poslovne goljufije, vloga pritožbe na pristojni inšpektorat za delo in brezplačna pravna pomoč. EP EVA POPOVIČ OB ROBU Obnašanje na trgu dela Veliko je načinov in ukrepov, s katerimi se študentski servisi borijo proti plačilni nedisciplini. Velikokrat uspešno. Največkrat uspešno. A žal cedilo, ki bi izločilo vse slabe delodajalce, ne obstaja. In tega ni, ne glede na to, ali študent dela na napotnico ali pa je kasneje v delovnem razmerju. In zato se mora študent že v času šolanja in pri prvih stikih z delodajalci naučiti zanašati se na sebe in kako se obnašati na trgu dela. Delo na napotnico je čas, ko bodoči iskalec zaposlitve spoznava svoje pravice in dolžnosti. Vsekakor pa ima delo na napotnico še eno dodano vrednost, ki se je ne da ovrednotiti. In to je mreženje. Sovražim izjave, ki z negativno konotacijo izražajo nestri-njanje s tem, da je nekdo dobil delo zaradi vez in poznanstev. Sovražim. Ljudje se obnašamo, kot da je nekaj najslabšega, če »nekdo pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki pozna nekoga«, ki mu je omogočil lažjo pot do delovnega mesta. Zakaj? 1. Zato, ker vsak pozna nekoga. 2. Če obstaja kdo, ki ne pozna nikogar, je to njegova krivda. Delo na študentsko napotnico je namreč način pridobivanja izkušenj in poznanstev. 3. Ker je mreženje danes ena najpogostejših oblik iskanja zaposlitve in... 4. ... ker to počnemo vsi. Nikoli ne vprašate prijatelja, če ve za kakšno prosto delovno mesto? Če njegov šef išče še kakšno pomoč? Mreženje je tisto neizkoriščeno plačilo, ki ga dijaki in študenti tolikokrat pozabijo. Delajte, spoznavajte, obdajte se z ljudmi, od katerih se lahko učite. To je čas, ko so dovoljene napake, čas, ko lahko vprašaš brez sramu, in čas, ko mora biti vrsta dela pomembnejša od zaslužka. Le tako lahko študent zares izkoristi tudi možnost dela na študentsko napotnico. In to je vrednost, ki presega 3,8 odstotka zaslužka, ki ga študentu za svoje delo od plačila odtrga študentski servis. Preventiva Ali gre za prelaganje odgovornost ali enostavno za slabo zastavljeno zakonodajo - v vsakem primeru je lahko študent najšibkejši člen. Zato v študentskih servisih opozarjajo na preventivne ukrepe. Svetujejo, naj se študent z delodajalcem že pred začetkom dela točno dogovori o pogojih dela, torej o urni postavki (kamor spadajo tudi dogovor o plačilu za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja stimulativnega dela, rokovanje z denarjem, inventurni primanjkljaj ...), o trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih in internih pravilih v podjetju ter roku, v katerem lahko pričakuje plačilo. Čas, ko lahko pogoje postavlja študent Kot je pojasnila Vodovni-kova, imajo na e-Študent- skem servisu trenutno prijavljenih okoli 3.200 prostih del, kar je za 46 odstotkov več kot preteklo leto in 74 odstotkov več kot leta 2015. Da ponudba presega povpraševanje, se sicer strinjajo tudi na servisu Študentski. si. Vodovnikova razlog za to vidi predvsem v tem, da je študentov za tretjino manj in dijakov za petino manj, kot jih je bilo v letu 2008. Generacije mladih so vedno manjše, hkrati pa raste ponudba del, ki je primerljiva z letom pred recesijo ali ga celo presega. In kadar na trgu ponudba presega povpraševanje, so delodajalci tisti, ki se morajo boriti za delavce. Skladno s tem rastejo tudi urne postavke, študenti pa so tisti, ki lahko postavljajo vedno več pogojev. Ob tem, kot ocenjuje Vodovni-kova, pozabljajo, da zaslužek ni vse - še kako pomembne so izkušnje. EP Po podatkih e-Študentskega servisa trenutno povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 4,2 evra neto. Najbolje je plačano poučevanje od 9 evrov bruto, treniranje plavanja ali smučanja od 8,5 evrov bruto, programiranje od 8 evrov bruto ter selitve od 6,7 evra bruto. Najslabše plačana dela, torej po zakonsko predpisani najnižji urni postavki, ki znaša 4,61 evra bruto na uro, so delo v proizvodnji ali skladišču, pakiranje, deklariranje in polnjenje polic. Študenti najnižjo urno postavko ^^^^^ prejmejo za približno 20 ^^^^ ' odstotkov vseh del. 14 AKCIJA Eva in fotograf Andraž vsak teden doživita zares lep sprejem ... Vsi komaj čakajo, da prideta. Mogoče pomaga tudi to, da vsak teden pripeljeta celo »goro« okusnih pic. Slano ali sladko? V Piceriji Verona poskrbijo za vse okuse! Po najboljšo pico v Celje V Piceriji Verona v Celju so mojstri pic staknili glave ... in nastala je čisto posebna pica - tradicija Novega tednika in Radia Celje. Preizkusite jo lahko le še do konca meseca, če svoj kolektiv prijavite na nagradno igro Radio Celje vam pico pripelje ... Včasih je treba prečkati gore in doline, reke in jezera, da uspemo uresničiti skrite želje. No, spet drugič je za to treba le v Celje ... ali je treba Celje pripeljati k sebi. In kdo to naredi bolje kot Radio Celje in Novi tednik? Tokrat smo najokusnejše pice, ki jih posebej za najbolj pridne kolektive iz Celja in okolice vsak petek spečejo v Piceriji Verona v Celju, odpeljali nekoliko dlje, in sicer v Rimske Toplice. Tam se na hribčku bohotijo Rimske terme, ki tako v vročih kot hladnejših dneh ponujajo razvajanje duše in telesa. In prav tam krožijo posebne govorice. Med sobaricami se namreč šušlja, da najboljše pice pečejo v Celju v Piceriji Verona. In zato se je kolektiv sobaric Rimskih term prijavil na nagradno igro Radio Celje vam pico pripelje. In govorice so resničnost postale ... EP, foto: GrupA in verjemite . vredno je! Nova definicija moči RAV/4 HIBRID PWR ECO O 10 LET W ^■jamstva Ш ЈШ na hibridno baterijo 1 'V f, * ** TOYOTA ALUL/AYS A BETTER ШАУ (T) EKO0 w SUBVENCIJA 4.500 € ZA 27.750 C Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 F RIM O BI L "Velja za model Toyota RAV4HSD2WD z opremo Limited u/ujui.fri-mobil.si avtocenter Povprečna poraba goriva za modele RAV4 je 4,7 do 6,71/100km in emisije C02116 do 155 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota RAV4: EURO 6W. Emisija NO* je od 0,0071 do 0,0353 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Eko subvencija 4.500 Cvelja za modele Rav4 hibridne različice. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. * V ceno vključena EKO subvencija (do 4.500 €>. KRONIKA 15 Sodne počitnice uvod v pestro jesen Ta bo v znamenju odločitev višjega sodišča v odmevnih sodnih primerih 15. julija se bodo začele sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. To sicer ne pomeni, da v tem času glavnih sodnih obravnav ne bo ali da sodišče ne bo reševalo nujnih zadev. Gre bolj za to, da v tem času sodišča sodnih pisanj ne vročajo in da procesni roki ne tečejo. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja sicer v obdobju sodnih počitnic nespremenjen. Bolj kot sodne počitnice je pomembno, da bo jesen sodno spet kar pestra. Predvsem se bodo odpirale zadeve na višjih sodiščih, saj je okrožno sodišče v letošnji prvi polovici leta »zmlelo« kar nekaj pomembnih sodnih primerov. Tovšakova največkrat na sodišče Med drugim je kar nekaj kazni v zadnjem obdobju dobila vodilna nekdanjega gradbenega velikana Vegrad Hilda Tovšak. Nazadnje so jo obsodili na štiri leta zapora zaradi poslovnih goljufij. Ta kazen je bila združena z decembrsko kaznijo, ko so Tovšakovo v Celju obsodili zaradi oškodovanja upnikov. Vendar v tem primeru odločanja višjega sodišča ne bo, saj je Tovšakova krivdo priznala. Poleg tega bo morala na zatožno klop sesti še zaradi oškodovanja delavcev Vegra-da, vendar je vprašanje, če se bo ta sodni postopek sploh začel in če se bo - ali se bo že letos. Sicer pa je Tovšakova ena največkrat obsojenih v Sloveniji. Ker so sodišča kazni seštevala in združevala, je Tovšakova morala v zapor za Sojenje odvetniku Miru Senici naj bi bilo eno najdaljših, sodeč po predlaganih dokazih in pričah na naroku. (Foto: SHERPA) osem let za vsa kazniva dejanja. Polovico je že prestala. Hilda Tovšak. Pogosto na celjskem sodišču. Bo ta kazen »obstala«? Višje sodišče v Celju bo najverjetneje takoj po sodnih počitnicah ali celo še prej sporočilo svojo odločitev v primeru Romea Bajdeta. Ta je bil spomladi obsojen na 13 let zapora za umor svoje partnerke Lidije Škratek, čeprav je tožilstvo zanj zahtevalo kar 25 let zapora. Vendar je sodnik Zoran Lenovšek tik pred izrekom sodbe spremenil obtožbo in Bajdeta obsodil za uboj. S to spremembo obtožbe se je namreč znižala tudi najvišja zagrožena kazen. Kako bo odločilo drugostopenjsko sodišče, zaenkrat še ni znano, ravno v teh dneh pa je bila na Jeseni naj bi bilo znano, kakšno bo morda nadaljevanje primera »štorska občinska poroštva v korist nekdanjega podjetja Hudournik«. Višje sodišče je namreč tri obtožene, Stanka Zakelška, direktorja Hudournika, in Franca Jazbeca, nekdanjega župana Štor, ter nekdanjo vodjo štorske občinske uprave Irenco Ocvirk, oprostilo kaznivih dejanj goljufije. Jazbeca je okrožno sodišče lani obsodilo na tri leta zapora, Zakelška na štiri leta in pol, Ocvirkovo pa na leto zapora s preizkusno dobo dveh let. Po sedemnajstih letih vseh očitkov je višje sodišče zdaj trojico spoznalo za nedolžno. Če bo štorska občina kakorkoli morda nadaljevala ta postopek, bo znano po sodnih počitnicah Zaenkrat ni ne duha ne sluha o začetku novega sojenja za 12 obtoženih prekupčevanja z mamili. Gre za eno večjih kriminalnih združb, ki so jo prijeli leta 2009 na našem območju. Vsi obtoženi so bili sprva tudi v priporu, a so jih na podlagi sklepa Višjega sodišča v Celju morali izpustiti na prostost, razlog je bilo predolgo sojenje. Zdaj bi se postopek moral začeti znova, vendar še ni znano, kdaj. Skoraj utopično je pričakovati, da bi se jeseni ali letos začel kakršenkoli sodni postopek zoper vodstvo celjskega Atrija zaradi številnih domnevnih nepravilnosti zaradi nepoplačila obratovalnih stroškov dobaviteljem in zaradi nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada. Kriminalistična preiskava namreč sploh še ni končana. Morebiti bi letos lahko prišlo do sodne preiskave, vendar je o tem nemogoče ugibati. Kot pribito pa drži, da bo to, ko se bo sodni postopek začel, eno najodmevnejših sojenj. višjem sodišču tudi obravnava pritožbe na takšno sodbo okrožnega sodišča. Ni pa še končan drug podoben primer, in sicer sojenje Zvonetu Laubiču prav tako zaradi umora partnerke pred enim od trgovskih središč na Mariborski cesti v Celju lani. Sojenje se sicer bliža koncu, jeseni naj bi zaslišali še sodne izvedence, nato pa izrekli sodbo. Skoraj zagotovo bodo po sodnih počitnicah izrekli sodbo tudi Jaki Ulčniku, ki že prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora svojega brata in poskusa umora bratovega dekleta. V zdajšnjem postopku mu sodijo še za drug umor, ki naj bi ga storil v Bosni in Hercegovini. Maratonska sodna kača Sojenje, ki se bo vleklo kot jara kača tudi jeseni, bo zagotovo sojenje odvetniku Miru Senici in direktorici kmetije Bužekijan Blanki Muster. Obtožnica jima očita Kradel elektriko in gojil konopljo? Šmarski policisti so pred dnevi na območju Loke pri Žusmu 53-le-tnemu domačinu zasegli deset kilogramov posušenih konopljinih vršičkov. V stanovanjski hiši, kjer moški prebiva, so našli prostor, prirejen za gojenje konoplje, z več lučmi, grel- nimi žarnicami in varovalnim aluminijastim ohišjem, stabilizatorje napetosti, digitalne naprave za merjenje vlažnosti, izolirane ventilacijske cevi za prezračevanje z ventilatorji in več drugih pripomočkov. V prostoru je imel celo namakalni sistem, so sporočili iz Policijske uprave Celje. V Odpeljal se je s policijskim avtom Celjski kriminalisti bodo ovadili 40-letnega Celjana, ki je pred približno tednom - medtem ko sta policista pomagala udeleženemu v prometni nesreči - odpeljal službeno vozilo policije. Moškega so policisti sicer po nekaj sto metrih vožnje ustavili in mu odvzeli prostost. 40-letnik sicer prestaja zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor in je imel v času, ko je odpeljal policijsko vozilo, izhod. Vozilo je »ukradel«, medtem ko sta se policista pogovarjala s poškodovanim kolesarjem, ki je bil žrtev nesreče na Mariborski cesti v Celju. Daleč se s policijskim vozilom ni odpeljal, saj ga je pri križišču z Vrunčevo ulico ustavila policijska patrulja, ki je pripeljala osumljenemu nasproti. Ko je policist izstopal iz službenega vozila, je 40-letnik zapeljal proti njemu, trčil v službeno vozilo in ga poškodoval ter policista stisnil med vrata in bok vozila, a se je policist uspel rešiti in voznika prijeti. Osumljenega, ki je bil pod vplivom alkohola, bodo kazensko ovadili zaradi odvzema vozila in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Hudo poškodovana sopotnica na motorju Minuli konec tedna se je na območju Policijske uprave Celje zgodilo kar 45 prometnih nesreč. V nedeljo zgodaj popoldne pa se je na glavni cesti izven Radeč hudo poškodovala sopotnica 27-letnega motorista. 27-letnik je vozil iz smeri Zidanega Mosta proti Sevnici. V desnem nepreglednem ovinku hitrosti vožnje ni prilagodil stanju vozišča in je padel. Motorno kolo je zdrselo na levo smerno vozišče, po katerem je nasproti pravilno pripeljal 66-letni voznik osebnega vozila. V trčenju se je huje poškodovala 19-letna sopotnica na motornem kolesu. Prometna nesreča se je v nedeljo zgodila tudi v naselju Zgornje Grušovje pri Oplotnici. Trčila sta voznik osebnega avtomobila in motorist. Posredovali so gasilci PGD Slovenska Bistrica in PGD Slovenske Konjice, ki so odklopili akumulatorja in nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči iz Slovenskih Konjic, ki so poškodovanega motorista na kraju oskrbeli in prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. kaznivi dejanji zlorabe položaja in pranja denarja. Poleg njiju sta obtoženi še nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in tajnica odvetnika Senice Olga Zaviršek. Sojenje so prestavili na celjsko sodišče. Glede na podrobnosti te kazenske zadeve in predvsem glede na predloge obrambe o zaslišanjih številnih prič je mogoče pričakovati maratonske obravnave. S področja gospodarstva se bo jeseni še pisalo o sojenju enemu najbogatejših Slovencev Tomažu Ročni-ku, velenjskem podjetniku in nekdanjemu lastniku propadlega celjskega Klasja. Obtožnica mu očita kaznivi dejanji zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar mu grozi od enega leta do osem let zapora. Nekaj obravnav je bilo že junija, vendar je glavne podrobnosti in razplet mogoče pričakovati prav tako jeseni. SIMONA ŠOLINIČ preiskavi so policisti ugotovili tudi, da je imel električno napeljavo, ki jo je potreboval za gojenje konoplje, napeljano mimo števca. Poleg kazenske ovadbe zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ga čaka še kazen za tatvino električne energije. Prometna nesreča pri Oplotnici. (Foto: PGD Slovenske Konjice) Je šlo za požig? Celjski policisti so v ponedeljek opravili ogled nedeljskega požara v Ribarjevi ulici v Celju. Nekaj minut čez 22. uro je namreč zagorel pritlični objekt, v katerem naj bi po prvih podatkih bivalo pet oseb. Ena oseba naj bi bila v požaru tudi poškodovana. Dosedanje ugotovitve kažejo na sum požiga. V ponedeljek je gorelo tudi v podjetju v Juhartovi ulici v Šempetru. Ob 7.3o je ogenj izbruhnil na zunanjem skladišču podjetja, na paletah, na katerih je bilo naloženih 14 priključkov delovne mehanizacije. Zgorela je mehanizacija, in sicer 12 rotacijskih kosilnic in dva zgra-bljalnika. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Šempetra, Žalca in Vrbja. Policisti so tujo krivdo za nastanek požara izključili. Spet ta gnojevka! Celjski poklicni gasilci so morali včeraj dopoldne posredovati v podhodu pod celjsko obvoznico pri Vrunčevi ulici v Celju. Neznanci so namreč z gnojevko polili del stropa in sten. Gasilci so onesnaženje sprali z visokotlačnim čistilnikom. Podobno se je pred tedni dogajalo tudi na območju Dobrne in Vojnika, kjer so neznanci z gnojevko polili več hiš in počitniških hišic. Na celjski policiji so nam takrat potrdili, da je bilo od oktobra lani do junija letos kar osem prijav tovrstnih oziroma podobnih primerov poškodovanj. V vseh primerih preiskujejo kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za katero je možna kazen od dveh do petih let zapora. Policisti neznanca, ki je z gnojevko polil podhod v Celju, še niso prijeli. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Skoraj tri desetletja kakovosti Začetki družinskega podjetja Fingušt segajo v leto 1988, ko je začelo poslovati v prvi mesnici. Danes se podjetje ukvarja s proizvodnjo mesa (telečje, goveje in svinjsko) in mesnih izdelkov ter ima šest lastnih mesnic. Zaposluje približno 35 delavcev, ki delajo v proizvodnji s sodobno tehnologijo. Proizvodnjo in predelavo mesa redno nadzirajo pristojne veterinarske službe. V vseh fazah proizvodnje izvajajo notranji nadzor po načelih sistema HACCP in IFS-standardu, kar pomeni, da zagotavljajo varnost in kakovost proizvodnje, hkrati pa zagotavljajo sledlji-vost mesa in mesnih izdelkov. Ponujajo najrazličnejše vrste svežega in pripravljenega mesa, polpripravljenih jedi in široko paleto kakovostnih mesnih izdelkov (barjene in poltrajne klobase, prekaje-no in konzervirano meso, kuhane klobase, mast in maščobne izdelke, sušene in presne mesnine...). Dnevno oskrbujejo več sto različnih odjemalcev, kot so trgovske družbe, menze, restavracije in gostilne ter hoteli po vsej Sloveniji. Trudijo se postati še bolj prilagodljivi, da bi na osnovi vrhunske kakovosti in odličnosti svojih proizvodov znali zadostiti potrebam in okusom najzahtevnejših Vrsta priznanj za izdelke Mesnica Fingušt je leta 2015 prejela skupno kar 11 Agro priznanj. Zlato prizna- nje za čajno klobaso in srebrno medaljo za klobaso za kuhanje, tirolsko klobaso, kolesarsko klobaso, posebno s sirom, kmečko suho salamo, pragersko klobaso, telečjo posebno in navadno klobaso. Srebrno medaljo za tržno ponudbo je prejel paniran svinjski zrezek. Bronasto medaljo je osvojila šunka v ovitku. Enako število priznanj so prejeli tudi letos. Zlato medaljo so prejeli naslednji izdelki: mesni sir z zelenjavo, telečje hrenovke in mesni sir. Srebrno medaljo so osvojili kmečka suha salama, čajna salama, domača klobasa, kolesarska klobasa, pragerska polsuha. Srebrno medaljo za tržno ponudbo sta prejela zamrznjen paniran svinjski zrezek in zorjen rumbsteak. Bronasto medaljo je prejela telečja posebna salama. Podjetje je pred dvema letoma prejelo tudi priznanja Mednarodnega inštituta za okus in kakovost ITQI iz Bruslja za kar dva svoja izdelka. Kolesarska klobasa je prejela kar tri zvezdice odličnosti, telečja posebna eno. Mesnice Fingušt vas vabijo, da jih obiščete v njihovih poslovalnicah na Pragerskem, v Slovenski bistrici, Mariboru, Rušah in Celju (Cesta na Ostrožno 22). PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. INOVOMAT I AVTÜSTEKLO CENTER Д V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03/428 62 91,051 624 322 SMLjflCl SERVK FLlkCA Tel:. 011 m огч Qrtvtnirrouk 1, M, 3000 Celje www-slvili:^"'^,^ SJlf i DELOVNI ČAS: fvn. - yct.: odl dnori< dnevi,« priznava športni direktor Jani Žilnik. Upa, da bo močno prevetreno moštvo konkurenčno med elito. »Cilj je ohranitev prvoligaškega statusa. Želimo uveljaviti mlade igralce. Imamo težak razpored v uvodu in lahko se zgodi, da bomo začeli slabo, upamo pa, da bomo prijetno preseneče- Eden najuspešnejših trenerjev NK Celje in NK Rudar je Marijan Pušnik. Korošec je zdaj v Velenju, kjer so razmere podobne kot v knežjem mestu, finančne zmogljivosti so nizke. Rudar bo 1. SNL začel z dvema tekmama pred svojimi gledalci. »Če sem iskren, vam moram priznati, da bi raje najprej gostoval. Pred lastnimi navijači moraš odpreti karte in igrati Jani Žilnik nje.« Trener Tomaž Petrovič je bil Žilnikov izbor. »Zame je največja okrepitev. Strokovne odločitve sprejemava skupaj.« Kar 17 igralcev je zapustilo Celje, kar je vsekakor napadalno. Domžale so najbrž najbolj neugoden možen nasprotnik. So že uigrane, trener Rožman goji isti slog kot jaz. Nato bo v Velenje prišel Ankaran. Vemo, da imajo novinci na začetku sezone ogromno energije,« pravi Pušnik, ki ima v ekipi precej novincev. »Številni prihodi so bili zgolj posledica številnih odhodov. Jedro moštva bodo še naprej tvorili Trifkovič, Črnčič, Ka- rekord. »Z nekaterimi smo sodelovanje prekinili na težaven način. Vlekli smo tudi neprijetne poteze, cilj je bila finančna stabilizacija kluba. Upam, da se nam ne bodo poznali odhodi Damirja Hadži-ča, Tilna Klemenčiča, Matica Kotnika, Daliborja Volaša ...« priznava Žilnik. Od novincev lahko na prvo postavo računajo Filip Dangubić, Luka Šu-šnjara in Rok Jazbec. »Stanje v klubski blagajni? Lahko rečem le, da se je upravni Marijan Pušnik šnik, Bolha in Radan. Tu sta še mlada Pišek in Pljeva. Sicer pa smo se ozrli po mladih, ki želijo napredovati in se dokazati ter jim zaslužek ni v ospredju. V Velenje se je vrnil izkušen Junuzović. Pričakujemo na- odbor kluba zelo okrepil, da pridno dela in da je trenutno celo v prednosti pred članskim moštvom. To je dober obet za prihodnost,« zaključuje Žilnik. Ekipa je štirikrat izgubila in dvakrat zmagala, nazadnje proti Dobu (3:0), ko nam, novinarjem, ni bil dovoljen vstop na štadion. Čeprav so se za to opravičili, morajo vedeti, da niso ločili zrnja od plev. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA mreč, da bo odšel Mary.« Za najboljšega strelca 1. sNl so že dobili ponudbo, a se morata glede nje strinjati tako klub kot bivši investitor, ki ima zagotovljen delež od prodaje. Velenje so že zapustili Babić, Billong, Dodlek, Grbić, Grgić, Jahić, Prašnikar, Tolimir, Vručina in Zec. V nedeljo se bo tekma Rudar - Domžale začela ob 18.00. »Na najvišjih mestih na lestvici bodo po mojih predvidevanjih Olimpija, Maribor, Gorica in Domžale. Preostala šesterica se bo borila za peto do osmo mesto in se skušala izogniti devetemu in desetemu položaju,« zaključuje Pušnik, ki je podpisal triletno pogodbo in ima tudi vlogo menedžerja kluba. DEAN ŠUSTER Foto: SEDIN SULJIČ Še malo, pa bo minilo leto dni. Kdo bi si mislil... V prostoru za novinarske konference na celjskem nogometnem štadionu je bila skupščina NK Celje. Tam sem bil edini novinar. S fotografom Andražem Pur-gom sva bila deležna mrkih pogledov. Prava nebodiga-treba sva bila. Niti stola mi niso ponudili. Kaj za vraga naklepajo? Bo naveza z Ukrajinci tvegana? Razpravo je z drugačnim mnenjem prekinil, a ne zasukal Alen Obrez, tedaj vršilec dolžnosti direktorja kluba. Približno pol leta kasneje mu je zdaj že bivši predsednik kluba Stevan Đorđević priznal, da je imel prav. Velik, debel dvom sem vam večkrat izpostavil. Namreč ni bilo nikakršnih varovalk, da bodo Ukrajinci resnično vlagatelji. Bili so zgolj upravitelji, kopali so se v denarju, ki ga je prejšnja »garda« krvavo zaslužila. Zaslužila z odškodninami igralcev, ki jih je sama vzgojila ali pravočasno pridobila ter nato prodala. Ukrajinci so se požvižgali na vse, ni jim bilo mar za ugled kluba. Postali so oblastni, nastavili so svoje ljudi in jim zagotovili mastne plače. Predstavnik za stike z javnostmi je menda zaslužil toliko, da si je vzel čas za podrobnosti. 23-letnega igralca je pripeljal do našega radijskega studija, poslušal pogovor in ga nato odpeljal. »Ne more kar sam hoditi po svetu. In tudi ne govoriti, kar mu DEAN ŠUSTER paše.« Skratka, praznili so blagajno, ki jo je večinoma napolnil FC Kobenhavn, ko je plačal odškodnino za Benjamina Verbiča. Vse to je omogočila skupščina lanskega septembra. Eldorado. Toda nekdo je vse to podpisoval. Verjetno predsednik. Ko so ga na naslednji skupščini odstavili, je sklical lastno novinarsko konferenco. Najprej se mi je opravičil med njo, potem še po njej pred dvigalom. Ne vem točno, na kaj je ciljal. V vlogi, ki jo opravljam, sem vajen nizkih udarcev. In zakaj vse skupaj pogrevam? Del sedanjega vodstva se je znašel na pogorišču, en del ga je seveda povzročil. Račun brez krčmarja še vedno plačuje - krčmar. Če drži, da zdravnik kluba ostaja Đorđević, potem se zdi, da bodo vse skupaj pometli pod preprogo in začeli znova brez očiščenja. Ugodna novica pravi, da jim gre dobro, da se utvara spreminja v pokoro, da delajo s polno paro in praskajo denar od »stricev in tet«. In še o imenu štadiona. Ah, dajmo raje o tem ob letu osorej ... Seznam igralcev NK Rudar: Timotej Acman (star 19 let), Jaka Bijol (18), Davor Bokalič (25), Klemen Bolha (24), Leon Črnčič (27), Sandi Čoralić (19), Dominik Glavina (24), Marko Iharoš (21), Ilja Markovskij (20), John Mary (24), Edin Junuzović (31), David Kašnik (30), Anže Malnar (19), Matic Mlakar (21), Mateo Mužek (22), Jakob Novak (19), Anže Pišek (20), Dem Pljeva (18), Robert Pušaver (22), Matej radan (27), Dominik Radić (21), Damjan Trifković (29), Milan Tucić (20), Dario Vizinger (19), Damjan Vuklišević (22). Seznam igralcev NK Celje: številka 3 Elvedin Džinić, 4 Lo-vro Cvek, 5 Jure Travner, 6 Nino Pungaršek, 7 Deni Štraus, 8, Janez Pišek, 9 Filip Dangubić, 10 Rudi Požeg Vancaš, 11 Edin Kesić, 13 Jon Šporn, 15 Amadej Brecl, 18 Matic Marci-us, 19 Bian Paul Šauperl, 20 Tim Obrez, 21 Herolind Cikaqi, 22 Matjaž Rozman, 23 Rok Jazbec, 25 Nikola Gatarić, 27 Luka Šušnjara, 28 Tilen Pečnik, 31 Metod Jurhar, 33 Filip Lojen, 40 Tadej Vidmajer, 42 Joaquim Lupeta. »Od petega do desetega mesta« Prvič na vrhu Tajda Bosio Zmagovalke Makarske 2017. Z leve stojijo Neža Herodež, Nadja Jelšnik, Katarina Stepišnik, Zala Koprivec, Tjaša Žener, Kaja Kolar, trener Aleš Filipčič, Larisa Grebovšek in Lina Krulec, čepijo in klečijo Patricija Pikl, Saša Golavšek, Kaja Seles in Dajana Vignjevič. Osvojile turnir v Makarski Konjeniški center Celje je drugič zapored izvedel državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Odločilna, tretja tekma v članski konkurenci je bila v nedeljo popoldne v zelo vročem vremenu. Vodstvo je zadržala Celjanka Tajda Bosio, članica domačega kluba, in prvič postala državna prvakinja. S tem je razveselila predstavnike organizatorja državnega prvenstva in sorodnike: »V četrtek sem bila še zadržana, na petem mestu, v petek sem prevzela vodstvo in ga v nedeljo obdržala. Drži, da so pričakovanja na domačem terenu večja, da se stopnjuje tudi pritisk. Nisem mu podlegla. Konj Lodonkor je v popolnosti sodeloval. Mami in ati sta seveda radostna, veselje je neprecenljivo.« Pred dvema letoma je bila v Ribnici druga. Tajda se bo udeležila tekem svetovnega pokala v slovaških Bratislavi in Pezinoku, že zdaj pa pogleduje proti izzivu v naslednjem letu, nastopu na Sredozemskih igrah v Španiji. V nekoliko okrnjeni članski konkurenci je bil na DP tretji Tadej Ska-za, peti Robi Skaza, sedmi Robert Krajnc, vsi iz Konjeniškega kluba Velenje. Deveta je bila Aleksandra Kreiner, prav tako kot Bosieva, iz ŠD Konjeniški center Celje. Med otroki je zmagala Anthea Lorber (KK Vele- Tajda Bosio se še lep čas ni ločila od pokala, iz njega je tudi srknila penino. nje), v mladinski konkurenci sta bili na vrhu njeni klubski kolegici Vita Sirovina Dvornik in Saša Malenko-vič, v starostni kategoriji do 25 let pa je zmagala Nina Pangeršič iz šentjurskega Suprinna pred Velenjčan-ko Lano Tanko. Pangeršičeva, nad katero bdi Primož Rifelj, bo naslednji mesec nastopila na evropskem prvenstvu do 21 let na Slovaškem. DEAN ŠUSTER Kadetinje Rokometnega kluba Zelene doline Žalec so letos v državnem prvenstvu osvojile tretje mesto, nekaj dni po koncu pouka pa so odpotovale v Dalmacijo. Na zelo množičnem turnirju v Makarski so se imenitno odrezale. V konkurenci dveh norveških ter po ene hrvaške in poljske ekipe so si prepričljivo priigrale prvo mesto v predtekmovalni skupini. Nato so izločile norveški Stavanger (22:11), najtrši oreh pa je bil polfinalni tekmec, dunajski Hypo, ki so ga ugnale po izvajanju sedemmetrovk. V fina- lu so povsem nadigrale Dalmatinko iz Ploč, z 29:11. »Predtekmovanje je bilo na zunanjih igriščih na umetni travi. Zaradi izjemno visokih temperatur ni bilo prijetno. Zaključni del je bil v dvorani. Naša dekleta so prikazala zelo zrelo igro in so prihodnost kluba,« je povedal njihov trener Aleš Filipčič. V kratkem času je uspel ekipo dvigniti na višjo raven. Žalčanke so bile namreč v DP tretje, za prvakinjo Olimpijo, ki je bila v Makarski peta, in pod-prvakom Krimom, ki je pristal na sedmem mestu. Zelene doline so imele v priljubljenem letovišču najboljšo igralko turnirja Nadjo Jelšnik, najboljšo vratarko Lari-so Grebovšek in najboljšo strelko Sašo Golavšek. Slednji, Golavškova in Grebovškova, ter krožna napa-dalka Kaja Kolar se s slovensko izbrano vrsto pripravljajo na nastop na EP divizije B v Skopju. Članica mladinske reprezentance, ki bo tekmovala na EP v Celju, pa je srednja zunanja napadalka Anika Strnad. V Makarski so žalske starejše deklice zasedle sedmo mesto. DŠ, foto: JERNEJ RANTAH 20 MALI OGLASI novi tednik ШШ ZAMENJAM Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27, 1000 Ljubljana. NUJNO zamenjam neprofitno enosobno stanovanje v 11. nadstropju na Lavi za enoinpolsobno stanovanje ali vsaj najamem profitno stanovanje brez dvigala. Telefon 070 831-952. 1292 NUDIM MOTORNA VOZILA TRAKTOR Tomo Vinkovič 723, letnik 1985, tip 600 D, serija 1, prodam. Telefon 031 259-764. PRODAM BREZPLAČNO sobivanje v stanovanjski hiši na podeželju, 15 km južno od Celja, nudim paru v starosti do 50 let. Pričakujem: poštenje, čistočo, sodelovanje pri delu v in ob hiši. Telefon (03) 5733-317. 1268 1299 PRODAM KUPIM OPEL merivo, letnik 2011, prevoženih 70.000 km, prodam zaradi smrti lastnika. Telefon 031 586-125. 1248 STROJI TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, lahko je poškodovan, v okvari ali brez dokumentov, kupim. Telefon 031 562-809. p GRADBENO parcelo, veliko 1.250 m2, na Grobelnem, prodam. Telefon 040 329279. 1281 DRAMLJE. Samostojno hišo, K + P + M, velikost 284 m2, 2 km od AC, vsi priključki, prodam. Telefon 041 661-844. 1298 STANOVANJE PODARIM TROSED in dva fotelja podarim. Telefon 041 289-228. 1279 PRODAM ČELNI nakladalec, čelno hidravliko za traktor Univerzal in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910. 1260 OBRAČALNIK pajek na dve vreteni prodam. Telefon 031 596-722. 1271 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ODDAM PRODAM APARTMAJE pri Savudriji oddam. Telefon 0038641-478624, 0038640-346113.p ŠTIRISOBNO stanovanje v hiši na Hudinji oddamo. Številka energetske izkaznice 2015-233-224-4263. Informacije po telefonu 040 213-518. 1301 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCE in telice, težke od 170 do 220 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 233-599. 1254 Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov '». v V dva DESETAKA Citycentra Celje 400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom * * Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija. Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki - - C — "O -- Q) 'U > O C ► T" 4 Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov. ime in priimek: Naslov: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | | mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03 ) 5471244. p DVE telici, breji 9 in 7 mesecev, prodam. Telefon 070 840-285. 1267 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 1269 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 070 864-115. 1277 TELICO simentalko, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 070 445-858. 1276 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko KRAVO simentalko, pašno, brejo s petim teletom, ima še 6 litrov mleka, prodam. Telefon 040 855-700 ali (03) 579-5034. 1280 PET telic, brejih 8 mesecev, črno-bele pasme, prodam. Telefon 041 936-309. 1288 JALOVO kravo, težko 600 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5792174, 031 422-606. 128 6 BIKCA, starega 12 tednov, je lep simen-talec, prodam. Telefon 031 837-492. 1287 PUJSKE, težke 35 kg, domače reje, prodamo. Telefon 041 808-421 ali (03) 5740-177. 1290 MEŠANCA nemškega ovčarja, starega 3 mesece, je zelo priden, igriv, prijatelj muc, že laja, prodam. Telefon 031 685-080. 1291 TELIČKO simentalko, zelo lepo, težko 200 kg in prašiče, težke od 50 do 150 kg, prodam. Telefon 041 725-055.Š 002 TELICE simentalke, težke od 150 do 450 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 1296 BIKCA simentalca in teličko, stara 10 in 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1201 TELIČKO ciko, staro 5 mesecev in teličko frizijko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5730-841. 1300 DVE telici, za pleme ali rejo, težki 350 kg ali kravo s prvim teletom (telička stara 4 mesece) prodam. Telefon 041 966-791. L 128 DVE telici, težki po 220 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p »tro DVE kravi simentalki, stari 3 in 5 let, breji 8 mesecev, težki po 600 kg, prodam. Telefon 070 573-488. 1303 BIKCA ls limuzin, težkega 240 kg in teličko simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 951-079, (03) 5793-063. 1311 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270. p TELIČKA, starega 10 do 14 dni, pasme limuzin ali simentalec, kupim. Telefon 031 596-722. 1270 PODARIM PSIČKE mešanke med kraško ovčarko in nemškim ovčarjem podarim. Telefon 051 628-677. 1274 Ш0 jasnovidnost BI0TERAPQE PRODAM VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p VINO laški rizling in mešano belo prodam. Telefon 051 664-001. 1272 DOMAČ bel zgodnji krompir prodam. Telefon 051 628-677. 1274 SLIVOVKO in sadjevec prodam. Telefon 031 343-908. 1285 KORUZO v storžih prodam. Telefon 041 752-630. 1294 1.500 kg letošnjega ječmena prodam. Telefon 031 870-161. 1297 VINO, mešano, prodam. Telefon 031 319495. 1302 vedeževanje in astrologija 090 77 77 2r19 €/m)n. iz omrežja Telemacti"'s;eno шШш emacfi'*Ssno I2 drugih omreaj dotoCaji ,0 drug] operaterji Ш1Ш T MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Umrla je naša upokojena sodelavka JOŽEFA KOZJAN zaposlena kot bolniška strežnica na ginekološko porodniškem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče... Zapustila nas je mama, nonika, tašča in teta ANICA STOJC (22. 7. 1930 - 1. 7. 2017) Od nje smo se poslovili v četrtek, 6. julija 2017. Hvala vsem, ki se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice LUCIJE SKUTNIK z Dolge Gore (9. 12. 1921 - 30. 6. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše, tolažilne in spodbudne besede ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tadeju Linasiju za lepo opravljen cerkveni obred in tenkočutne besede slovesa, sosedi Danici za ganljiv poslovilni govor, pevcem in trobentaču za lepo izveden program pri sveti maši in pogrebnem slovesu. Zahvala Društvoma upokojencev in invalidov Šentjur. Iskrena hvala dr. Nataši Podbregar za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Posebna zahvala sosedi Zdenki in svakinji Martini za pomoč pri negi mame v zadnjem težkem bolezenskem obdobju. Počivaj v miru ob misli, da si bila ljubljena. Vsi tvoji p 293 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva na paletah, 1 m x 1 m x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200 p NOVA kolesa za kosilnico BCH, majhna, prodam. Telefon 041 775-328. 1275 BUKOVA drva in vitel Uniforest 65 G, izdelana 2012, prodam. Telefon 070 718-426. p KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, mo-tokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1156 ZAPOSLITEV OBJAVLJAMO prosto delovno mesto: monter ali pomočnik strojnih instalacij. Telefon 041 654-264; www.instalaci-je-razgorsek.si. 1172 AVTO Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje zaposli avtoličarja in vodjo delavnice. Telefon 041 372-085.1189 ZAPOSLIMO fanta s trgovsko izobrazbo in z veseljem do trgovskega dela. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. n ZNANO gostišče iz Žalca za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev zaposli samostojnega kuharja. Kandidat naj ima vsaj 5 let izkušenj z vodenjem kuhinje. Delovni čas je pretežno dopoldan, ob nedeljah je gostinski lokal zaprt. Ponudbe po telefonu 041 721-299 ali preko e-maila: gostinstvo.sebastian. sp@siol.net. n ZNANO gostišče iz Žalca zaradi povečanega obsega dela zaposli picopeka kuharja. Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Delovni čas: od ponedeljka do sobote. Ponudbe po telefonu 041 721-299 ali preko e-maila: gostinstvo.sebastian. sp@siol.net. n Poroke Laško Poročili so se: Tina KO-MADINA in Jernej PRAH, oba iz Celja, Polonca OMER-ZA in Tomaž ŠUSTER, oba s Polzele, Aldijana SMAJIĆ in Dražen KUSIĆ, oba iz Trbovelj, Sanja OMERZEL in Tadej FUNKELJ, oba iz Hrastnika, Lilijana FEKONJA in Luka GUDIĆ, oba iz Kočevja. Žalec Poročili so se: Sanja JAZ-BINŠEK in Mark FELDIN, oba iz Trnovelj pri Celju, Manuela MLAKAR iz Podvi-na pri Polzeli in Marko PODGORŠEK iz Rečice ob Paki. Mozirje Poročili so se: Maša ŠE-TINA in Antoine Marco I DECOURRIERE, oba iz Belgije, Barbara OVEN in Peter OBERŽAN, oba iz Kamenč, Katja GOLE iz Gornjega Grada in Andraž BONČINA iz Čadrga, Eva JAZBEC in Rok LEBER, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Vesna RA-DOVANOVIĆ in Tomaž SRE-BOTNIK, oba iz Šmartnega ob Paki, Špela BORŠIČ iz Šoštanja in Boštjan LAH iz Topolšice, Mojca GORŠEK in Boštjan POVH, oba iz Velenja, Zelije HAZIRI in Vesel JAKUPI, oba iz Makedonije. Smrti Celje Umrli so: Jožef HORVAT iz Celja, 79 let, Martin ČERNO-ŠA iz Gorice pri Slivnici, 72 let, Jožefa DOLER iz Celja, 89 let, Ana MATKO iz Ljubnega, 63 let, Danijela VEŠLIGAJ iz Celja, 77 let, Miloš DREO iz Celja, 71 let, Marija Albina VEHOVEC iz Celja, 91 let. Laško Umrli so: Marija BOŽIČE-VIĆ iz Šoštanja, 90 let, Vladimir PADER iz Jagoč, 69 let, Nikolaja ZUPANC iz Lož, 58 let. Žalec Umrla sta: Ivanka ROBNIK z Vranskega, 79 let, Vincenc VEBER iz Šešč pri Preboldu, 86 let. Mozirje Umrli so: Ljubica ZUPANC iz Šentjanža, 68 let, Alojzij ZAVOLOVŠEK iz Mozirja, 89 let, Štefanija POTOČNIK iz Nove Štifte, 86 let. Velenje Umrli so: Franc MEH iz Šoštanja, 74 let, Sašo TOM-ŠE iz Velenja, 39 let, Pavla VRABIČ iz Šoštanja, 89 let. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si novi tednik OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure. ШШШ tttttt živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUTl smučarska Sola [ CELJSKA \_ informacije 041616464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Celjska Mohorjeva družba izposoja kolesa ® INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 13. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 14. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JAMES ARTHUR - CAN I BE HIM (4) 2. RITA ORA - YOUR SONG (5) 3. JACK SAVORETTI - WE ARE BOUND (4) 4. NE-YO - ANOTHER LOVE SONG (2) 5. FOSTER THE PEOPLE - DOING IT FOR THE MONEY (5) 6. DJ KHALED FEAT. RIHANNA & BRYSON TILLER - WILD THOUGHTS (1) 7. CALVIN HARRIS FEAT. P.WILLIAMS, K. PERRY & BIG SEAN - FEELS (1) 8. DEPECHE MODE - GOING BACKWARDS (3) 9. HENRY AND THE WAITER - SAFE COAST (3) 10. LUIS FONSI FT. DADDY YANKEE -DESPACITO (2) DOMAČA LESTVICA 1. RUDI BUČAR - TISTI LJUDJE (3) 2. SWEET PEAK FEAT. LAURA - 0,3 LJUBEZNI (6) 3. VLADO KRESLIN - REKA (3) 4. ANDREJ IKICA - SUPERZVEZDA (5) 5. ALEX VOLASKO - SKOZI VITRINO (1) 6. GUŠTI - MODRO SONCE (2) 7. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ZAB-LUZU (4) 8. DARE ACOUSTIC - RJAV UČ (2) 9. CHALLE SALLE - LAGANO (4) 10. NIKA ZORJAN - FEJST POMALE(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: OLLY MURS & LOUISA JOHNSON -UNPREDICTABLE IMAGINE DRAGONS - WALKING THE WIRE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ISAAC PALMA - ČE TE KDAJ SPUSTIM IZ ROK ANIKA HORVAT - RULETA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 15. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do- poldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 18. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) M6Lejivau veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j Spored od 13. 7. do 19. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alibi.com - komedija od četrtka do srede: 15.50, 19.10 All Eyez on me: Legenda o Tu-pacu Shakurju - biografski film, drama, muzikal od četrtka do srede: 18.00 Avtomobili 3 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.50 Avtomobili 3 - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16. 30 sobota, nedelja: 14.20, 16. 30 Dekliška noč - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20 sobota, nedelja: 15.00, 18.20, 20.20 Družinska banda - komedija od četrtka do srede: 16.10, 20.40 Kletna ruleta - komedija od četrtka do srede: 21.00 Mali šef - animirani, sinh. sobota, nedelja: 13.50 Mumija - grozljivka petek, sobota: 22.30 Obalna straža - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 petek: 20.00, 22.25 sobota: 14.00, 20.00, 22.25 nedelja: 14.00, 20.00 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 17.10 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 19.40 Spider-Man: Vrnitev domov - akcijska ZF-pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.10, 20.45 petek, sobota: 15.30, 18.10, 20.45, 22.20 Transformerji: Zadnji vitez - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 16.20 Transformerji: Zadnji vitez -akcijski, fantazijski, 3D petek, sobota: 22.10 Vojna za Planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski od četrtka do srede: 17.40, 20.30 Vojna za Planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.20 Če bi bila moški - komedija od četrtka do srede: 16.00 IIICirO|»Ol ČETRTEK 20.00 Lady Macbeth - drama PETEK 19.00 Lady Macbeth - drama 21.00 Nož v hrbet - kriminalna drama SOBOTA 19.00 Alibi.com - komedija 21.00 Lady Macbeth - drama NEDELJA 19.00 Lady Macbeth - drama 21.00 Nož v hrbet - krim. drama SREDA 20.00 Bravo! - komična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Maša in medved - animirani 19.15 Bravo! - komedija 20.15 Vojna za planet opic - akcijska pustolovščina SOBOTA 19.00 Transformerji: Zadnji vitez - akcijska ZF pustolovščina 20.45 Bravo! - komedija 21.30 Vojna za Planet opic - akcijska pustolovščina, 3D NEDELJA 16.00 Maša in medved - animirani, sinh. 17.30 Vojna za Planet opic - akcijska pustolovščina 19.00 Bravo! - komedija 20.15 Pirati s Karibov: Sala-zarjevo maščevanje - akcijska pustolovščina PONEDELJEK 21.30 Trgovski potnik - drama, triler V primeru vremenskih težav bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje. Kulturne prireditve ^petekHSIT^ 18.00 Grad Podsreda_ Poletje na Gradu Podsreda koncert udeležencev mojstrskega tečaja za klarinet in flavto 20.00 Restavracija Jezero Velenje - ploščad Bossa nova džez večer 20.00 Cerkev sv. Roka Šmarje pri Jelšah Tam nekje pod zvezdami Klementina Savnik -mezzosopran, Sebastjan Savnik - tenor in Petra Bračko - klavir koncert v sklopu Rokovega poletja 21.00 Šlandrov trg pri kavarni Mestni vrt Žalec Skupina Chaboo koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Večer s tolkalom hang Dejan Štemberger predstavlja hang; ob slabem vremenu koncert odpade SOBOTA, 15. 7. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Trije prašički lutkovna predstava za otroke; Lutkovno gledališče Velenje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Nastop slovenske folklorne skupine Nageljčki iz Kanade vstop prost 19.30 Dvorec Novo Celje Po razstavi Epilog s kustosinjo Alenko Domjan 21.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Broadway I Love 2017 koncert muzikalov ob zaključku mednarodne poletne pevske delavnice; v primeru slabega vremena bo prireditev v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Trije mušketirji & Ona koncert PONEDELJEK, 17. 7. 20.00 Prireditvena ploščad Šlandrov trg Žalec Ameriški študentski orkester Gold Tour koncert TOREK, 18. 7. 19.00 Grad Podsreda_ Poletje na Gradu Podsreda, koncert; nastopili bodo: Jure Gradišnik -trobenta, Uroš Vegelj - tuba, Nika Tkalec - klavir 20.00 Ploščad pred Zdraviliškim domom Dobrna Festival Emars koncert Simfoničnega orkestra WJSO (Švica) SREDA, 19. 7. 18.00 Grad Podsreda_ Poletje na Gradu Podsreda koncert udeležencev mojstrskega tečaja za trobento in tubo 19.00 Galerija Velenje_ Gledam slike, čutim glasbo glasbeno-ustvarjalni večer z Emilom Šterbenkom Poletje v Celju ČETRTEK, 13. 7. 18.00 Mestna plaža Stara dedkova harmonika lutkovno-glasbena predstava za otroke; gostuje: teater za vse, v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Ljudje in živali odprtje slikarske razstave Danijele Krofič 20.30 Špital za prjatle Back to black - Amy Winehouse tribute koncert; predstavljajo se solisti in instrumentalisti, ki sodelujejo z Vocal BK Studiem PETEK, 14. 7. 21.00 Stari grad Celje Veronika Deseniška muzikal; v primeru slabega vremena bo predstava 16. 7. SOBOTA, 15. 7. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ cART, sejem unikatnih in ročnih izdelkov; vstop prost 21.00 Stari grad Celje_ Veronika Deseniška muzikal; v primeru slabega vremena bo predstava 17. 7. NEDELJA, 16. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 do 19.00 Mestna plaža Fusion - rock zbor za mlade koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 21.00 Celjski dom_ Broadway I Love 2017 tradicionalni koncert muzikalov ob zaključku Mednarodne poletne pevske delavnice »ISSW 2017«; vstop prost PONEDELJEK, 17. 7. 16.00 Mestna plaža Umetnik za en dan čopiči, barvice, prsti - vse lahko uporabite; ustvarjalno popoldne pod krošnjami; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade TOREK, 18. 7. 18.00 Mestna plaža Rajanje z Malim Bujem vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.00 Vodni stolp_ Samo & Sorodne duše koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.30 Mestna plaža Umetnost kulturno-etičnega preživetja: vprašanje iskanja etike ljudi v svetu ekonomskega totalitarizma predava: Domen Kočevar; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade SREDA, 19. 7. 16.00 do 19.00 Mestna plaža Predstavitev poklica frizer gostuje: Tamara Hairstyle; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.30 Vodni stolp_ Goran Bojčevski quartet vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade NAPOVEDNIK 23 PONEDELJEK, 17. 7. 9.00 in 16.00 Večgeneracijski center Zreče Slikanje na steklo 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti, pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 20.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Podčetrtek Orientalski večer TOREK, 18. 7. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Barvna pravljica, poletje na travniku - torkove igrarije SREDA, 19. 7. 10.00 Knjižnica Laško Izdelujemo akvarij počitniške ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom in tudi odraslim 10.00 Mestna knjižnica Velenje Angleške pravljice z Romano, zabavna sreda Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava, Celje Fokus 2017: Fotograf kot poklic: Foto Pelikan; do 1. 9. Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fo-toateljeja in galerije Pelikan; do 31.12. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje v štirih letnih časih avtorja Francija Horvata; gostujoča razstava Pulj pred prvo svetovno vojno, ki jo je pripravila Gradska knjižnica i čitaonica v Pulju; do septembra Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoa-teljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela; do 17. 9. Likovni salon Celje: fotografska razstava Why So Serious? Jake Babnika; do 3. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31.12. Pokrajinski muzej Celje: razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8.; razstava Družinsko drevo - Pravila igre avtorja Mateja Čepina; do 31. 8. ter gostujoča razstava Vezena ponjava Muzeja Brodskega Posavlja iz Slavonskega Broda; do 31. 8. Celjski mladinski center: razstava American presidents, avtorja Branka Lesjaka; do 31. 8. Galerija Volk Celje: razstava del XIX. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2017; do 31. 8. Mercator center Celje: slikarska razstava Labirinti življenja avtorja Petra Zupanca; do 30. 7. Mestna plaža: Celje Fokus 2017: Pasji dnevi, fotografska razstava Ane Straže; do 1. 9. Železarski muzej Teharje: razstava Praznovanje praznika dela v Železarni Štore in njeni okolici; do 31. 8. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Upodo- ШП7Г muzej novejäezgodovinelcelje POZDRAV IZ LAŠKEGA V četrtek, 20. 7. 2017, ob 19. uri vabljeni na spodnji vrt Savinje v Laškem na odprtje razstave razglednic iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2017. bitve ..., ilustracije Mojce Cerjak in Jožeta Domjana; do 17. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Janina in njeni razgledi Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 20. 8. Galerija Velenje: razstava Iz galerijske zakladnice, dela znanih slovenskih likovnih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje; do 29. 7. Ostale prireditve ČETRTEK, 13. 7. 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Svet velikih umetnin počitniško likovno ustvarjanje na prostem za otroke med 6. in 15. letom 21.00 Kavarna Lucifer Velenje Rajska Tajska, potopisno predavanje Katarine Jerenec PETEK, 14. 7. 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Svet velikih umetnin počitniško likovno ustvarjanje na prostem za otroke med 6. in 15. letom 20.00 Na ploščadi Term Zreče Poletni petek z animatorji FUN4U in ansamblom Žurerji SOBOTA, 15. 7. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 16.00 Šotor pod Gostiščem Banovina Virštanj Virštanjska noč kulturno-družabni program 18.00 Velenjski grad_ Maša v grajski kapeli in strokovno vodstvo po gradu in njegovi zgodovini 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice Kresničke za najmlajše - Maja Furman, pripovedno-animacijski večeri za velike in male radovedneže NEDELJA, 16. 7. 12.00 do 22.00 Tržnica pri fontani Žalec Kuhna pri fontani, glasbeni nastop Primoža Zvira in koncert ansambla Gozdnik 14.00 Ploščad pred Zdraviliškim domom Dobrna Poletna nedelja v parku revija godb na pihala, stojnice domačih ponudnikov, obisk starodobnikov, Pelikanove fotografije, poslikava obraza, kotiček za pravljice Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Po vseh zapletih kar trije mladiči Če mislite, da smo pozabili na »mehiško nadaljevanko«, imenovano Štorklje z Ljubečne, se motite. Aprila ste lahko brali, kako veseli so bili krajani, ko se je malo prej kot ponavadi v gnezdo vrnil »štrk«. Tako so vsaj domnevali in pripravili veselo druženje, kot sicer to počnejo dvakrat letno, odkar imajo v soseščini te mogočne ptice. A tokrat v nadaljevanju ni šlo po načrtih. »Štrk« bi mo- ral gnezdo pospraviti in obnoviti pred prihodom gospe štorklje, a tega ni počel in krajani so ga že razglasili za lenuha. Pričakovali so, da bo kmalu prispela še štorklja in naredila red. Res je priletel še drug ptič, a izkazalo se je, da prvi sploh ni bil samec, ampak da je bila samica, ki je medtem že znesla nekaj jajc in ženinu ni dovolila v gnezdo. Po skoraj uri »dogovarjanj« sta se le pomirila, a vsa tri jajca, ki jih je samica Veselje zaradi kar treh mladičev para štorkelj na Ljubečni. Na pikniku so krajani nazdravili podmladku in tudi tokrat ni šlo brez prazničnih tort. Res so trije! valila, so končala na pločniku. Domačini, ki so vse to budno spremljali in doživljali prave šoke, so menili, da je samec najbrž sumil, da ga je »varala« s katerim od »štr-kov« iz vojniške ali šentjurske občine in je zato vrgel jajca iz gnezda. A na srečo se je vse dobro končalo in po paritvi je samica izlegla nova štiri jajca - tudi od teh je eno kmalu končalo na tleh. Zdaj so v gnezdu trije krasni mladiči, ki že razpirajo krila in se bodo počasi opo- gumili in poskusili odleteti do sosednje strehe. Starša jih ves čas skrbno hranita in jim prinašata vodo, saj jim v teh vročih dneh v gnezdu brez vsakršne sence zagotovo ni lahko. V sušnih dneh tudi hrane za mlade štorklje ni v izobilju. Zato so na sobotnem pikniku krajani nazdravili naraščaju in mu zaželeli veliko zdravih let ter spomladi vrnitev v rojstni kraj. Krajani, ki so jih štorklje povezale, jih bodo nestrpno pričakovali. TC; foto: GrupA FOTO TEDNA Voda je vir življenja. Foto: SHERPA II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 28 / Leto 72 / Celje, 13. julij 2017 V svet po izkušnje in doživetja str. 36-37 Foto: osebni arhiv Simone Knez v Ze dvanajsta generacija Vračanje k starim sortam Pasji dnevi na Savinjskem nasmejanih otrok str. 30 vrtnic str. 40 nabrežju str. 45 26 INTERVJU Neenake možnosti otrok s posebnimi potrebami Specialna pedagoginja Sabina Korošec Zavšek: »Starši otrok z avtizmom so velikokrat prepuščeni sami sebi« - Ni vseeno, v kateri občini se rodi otrok s posebnimi potrebami »Želim si, da bi v Celju dobili svetovalni center. Ne vem, ali se bo razvil iz našega projekta Strokovni center Vsi ali pa bo MOC pristopila k ustanovitvi takšnega centra. V takšnem centru naj bi bila na voljo res posebna znanja, da bi lahko timsko pomagali otroku. Želela bi sodelovati v takšnem centru. Na način, kot to počnem zasebno, nimam dovolj možnosti, da bi vsem staršem in otrokom ponudila brezplačne terapije, kar me boli, saj si nekateri starši terapij za svojega otroka ne morejo privoščiti, bi jih pa njihov otrok ravno tako potreboval.« Osnovne šole v Sloveniji je v minulem šolskem letu obiskovalo več kot 10 tisoč otrok s posebnimi potrebami. Skoraj tri tisoč jih je bilo vpisanih v šole s prilagojenim programom. Tako prvih kot drugih je vsako leto več, kar se kaže že v vrtcih. V tem času je v državnem zboru v postopkih sprejemanja predlog zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga starši že dolgo čakajo. Ta naj bi uredil pomembno področje zgodnje pomoči otroku in njegovi družini. Prikrajšanost v zgodnjem otroštvu ima namreč težko popravljive posledice pozneje v življenju. In kako je poskrbljeno za te otroke, ko gredo v šolo? S kakšnimi težavami se pri tem srečajo otroci, starši in učitelji? O tem veliko ve Sabina Korošec Zavšek, ki pravi, da je pri nas nasploh kar dobro poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami, na nekaterih področjih te skrbi pa škriplje. V svoji dolgoletni praksi je delala na različnih področjih: bila je učiteljica v šoli s prilagojenim programom, ravnateljica tovrstne osnovne šole v Žalcu, članica ter občasna vodja senata Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavoda RS za šolstvo v Celju. Še vedno je specialna pedagoginja v OŠ Glazija in mobilna specialna pedagoginja za izvajanje dodatne strokovne pomoči otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v OŠ Griže. Ob tem je tudi ustanoviteljica zasebnega Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, kjer se s sodelavkami veliko posveča otrokom z avtizmom, pred časom je postala še predsednica Zveze NVO za avtizem Slovenije. Da se je mnoge zgodbe dotaknejo, je bilo mogoče razbrati v pogovoru, saj si ji je ob nekaterih spominih zatresel glas. V minulih mesecih se je veliko ukvarjala predvsem z novim projektom, imenovanim Strokovni center Vsi, ki ga vodi in ki bo v OŠ Glazija in še treh slovenskih šolah s prilagojenim programom do jeseni 2020 ponujal pomoč otrokom s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah »Delo z otroki me napol ni z energijo. Včasih I! sem tudi utrujena, ko pridem zvečer domov, ampak je ta utruje nost čisto drugačna.« ■MUiH V OŠ Glazija, ki je šola s prilagojenim programom, podpirajo prizadevanja zaposlenih, da bi se ti dodatno izobraževali in vnašali v delo nova spoznanja. INTERVJU 27 ter družinam, na voljo pa bodo tudi usposabljanja za strokovne delavce. Posebej pomembne so brezplačne terapije za otroke, ki jim jih nudi projekt, pravi sogovornica, ki nikoli ne miruje, ko gre za iskanje novih pristopov, metod in možnosti pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Od kod izhaja vaša odločitev za delo s temi otroki? Je bil kakšen poseben razlog, da ste se po srednji šoli odločili za študij specialne pedagogike? Živali in otroke sem imela vedno rada. Včasih se pošalim, da sem že v prvem razredu sošolcu nudila dodatno strokovno pomoč, samo ne na pravi način, ker sem kar namesto njega vse napisala in me je učiteljica kregala. Potem sem šla v srednjo vzgojiteljsko šolo. Neko poletje je bila z nami na morju mamina znanka, ki je bila defektologinja v OŠ Glazija. Pripovedovala je o svojem poklicu, naključje pa je hotelo, da je bila na plaži tudi nemška družina z deklico z downovim sindromom. Ker je bila deklica prepuščena sama sebi, sem začela za njo skrbeti. Vse to je pripeljalo do moje odločitve o študiju. Gotovo je razlika v obravnavi in sprejemanju otrok s posebnimi potrebami nekoč in danes, ko so vključeni v običajne šole. Ali so še vedno stigmatizirani? Stvari se spreminjajo, samo ne tako hitro, kot bi si želeli tisti, ki se srečujemo s temi otroki, predvsem pa, kot bi si želeli starši. Stigma je še vedno prisotna, predvsem, če je otrok malo drugačnega videza. Večkrat se sprašujem, kaj bi se še dalo narediti, da bi bila manjša. Bila sem na Norveškem, kjer imajo veliko otrok z različnimi posebnimi potrebami integriranih v običajne šolah. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal čas. Moje mnenje je, da, da je za določeno skupino otrok ta integracija dobra rešitev. Največ pridobijo njihovi vrstniki brez motenj v razvoju, ker se naučijo sprejemati drugačne otroke. Sami priskočijo na pomoč, ko jo vrstniki s posebnimi potrebami potrebujejo. Za določen del otrok pa menim, da je zanje bolje, če se izobražujejo v šoli, kot je naša, kjer imamo boljše kadrovske in prostorske pogoje ter veliko terapevtskih sredstev. Idealno bi bilo to, kar sem videla na Švedskem, in sicer, da so šole, kot je OŠ Glazija, pod eno streho z običajno osnovno šolo, kjer imajo skupne prostore, kot so jedilnica, knjižnica, kjer se otroci srečujejo na skupnih prireditvah. Temu bi rekla prava integracija. Podobno sem videla tudi v srednji šoli na Islandiji. V Sloveniji še vedno premalo delamo za večjo tovrstno vključenost, da bi bilo manj zaznamovanosti teh otrok. Kako se sploh odločiti, kaj je za otroka bolje, v katero šolo naj gre? Za starše je to verjetno težka odločitev. To ločnico je težko določiti. Sama sem bila več kot osem let članica komisije za usmerjanje in sem bila velikokrat postavljena pred to težko odločitev, ko sem morala odločati o usodi otroka, cele družine. Treba je pretehtati med pravico otroka, da se izobražuje v zanj ustreznem programu, in željo staršev. Je torej komisija tista, ki se odloči in ne starši? Odloči se komisija, starši pa se lahko pritožijo na drugostopenjsko komisijo v okviru ministrstva za izobraževanje, če se s predlaganim programom ne strinjajo. Je vaš Center za pomoč otrokom in staršem Žalec nastal prav zaradi spoznanja, da vseh oblik pomoči ni mogoče nuditi v okviru programov, ki jih v šolah predvideva zakonodaja? Zavod je nastal spontano. S kolegico Mojco sva bili »mobilki« v celjskih osnovnih šolah, kjer je vsaka od naju obravnavala otroka z aspergerjevim sindromom. Ugotovili sva, da ti otroci najbolj potrebujejo delo v skupini, saj jim primanjkuje socialnih veščin. Predlagala sem, da bi popoldne zbrali otroke s tem sindromom, da bi se družili in igrali, ker so pogosto osamljeni. Ravnateljica OŠ Glazija je podprla najino idejo. Pridružila se nama je še kolegica Vanja. Upale smo, da bodo v skupini vsaj trije otroci, a jih je kar naenkrat prišlo deset. Brezplačno smo vodile delavnice tri leta. Medtem sem se v Zagrebu udeležila izobraževanja iz metode Floortime in našla orodje, s pomočjo katerega znam pristopiti k vsakemu otroku s posebnimi potrebami. Pri tej metodi otroka ne poučujemo, pač pa spodbujamo njegov razvoj na osnovi tistega, kar ga zanima. Izobraževanje sem nadaljevala na intenzivnem treningu v Zagrebu in kasneje opravila še prakso v Washingtonu. Za prenašanje novega znanja v prakso sem potrebovala posebej opremljene prostore, zato sem jih najela in opremila. Tako je nastal center za pomoč otrokom in staršem. Predavatelja iz Amerike sem takrat povabila v Slovenijo, da bi za to metodo slišali še drugi. V tem času sem bila ravnateljica v Žalcu, a sem zaradi zdravstvenih težav ugotovila, da ta pot ni zame. Napisala sem odpoved pred iztekom mandata in se vrnila med otroke, kjer se čutim uspešna, ker lahko pomagam otrokom in staršem. V centru so programi samoplačniški ... Občine do sedaj niso imele posluha za sofinanciranje. Župani so mi svetovali prijavo na občinske razpise. Ko sem se prijavila na prvega, mi je občina, iz katere prihajata v naš center dva fanta, na razpisu ponudila 24 evrov za celo leto. Za sedaj so programi samoplačniški. Metodo, ki jo omenjate, ste spoznali šele po desetletjih dela. Kako je to mogoče, ali v Sloveniji tako zaostajamo za strokovnimi spoznanji s tega področja? V Sloveniji nismo razvili svojih metod in tudi pri uvozu smo bili zadnja desetletja strokovno podhra-njeni. Državne ustanove ne uvažajo tujega znanja. Šele v zadnjem desetletju, odkar je več zasebnih zavodov, inštitutov smo se začeli spogledovati s tujino, in začeli sami raziskovati ter uvažati ta znanja. Večinoma gre za licenčne metode, ki jih je treba posebej plačati in so drage. Moje izobraževanje za metodo Flo-ortime in druge metode, za katere sem pridobila licence, me je doslej stalo več tisoč evrov. Vsa izobraževanja sem si financirala sama. Večina strokovnih delavcev si sama plača to izobraževanje. OŠ Glazija poskuša svojim zaposlenim omogočiti tudi takšna znanja, šola pridobi sredstva tudi z donacijami in občasno lahko financira svojim zainteresiranim zaposlenim tudi takšna izobraževanja, ki obogatijo ponudbo različnih terapevtskih pristopov, ki jih v šola izvajamo. Kaj je po vašem prinesla vključitev otrok s posebnimi potrebami v običajne šole? Kaj to pomeni za otroke in kaj za učitelje? Sama izvajam dodatno strokovno pomoč na eni od osnovnih šol, kjer je približno 20 otrok z različnimi učnimi težavami. Ti otroci opravijo pregled pri komisiji za usmerjanje in z odločbo pridobijo dodatno strokovno pomoč. Določena skupina otrok se mora izobraževati integrirano, na primer otroci z disleksijo, z bralnonapisoval-nimi težavami, z motnjami pozornosti, z diskal-kulijo in drugi. Ko sem začela svojo poklicno kariero pred 30 leti, so se tudi taki otroci znašli v šolah s prilagojenim programom. Zdaj ostajajo v večinskih šolah, kar je prav. Vendar je bila ideja integracije prenesena k nam iz Skandinavije in Anglije z eno pomanjkljivostjo - nismo zagotovili sredstev za to. Na Norveškem imajo otroci do osem ur tedensko individualnega dela pri specialnem pedagogu, pri nas je to največ dve uri, izjemoma štiri ure. V prejšnjem Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so imeli otroci lahko tri do pet ur pomoči na teden, a jim je eno uro vzel nov zakon o usmerjanju in jo spremenil kot svetovalno storitev, a brez finančne posledice. Tudi v vrtcu so otrokom vzeli eno uro na račun svetovalne storitve, kar se mi zdi nedopustno. Otroci v vrtcu bi potrebovali kar največ ur pomoči, saj zgodnja pomoč pomeni, da se ne bodo pojavile dodatne motnje in težave, ki se lahko pojavijo, če je otrok neustrezno obravnavan, zlasti čustvene in vedenjske težave. Če imata učitelj in vzgojitelj 20 ali več otrok v skupini, se ne moreta intenzivno ukvarjati s takim otrokom. Na Norveškem ima otrok, ki je drugačen po vedenju in socialnih spretnostih, tudi stalnega spremljevalca. V Zvezi NVO za avtizem si že nekaj časa prizadevamo, da bi nekaterim otrokom z avtizmom, ki potrebujejo spremljevalca, le tega sistemsko zagotovila država. Kako je zdaj to urejeno? To je zdaj zelo neurejeno. Zadnji zakon o usmerjanju je prinesel začasnega spremljevalca, a spet brez finančnih posledic za državo. Se pravi, da v praksi to lahko pomeni, da pomaga otroku pri določeni dejavnosti, kdor ima trenutno čas v vrtcu ali na šoli. Taka pomoč ni ustrezna, ker mora tak otrok imeti stalnost v delovanju in življenju in potrebuje nekoga, ki pozna avtizem. Otrok z avtizmom je vedno več in na nekaterih šolah so imeli takšne težave z njimi, da so že v prvem razredu klicali policijo na pomoč. Nekatere šole jih prepišejo na drugo šolo. Poznam otroke z avtizmom, ki so do 4. ali 5. razreda zamenjali že tri ali štiri šole. Ampak tudi ta otrok ima pravico, da se izobražuje, je pa res, da en sam človek v oddelku ne more poučevati in ustrezno poskrbeti za tega otroka. Spremljevalci, kjer so, se pokažejo kot zelo dobra rešitev, otrok napreduje. Šole se v stiski obračajo na občine. Ene občine so prošnjam šole in staršev prisluhnile in vsaj deloma omogočile otrokom spremljevalce. Celjska občina je že pred leti poskrbela za otroke z avtizmom, druge občine ali nimajo denarja ali pa nimajo posluha. Zato bi bilo treba to vprašanje urediti sistematično na državni ravni, saj otroci sedaj niso v enakopravnem položaju. Ob tem vidim še dodatno težavo, da Zakon o usmerjanju otrok posebnimi potrebami opredeljuje tega začasnega spremljevalca za otroke z avtizmom samo v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ampak otroci z avtizmom so tudi v drugih šolah in programih in bi nekateri tudi nujno potrebovali spremljevalca. V imenu Zveze NVO za avtizem pogosto opozarjam, da je treba spremeniti zakon tako, da bo »Pnsknšnm omogočal spremljevalce otrokom z avtizmom v vseh izobraževalnih programih, seveda na osnovi nekih kriterijev. Vse to lahko prinese le prihranke družbi. Sedanji sistem je namreč stresen tako za starša, ki ne ve, kdaj ga bodo klicali iz šole, naj pride po otroka, kot tudi za šolo, predvsem pa za otroka. Otrok ve, da se je narobe odzval v neki določeni situaciji in zaradi svojih specifičnih vedenjskih in komunikacijskih težav žal pogosto ne dobi priložnosti, da bi ravnal prav in da bi mu nekdo pomagal razviti model ustreznega ravnanja. Posledično bo otrok bolj bolan, starš bo več odsoten z dela in bo še sam zbolel zaradi te stiske. Poznam mame, ki so dostikrat prepuščene same sebi. Nekatere imajo celo dva ali tri otroke z avtizmom. Te mame na delovnem mestu ne morejo biti usmerjene v svoje delo, saj jih skrbi. Učitelj v takšnem oddelku prav tako izgoreva na delovnem mestu in lahko zboli ... Če bi država zmogla vse to videti in sešteti stroške, bi ugotovila, da je bistveno ceneje zagotoviti otroku z avtizmom spremljevalca. A problem naših politikov je, da jih zanima samo, kaj bo do konca njihovega mandata. To zamerim državni in lokalni politiki. A premiki so se vendarle začeli. Občina Celje je najprej sama financirala spremljevalce otrokom z avtizmom. Kasneje se je na ministrstvu za izobraževanje dogovorila, da sedaj le-to sofinancira spremljevalce otrokom z avtizmom v občini. Razliko financira MOC. Ministrstvo za izobraževanje poskuša v zadnjem letu reševati ta odprta vprašanja s pomočjo evropskih sredstev. To je bolje kot nič, ni pa trajna rešitev. Zdaj je izšel javni razpis na ministrstvu za 200 asistentov, ki sicer niso namenjeni točno določenemu otroku, pač pa pomoči v razredu, kjer so integrirani otroci s posebnimi potrebami. Šole in vrtci se morajo prijaviti na ta razpis in če vsaka šola v Sloveniji potrebuje vsaj enega, jih je bistveno premalo. Zakaj ste se posebej usmerili ravno v težave otrok z avtizmom in vodite Zvezo NVO za avtizem? Na eni od okroglih miz o problematiki avtiz-ma smo v Mariboru pred nekaj leti ugotavljali, da na tem področju v Sloveniji ni napredka pri spreminjanju pogojev za otroke in odrasle na bolje in čez leto dni ugotavljali spet isto. Starši in strokovni delavci smo se strinjali, da je prišel čas, da združimo moči in se lotimo reševanja tega problema skupaj. Poimenovali smo se Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom. Priključila so se razna društva in v Ljubljani smo pripravili okroglo mizo, kamor je prišlo več sto ljudi. Takrat smo začutili, da je to resnično velik problem tako za starše otrok z avtizmom kot tudi za strokovne delavce ter za odrasle osebe z avtizmom. Vsi odgovorni so vse obljubili, pa se spet ni zgodilo nič. Takrat smo izpostavili nujnost uvedbe spremljevalcev, pomanjkanje strokovnega kadra, pomoč družini ... Predstavili smo zgodbo mame s tremi otroki z avtizmom in ministrica Kopačeva je imela cel kup izjav, da je poskrbljeno za družine, kar ne drži. Še vedno nimamo centra, kamor bi starši lahko oddali svojega otroka v primeru, da starši zbolijo ali so preutrujeni, če bi se morda radi samo eno noč naspali, saj imajo nekateri otroci z avtizmom zelo drugačno vedenje, porušen spalni ritem . To je problem še zlasti v enostarševskih družinah. Predlog zakona o zgodnji obravnavi je dobro zamišljen. Bistveno je, da se z otroki, ki imajo zaostanke in primanjkljaje, začne že dovolj zgodaj delati. Vzgojiteljice jih zgodaj prepoznajo, opozorijo starše, ampak ti potem nimajo kam. Če danes naročijo otroka k psihologu, bodo čakali pol leta, pri logopedu osem mesecev ... Otrok z avtizmom, ki ni razvil govora, bi potreboval ustrezno obravnavo vsak dan. Strokovni delavci pa morajo imeti tudi dodatna strokovna znanja za delo s takšnim otrokom. Je pri otrocih s posebnimi potrebami avtizem med najbolj aktualnimi v zadnjem pnmngnti, kjer Inhkn. \ času? Avtizem je bolj aktualen zato, ker je teh otrok vse več. Ne vemo, ali zato, ker jih bolj prepoznamo ali gre za vpliv okolja. Okolica teh otrok ne prepozna vedno in zanje ni vedno dobro poskrbljeno. Pogosto starši otrok z avtizmom slišijo očitek, da ne znajo z otrokom, da je ta razvajen. Včasih je to tudi res, ker starši ne vedo, kaj naj storijo in je lažje popuščati kot vztrajati. A zagotovo niso Včnsih, kndnrpresndimn, dn ntrnk in družinn pntrebujetn pnmnč in pndpnrn, pn si naših storitev ne mnretn privnščiti, še zlnsti če sn stnrši neznpnsleni, knkšnn urn ternpije s knlegicnmi nprnvimn tudi brezplnčna. Včnsih zn pnmnč znprnsimn linns klube nli kngn drugegn. Vseh prnblemnv pn žnl ne mnremn rešiti.« sami krivi zato, saj nimajo ustrezne podpore in pomoči pri vzgoji. Otroci z avtizmom lahko pokažejo napredek, če se z njimi ukvarjamo na ustrezen način, če dobijo pravočasno ustrezno terapijo in pomoč. Pogosto je treba svetovati celi družini, za kar pa potrebujemo posebna znanja, ne le tista, ki jih pridobiš na fakulteti. Tudi starši potrebujejo pomoč. Kdo njim pomaga? Sama jih učim, kako delati z otrokom, prisluhnem njihovim težavam in jim svetujem, kako najti praktične rešitve. Vedno tudi ne gre, z leti si moraš kdaj priznati, da nisi vsemogoč. Starši se pogosto obračajo na društva, tudi na Zvezo NVO za avtizem. Pa ni nekoliko nespodbudno za vaše delo, ko pri teh otrocih ni videti hitrega napredka? Moj mentor Tim Bleecker me je naučil, da je cilje potrebno razdelati na podcilje. Tako hitreje pridemo do napredka in posledično zadovoljstva, tako staršev kot tudi terapevta. Sama hitro opazim napredek. Zame je to, če otrok, ki je prej odklanjal vse terapije, ki ni želel nikamor in je le kričal, na tretjem srečanju zakliče »teta« in mi podari poljubček. Delo z otroki in družinami me napolni. TATJANA CVIRN, foto: SHERPA »Mnj mnž je nn srečn dnber pnslušnlec in svetnvnlec. Velikn hndivn, knlesnrivn, imnmn psn in pnpngnjn ter ribe. Rndn sem z družinn, v nnrnvi in nn pntnvnnjih, knliknr mi čns in dennr dnpuščntn.« 28 FOTOREPORTAŽA Poznate vse turistične bisere Celja? Po »Gaberski turi« z Matijo Plevnikom Pretekli teden je bilo Celje zelo povezano s festivalom Celje Fokus. Začetek spremljevalnih dogodkov je naznanil fotografski ogled mesta z enim najbolj zanimivih turističnih vodnikov knežjega mesta Matijo Plevnikom. S fotografom sva se priključila ekipi udeležencev fotografske delavnice in neizmerno uživala ob zelo navdihujočem vodenju programskega vodje festivala Celje Fokus Matije Plevnika, ki je zaposlen v celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, zato mu znanja o zgodovini in kulturi mesta ne manjka. Glede na izbrano fotografsko elito je Plev-nik izbral »Gabersko turo«, ki se je začela pri avtobusni postaji in končala na Savinjskem nabrežju. Ob besedno zelo bogatem vodenju smo ljubitelji celjske zgodovine spoznali bolj in manj znane celjske stavbe in točke, ki s sabo nosijo bolj ali manj znano zgodovino našega mesta. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Celjski dom je bil nemška duhovna in kulturna trdnjava v narodnostnih napetostih med Slovenci in Nemci konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Do prve svetovne vojne je bilo v mestu 70 odstotkov prebivalstva nemško govorečega. Posebnost stavbe, v kateri danes domuje Zavod Celeia Celje, je stolp, ki zelo spominja na del bavarskega dvorca Neuschwanstein. Ko se je tujec pripeljal v Celje, je takoj opazil nemško gradnjo in dobil občutek, da je prišel v nemško govoreče mesto. Srednjeveški vodni stolp je bil obrambni stolp, del srednjeveškega mestnega obzidja in ga imenujejo tudi Špitalski stolp. Zgrajen je bil v drugi polovici 15. stoletja in predstavlja enega od štirih še ohranjenih mestnih stolpov. Mesto Celje je v primerjavi z ostalimi srednjeveškimi mesti pozno dobilo mestne pravice. 11. aprila 1451 je Friderik II. mestu podelil mestne pravice, kar pomeni, da so lahko namesto lesenega gradili kamnito mestno obzidje, imeli so svojo kovnico denarja in svoje okrajno sodišče, kar pomeni, da je mesto dobilo avtonomijo v srednjeveškem pomenu. Del tega obrambnega obzidja je iz let po padcu knežje rodbine. »Celjani imamo srečo, da nam ni treba iti v Benetke, ker le-te pridejo k nam. Vsakih deset let imamo večje poplave in zanimivost vodnega stolpa je, da ima ploščo z napisom in iztegnjenim prstom, ki kaže, do kam je segala voda ob povodnji leta 1672.« Na vogalu, kjer se Slomškov trg stika z Razlagovo ulico, je zgradba, ki je bila nekoč gostilna Berger, pogosto so ji rekli Pri Ka-punu. Med drugo svetovno vojno so se v njej med drugimi zbirali tudi gestapovci z dolgimi usnjeni plašči. Po koncu vojne je bila zelo FOTOREPORTAŽA 29 Prva znamenitost na poti v Gaberje je bila cerkev sv. Maksimiljana nasproti avtobusne postaje. Cerkev je posvečena legendarnemu škofu Maksimilijanu, ki naj bi ga leta 283 na tem mestu obglavili. Na mestu, kamor se je glava odkotalila, je bil izvir žive vode in so postavili kapelo sv. Maksimiljana. Kapela je iz baročnega časa, cerkev pa iz gotskega obdobja. Zanimivo za to cerkev je, da je bila lastniška cerkev, dohodke od nje je Primož Trubar uporabil za razne tiske. Ta cerkev je v osnovi rimskokatoliška, trenutno v njej opravljajo obrede pravoslavne cerkve, saj je bila le-ta med 2. svetovno vojno uničena. — Poleg hotela Evropa stoji eden od obrambnih srednjeveških stolpov. Po besedah vodiča je malce kičasto obnovljen. »V notranjosti je namreč slikopleskarka kopija iz Sikstinske kapele, kopija Michelangelove poslikave Bog ustvarja Adama. »Prvi poskus je naredil v Sikstin-ski kapeli, a v tem stolpu je prišel do slavnega presežka. Težava Celja in verjetno kar Slovenije je, da namesto lokalnih slikarskih presežkov vzamemo raje tuj ponaredek,« je malce zajedljivo dodal Plevnik. Malo naprej od avtobusne postaje stoji temen madež celjske kulturne dediščine, slabo urejeno galo-rimsko svetišče. Ko so pred leti urejali podvoz pod železnico, so našli to svetišče, ki so ga začasno prestavili na zdajšnje mesto. Galci oziroma Kelti so se naselili na območju Celja zaradi ugodnih prometnih povezav. Kasneje so to galsko svetišče uporabili kar Rimljani in v njem imeli svečeniške obrede. Na srečo je svetišče zdaj pokrito s streho, ki ga varuje pred nadaljnjim razpadanjem. Kdaj bo dobilo primerno mesto, zaenkrat nihče ne ve. Steklen fotografski atelje Josipa Pelikana je tehnični spomenik državnega pomena. Takšnih steklenih ateljejev v Srednji Evropi ni veliko, samo še eden je na Češkem. V spodnjih nadstropjih so bili temnica in razni drugi postori, v zgornjem nadstropju je bil prostor za fotografiranje. Steklena stena je bila obrnjena tako, da je svetloba v prostor padla s severne strani. Znotraj so bile razne zavese, s pomočjo katerih je mojster Pelikan uravnaval najbolj optimalno svetlobo. Na območju Gaberja je sledilo arhitekturno presenečenje -protiletalsko zaklonišče Winkelturm tipa 2a. Arhitekt stolpa je bil Leo Winkel, najbolj odlikovan nemški arhitekt med drugo svetovno vojno. Zelo zanimivo zaklonišče stoji pred nekdanjo upravno stavbo Cinkarne Celje, ki je bila strateškega pomena za določene segmente nemške vojne industrije. In ker je bilo Celje na pomembnem železniškem križišču, je bilo proti koncu vojne tarča letalskih napadov. Zanimivo pri zaklonišču je tudi, da so ga arheologi odkrili nekaj let nazaj ob izkopavanjih ob gradnji podvoza. Stožec je najbolj optimalna oblika pred letalskimi napadi, ker kamorkoli je bomba padla, se je zaradi stožca odbila. Zanimivo je, da je bilo takšnih zaklonišč na območju nemškega rajha približno dvesto, večina jih je preživela letalske napade zavezniških letal. Veliko so jih po vojni razstrelili. Celjsko zaklonišče je edino izven nemškega območja. V stolp se je lahko zateklo od 15 do 20 oseb. Zdaj je zaklonišče zaprto, po Plevnikovih besedah je večina opreme ohranjene. Zaklonišče ni podzemljeno, ima pritličje in prvo nadstropje. Samo deset podjetij v nemškem rajhu je lahko gradilo po načrtih arhitekta Winkla in še zdaj se ne ve, kako so načrti priromali v Celje. »Načrt za zaklonišče je Winkel narisal že leta 1936 in prvič ga je testiral v obdobju španske državljanske vojne. Ker imajo koze podoben sluh kot ljudje, je z njimi testiral prve prototipe. Ob prvih napadih so koze oglušele, zato je kasneje vmes med beton vgradil lesene distančnike, ki so zmanjšali prenos zvoka,« je zaključil zgodbo o arhitekturnem biseru Plevnik. priljubljeno srečališče miličnikov in Udbe. Dolgi usnjeni plašči so ostali. Reden obiskovalec je bil tudi miličnik Kapun, ki je imel poseben »hobi«. »V prostem času je namreč ropal črpalke. V enem izmed svojih pohodov je ustrelil uslužbenca in prav on je bil za- dolžen za reševanje primera. Kar nekaj let je ostal nerešen, dokler ni zvezna policija vzela primer in ga tudi rešila. Kapun je šel v zapor in da bo zgodba še bolj slovenska, je v zaporu diplomiral iz prava,« je zaključil Plevnik. Neoklasicistična stavba stoji nasproti nekdanje gostilne Berger. V tej stavbi je nekaj mesecev še pred drugo svetovno vojno živel vodja četnikov med vojno Draža Mihailo-vić. Ker je v svoji matični vojašnici v Beogradu delal zdraho, so ga kazensko premestili v Ljubljano in nato v Celje, kjer se je prav dobro počutil. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je dodatno izobraževal v Parizu, kjer se je spoprijateljil s prihodnjim francoskim voditeljem Charlesom de Gaullom. Po poti ob Savinji se je rad sprehajal z ravnateljem celjske gimnazije, z njim govoril francosko in sploh je rad igral šah. 30 REPORTAŽA Udeleženci letovanja so pokazali, kako izgleda, če skupaj zapleše sto otrok. Tako so si otroci in vzgojitelji »privoščili« vodjo karavane Milana Ninića. Ko se utrujeni vrnejo iz vode, je čas za igre na plaži. Že dvanajsta generacija nasmejanih otrok Teden brezskrbnih počitnic s pomočjo podjetja Mik V petek se je končala dvanajsta Mi-kova karavana otroškega smeha na Debelem rtiču. Vsako leto jo organizira podjetje Mik Celje, ki na morje pelje otroke iz socialno ogroženih družin. Tako jim omogoči brezskrbne počitnice in nekaterim, da celo prvič vidijo morje. Nasmejani in razigrani druščini smo se pridružili tudi mi. Sto otrok iz vse Slovenije je teden dni uživalo na morju. Primerne kandidate za letovanje so predlagale šole iz vse Slovenije. Stalna ekipa vzgojiteljev poskrbi, da se otroci teden dni dobro počutijo in da se zdravi vrnejo domov. Letos je bil vodja karavane Milan Ninić, ki je že več let humanitarni delavec. Pravi, da morajo biti vzgojitelji dobri po srcu in da morajo znati delati z otroki. Njihovo delo je sicer zahtevno in odgo- vorno, vendar zadovoljni otroci povrnejo ves trud. Ninić dodaja, da je skupina otrok na letovanju zelo specifična in ranljiva. To je velik izziv za skupino vzgojiteljev, saj mora vsak vzgojitelj spoznati vsakega otroka. »Pred nami je služba, ki se začne ob sedmih zjutraj in konča ob desetih zvečer, to je čas, ko smo z najmlajšimi. Z otroki smo tudi ponoči. Vzgojitelji spimo v sobah otrok, ker želimo zagotoviti maksimalno varnost,« je povedal Ninić. Tretjina otrok prvič videla morje Otroci so nad vzgojitelji navdušeni, saj so jim pripravili pester program, poln aktivnosti. Poleg vsakodnevnega čofotanja v morju, ki je vsem najbolj všeč, otroci ustvarjajo, se igrajo razne igre. Zvečer je čas za druženje in zabavo. Vsako leto je veliko otrok, ki prvič vidijo morje. Letos je tretjina takšnih. Ti so potrdili, da je morje precej slano in polno zanimivih bitij. Na kolo za dober namen Sredstva za letovanje so pri podjetju zbirali s kolesarsko turo S srcem na kolo. Mikovi zaposleni in poslovni partnerji so prekolesarili skoraj šeststo kilometrov po Sloveniji in tako zbrali 30 tisoč evrov za počitnice otrok. Mik Celje poleg donacije vsako leto poskrbi tudi za organizacijo letovanja. Direktor podjetja Franci Pliberšek si želi, da bi čim več slovenskih podjetij na ta način pomagalo in omogočalo otrokom počitnice. KLARA PODERGAJS Direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek in vodja sektorja za prodajo Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič mag. Veronika Grmek Vilhar sta otrokom simbolično predala bon v vrednosti 30 tisoč evrov, ki so jih mikovci zbrali za letovanje. (Foto: Tjaša Golob) REPORTAŽA 31 Počitnice v šoli? Zakaj pa ne! Le kdo bi si želel preživeti poletne počitnice v šoli? Ne prav veliko otrok. A v I. osnovni šoli Celje počnejo prav to. Že tretje leto organizirajo poletno počitniško varstvo in število udeleženih otrok se vsako leto povečuje. I. osnovna šola Celje je edina osnovna šola na Celjskem, ki pripravlja tovrstne dejavnosti. Vodja programa Alenka Laptoš je povedala, da so počitniško varstvo začeli izvajati, ker so začutili potrebo staršev po varstvu otrok v času poletnih počitnic. Odzivi staršev so pozitivni. »Starši nam povedo, da so otroci ob prihodu domov utrujeni. To pomeni, da čas v počitniškem varstvu preživljajo zelo aktivno. To je tudi naš namen. Otroci se dandanes vsekakor premalo gibljejo,« je poudarila Alenka Laptoš. Različne aktivnosti Trenutno je v varstvu približno šestdeset otrok od prvega do petega razreda. Otroci so lahko v varstvu od šeste ure zjutraj do pete ure popoldne. Zanje skrbijo učitelji. Nekateri so zaposleni v šoli, drugi preko javnih del. Vsak teden se izmenjajo tudi pedagoški vodje, ki bdijo nad delom izvajalcev. Ta teden je pedagoški vodja Matjaž Vrešak, ki je zaposlen v šoli. Povedal je, da so v tem tednu otroke peljali na izlet v muzej na prostem v Rogatec, na obisk h gasilcem, povabili so tudi zanimive goste, ki so jih ali jih še bodo obiskali v Celju. Programom poletnega počitniškega varstva so letos začeli 26. junija in ga bodo končali 31. avgu- Kaj je lepšega kot branje na travi v prijetni senci? Ali bo gol ali ne bo? sta. Program je plačljiv. Celjskim osnovnošolcem ga sofinancira Mestna občina Celje. Prihajajo tudi otroci od drugod. Mi smo otroke ujeli med dopoldanskimi aktivnostmi, ko so se igrali z žogo, pletli kitke, izdelovali miniaturne preproge, iskali pare pri doma narejenem spominu, risali po tleh ... Nasmejani obrazi so dokaz, da otroci uživajo pri aktivnostih. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA »Zdaj bi bila verjetno doma na kavču in bi gledala televizijo. Bolje je, da sem v naravi.« »Meni je všeč to, da se imamo >fajn< in da smo vsi prijatelji med sabo.« »Všeč mi je, da se veliko igramo zunaj in dobro jemo.« Doma narejena različica igre štiri v vrsto in spomin. Učiteljem, ki izvajajo program, ne manjka zanimivih idej. Pri izdelovanju miniaturnih preprog je treba biti natančen in potrpežljiv. 32 NAMIG ZA IZLET Zagotovo se kakšen pripadnik starejše generacije še dobro spominja vožnje z vlakom po Mislinjski dolini. Danes o tovrstnem prevozu v tem delu Slovenije ni več duha ne sluha. A to še zdaleč ne pomeni, da opuščena trasa nekdanje železnice sameva. Po njej so pred nekaj leti tri koroške občine, Dravograd, Slovenj Gradec in Mislinja, uredile 24 kilometrov dolgo kolesarsko pot med Gornjim Doličem in Otiškim Vrhom. Za izletnike, ki se na Koroško odpravijo mimo Velenja, se kolesarski podvig začne v Gornjem Doliču, kjer je urejeno parkirišče, od koder se nato podajo na kolesarsko pot, ki je v celoti asfaltirana in ločena od cestišča. Ob njej je vrsta različnih postajališč. Domačini, ki živijo ob progi, so odprli manjše okrepčevalnice, lokalna skupnost pa je poskrbela za nekaj otroških igral, zato je Štrekna primerna tudi za družine z majhnimi otroki. V vožnji s kolesom lahko še toliko bolj uživajo, saj je pot varna, na njej pa razen na redkih krajših odsekih ni motornih vozil. Izlet popestrijo tudi ostanki nekdanje železniške infrastrukture. Ob poti so kamnit viadukt v Gornjem Doliču, nekdanja železniška tunela v Mislinji in Gornjem Doliču ter nekdanji železniški most v Slovenj Gradcu. Kolesarje ves čas na severni strani Trasa je pred desetletji služila kot železniška proga. Na to opozarjajo nekateri ostanki spremljajoče železniške infrastrukture. Med drugim tudi tunel v Mislinji. Kolesarska pot je ločena od ceste. Le na redkih delih je na njej dovoljen motorni promet. V tem primeru gre za dostope lastnikov do svojih zemljišč. doline spremlja osrednji in zahodni del Pohorja, na levi strani pa z vsakim novim kilometrom postaja vedno bolj mogočna Uršlja gora. Tja z lahkoto, nazaj nekoliko težje V Sloveniji smo vajeni, da večina večjih rek teče proti jugovzhodu. Reka Mislinja, ki izvira v osrednjem delu Pohorja, je ubrala nekoliko drugačno pot. Najprej si pot utira po ozki dolini proti jugozahodu, nato zavije proti severozahodu in teče po široki Mislinjski dolini, po kateri je tudi speljana kolesarska pot. S prostim očesom naklona cestišča na hitro ni mogoče opaziti, a ta, kot se izkaže, za kolesarje ni zanemarljiv, saj je razlika v nadmorski višini med Mislinjo (590 m) in Otiškim Vrhom (345 m) kar 245 metrov. Kolesarjenje od Mislinje do Slovenj Gradca je zato lahkotno in brez večjega napora, saj »gre« kolo gre kar samo od sebe. Nekoliko drugačna je pot nazaj. Občasni rekreativni kolesarji se morajo zaradi rahlega vzpenjanja, ki ga med vožnjo z avtomobilom ni mogoče opaziti, nekoliko Železniško progo po Mislinjski dolini so zgradili konec 19. stoletja. Speljali so jo od Dravograda mimo Slovenj Gradca proti Velenju. Po prvi svetovni vojni se je zaradi novih državnih meja začel počasen propad koroške proge. Ponovno je oživela le še med drugo svetovno vojno. Mislinjsko progo so zaradi neekonomičnosti in razvijajočih cestnih povezav ukinili leta 1968. bolj potruditi. Nenazadnje tudi zato, ker je za njimi že kar nekaj prekolesarjenih kilometrov. Zato pozor, v mislih je treba imeti, da je nekaj energije dobro prihraniti tudi za pot nazaj. Nove oznake Letos spomladi je Štrekna dobila nove sodobne table in s tem postala ena prvih slovenskih kolesarskih poti z oznakami, ki temeljijo na novem pravilniku. Kolesarje usmerjajo poenotene table, na katerih so napis kraja in puščica, ki usmerja kolesarje, ter razdalja med kraji. Obiskovalci so na ta način seznanjeni, kako dolga pot je še pred njimi in kam točno morajo zaviti, da bodo pri-kolesarili na želen cilj. To je še kako dobrodošlo v Slovenj Gradcu, kjer se pot razcepi v več smeri. Štrekna že zdaj privablja številne rekreativne kolesarje. Še privlačnejša bo najverjetneje postala, ko se bo kolesarska pot od Gornjega Doliča, kjer se zdaj konča, nadaljevala do Velenja. Gradnja naj bi se po nekaterih napovedih začela prihodnje leto. ŠPELA OŽIR Izletnika med kolesarjenjem po Mislinjski dolini dobršen del poti spremlja Uršlja gora. Od letošnje pomladi so ob poti nove oznake (levo), ki kolesarje seznanjajo z razdaljo med kraji in s smerjo. ZA ZDRAVJE 33 V boju proti nezaželenim dlačicam Prekomerna poraščenost je lahko posledica zdravstvenih težav - Vedno bolj priljubljeno trajno odstranjevanje dlačic Odvečni kilogrami in dlačice so za marsikoga največji sovražniki poletnih dni. Na srečo lahko nezaželene dlačice bolj ali manj uspešno odstranimo. V zadnjem času je vedno bolj priljubljeno njihovo trajno odstranjevanje, vendar se je pred njim dobro najprej posvetovati z zdravnikom. Prevelika poraščenost namreč ni zgolj genetsko pogojena, temveč lahko nakazuje tudi na morebitne zdravstvene težave. Število dlačic, njihova razporeditev po telesu in videz so genetsko pogojeni, pri čemer je poraščenost odvisna tudi od etnične skupine, ki ji posameznik pripada. Že tradicionalno so nekoliko bolj poraščeni belci, med njimi še posebej sredozemski tip ljudi, kamor v veliki meri sodimo tudi Slovenci. Najmanj težav s poraščenostjo imajo Azijci, sledijo jim črnci. Zaščitna vloga Zavedati se je treba, da dlake niso zgolj estetska nevšečnost, temveč rastejo z namenom zaščite, ki je bila v daljni zgodovini veliko bolj izrazita, kot je danes. Večina dlačic je v času evolucijskega razvoja izgubila svoj prvotni namen. Še danes imajo zaščitno vlogo trepalnice in obrvi, ki nas ščitijo pred tujki, znojem in vodnimi kapljicami, medtem ko nas lasje varujejo pred ultravijoličnimi žarki in sončnimi opeklinami. Dlačice po telesu se naježijo, ko telo začuti hlad, pod pazduho in v predelu osramja pa so povezane z izločanjem sebu-ma, ki z znojem tvori sloj, ki sodeluje pri zaščiti kože pred dehidracijo. Nenazadnje imajo dlačice tudi estetsko vlogo. Lasje dopolnjujejo obraz, drobne, tanke dlačice pa koži na obrazu dajejo lep ten. Če so dlačice temne in nekoliko odebeljene na mestih, kjer bi praviloma morale biti svetle in tanke, hitro postanejo estetsko moteče. Posledica skritih tumorjev Več dlačic, še posebej na mestih, kjer niso tipično prisotne, je lahko znak zdravstvenih težav. Nekateri so zaradi različnih obolenj manj poraščeni, spet drugi nenadoma pridobijo več dlačic oziroma se te ojačajo. Vodja oddelka dermatologi-je v Medical centru Rogaška Janja Šmid, dr. med., specialistka dermatovenerologije, pravi, da gre pri tem največkrat za hormonske nepravilnosti, med katerimi so pri ženskah najbolj značilni policistični ovariji oziroma sindrom policističnih jajčnikov. Prevelika dlakavost je lahko posledica tudi skritega tumorja v telesu ali tu- Vodja oddelka dermatologije v Medical centru Rogaška Janja Šmid, dr. med., specialistka dermatovenerologije (Foto: arhiv Medical centra Rogaška) morja na nadledvični žlezi. O nenormalni poraščenosti govorimo, ko se pri ženskah pojavlja moški tip poraščenosti, kar pomeni, da so dlačice izrazitejše tam, kjer jih sicer na ženskem telesu ne pričakujemo, predvsem med popkom in osramjem, na križu, ali pa se majhne drobne dlačice, ki so prisotne po celem telesu, začnejo krepiti. Ni škodljiva Nezaželene dlačice lahko odstranimo začasno ali trajno. Pri depilaciji jih odstranimo nepopolno, kar pomeni, da se čez nekaj časa ponovno pojavijo. Med tovrstne tehnike sodijo voskanje, britje, razni mehanični depi- latorji in depilacijske kreme. »Z njimi ne uničimo dlačne korenine, zato dlačice čez nekaj časa ponovno zrastejo. Omenjene tehnike depilacije niso škodljive, če so postopki opravljeni strokovno in pri tem ne pride do mikro travm. Ob tem celo odstranimo odmrlo kožo, kar pomeni, da je depilacija hkrati tudi piling, s katerim pomladimo kožo,« pojasnjuje Šmidova. Nestrokovno in površno odstranjevanje dlačic lahko pusti negativne posledice, s katerimi se je naša sogovornica že večkrat srečala tudi v svoji ordinaciji. Dermatologi večkrat opazijo mikro poškodbe kože, hiperpigmen- Razlika v laserski energiji V zadnjem času je vedno bolj priljubljena epilacija oziroma trajno odstranjevanje dlačic, s katerim se uniči dlačna korenina. Razlikujemo med medicinskimi laserskimi sistemi in tistimi v prosti prodaji. Medicinski sistemi so zelo dragi, uporabljajo jih za to usposobljeni zdravniki, oddajajo močnejšo energijo, tako da lahko uničijo dlačno korenino, glede na valovno dolžino laserskega žarka pa nekateri delujejo na svetlejše in drugi na temnejše dlačice. »Laserji v prosti prodaji se od pravih medicinskih laserskih sistemov razlikujejo po tem, da nimajo prave laser- usposobljen zdravnik. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je pri uporabi naprav z usmerjeno svetlobo pazljivost izjemno pomembna. Površna uporaba lahko poškoduje oči ali povzroči že prej omenjeno obarvanje oziroma razbarvanje kože. Dražje, a učinkovitejše Lasersko odstranjevanje dlačic s pomočjo medicinskih postopkov je dolgotrajen in za zdaj še nekoliko dražji postopek, saj je potrebnih od šest do osem ponovitev, med katerimi mora biti nekajtedenski premor. Ker v tem času koža ne sme biti osončena, je za postopek najprimernejši jesen-sko-zimski čas. Pred vsakim laserskim odstranjevanjem je priporočljivo, da se oseba posvetuje z zdravnikom, nekateri posamezniki namreč niso primerni za tovrsten način odstranjevanja dlačic. V tem primeru gre za ljudi, ki so preobčutljivi na svetlobo ali morda jemljejo določena zdravila. Dodatna pazljivost ni odveč tudi pri osebah z večjim »Dobro je, da zdravnik ugotovi, ali gre morda samo za genetsko bolj izrazite dlačice ali se za njimi skriva kakšno bolezensko dogajanje,« pravi Janja Šmid, dr. med., specialistka dermatovenerologije. tacije oziroma prekomerno obarvano kožo, hipopigmen-tacijo oziroma prisotnost svetlih lis, različne folikulitise oziroma bakterijska vnetja dlačnih mešičkov, ki se pojavijo neposredno po postopku depilacije, razdraženo kožo, alergijske reakcije, različna vnetja kože zaradi dražečega delovanja voska in krem, ki lahko nenazadnje povzročijo tudi kemijske opekline. ske energije, ki bi popolnoma uničila dlačice, zato večinoma le oslabijo, kažejo pa se kot številne drobne tanke dlačice, ki jih je pozneje tudi s pravimi medicinskimi sistemi težje odstraniti,« pojasnjuje dermato-venerologinja. Laserji v prosti prodaji so zato zaradi blažje energije po besedah Šmido-ve veliko manj učinkoviti kot profesionalni laserski sistemi, s katerimi terapijo izvaja za to številom pigmentnih znamenj. Zdravnik v tem primeru oceni, ali se koža v tem delu lahko lasersko »obravnava« ali ne, v vsakem primeru pa je znamenja treba zaščititi. Vsekakor pa mora zdravnik pred vsakim tovrstnim posegom določiti, ali res gre zgolj za genetsko bolj izrazite dlačice ali se morda za njimi le skriva kakšna bolezen, še dodaja Šmidova. ŠPELA OŽIR У Z britjem se dlačic znebimo le za kratek čas. Tovrstna oblika odstranjevanja poraščenosti povzroča vedno debelejše in močneje dlačice. (Vir: Visualhunt) Poznamo več različnih načinov odstranjevanja dlačic. V zadnjem času je vedno bolj priljubljeno trajno odstranjevanje s pomočjo medicinskih laserskih sistemov, ki imajo v primerjavi z laserskimi odstranjevalci v prosti prodaji veliko močnejšo energijo. Foto: arhiv Medical centra Rogaška »Laserji v prosti prodaji se od pravih medicinskih laserskih sistemov razlikujejo po tem, da nimajo prave laserske energije, ki bi popolnoma uničila dlačice, zato večinoma le oslabijo, kažejo pa se kot številne drobne tanke dlačice, ki jih je pozneje tudi s pravimi medicinskimi sistemi težje odstraniti,« pojasnjuje dermatovenerologinja. Več dlačic, še posebej na mestih, kjer niso tipično prisotne, je lahko znak zdravstvenih težav. Pri tem gre največkrat za hormonske nepravilnosti, med katerimi so pri ženskah najbolj značilni policistični ovariji oziroma sindrom policističnih jajčnikov. Prevelika dlakavost je lahko posledica tudi skritega tumorja v telesu ali tumorja na nadledvični žlezi. 34 INFORMACIJE Vsako jutro goste Kavarne pri Nejcu pričaka mnogo sveže pripravljenih sladoledov različnih okusov. Med tednom na kavo, ob petkih na zabavo . ... in tudi kadarkoli vmes, ko si brbončice in želodček zaželijo sladko pregreho Sladoled pri Nejcu ali »Nejčev sladoled«, kot se je uveljavil med Celjani, je pred več kot desetimi leti močno pretresel sladoledno sceno v knežjem mestu. Celjani smo navdušeno izbirali med premnogimi okusi, ki so v kornete romali na lopatkah in ne kot kepice, kot smo bili vajeni. »Nejčev sladoled« danes še vedno uživa posebno mesto med ljubitelji ledene osvežitve. Med mnogimi okusi Celjani izbirajo v Kavarni pri Nejcu, ki danes ponuja mnogo več kot le odličen sladoled. V Kavarni pri Nejcu tako skrbijo za različne okuse. A ne le z mnogimi različnimi sladoledov, ki jih odlični »Nejčevi slaščičarji« znajo pripraviti, temveč tudi z izbiro glasbe, ki obiskovalce zabava na Poletnih večerih na terasi Kavarne pri Nejcu. Petkovi večeri so tisti, ki poletju v kavarni dajejo piko na »i« letos že drugo leto zapored. Poletje pri Nejcu Tako je letos poletne melodije pred celjsko občino pre-igraval že celjski Dixieland, dalmatinsko vzdušje je pričarala skupina Legino Band, Coda Express pa je večer popestrila s starogradskimi pesmimi. A vrhunca prireditev v Kavarni pri Nejcu še niste zamudili. Vsem, ki se težko odločijo, katero od mnogih poletnih prireditev v Celju naj obiščejo, bodo v Kavarni pri Nejcu v prihajajočih dneh še otežili izbiro. 21. julija bodo navdušeni predvsem ljubitelji pop-rok glasbe, ko bo kavarna gostila skupino The Takeover. 27. julija bo za zabavo poskrbela Katarina Mala. Prvi avgustovski petek bo nostalgično obarvala skupi- na Coda Express z izborom vedno zelenih uspešnic, naslednji petek bo obiskovalce in mimoidoče zabaval didžej Skymate. Prvo polovico avgusta bo 17. zaokrožila Jadranka Juras, teden kasneje bosta za dobro glasbo skrbeli Irena Yebuah in Eva Hren. Poletne večere na terasi Kavarne pri Nejcu bo zaokrožila glasba 60. in 70. let, v prejšnje tisočletje pa bo obiskovalce odpeljala skupina Longfield. Dostopni, ljudski, a drugačni Kavarna pri Nejcu nudi vse, kar nudijo ostali ... a s tem kolektiv ni zadovoljen. Zato ponujajo več, boljše in drugačno, pravijo. V kavarni tako navdušujejo s kremnimi rezinami po italijanskem receptu, ki bodo navdušile vse, ki imajo radi »preoblečeno klasiko«. Kavarna pri Nejcu ni le pomemben del delavnika, ko postrežejo z odlično kavo ali s pravo ledeno kavo ali ko poletne petkove večere popestrijo z izbrano živo glasbo. Prisotna je tudi ob dneh, ki se posameznikom vtisnejo v večen spomin. Tako slaščičarji pripravijo tudi odlične poročne ali rojstnodnevne torte, ki sladokusce vedno znova očarajo. Ne le zaradi dovršenega videza, temveč tudi zaradi re-cepture in okusa. Foto: GrupA Dovolite si, da nekaj trenutkov na dan drugi skrbijo za vas. Osebje Kavarne pri Nejcu dan polepša ne le z okusno kavo, temveč tudi s prešernim nasmeškom. Tako obisk kavarne postane dodana vrednost vašega dneva. KULINARIKA 35 Melona, sir in pršut v kozarcu Sadje in sir Del melone, ki ga vidite na fotografiji, sem olupila, očistila in iz njega odstranila »koščičke«. Melono sem razrezala na manjše kose in jo spasirala s palič-nim mešalnikom. Pri tem me je navdušil mešalnik na fotograf ji. Ne le da večstopenjski sistem omogoča pasiranje v le nekaj trenutkih, navdušile so me tudi vakuumske nogice, ki poskrbijo, da se posoda med pasiranjem ne premika po celotnem kuhinjskem pultu. In dodatni bonus, ki sem ga do zdaj pri marsikateri »mašini« pogrešila, kar mi je še dodatno kodralo že tako »nafrkane« lase - vakuumske nogice ne glede na to, kako dolgo so »prilepljene« na pult za seboj ne puščajo črnih madežev. Moje navdušenje najbrž razumete vsi s hrapavo belo kuhinjsko površino. Spasirani meloni sem nato dodala še približno žličko sveže iztisnjenega limoninega soka in sestavini premešala. Melono z limono sem nato enakomerno porazdelila v dva kozarca. Na drobne koščke sem narezala malo sira (količina je vidna na fotografji). Za vsak kozarec sem izbrala drug sir - navadnega edamca in dimljen sir - saj nisem vedela, ali bo aroma dimljenega sira premočna za koktajl. Poletje je zame čas tekočih razvad. Uživam v kopanju v rekah, ki mi prekrižajo pot pri pohajkovanju po Sloveniji, uživam v sočnem sadju, prav posebno mesto pa zavzemajo koktajli, ki občasno nadomestijo kakšno sladico. A kadarkoli pripravim mešanico sočnega sadja in kakšne žgane kapljice ter žive barve zapakiram v kozarec z dolgo slamico in dežničkom, nikakor ne navdušim močnejšega spola ... »Saj je dobro, ampak poletna pijača je pivo, sadje pa je hrana. Hrana pa more vsebovati kakšen kos mesa, sicer ni vredna kalorij.« Tokrat sem se torej odločila in izbrskala nekaj zanimivih kombinacij koktajlov, ki tako ali drugače vsebujejo kakšen košček mesa. Opustila sem idejo o koktajlu z okusom slanine ali celo poli salame, saj nekako ostajam prepričana, da so takšni recepti preveč drzni. Kljub temu sem se odločila, da se bom poigrala z melono, s sirom in pršutom. In kaj so rekli moški? Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem postavila melono in limono, mineralno vodo, dve vrsti sira (dimljen in navadni edamec) ter rumeni muškat. Iz domače zakladnice sem uporabila melonin liker. OCENA Za dva koktajla sem uporabila 8 mililitrov meloninega likerja in 24 mililitrov rumenega muškata. Z dvema ledenima kockama sem sestavine pretresla v »šejkerju«, in jih tako najhitreje ohladila. Meloninemu koktajlu s sirom sem naknadno dodala le še pršutov zvitek, ki sem ga postavila na vrh kozarca. Koktajla sem postregla na krožničku s servieto. Priprava povsem preprosta, pršut lahko postrežemo tudi nepopečen Okus koktajl z dimljenim sirom zanimivo zaokroži poseben okus. Priporočam ljubiteljem ekstravagance. Od dveh preizkuševalcev sem enega navdušila, drugi bo pršut še naprej raje užival na kruhu ali krekerju. Mesni del Sir, melona in pršut so odlične sestavine za pripravo prigrizkov. Zakaj torej ne bi bili dobra kombinacija v kozarcu? Dve rezini pršuta sem popekla, zvila in prebodla s palčko za ražnjiče. Ciljna črta V osnovo iz melone in limoninega soka, ki sem jo razdelila v dva kozarca, sem dolila pretreseno in ohlajeno alkoholno mešanico. V vsak kozarec sem dodala še 12 mililitrov mineralne vode (ki je zaradi mehurčkov nisem pretresala v »šejkerju«, dodatno žličko sveže iztisnjenega limoninega soka in nekaj kock ledu. 36 PORTRET V morje se je usodno zaljub na prvi pogled Simona Knez iz Šentvida pri Grobelnem je na razkošnih križarkah objadrala svet Ko je stala pred mogočno ladjo, jo je za trenutek zmrazilo po telesu. »Kaj, za božjo voljo, vendar počnem?« si je mislila. Vseeno je pogumno stopila na krov tristo metrov dolgega plovila. Postala je del 1.200-članske posadke, ki skrbi za prijetno bivanje 2.800 gostov. Zdaj je že pet let zaposlena pri ameriškem podjetju Celebrity Cruises. Kot vodja prodaje turističnih križarjenj skrbi, da se potniki v razkošna mesta na vodi vračajo. Kot se na ladjo vedno znova vrača tudi sama. Njena najnovejša odis-ejada se je včeraj začela v Kopru. »Ko sem prvič zaplavala v morju, sem se skoraj razjokala od sreče. Tako neskončno povezano sem se čutila s to brezmejno modrino,« še danes zaneseno pripoveduje Simona. To izkušnjo, ki je za mnoge otroke povsem samoumevna, je doživela šele pri 17 letih. »Doma sem s kmetije in pri nas poletni dopustni na morju pač niso bili v navadi. Zato je bil tisti maturantski izlet v Grčijo preprosto nepozaben. Kar nisem se mogla sprijazniti, da bom morala nazaj domov.« Bilo ji je jasno, da brez morja noče več živeti. Ko je morala izbrati študij, je tako prišla v obzir le ena fakulteta. Vpisala se je na Fakulteto za turistične študije Turistica v Portorož. Od zaprtih vrat k odprtemu oknu Simona je bila vajena ob študiju delati v vsaj še dveh, če ne treh službah. Med drugim je bila vsestransko aktivna tudi na fakulteti. Ko je pri 25 letih magistrirala, je bila ponudba za zaposlitev v akademskih vodah pričakovana. A tik preden bi pogodba dobila še zadnji žig, je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vse padlo v vodo. »Priznati moram, da sem bila precej razočarana,« se spominja. Tehtala je med različnimi možnostmi in nazadnje izbrskala številko posrednika, ki je nekoč na šoli iskal kuharja za na križarko. »Mislila sem se, da mora gotovo biti na voljo še katero drugo delovno mesto, ki bi bilo primerno zame.« Delo na morju jo je ves čas mikalo, a dokler je življenje teklo po naoljenih tirih, si o tem ni upala zares razmišljati. Takrat ji je izgovorov zmanjkalo. V podjetje je poslala vlogo in svoj življenjepis. Glede na vse pridobljene izkušnje v času študija, dobro znanje jezikov in trimesečno bivanje v Barceloni se ji ga ni bilo treba sramovati. Službo je dobila takoj. »Na pijačo sem povabila svoje prijatelje in sodelavce s fakultete. Ne vem, kaj so pričakovali, vendar je bilo presenečenje popolno. Oznanila sem, da grem delat na ladjo.« Tudi hoteli bi lahko zapluli v boljše vode Dobila je službo receptorke. »To je eden najbolj izpostavljenih položajev na ladji. Ti si tisti, h kateremu se gostje napotijo, ko želijo plačati račun, kaj vprašati, najti takšno ali drugačno aktivnost, se pritožiti ali preprosto na nekoga stresti jezo. V zelo kratkem času sem se morala ogromno naučiti. Na tem delovnem »Logistika in preskrba ladje s štiri tisoč ljudmi na krovu sta utečeni do zadnje pike. Ladjo z vsemi živili oskrbijo enkrat na teden, po potrebi tudi vmes. V posameznih pristaniščih se ladijski kuhar oskrbi z lokalnimi specialitetami in zvečer svojim gostom pripravi aljaški, dalmatinski, španski, grški ali kateri drug kulinarični večer.« Simonin srčni izbranec po rodu prihaja iz Indije. Po načinu življenja sta oba državljana sveta. Kje bosta pognala korenine, se še nista odločila. »Brez njiju mi ne bi uspelo nič,« o svojih sta življenja lahko delila z njima.« »Vpetih letih sem res hudo nevihto doživela samo enkrat. Ladja je tako velika, da gibanja ni mogoče čutiti skoraj nikoli. Z izjemo Tasmanskega morja, kjer so tokovi res močni in je morje zelo razburkano. Se je že zgodilo, da me je malo vozilo po pisarni. Nam je to smešno. Gostom pa seveda malo manj.« mestu od tebe pričakujejo, da veš praktično vse.« Vedela je, da je dovolj trmasta, da bo zdržala celih šest mesecev, čeprav je zaradi zahtevnih in nesramnih gostov marsikdaj jokala. »Takrat se mi je vse skupaj tako zamerilo, da sem komaj čakala vrnitev domov. Bila sem prepričana, da je z mojo kariero pomorščakinje konec.« Ko se je vrnila, se je nagradila s svojim sanjskim avtom in življenje se je spet zdelo lepo. Iluzija se je razbila takoj, ko je začela iskati službo. V ognju je imela dve žezli - v enem od hotelov v naši regiji in v drugem na Obali. »Predstavila sem jim nov kadrovski profil po vzoru dela na ladji. Nobena reklama namreč ni tako učinkovita kot osebno priporočilo. Moja naloga bi bila, da hotelske goste prepričam, naj se čim prej vrnejo in po možnosti s seboj pripeljejo še koga.« Čeprav so bili hotelirji nad njenimi predlogi navdušeni, jo je realnost našega turizma udarila z vso silo. »Za visoko izobrazbo, odgovorno delo, tekoče znanje več tujih jezikov in skoraj nenehno delovno prisotnost so mi ponujali tako mizerno plačilo, da sprva ni- »Zdi se mi, da angleško govorim že bolje kot slovensko. Tekoče obvladam špansko, sporazumem se v italijanščini, ruščini, nemščini in portugalščini. Otrokom pravim, naj se čim bolj učijo tujih jezikov. To jim bo odprlo vrata v prihodnost. Če bi prej vedela, kako so pomembni, bi se jih učila že zdavnaj.« PORTRET 37 Na ladji sta za osebje rezervirani spodnji nadstropji. Tam se lahko druži, kolikor želi. Pred gosti se zaposleni, ki so rojaki, med seboj ne smejo pogovarjati v maternem jeziku. Za rojake veljajo kar vsi delavci iz republik nekdanje Jugoslavije. V povprečju Simona slovenščino na ladji zasliši enkrat na mesec. In kot pravi, jo slovenski gostje vedno poiščejo. Cena križarjenj je odvisna od sezone, začrtane poti, kakovosti ladje in namestitve. Če niste preveč zahtevni, lahko notranjo kabino brez razgleda izven sezone dobite že za tisočaka. V povprečju stane križarjenje od 1.500 do dva tisoč evrov za osebo na teden. Na najbolj razkošnih ladjah lahko najamete kar vilo z zasebno teraso nad morjem, bazenom in vsem mogočim udobjem. A takšne počitnice stanejo kar desetkrat več od povprečja. »Seveda veliko govorim o Sloveniji. Slovenija piše na znački poleg mojega imena in velikokrat se mi zgodi, da se tujci ob tem navdušijo, ker poznajo Bled, Ljubljano, Postojnsko jamo ... In vsakokrat me pogreje pri srcu ob misli na mojo deželico.« Popravila in druga vzdrževalna dela so del ladijskega vsakdanjika. Še posebej na starejših ladjah, kjer se zelo pogosto zgodi, da poči kakšna cev in poplavi kabino ali dve. Vsakih pet let vsako ladjo povsem obnovijo. Zamenjajo vse obloge in celotno pohištvo. V podjetju Celebrity Cruises imajo dva kakovostna razreda ladij. Prihodnje leto bo floto dopolnila nova ladja, ki bo po obliki, udobju in inovativnosti prekašala vse dosedanje. rših pove Simona. Za življenjski jubilej ju je povabila na križarjenje. »Zelo veliko mi je pomenilo, da sem tako pomemben del svojega sem verjela, če mislijo resno. Takoj sem pisala svojemu nadrejenemu v ladijsko družbo. Četudi so se na ladji kdaj drli name, so me vsaj pošteno plačali. In sem šla nazaj.« Ne kam, ampak s kom Ko se je vrnila za receptorsko mizo, so se časi obrnili na bolje. »Tokrat so bili gostje precej manj naporni, moj sloves dobre in sposobne delavke je prišel za mano, odgovornost in s tem povezane prednosti so se množile. Skoraj sem se že sprijaznila z mislijo, da je to višek. A mi je nekaj vseeno reklo, da bi lahko bilo še bolje.« Zaprosila je za delovno mesto prodajalke turističnih aranžmajev za prihodnja križarjenja. Pred dvema letoma je postala vodja tega oddelka. Brez ovinkarjenja danes pove, da je ta služba zanjo sanjska. »Delo je zelo odvisno od tipa ladje, gostov in poti. Včasih delamo po dvanajst ur na dan, ko pridemo v pristanišča, je prostega časa precej.« In tu se odpre njen svet raziskovanja, od- krivanja novih obzorij in najlepših svetovnih znamenitosti. Simonin zid na družabnem omrežju je kot katalog katere od agencij, ki prodajajo nepozabna potovanja in najbolj eksotične izkušnje. »Svet je res lep in veliko je kotičkov, ki bi jih z veseljem še kdaj obiskala. Če pa lahko izbiram, grem raje tja, kjer še nisem bila. Tu se pokaže moj nemirni duh, ki se hitro naveliča in vedno išče kaj novega.« Med zanjo neznanimi kraji ostajata na primer Rusija in Skandinavija. Vseeno pa se Simona zaveda, da najbolj nepozabna potovanja niso vezana na vprašanje, kje, ampak s kom. Neumne ideje ne obstajajo Ločenost od družine je v bistvu edina, a precej velika pomanjkljivost, ki jo prinese večmesečna pogodba z ladijsko družbo. »Doma imam nečake, ki so ob vsaki vrnitvi skoraj drugi ljudje. Otroci raste- jo in že kot teta veliko zamujam. Tega mi je žal. Po drugi strani si ne predstavljam, kako se bom ustalila. Trenutno že po nekaj dneh doma begam, kot bi bila bolna. Morje me zelo hitro pokliče,« se zasmeje sogovornica. A nekoč jo bo zagotovo poklicalo tudi materinstvo. Če imata srečo oziroma če se za to dovolj potrudita, dobita s fantom delo na isti ladji. »Precej težko je, saj je kot vodja trgovin na ladji zaposlen pri drugem podjetju. V mesecih, ko nisva skupaj, se vsaj dvakrat na dan slišiva in vidiva s pomočjo različnih komunikacijskih kanalov. Izkušnjo, kako uničujoča je lahko dolgotrajna ločenost, če se za zvezo ne trudiš dovolj, na žalost že imam.« Kje bo njun prihodnji dom, se še nista odločila. »Lepo bi bilo v Sloveniji, a tu so možnosti za delo in zaslužek žal precej omejene. Zagotovo bova ostala v Evropi, morda v Španiji ali na Portugalskem. Ampak vsaj še nekaj let si želiva delati na ladji.« Kaj bo Simona počela, ko bo njena ladja dokončno zaplula v pristan, se še ni odločila. A zagotovo bo nekaj v zvezi s turizmom. »Ko sem doma, mi v glavi roji milijon idej, kaj vse bi bilo mogoče. Doslej sem se že naučila, da neumnih zamisli ni. Včasih si moraš preprosto upati in narediti prvi korak.« Doslej se ji je ta življenjska filozofija več kot obrestovala. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Za posadko je na ladji alkohol strogo prepovedan. Prav tako si nihče med zaposlenimi ne sme privoščiti, da bi nad kom dvignil glas ali bog ne daj celo roko. V romantične naveze med zaposlenimi se delodajalec ne vtika. Ko gre za odnose z gosti, pa je sprejemljiva izključno popolna profesionalnost.« »Večinoma sem razočarana, ko vidim, koliko dobrih kadrov Slovenija brez upiranja pušča v tujino. Ne vem, kdo je najbolj odgovoren za to, ampak turizem v Sloveniji ima še ogromno možnosti. Mladim svetujem, naj bodo aktivni. Če jim prva služba ni usojena, naj ne čakajo doma, ker jim naslednja ne bo padla z neba. Domov jih ne bo nihče prišel iskat. Še danes ne vem, od kod sem potegnila pogum, ko sem takrat stala pred tisto ogromno ladjo. Včasih je bilo res težko. Podnevi se mi je zdelo, da mi bodo od vseh silnih informacij pregoreli možgani, ponoči so me tlačile more. Danes mi ni žal za nič in res sem srečna, da sem šla skozi vse to.« »Po vsem, kar sem videla, lahko rečem, da je Slovenija fantastičen turistični biser. Predvsem zato, ker ima na majhnem prostoru tako veliko znamenitosti. Danes je vedno več gostov, ki želijo videti čim več v čim krajšem času. V Sloveniji je to mogoče. Želim si, da bi Koper postal izhodišče za svetovna križarjenja. To bi bila izjemna priložnost za celo državo. S tem se strinjajo mnogi, v resnici pa se stvari ne premaknejo skoraj nikamor...« 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Fiona Higgins: Mamice Znameniti Teharčani (13) Mame na preizkušnji Alma Butia (1929-), por. Car Teharčani imajo v svoji zgodovini tudi izjemno športnico in atletinjo z imenom Alma Butia, ki je doslej kot edina Teharčan-ka nastopila na olimpijskih igrah. Zapisana je v športno zgodovino kot prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Rodila se je 9. februarja 1929 na Teharjah očetu Matu Butii, državnemu uradniku, in materi Minki, rojeni Zupanc. Danes živi v Zagrebu s priimkom Car, kjer se je poročila in ustalila. Svojo športno pot je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje, atletskem klubu Teharje, kasneje je prestopila v atletski klub Kladivar Celje, kjer je imela boljše pogoje za trening in se je njena športna kariera strmo vzpenjala. Alma Butia je zmagala avgusta 1946 na prvenstvu celjskega okrožja v lahki atletiki v teku na 60, 100 in 200 m, medtem ko je v skoku v daljino zasedla drugo mesto kot predstavnica atletskega kluba FD Teharje. V teku na 60 in 100 m je postavila najboljši izid sezone po osvoboditvi, rezultat 8,1 sekunde na 60 m je bil le za desetin-ko sekunde slabši od jugoslovanskega rekorda. Leta 1947 je postala s celjskimi atletinjami Kladivarja eki- pna državna jugoslovanska prvakinja v Zagrebu, v teku na 200 metrov pa je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 26,8 sekunde. Jeseni 1948 je Alma zaradi študija medicine v Zagrebu prestopila v zagrebško Mladost, ki je bila tako kot celjski atletski klub v vrhu jugoslovanske atletike. V Zagrebu je trenirala pod vodstvom trenerja Žarka Sušića, kjer je imela tudi veliko tekmico, zlasti v teku na 100 metrov, Milico Šumak. Prvi večji mednarodni uspeh je Alma Butia dosegla leta 1947 na prvenstvu Balkana v Bukarešti, ko je zmagala v teku na 100 m. Že v pred-tekmovanju je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 12,8 sekunde. Z ekipo Jugoslavije je v teku na 4x100 metrov zasedla drugo mesto z jugoslovanskim rekordom 51,6 sekunde. Eden od vrhuncev Almine kariere je bil zagotovo tudi nastop na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu v teku na 100 in 200 m, vendar je izpadla v kvalifikacijah. Bila je večkratna jugoslovanska državna prvakinja na 100 (1949) in 200 metrov (1948, 1949, 1950, 1951). Jugoslovanski državni rekord na 100 in 200 m je imela leta 1953; na 100 m 12,4 sekunde in na 200 m 26,4 sekunde. Med drugim je nastopila tudi na evropskem www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Alma Butia (stoji na desni), atletinja kluba Svoboda Teharje, okoli leta 1950. Na levi je Ivanka Knez in v sredini Franc Petauer prvenstvu v Bruslju leta 1950, na 200 metrov pa je izpadla v kjer je s štafeto žensk 4x100 kvalifikacijah. zasedla šesto mesto, v teku MATEJ OCVIRK ALBUM S CELJSKEGA Žetev na obrobju Celja, okoli leta 1960 Moja mama Ana Zupanc kot žanjica na Dornovi njivi ob železniški progi Celje-Laško. V ozadju za progo je nekoliko vidna hiša, nekoč moj dom v Zagradu, levo zgoraj je železniška čuvajnica, ki je danes ni več. Na drugi strani Savinje je danes bencinska črpalka na Polulah. Prispeval: Roman Zupanc (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik novi tednik Vedm 2 илеиоj/ Čeprav se na prvi pogled zdi tipičen ženski roman, Mamice vendarle niso zgolj to. Je pripoved, ki res temelji na zgodbah šestih Avstralk, ki so si različne tako po družbenem statusu kot po stopnji izobrazbe, a imajo en skupni imenovalec: vse so pravkar postale mame. Vsaka se s svojim poslanstvom spopada drugače. Suzie je mama samohranilka, saj jo je tik pred porodom oče otroka zapustil. Finančno se težko prebija skozi vsakdan, zato se loti masiranja. Neko jutro v kavarni spozna poslovneža, ki kmalu posta- se zateče v škodljiv krog vsakodnevnega popivanja in jemanja tablet proti bolečinam. Made je mlada preprosta Balijka, poročena s starejšim dobrodušnim Avstralcem s tragično preteklostjo. Rodi se jima sin s prirojeno napako. Pippi porod pusti hujše zdravstvene težave, ki jih sprva tudi medicinsko osebje ne prepozna. Ukrepa šele takrat, ko že preživi hudo obdobje poporodne depresije. Cara je zadnja od šesterice, ki se ji življenje najbolj spremeni. Čeprav živi v navidez popolnem zakonu in je tudi sama poosebljenje dobrote, se ne more upreti »Iz Astridine sobe ni bilo več zvokov joka ali smeha. Ni več rabila pajacev in majhnih oblek, ki so bili še vedno lepo zloženi v predalih, nedotaknjeni. V kadi ni bilo več pozabljenih lasnih sponk, plišastih igrač v avtu, hiš za punčke in naprstnih lutk. Tista, ki jo je ljubila najbolj na svetu, njena svetla zvezda, je bila mrtva.« ne njen ljubimec. Uradno ji plačuje za masaže, a kaj kmalu je tudi Suzie jasno, da se s tem izgovorom zgolj slepi. Ko odkrije, da ni edina ženska v njegovem življenju, škodljiv odnos prekine. Ginie je dobro situirana karieristka, ki meni, da ima vse pod nadzorom, ob službenih zadevah tudi svojega otroka in precej mlajšega moža brez zaposlitve. A tudi ona se mora čez čas sprijazniti s tem, da ni tako. Miranda poleg novorojenega otroka skrbi tudi za težavnega malčka, ki ga je mož pripeljal v njun zakon. Z dvema otrokoma in ob tem, da je njen mož stalno odsoten, hrepenenju po srečanju z nekdanjim tesnim prijateljem. Takrat se domine v zgodbi dokončno podrejo. Mamice bi lahko bile primerna literatura zlasti za mlade očke, ki se jim večinoma niti ne sanja, kaj služba mame s seboj prinaša in s kakšnimi težavami se mama spopada. Zlasti takrat, ko mladi očetje iščejo uteho v svojih konjičkih ali službah, mamicam pa manjka tudi pomoč drugih ljudi. Ker zgodba ruši vrsto romantičnih mitov in predstavlja resnično stanje, ki nikakor ni postlano z rožicami, je to pravi roman tudi (ali predvsem) za moške. MRL O avtorici: Prvenec avstralske pisateljice Fione Higgins Mamice (2012) so opisali kot »prvovrstni roman o sodobnem avstralskem življenju«, roman Wife on the Run (Žena na begu) pa je bil opisan kot »napeta družinska melodrama za dobo družbenih medijev«. Ko ne piše, se Fiona ukvarja z dobrodelnim delom ter potuje po svetu. PISMA BRALCEV 39 Alojz Zavolovšek Potihoma je v poletni noči preminil spoštovani Lojze (Alojz) Zavolovšek (27. 4. 1928-29. 6. 2017), akademski slikar. Rojen je bil v številni kmečki družini v Biršah pri Radmirju, kjer je preživljal otroštvo in mladost. Njegov dar za umetniško izražanje je bil prepoznan na služenju vojaškega roka v Beogradu. Omogočili so mu obiskovanje tečaja risanja in kiparjenja, kjer je razvil svoj nesporen umetniški talent. Uspešno je opravil sprejemne izpite in se vpisal na likovno akademijo v Beogradu ter diplomiral pri znanem slikarju in profesorju Marku Čelebonoviću. Takoj po študiju je v Sloveniji nastopil službo likovnega pedagoga, ki je bila usodna prelomnica za njegovo ustvarjalnost. Po komaj dveh letih se je preselil v Velenje in se zaposlil v tamkajšnjem kulturnem centru. Večino vseh teh let se je bolj kot ustvarjanju predajal galerijski službi in pedagoškemu delu. V vsakoletnih programih na različnih slikarskih kolonijah je bil prvi mentor, ki se je v Sloveniji začel ukvarjati z andragoškim delom likovnega izobraževanja, najbolj predano pa je deloval kot mentor Društva šaleških likovnikov. Njegovo mentorstvo je vedno temeljilo na misli: Izražati se, ne posnemati! Za strokovno delo, strpnost in predanost v programih izobraževanja ga je Zveza kulturnih organizacij Slovenije odlikovala z Ažbeto-vo nagrado, prejel je tudi Kaju-hovo nagrado in postal častni občan Mozirja. Po upokojitvi se je posvetil izključno slikanju. Zavolovšek je začel že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja razvijati svoj način slikanja in oblikovati svoj osebni slog. Nase je opozoril z nostalgijo po doslej premalo izkoriščenem akvarelu v maniri modernega intimizma v krajinarstvu. Abstrahiranje krajine je razvijal več desetletij, ko je v njegovem delu vendarle prišlo do izrazitejšega odmika v kontinuiteti ustvarjanja. Vedno pa je pri slikanju dajal prednost barvitosti tako v akvarelih kot v oljih in akrilih. Zastopal je vehementno potezo in čvrsto gradnjo kompozicije. Med obsežnimi opusi bo najbolj avtorski nedvomno ostal opus Elegija kozolcem. Njegova dela, ki so v šestdesetih letih nekako »zaledenela« zaradi eksistencialnih razmer, so se pred tremi desetletji »odtalila«. V njih je bilo še vedno dovolj energije in smelih idej, da je suvereno nadaljeval jasno zastavljeno delo, ki mu je dodal številne izkušnje z različnih področij, s katerimi se je v tem času ukvarjal, ter širino likovnega znanja, tolerantnosti in samozaupanja v potrebi po demonstri-ranju odnosa do aktualnega stanja v času in prostoru. Pogrešali bomo nezamenljivega ustvarjalca in izjemnega človeka! MILENA KOREN BOŽIČEK V SPOMIN Jože Mastnak Marjan (1950-2017) Jože Mastnak Marjan se je rodil na Blagovni. V družini očeta Franca in mame Marije je bil najmlajši otrok, ljubljenec sester Olge in Erike ter v pokroviteljskem zaledju brata Toneta. Pri Cimerman, kot se je reklo domačiji, je bilo več vredno, da si vedel, kot da si imel, in bolj pomembno, da si bral slovenske klasike kot Sveto pismo. Marjan je bil neizmerno zvedav fant. Že takrat je bilo jasno, da mladi mož v življenju ne bo zamujal priložnosti. Končal je srednjo tehnično šolo v Celju, postal gradbeni tehnik in se preselil v Velenje, kjer se je najprej zaposlil v rudniku. Kmalu je postal mladinski politični funkcionar in tudi direktor gradbenega podjetja. Leta 1974 se je poročil in se kmalu preselil nazaj v rodni kraj. Preizkušal se je na več področjih, vodil je šentjursko komunalno podjetje, bil obrtnik in celo kmet - pionir vzreje nojev na Slovenskem. Ves čas je bil izjemno družbeno aktiven, predvsem v svoji krajevni skupnosti, ki jo je med letoma 2006 in 2010 tudi vodil. Zbliževal je ljudi in jih spodbujal k sodelovanju ter vključevanju v kulturno in društveno dogajanje. Spodbujal je tudi k povezovanju šole in kraja. Zato je bil cenjen in priljubljen med sosedi in prebivalci Blagovne. Marjan je bil polnih trideset let gasilec in član PGD Lokarje. Po činu je bil gasilski častnik, po zaslugah častni član društva, pri čemer je bil po srcu predan prostovoljstvu. Tudi zato so ga gasilski prijatelji spoštovali in mu bodo vedno hvaležni. Tako kot mu bodo hvaležni in ga bodo neizmerno pogrešali njegovi politični somišljeniki ter strankarski tovariši v SMC, ki so od njega črpali modrost in čut za pravičnost. Bil je tudi tisti Jože, s katerim je Gregor Bezenšek izdal prvo literarno delo z duhovitim naslovom Fore za jurja, knjižico, ki je začela njegovo izjemno lepo in ustvarjalno kulturno popotovanje. Pesmi, uganke, križanke in celo roman ter dramsko besedilo so nastali izpod njegovega peresa. In seveda aforizmi. Kratka bistroumna literarna izpoved s hudomušnim, a življenjskim naukom je bila Jožetova strast in se je ujemala z njegovim načinom razmišljanja ter dojemanja sveta. Njegove organizacijske sposobnosti in smisel za sodelovanje so v šentjurski kulturni prostor zasidrali daleč naokrog znano Literarno društvo Šentjur in leta njegovega predsedovanja so bila leta bogate literarne in ustvarjalne žetve. S svojim vodenjem in sodelovanjem v organih upravljanja je zaznamoval delovanje Zveze kulturnih društev Šentjur, sodeloval je pri prenekaterih kulturnih aktivnostih in bil iskren prijatelj ter neomajen zaveznik kulture in kulturnikov. Toda njegova največja ljubezen je bila družina. Po nenadni in veliko prezgodnji smrti žene Bebe sta Jožetova skrb in ponos postala sinova Mitja in Matija, fanta ki ju je življenje odpeljalo z Blagovne, a sta ostala vedno njegova prva in zadnja misel. Velikokrat sva imela različne poglede na umetnost in družbeno dogajanje. Toda znal je tudi poslušati in spoštovati sogovornika. Danes vem, da bom neizmerno pogrešala to iskrenje mnenj in njegove duhovite domislice ter aforistične odgovore. Po predstavitvi zadnje knjige na Blagovni mi je rekel: »Hvaležen ti bom do smrti, če bom le tako dolgo živel.« ANITA KOLEŠA Foto: JG V SPOMIN V SPOMIN Smiljan Smodiš univ. dipl. inž. gozdarstva (januar 1957-junij 2017) Smiljko, povsem drugačna in samosvoja gozdarska osebnost, ki nas je v času materialnega pohlepa, družbenega tekmovanja in informacijskega nasilja miselno, čustveno in duhovno bogatila. Njegovo življenjsko poslanstvo spoznavanja vseh življenjskih oblik in varovanja njihovega bivalnega okolja je bilo zavestno vključeno z daritvijo samega sebe. Izbral je poklic, ki ga je živel, zato mu ni bilo treba v resnici nikoli hoditi v službo. Ob tem skromnem človeku smo imeli njegovi sopotniki privilegij učiti se skromnosti, materialne nenavezanosti in pravičnosti, hkrati pa nam je znal pokazati, kako se oduči-ti od zlaganih resnic sodobnega časa. Na svoji življenjski poti je iskal številne preizkušnje na različnih ravneh bivanja. Premagoval je fizične napore in se bogatil s spoznanji, ki so bila nagrade za opravljeno. To je zmogel, leer je sledil klicu duha in se je na točno takšen način osebno izpovedoval s svojimi dejanji. Smiljko v svojem življenju ni le ohranjal svojega telesa pri življenju. Ker se ni bal smrti, je živel polno in je bil življenjski hazarder. Okoliščina in čas vsake smrti sta vedno brezhiben trenutek. Ko se duša odloči oditi, se to zgodi ob izbranem času in v izbranjm oko lju. Ker ni mogel več slediti čvojim sanjam in ni bil več pripravljen tovoriti s seboj odsluženih vsebin, mu je postalo življenje brez smisla. Harmonijo trojstva med Krničjo pečjo in Voanjo pečjo v soteski zemeljske ovete reke Eridan jr povezal, ko je na tem mestu njegova (ruša zapustila telo. Praznina je usekala med nas! Še bodo sijale zvezde na nebu. Žareli bodo Orion, Sirius, kot najsSTANOmANj psa, Kastor in Poluks v ozvezdju Dvojčkov in tekla bo sveta reka Eridan. Vendar bo za nas vse drugače. Bogatejši smo za izkušnjo izgube, vendar brez njega revnejši iskalci v krogu ubranosti in harmonije naravnih priložnosti. DUŠAN DEBENAK, Celjsko gozdarsko društvo Prejeli smo »Caminu« se je moral odpovedati Aprila ste na našo pobudo v 16. številki Novega tednika objavili članek Z Malo potjo na veliki poti, ki je govoril o nameri našega člana Ernesta Večka, da peš začne tretjič svoj veliki »camino« proti Španiji in Portugalski. 18. aprila se je res odpravil na pot. Po nekaj dneh se mu je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je moral prekiniti svojo dolgo načrtovano pot. Prepeljali smo ga domov in začeli so se obiski pri zdravnikih, ki so kmalu ugotovili, da se mu je ponovila bolezen. Kar nekaj časa je še upal, da bo lahko ponovno stopil na pot in jo nadaljeval do zastavljenega cilja, vendar so mu zdravniki kasneje to odločno odsvetovali. Ker ima še avgusta zadnje preiskave in morebitne posege (čakalne vrste pri nas pač), se je od želene poti moral dokončno posloviti. Kot je bilo v objavljenem članku navedeno, naj bi ga v društvu Mala pot spremljali na tej poti, žal pa se zdaj ta njegova pot nadaljuje doma. Ker ga spremlja bolezen, je še toliko pomembneje, da smo z njim ljudje, ki ga »še vedno spremljamo«, in morda je to spremljanje še pomembneje kot tisto »na daljavo«, kadar stvari potekajo brez zapletov. V prenesenem pomenu bi lahko rekli, da vsak od nas ostaja s svojo malo potjo še naprej na veliki poti našega življenja, lepo pa je, če na tej poti srečamo prijatelje, ki so nas pripravljeni spremljati v dobrih in manj dobrih obdobjih življenja. MAJDA SMRKOLJ, predsednica društva Mala pot Zahvala Ali poštenjaki še obstajajo? (Čeprav/' sva bila z ženo glede te ga v dvomih, se je izkazalo, da še obstajajo ... Pred nedavnim sva imela z osebnim avtom na cesti med Celjem in Laškim prometno nezgodo, pri kateri je nastala materialna jko-da in seveda kmet prestali nekaj strahu. Telesnih poškodb ni bilo, hvala bogu. Ob tej priložnosti lt)i se rad zahvalil za korekjno sodelovanje tako soudeleženega vozni ka kot podjetja gospoda Kladnika, prav tako tudi iskrena hvala avtoličarju gospodu Kačičniku za pomoč in dobro opravljeno delo. Še enkrat hvala vsem in dobro delo še naprej. STANE VODOPIVC, Celje radio celie 40 VRTNARIMO Рпел/пгк. fnlMfe Prvi koraki Svoje prve korake v svet vrtnarjenja sem naredila tisto leto, ko sem se poročila. Prej sem bila v okviru družine zadolžena za hišna in kuhinjska opravila, mama in babica pa sta obdelovali vrt, na katerega ni smela stopiti neposvečena noga. Razen ko se je mudilo in sta me napodili po vejico peteršilja ali kakšen sadež paradižnika. Zato je bilo moje znanje na vrtnarskem področju izjemno borno. Tisto leto prvih vrtnarskih podvigov je bilo dejansko zelo uspešno. Približno dva meseca pred poroko sva z možem obiskala bližnjo vrtnarijo in nakupila korita za rože, substrat in sadike rdečih pelargonij. Dolgoročno gnojilo v obliki granul so nama podarili. Vse nakupljeno sva iz garaže znosila na balkon svojega prvega stanovanja v lepem novem blokovskem naselju v Grosupljem. Sajenje je bilo eno samo veselje. Tistih šest korit sva postavila na nosilce na balkonsko ograjo in občudovala svoj prvi tovrsten nasad. Rože so uspevale, kot bi vedele, da je tisto leto ključna prelomnica v najinem življenju, a tudi, da bo prav od njihovega uspeha odvisna moja prihodnja vrtnarska kariera. V dneh, ko sva se poročila, bilo je sredi julija, je bila lepota rdečih pelargonij na vrhuncu. Nobene posebne nege niso zahtevale, zgolj občasno vodo. In seveda odtrgovanje od-cvetelih cvetov. Mama mi je takrat položila na srce še nasvet, da pogosteje kot jih bom odtrgovala, bolj bodo cvetele. Nekaj dni po poroki sva šla na dvotedensko poročno potovanje, ki sva ga združila kar z rednim letnim dopustom. Mami sta bili zadolženi, da v vmesnem času vsaka enkrat zalijeta najin balkonski okrasni vrtiček. Ko sva se vrnila, je bil prav zato še vedno lep. A streznitev je prišla kmalu. V obliki najinih spodnjih sosedov, ki sta se na sestanku stanovalcev obregnila nad najinim cvetličnim okrasjem, češ da jima rdeči listi cvetov smetijo balkon. No, ne vem, ali je bila težava rdeča barva ali res kakšen odpadli listek, ki ga je po zraku prinesel veter. Kako se najina takratna spodnja soseda zdaj spoprijemata s takšnimi težavami, ne veva, ker sva se naslednje leto odselila v hišo, kjer ne »smetiva« nikomur. Se je pa tisto leto prebudila moja speča vrtnarska žilica. Vračanje k starim sortam vrtnic Čeprav novejše sorte cvetijo dlje časa, imajo stare sorte nepremagljiv čar Vrtnic ne imenujemo zaman kraljice vrtov. So naj-žlahtnejše in najstarejše cvetlice na svetu. Vendar jih ni enostavno vzdrževati. Če želimo, da so zdrave in odporne proti boleznim ter škodljivcem, jih je treba zgodaj spomladi obrezati, v času rasti in cvetenja zalivati, dognojevati in pleti, jeseni pa zastirati. Poleti jim je treba tudi redno odstranjevati odcvetele cvetove. Takšna mora biti med letom nega vseh sort vrtnic. In po čem se nove sorte razlikujejo od starih? Na Kitajskem so vrtnice gojili že pred več kot petimi tisočletji v cesarskih vrtovih di- nastije Han. To so bile naravne vrste teh rož. Ob prelomu v 18. stoletje so te azijske vrste rož, čajevke in bengalke, začele prihajati v Evropo. Na naših tleh so domovali šipek, dama-ščanke in galski šipek. Iz teh azijskih in domačih evropskih rož, ki veljajo za »izhodiščne« vrste, prihaja današnja res izjemno široka in bogata bera požlahtnjenih vrtnic. Medtem ko so bujno cvetoče vrtnice mnogocvetnice gojitelji vzgojili proti koncu 19. stoletja, so velikocvetne vrtnice otroci 20. stoletja. Kot največji uspeh si žlahtnitelji štejejo, da so jim uspeli podaljšati čas cvetenja. Novejše sorte vrtnic cvetijo od junija in vse do novem- Setveni koledar Čas za presajanje je 22. julij od 1. ure naprej. 13. ČE cvet do 18. ure 14. PE cvet do 10. ure, od 11. ure list 15. SO list 16. NE list 17. PO plod 18. TO plod do 10. ure, od 11. ure korenina 19. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. bra, drugačni so tudi cvetovi. Preprosti enojni cvetovi so se umaknili bujno cvetočim vejam, napolnjenim z mnogimi cvetnimi listi. Razširila se je tudi barvna paleta. »Le nepopisno razkošje žlahtnih vonjev, ki je bilo skozi tisočletja bistvena lastnost kraljice vrtov, se je pri modernih vrtnicah nekoliko izgubilo. Kot da ne bi smelo biti skupaj preveč dobrih lastnosti,« je v knjigi Biovrt zapisala Marie-Luise Kreuter. To je tudi eden od razlogov, da mnogi po vrtnarijah in spletu iščejo stare romantične vrste in sorte. »Te stare vrtnice in potem še tiste starejše zgodovinske vrtnice so v zadnjem času doživele pravo renesanso. Spet jih zbirajo, razmnožujejo in spet so prisotne v katalogih gojite-ljev,« še piše Kreuterjeva. Izjemno priljubljene so zlasti tako imenovane angleške vrtnice, ki jih je vzgojil žlah-tnitelj David Austin. S starimi je križal današnje vrtnice, da bi združil in ohranil najboljše lastnosti obeh skupin, vonj in lepoto starih oblik ter dolgo cvetenje in odpornost novih sort. »Predvsem gre za odpornost proti pepelasti plesni in proti črni listni pegavosti in rji. Oboje se je žlahtnitelju precej posrečilo in nastale so prelepe nove vrtnice, ki jih je mogoče kupiti v vseh boljših vrtnarijah,« je zapisala avtorica. Poskrbimo za naravno zasaditev Ko posadimo kraljico vrtov, ji morajo družbo delati tudi dvorjani ali izbrani spremljevalci. »Pri tem pomislite na stare kmečke vrtove, kjer sta se s svojo lepoto in okrasjem kosali vrtnica in bela lilija. Pozneje se jima je pridružil še ostrožnik. Skupno bivanje treh barv - rdeče, bele in modre - je ustvarjalo harmonično tro- zvočje.« Kreuterjeva še piše, da gredne vrtnice učinkujejo bolj naravno in sproščeno, če so posajene med pokrovne trajnice, sivko ali pajčolan-ko. Dopolnjujejo se tudi z modrimi kaduljami, modrim jetičnikom in modrikastosi-vimi travami. Ugodna in lepa je tudi družba materine dušice, mačje mete, grobeljnika in kozmeje. MRL Foto: GrupA Vrste vrtnic Žlahtne - čajevke: so grmičaste rasti, imajo velike cvetove, na enem steblu je en cvet. Primerne so za šopke. Mnogocvetnice: so mnogocvetne vrtnice, primerne za saditev na grede. Cvetovi so manjši, a jih je na enem poganjku cel šop. Mini vrtnice: Zrastejo le 20 do 30 centimetrov visoko in imajo drobne cvetove. Ker rastejo ob tleh, jih sadimo kot obrobne rastline. Vzpenjavke: dolge poganjke privezujemo ob ogrodje. Poznamo sorte, ki cvetijo zgolj enkrat letno, in sorte, ki cvetijo od junija do prvega mraza. Grmičaste: cvetijo bogato in so primerne za skupinske zasaditve ali žive meje. So žlahtna mešanica med čajevkami, mno-gocvetnicami in vzpenjavkami. Parkovne: so stare botanične vrste in sorte, prinesene iz narave. Gre za večje grme, ki imajo povsem naraven videz. Stare zgodovinske: osnovna značilnost je njihov sanjski vonj. So svetlih, nevsiljivih barv. Angleške: izjemno priljubljene zaradi lepote, vonja in zdrave rasti. Pokrivne: so nizko rastoče in veje razširjajo po tleh, zato lahko z njihovo zasaditvijo uredimo pravo cvetočo preprogo. BRALCI POROČEVALCI 41 Sprejem za 56 najuspešnejših Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je 13. junija v veliki dvorani Narodnega doma sprejel 56 najuspešnejših osnovnošolcev in učencev Glasbene šole Celje. To so mladi, ki so na področju znanja, kulturnega poustvarjanja, raziskovalnih dejavnosti in športa dosegli izjemne uspehe. Podelil jim je priznanja in spominsko darilo, knjigo Duša slovenska. Župan Bojan Šrot je v uvodu svojega govora poudaril, da mu je v veliko čast in veselje, da jih lahko pozdravi v čudoviti dvorani Narodnega doma, ki letos praznuje 120-letnico in za katerega Mestna občina Celje skrbi z veliko mero odgovornosti tudi zato, da bi ga ohranila zanje, za mlado generacijo, ki bo kmalu krojila podobo sodobnega sveta. Med drugim je dejal, da mladi sodijo v generacijo, od katere se bodo že čez desetletje učili starejši. Živeli in ustvarjali bodo v svetu hitrega napredka in razvoja, ki bo verjetno prinesel veliko dobrih stvari, po drugi strani pa tudi veliko izzivov in nevarnosti. »Želim si, da bi ta izjemen razvoj digitalne tehnologije znali izkoristiti za skupno dobro in da bi izboljšali svet, v katerem živimo.« Opomnil jih je, da bodo za dosego svojih ciljev potrebovali veliko vztrajnosti, truda, kreativnosti in vedoželjnosti, in jim zaželel, da bi ohranili zaupanje vase in da bi spoštovali najpomembnejše človeške vrednote. MG, foto: GREGOR KATIČ Aškerc - svetovljan Na Senožetah nad Rimskimi Toplicami, kjer je pesnik Aškerc preživel svojo mladost, se je 10. junija veliko dogajalo. Končeval se je namreč 22. tradicionalni pohod po Aškerčevi poti, ki ga je izvedlo KD Antona Aškerca Rimske Toplice skupaj z društvi v kraju, s KS Zidani Most in z Občino Laško. 10. junij pa je datum, ki zaznamuje Aškerca - njegovo smrt - in je hkrati tudi praznik KS Rimske Toplice. Kot je že v navadi, zaključni del sooblikuje govornik iz sveta kulture. Letos je bil to Lyudmil Dimitrov, lektor za bolgarski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več kot dvesto pohodnikov in gostov, ki so se pridružili šele na Senožetah, je pozorno prisluhnilo lektorju, ki je »zaljubljen« v Aškerca. Še posebej so bili navdušeni, ko je predstavil Aškerčevo pesnitev Rapsodija o bolgarskem gu-slarju v bolgarskem jeziku. »V času, ko se ukvarjam z Antonom Aškercem, sem ugotovil, da naš narod nima takšne pesnitve, ki bi poveličevala boje za pravico in svobodo v preteklosti. Odkril sem, da je samo vaš pesnik napisal obširen ep, s katerim je iz pozabe iztrgal junake bolgarske borbe. Zato sem se odločil, da to pesnitev prevedem v bolgarski jezik.« Prebral je kratek odlomek v bolgarščini in na ta način osvetlil pesnika Aškerc kot popotnika, ki je na svojih potovanjih raziskoval tako pokrajino kot zgodovino in kulturo naroda. Še celo nekaj bolgarščine se je naučil. »Veste, Aškerc je zaradi te svoje vedoželjnosti, širine in tanko-čutnosti do drugih narodov pravi svetovljan,« je zaključil Lyudmil Dimitrov. Za ta prevod je v začetku junija dobil Lavrinovo diplomo, priznanje za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Na 22 pohodu so si poho-dniki lahko dodobra pretegnili noge, si ogledali zanimivosti na poti, po kateri je Aškerc velikokrat hodil, ko se je pripeljal z vlakom v Zidani Most. Na tem potepu so jim domačini ponudili okrepčila in jih sprejeli z dobro voljo. Prav zaradi takšnega odnosa domačinov Širja, Velikega Širja, Lukovice ima ta pohod še posebno draž. Aškerčeva domačija pa je spet ponudila veliko domačih izdelkov, merjenje krvnega tlaka, dan odprtih vrat ... Skupaj s Stikom Laško, ki je ta pohod umestil v pohode Po laških poteh, je KD izvedlo tudi ta dogodek uspešno in brez poškodb. Letos še. Kaj pa drugo leto? Ko le ne bi bilo toliko (ne) potrebnih prijav, izjav, prošenj ...! M. SUHODOLČAN www.cinkarna.si PepelmWG ГЧ____Ii___n____I!.. 111Л __ ________l_ I ■ _ I i ___________!_■____■ Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Rdeča sadna pr^ea Џ Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) (Sphaerotheca humuli) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) Oidij vinske'trte (Uncinula necator) Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha) Lyudmil Dimitrov na Aškerčevi domačiji 42 BRALCI POROČEVALCI Zupan nagradil najboljše učence in raziskovalce Ob koncu šolskega leta je Na sprejem je bilo pova- predlagala Glasbena šola svetilom, člani športnih ekip za uspehe čestitala še Mitja Rogaška Slatina v Šmarju na tradicionalni prireditvi bljenih 81 učencev, od tega Rogaška Slatina, podružnica so prejeli kinovstopnice za Šket, ravnatelj OŠ Šmarje pri pri Jelšah. župan Stanislav Šket spre- osem predstavnikov za do- Šmarje pri Jelšah. šmarski kino oziroma vsto- Jelšah, in Tatjana Šolman, SJ jel najboljše učence Osnov- sežke na športnem področju, Župan jim je čestital in iz- pnice za kopanje v Termah ravnateljica Glasbene šole Foto: Damjan Regoršek, ne šole Šmarje pri Jelšah. devet učenk je za sprejem ročil knjižno nagrado s po- Olimia in žoge. Učencem sta Foto Blisk Spominska darila najboljšim Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je v ponedeljek, 12. junija, tudi letos sprejel učence, ki so se uspešno dokazovali vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja in/ali so dosegli izvrstne rezultate na katerem drugem področju. Župan je v slavnostnem nagovoru poudaril pomembnost vrednot, ki so jih pridobili v času odraščanja in izobraževanja. Postajajo na- mreč vedno bolj izoblikovane osebnosti, pred njimi pa je velik izziv, kako te osebnostne lastnosti in pridobljeno znanje čim bolje unovčiti v okolju. Pomembno je, da jih bodo vodile dobre stvari, da bodo ostali zvesti sami sebi in sledili svojim sanjam. Izrazil je prepričanje, da bo glede na dokazano zagotovo še precej priložnosti, da se ponovno srečajo. Zahvalil se je tudi ravnateljicam, ki predstavljajo pomembno vez med lokalno skupnostjo in šolo, dobro sodelovanje pa je ključnega pomena za zagotavljanje ustvarjalnega okolja ter uspešnega delovanja in izobraževanja v občini. Slovesnost ob sprejemu je z glasbeno točko popestril Jakob Napotnik. Najboljši učenci so poleg iskrenih čestitk in dobrih želja od župana prejeli še spominska darila. PGK V občinah Šentju osnovne šole KUL Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že približno desetletje slovenskim osnovnim šolam, ki na kulturnem področju še posebej izstopajo, podeljuje naziv kulturna šola. S projektom želi predstaviti najkakovostnejše dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti in širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Naziv kulturna šola pridobijo tiste šole, ki kandidirajo na javnem razpisu in pri katerih ocenjevalna komisija prepozna nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev, njihovih staršev in mentorjev v sklopu obšol-skih dejavnosti, ki niso del šolskega učnega načrta. Tudi osnovne šole občin Šentjur in Dobje so na kulturnem področju zelo aktiv- Teater (nade)budnih z mentorico Bojano Potočnik in vodjo šentjurske izpostave JSKD Nastijo Močnik na letošnjem državnem srečanju najboljših otroških gledaliških skupin v Novem mestu BRALCI POROČEVALCI 43 Gostovanje libojskih godbenikov na Malem Lošinju Tretjega junija je bil v kraju Mali Lošinj na Hrvaškem 11. Mednarodni festival pihalnih orkestrov. Srečanja se je udeležilo sedemnajst orkestrov iz Slovenije, Italije in s Hrvaške, med njimi tudi člani KD Godba Liboje z dirigentom Andrejem Žgankom, ki so na festivalu sodelovali že sedmič. Godbeniki so najprej nastopili na paradi na mestni rivieri, nato je sledil še koncertni del, v katerem se je vsak orkester predstavil z dvajsetminutnim zabavnim programom. Po končanem uradnem delu in podelitvi spominskih plaket godbam se je večer končal z druženjem godbenikov, kjer so se spletla nova in utrdila stara prijateljstva. KK Dan odprtih vrat in prireditve Priznanje za odličnost Komunalno podjetje Velenje (KPV) je s kohezijskim projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini sodelovalo v kampanji EU-projekt, moj projekt, ki jo je že tretje leto zapored organizirala Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na podlagi glasovanja je bil projekt izbran za najboljšega v Savinjski statistični regiji in je bil širši javnosti predstavljen na dnevu odprtih vrat EU-projektov. Prireditve ob dnevu odpr- Menih, podžupan Občine tih vrat so bile na promenadi v Velenju, pred Vrtcem Šoštanj in pred OŠ bratov Leto-nja Šmartno ob Paki. Obiskovalce so pozdravili podžupan MO Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Darko Šmartno ob Paki Janko Avberšek, mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje in Nataša Ribizel Šket, vodja službe investicij in razvoja v KPV. Prireditve so se udeležili učenci velenjskih osnovnih šol, dijaki Šolskega centra Velenje, otroci iz Vrtca Šoštanj, učenci OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in otroci OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki ter številne občanke in občani. Predavanja so bila na temo vzorčenja in priprave pitne vode, govorili so o pomenu pitne vode, o tem, kaj ne sodi v kanalizacijo in o varnosti ter zdravju pri delu. Sodelovali so tudi predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, referenčna ambulanta, Kmetija Mazej - Jernej Mazej, Šolski center Velenje, Ljudska univerza Velenje in Društvo šaleških likovnikov Velenje. Program so popestrili člani plesno-re-kreacijskega studia M dance Velenje, Zasebni glasbeni center Goličnik, Lars Lemež Je-seničnik, otroci Vrtca Šoštanj, učenci OŠ bratov Letošnja Šmartno ob Paki. Udeleženci so prejeli tudi promocijski material: bidone in vrčke s potiskom Šaleški biser - okus zdravja ter balone, poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev. AP ir in Dobje vse .turne ne in tudi uspešne, zato ni presenetljivo, da si jih je večina že na začetku oziroma v času projekta zagotovila ta laskavi naziv. Letos je nekaterim osnovnim šolam naziv potekel, a so ga vse na javnem razpisu v juniju uspešno obnovile. Hkrati je prvič naziv kulturna šola pridobila tudi OŠ Hruševec Šentjur, kar pomeni, da je trenutno vseh sedem osnovnih šol v obeh občinah KULturnih. V šentjurski izpostavi JSKD se veselijo tega uspeha in se zavedajo, da so prav šole tiste, ki večinoma otrokom in mladostnikom prve omogočijo stik s kulturo in z vsemi njenimi področji delovanja. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo številni mentorji in mentorice, ki otroke spodbujajo k udejstvovanju in v njih odkrivajo mnogotere talente, v kar vložijo veliko svojega prostega časa, energije in osebnega prizadevanja. Otroci s takšnimi aktivnostmi pridobivajo samozavest, izboljšujejo retoriko, zmanjšujejo tremo pred javnim nastopanjem in krepijo osebno zadovoljstvo. Brez organizacijske, finančne in moralne podpore ravnateljev osnovnih šol prav ne bi šlo, kar se kaže v številnih uspehih, ki jih dosegajo osnovnošolci, in sicer predvsem na področju vokalne in gledališke dejavnosti. Prav na teh dveh področjih tudi letos beležijo največ uspehov tako na regijski kot državni ravni. Otroška pevska zbora OŠ Dramlje (zbo-rovodkinja Marija Klančar) in OŠ Dobje (zborovodkinja Slavica Rajh) sta namreč na regijskem tekmovanju pevskih zborov v Rogaški Slatini prejela zlato priznanje, gledališka skupina Teater (nade) budnih pod mentorstvom Bojane Potočnik pa se je s predstavo Prosto po Gorencu uvrstila na državno srečanje v Novo mesto med dvanajst najboljših slovenskih otroških predstav v letu 2017. NM Žalski župan Janko Kos je sprejel odlič-njake petih osnovnih šol občine Žalec in jim podelil priznanja za odličen uspeh. Letos jih je prejelo 42 učencev, torej tistih, ki so bili odlični vsa leta šolanja, z izjemo II. OŠ Žalec, kjer sta učenca dobila priznanje zgolj za odličnost v zadnjem letu šolanja. Najbolj »odlična« je bila I. OŠ Žalec, ki se lahko pohvali s 16 odličnimi učenci. Sicer so bili šolarji letos uspešni tudi na posameznih področjih. 55 učencev je prejelo srebrna ali zlata priznanja iz znanja na državnih tekmovanjih, za svoje uspehe pa so prejeli še darilo župana. Tukaj prednjačita osnovni šoli Petrovče in Šempeter, kjer se s priznanji lahko pohvali kar 1б učencev iz vsake šole. Na podelitvi sta župan in ravnatelj Glasbene šole Rista Savina Žalec Gorazd Kozmus podelila tudi priznanja učencem, ki so v tem šolskem letu dosegli vidne rezultate na tekmovanjih z glasbenega področja. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Griže. EP 44 AKCIJA Vročina je v teh dneh res neznosna, zato je tudi mops Oto poiskal malo osvežitve v bazenčku. Fotografijo je poslal Jasmin Zorko s Planine pri Sevnici. Poletni fotonatečaj »Od višine se zvrti,« je dejal Čarli Zdenke Juteršek iz Laškega in se spustil na tla. V finale gre tale fotografija Gizma avtorice Irene Jelen. X Živalski fotonatečaj Glasujem za fotografijo, na kateri je: a) Oto b) Čarli c) Trije psi IME IN PRIIMEK NASLOV Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija »knjižnega« mačka Gizma, ki jo je poslala Irena Jelen. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec poletja. Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslal Zlatko Kronovšek iz Braslovč. Prejel bo hišno darilo. Trije naenkrat niso mačji, ups, pasji kašelj. Tine Kovačič iz Celja je skrbnik teh lepotcev. Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Kla- sične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Dobovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. novi tednik ŽIVALSKI SVET 45 Pasji dnevi na Savinjskem nabrežju Zanimiv poletni projekt zajema fotografsko razstavo in izdajo zabavno-pouč- _ v • nega časopisa Če ste se v zadnjih dneh kaj sprehodili po Savinjskem nabrežju v Celju, ste zagotovo upočasnili korak ob 18 lesenih panojih, na katerih je serija zanimivih fotografij psov in njihovih lastnikov, med njimi lahko prepoznate tudi nekatere znane Celjane. Projekt mlade celjske fotografinje Ane Straže ter galerista in umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika iz galerije Plevnik-Kronkowska se imenuje Pasji dnevi in razstava je le del vsega, kar si je Plevnik zamislil v teh »pasjih dneh«. Že včeraj je izšla prva številka novičnika, v katerem bodo avtorji na svež in šaljiv način nagovarjali lastnike štirinožcev, jih opozarjali na pravila lepega obnašanja, saj se nekateri mimoidoči psov bojijo, jim sporočali, kje so ugodne sprehajalne trase ali novonameščene vrečke za iztrebke ... Sprehajalci psov, ki so na Savinjskem nabrežju v vseh letnih časih in v vsakem vremenu, bodo imeli tudi možnost, da bodo v pismih bralcev zapisali, kaj jih moti. V časopisu bo našlo prostor tudi zanimivo gradivo iz celjskega arhiva o pasjem davku in popisu psov, o čemer smo v tej rubriki že pisali. Med zabavnimi vsebinami ne smemo spregledati »hovo-skopa«, pasjega horoskopa, ki bo nekako tako opozarjal kosmatince: »Bolhe bodo v Uranu, zato naj se pes, rojen v znamenju škorpijona, raje izogiba odprtih površin ...« Pasji lastniki bodo dobili časopis v vrečki za pasje iztrebke, saj je vrečke podarilo podjetje Simbio. V novičniku bodo avtorji tako beležili odzive in dogajanje ob Savinjskem na- Do začetka septembra bo na Savinjskem nabrežju na ogled 18 panojev s fotografijami psov in njihovih lastnikov, vmes bo izšlo še nekaj številk novičnika Pasji dnevi. brežju, saj želijo ob pomoči razstave pasje sprehajalce spremenili v aktivne obiskovalce. Matija Plevnik dodaja, da sta se oblikovanja časopisa lotila dva mlada nadarjena ustvarjalca, David Krančan in Žiga Aljaž, zato bo tudi podoba zanimiva in drugačna. Izmenjava novic in osveščanje Zamisel se je Plevniku porodila že pred leti, ko mu je nek lastnik psa omenil, da se ljudje na sprehodih veliko pogovarjajo in da bi lahko imeli svoj časopis z novicami. »Z Ano Straže, s katero sva že sodelovala pri nekaterih projektih, sva se dogovorila za razstavo, pri čemer so pomagale Ana Plevnik, Eva Murko in Nataša Homšak. Resno so se lotile projekta in upam, da ne bo kakšnega vandalizma, ker bodo panoji postavljeni na prostem do začetka septembra.« Morda bi pomagalo, če bi bil pri vsakem kakšen večji pes, je bilo mogoče slišati zamisel obiskovalcev na odprtju. Zanimivo, da Ana Straže vseh svojih modelov in njihovih psov prej niti ni poznala. »Na srečo je Celje tako majhno, da se večina pozna in sem hitro našla dovolj kandidatov za fotografiranje,« pravi avtorica, ki je v galeriji Plevnik-Kronkowska ustvarila retro kotiček, nekakšno starinsko dnevno sobo s kavčem in foteljem, na katerih so sedeli lastniki, psi pa so se po želji namestili ob njih. Nastale so zanimive upodobitve, s katerih lahko razberemo odnos med živaljo in lastnikom ter zaznamo njuno povezanost in medsebojno energijo. Veliki in mali, beli in črni ter vsi vmes Ana me je popeljala med razstavljenimi panoji in pri vsakem povedala kakšno zanimivost s fotografiranja: pri nekaterih psih je šlo zelo hitro, pri drugih, sploh če so bili zraven mladiči, je bilo treba malo več časa za umirjanje. Na eni od fotografij so trije mladički, četrtega se ne »V Celju se večinoma isti ljudje srečujemo v galerijah na razstavah. Tokrat smo galerijo preselili na prosto, med ljudi, zato bo fotografije videlo na stotine obiskovalcev,« pravita Ana Straže in Matija Plevnik. vidi, ker je takrat ravno raziskoval ozadje kavča in še malo poglodal rožo. Ali pa je imela pred seboj psa, ki ni želeli sesti in ga je fotografirala, ko stoji. Zanimiva je fotografija nasmejane lastnice s tremi psi, pri katerih imaš občutek, da se tudi vsi trije smejijo. »Njena energije se je prenesla na vse pse,« pravi Ana Straže. »Psi so res fascinantni. Ob prihodu so se razgledali, vse prevoha-li, vsem lastnikom pa sem dala isto nalogo - naj sedijo, medtem ko se psi lahko namestijo po želji,« se je spomnila zabavnih trenutkov fotografinja. Od pasem je mogoče videti najrazličnejše, tudi mešančke, po velikosti pa od majhnih prisrčnih pudljev v črni in beli izvedbi do največjega kosmatega primerka - doge, ki z milim nežnim značajem navduši vsakogar. Oto Karantanski Tudi pri znanih Celjanih ni imela težav, ko je nekatere povabila k sodelovanju. Na eni od fotografij najdemo glasbenico Nino Vodopivec, na drugi kari- katurista in slikarja Borija Zupančiča ter njegovega Ota, ki je menda »karanta-nec« po pasmi. Na odprtje razstave je prišel le Bori, očitno ponosen na krasen izdelek in na psa, ki žal ni vajen biti med toliko ljudmi. »Že med fotografiranjem ga je malo skrbelo, kako se bo pes obnašal, ampak je odločno poziral, eno nogo je elegantno upognil in se je res dobro odrezal,« ga je pohvalila Ana. Bori, ki ima pri hiši pse, odkar ve zase, je dodal, da devetletni Oto res ni najbolj socialen: »Malo je po lastniku, včasih malo zobe pokaže, včasih z repom maha.« A v družbi z Ano je bil nežen. Tudi Ana je imela psa, me-šanca med bernardincem in novofundlandcem, od katerega se je morala žal posloviti. »Žival je nekaj najlepšega v življenju, a trenutno nimam možnosti za psa,« pravi fotografinja, ki je ta primanjkljaj obilno nadoknadila po končanih fotografiranjih, ko ni šlo brez »čohanja« in »cr-tljanja«. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Bori Zupančič ob fotografiji, na kateri je s svojim psom Otom. Ob deljenju reklamnih letakov, ki so sprehajalce opozarjali na dogodek, je nastala tudi vrsta pasjih fotografij, ki so jih lahko lastniki po odprtju razstave vzeli kot zahvalo za sodelovanje. 46 RAZVEDRILO V nebesa Janezek pri uri verouka. Nuna vpraša: »Kdo bi šel rad v nebesa?« Vsi učenci razen Janezka dvignejo roke. Nuna ga vpraša: »Janezek, zakaj pa ti ne bi šel v nebesa?« Janezek: »Mami je rekla, da moram takoj po verouku domov!« Na izletu Policisti se z avtobusom peljejo na sindikalni izlet. Pred predorom voznik ugotovi, da je predor prenizek oziroma da je avtobus previsok. »Potlačite streho za pet centimetrov!« vpije komandir na policiste. »Saj ni treba,« reče voznik avtobusa. »Spustil bom zrak iz gum in bo šlo.« »Butec! Saj je na vrhu previsok, ne pa spodaj!« zakriči komandir. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prijatelj Mornar se vrne z dveletne plovbe in doma najde ženo z dojenčkom. »Kdo je oče? Je moj prijatelj Tone?« »Ne, ni bil on.« »Je bil moj prijatelj Marko?« »Tudi on ni bil!« »Je bil morda moj prijatelj Dušan?« »Nehaj že s temi tvojimi prijatelji. Kaj res misliš, da jaz nimam nobenega?« Svarilo Franc sporoči svoji ženi, da je povabil prijatelja Lojzeta na večerjo. Ona znori: »Kako si lahko to naredil? Ali ne vidiš, da je hiša v neredu, da nisem nič čistila, da je posoda umazana in se mi ne da kuhati večerje?« On: »Vse to vem, zato sem ga pa povabil. Hoče se poročiti in bi mu rad pokazal, kako je v zakonu!« Mož: »V službi sem. Ne morem se zdaj pogovarjati.« Žena: »Ne verjamem, pošlji mi >selfijaselfija<, da ti bom lahko verjela.« Mož: Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Kopači v vinogradu »Ženske pridobivamo na teži, ker z leti izkušnje, modrost in znanje ne gredo več v glavo in se zato razporedijo po celem telesu.« »Takole so kopači včasih kopali v vinogradih, kar danes ne počnejo nikjer več,« je ob fotografiji zapisal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Slika je bila posneta nekje med letoma 1965 in 1970 na kmetiji Ivana in Štefke Pušnik, po domače pri Vengušt v vasi Glinsko blizu Ljubečne. »Od leve so gospodar Ivan Pušnik, zakonca Anton in Silva Macuh iz sosednje vasi Cerovec-Šohta, Štefka Pušnik, Vanči Košec, moj bratranec Tone, ki je stanoval in pomagal pri Pušnikovih ter sin gospodarja Ivana in gospodinje Štefke Marjan Pušnik. Vsi so žal že pokojni,« je dodal Jurc, za spomin je ostala le fotografija. »Ko bom stara, želim imeti prijateljico, ki jo lahko pokličem in rečem: >Ajde, stara, greva zapravit še tisto malo penzije, kar nama je je ostalo! <« V Novem tedniku REŠITEV SUDOKU 264 8 3 4 1 5 7 6 9 2 2 1 5 9 6 4 7 8 3 7 6 9 3 2 8 1 5 4 5 7 2 8 4 6 3 1 9 1 8 6 2 3 9 4 7 5 9 4 3 5 7 1 2 6 8 3 2 8 7 1 5 9 4 6 4 5 7 6 9 2 8 3 1 6 9 1 4 8 3 5 2 7 5 7 4 9 3 1 8 5 2 4 7 5 7 2 8 3 9 2 3 8 9 8 5 4 8 7 Čudežna omara Vedno znova občudujem skrbno urejena stanovanja nekaterih svojih znank, še bolj pa zavidam tistim, ki brez kakršnekoli slabe vesti kljub napovedanemu obisku stanovanje pustijo takšno, kot bi v njem pravkar eksplodirala bomba. Pomivalno korito polno posode, po sobi razmetana oblačila, da ne govorim o morebitnih praznih zavojčkih čokolade ali bonbonov. Niso redki dnevi, ko so tudi pri nas doma podobne ali še veliko hujše razmere. Tolažim se, da tako ali tako ob nadebudnem enoletniku ne more biti drugače. V kuhinji gora nepomite posode, poln koš smeti in stari nakupovalni listki. V kopalnici na ogledalu sledi umivanja zob, na polici odprte kreme. V dnevi sobi tisoč in ena igrača, kup nezlikanega perila, v enem kotu časopisi, v drugem odeje. Ravno pred nedavnim smo se spet znašli sredi podobnega kaosa, ko je zazvonil telefon. Klicala je fantova teta. Najavila je, da čez nekaj minut prihaja na obisk. Ležerno razpoloženje, ki se ga tisti dan nikakor nisem mogla znebiti, je v trenutku zamenjala neke vrste čistilna »evforija«. Če se mi še malo prej ni ljubilo niti zložiti oblačil, o tovrstni lenobi v trenutku ni bilo več ne duha ne sluha. V eni roki sem držala našega korenjaka, ki je zanimivo ob majanju sem in tja neizmerno užival, z drugo roko sem »grabila« oblačila in jih pospravljala na kup. Hvala bogu za majhno sobo, ki se je želimo na vsak način znebiti, a v tovrstnih trenutkih je glavna rešiteljica, saj postane veliko večja, kot se zdi na prvi pogled. Kljub dobrim trem kvadratnim metrom je v njej prostor za vse - nezlikano perilo, likalno desko, torbice, jope, odejice, igrače, otroške pripomočke. Palčki pod sedežno, avtomobilčki na omari, kocke v kozarcu. Za piko na i pa sredi dnevne sobe še »kahlica«. Vse igrače sem hitro zmetala v za to namenjeno škatlo, z mislimi pa sem že bila v kopalnici. Že sem v eni roki držala razpršilo in v drugi krpo, še vsaka tako velika packa zobne paste je v trenutku izginila. Da ne govorim o kupu neopranega perila, ki sem ga potlačila v koš. Gora posode je v kuhinji čudežno izginila v pomivalni stroj. Naš mali junak pa je v tem času v dnevni sobi že zo-bal ostanke kruha, na katere je po naključju naletel v preprogi. Pogledala sem na uro in z veseljem ugotovila, da mi je ostalo še nekaj minut pred obiskom. Da sem pospravila in očistila stanovanje, sem potrebovala zgolj petnajst minut, ob navadnih dneh za tovrsten projekt potrebujem najmanj dve uri. Le zakaj nenapovedani obiski njegovih tet niso pogostejši, se je spraševal fant, sama pa sem se v mislih zahvaljevala za čudežno omaro, ki bo ob naslednjem generalnem čiščenju, ko bo prišla na vrsto tudi ona, vse prej kot to. VESTNA GOSPODINJA Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižanKe & uganKe dolgotrajno, pustolovsko potovanje (ekspr.) ustvarjalec (publ.) srbska reka mladoporočenec nižina osebni zaimek tikov les inf1ci-ranost naseuev razučna slovenskih ^j* goricah v0kma 17 15 hunski vladar počitniška hišica 19 rusko mesto igralec (roman) okončina majhen rep sukarstvo (ekspr.) južnoameriški grm ladijska prostor. vbrt pesnica maurer am. igral. (robert de) strok zakemuo elda viler užitna goba skupinsko delo glas ob streli ind. rastuna para v zraku kačji ugriz zbadljivo znan leposlov- angleški no delo koudž ženski princip kitajske filozof. urejenost francoski skladatelj ravel pesnik klopčič všttek (redko) 16 manjši slap (nar.) začetek leta malopridnež (ekspr.) obl umet. pela svetna koncu njive izraelska prerokinja ustanova zazdrav-uenje zajeta ženska mesto v 5 španui čenča zbiranje mnenj rdeči križ mizarsko lepilo prebivalec dežele najvišja znanstvena ustanova (lat.) evropska kneževina ameriški igralec aleš pajovič pisatelj cankar nar.-zab. glasbe naspr. odklepanja 18 nepismen človek kuhinjska začimba veuka pridobitev bivša vzhodna nemčua najbolj razviti sesalci avstruska reka calvin klein vprašal-nica 22 Ne ni zmanjkalo tonerja, dr. Zupančič. Priznajte, da ne znate ... grški otok delavec pri rezkal-nem stroju post scriptum agavi podobna rastuna viseč zamet krajv savinj. dolini majhno plovilo pevec sinatra nekd. ime jezera malavi ustvarjalk nekd.it. politik (aldo) starorim. pozdrav prebivalec cipra kvarner-skiotok nekd. am. tenisač courier vojaška stopnja boris zarnik humoristka putrih švicarska znamka čokolade zvarek (zastar.) stara azuska država italuanski spolnik majhno oko osmina kroga letalec z balonom 20 23 Nagradni razpis Nagrade podarja Fit-si center, Stritarjeva ulica 17, 3000 Celje; zanj Metidafoto, d. o. o., Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje 1. nagrada: Bioptron paket štirih malih terapij 2. in 3. nagrada: Bioptron paket dveh malih terapij Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. julija. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Diaitalna ^KAMERA Geslo iz številke 27: Rekreacija je koristna. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majico NT&RC, prejme: Barbara Rozman iz Laškega. 2. nagrado, knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejme: Silva Golčer iz Žalca. SLITHERLINK Zanimiva in zabavna miselna igra iz dežele vzhajajočega sonca, s katero boste poskrbeli za vitalnost svojih možganov. www.trik.si Oven 3ik Počasi, vendar zelo zanesljivo in podkrepljeno z dobro organizacijo se boste lotili zadeve, ki že nekaj časa čaka na vas. Nenadne spremembe v preteklosti vas je bilo sicer strah, zdaj pa boste znova in znova ugotavljali, da je to pravzaprav vaša prednost. Ob začetku novega tedna boste imeli odlično energijo. Dvojčka Četrtek in petek bosta precej čustvena dneva, ki vas bosta utegnila nekoliko izmučiti. Sledila bo dinamična sobota, v kateri vam res ne bo dolgočasno. Namesto da bi se pehali za novimi izzivi, se boste posvetili starim vrednotam in v tem našli poseben smisel. Z Venero v vašem znamenju bo vaša zunanja podoba bleščeča. In prav tako se boste počutili tudi v svoji notranjosti. Rak Pred vami je zadnji teden, v katerem gostite Sonce v svojem znaku. To vam prinaša dodatno energijo in odlično vitalnost. Še enega pomočnika imate v Marsu, ki vas poživlja in vam daje samozavest. Dobro boste uredili vse, kar ste se namenili. Ljubezen vam trka na vrata in z veseljem jih boste odprli. Mogoče boste do partnerja preveč zahtevni. Lev Poletje se bliža vrhuncu in to je čas, v katerem se vedno dobro počutite. Vaša pričakovanja se bodo izpolnila in zadovoljni boste z doseženim. Sicer bo vaša pripravljenost za delo občasno nihala, vendar boste kljub vsemu z vso lastno odgovornostjo na tekočem. Tokrat ne boste čakali, da se vam bodo ostali prilagodili, saj boste naredili prvi korak. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marija Lipuš iz Šmarja pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Tehtni ca Aktiven konec tedna je pred vami, saj bo luna v soboto vstopila v vaše znamenje. V nedeljo bo dobro stopiti malce nazaj in se prilagoditi okoliščinam, saj bo zvečer nastopil zadnji lunin krajec, ki bo povzročil nekaj stresa in nervoze. Nov delovni teden se bo začel za vaš okus nekoliko preveč umirjeno. Zanašali se boste sami nase, čeprav vam bo nekdo hotel izpolniti staro obljubo. Delovali boste zelo skrivnostno, kar bo samo zunanji videz, ki bo prikrival vašo zamišljenost. Neka ideja vam ne da miru in zadnji čas je, da jo razvijete in nadgradite. Oseba, ki jo imate v mislih, vam utegne pri tem pomagati in biti v vsestransko oporo. Po kar napornem tednu si privoščite umirjen konec tedna, da si naberete svežih moči. škorpijon Ne nasedajte govoricam. Današnja vest bo jutri zgodovina, vi pa boste še vedno tukaj, da sami ustvarjate zgodbo svojega življenja. Zaupajte intuiciji, saj vas občutki vedno vodijo pravilno. Končno boste tudi dočakali konkreten premik v zadevi, ki vam že nekaj časa ne da miru. Veselju, ki bo sledilo, bo sledilo še novo prijetno presenečenje. Strelec Tokrat se boste odzvali trezno in umirjeno, saj veste, da ne morete ubrati nobene bližnjice do cilja. Osebo, ki vam je povedala resnico, boste spoštovali tudi v prihodnje, saj si je prislužila vaše zaupanje. Odnos boste gradili boste počasi, vendar zanesljivo. Dokler ne boste imeli izdelanega novega pristopa, se boste nekoliko težje znašli. Kozorog Vseh podrobnosti ne poznate, zato ne bodite presenečeni, če se bo kaj zgodilo drugače, kot boste pričakovali. Nekdo bo imel večjo vlogo, kot bo videti na začetku, kar bo obrnilo zadevo malce v drugo smer. Znašli se boste v situaciji, na katero niste računali. Lahko, da boste tudi izvedeli novico, ki vas bo presenetila. Vendar bo tudi to za nekaj dobro. Vodnar Z malo več neposrednosti boste lažje uspevali tam, kjer si najbolj želite. Ne zapirajte se v svoj svet, ampak storite prav obratno, izpostavite tisto, kar je potrebno, da opozorite nase. To je najkrajša in najboljša pot do uspeha. Skušajte se tudi odpočiti in si nabrati novih moči, saj ste pred novimi izzivi, ki bodo od vas zahtevali maksimalno pripravljenosti. Devica Odzvali se boste zelo trezno in resno, zelo previdno boste tudi izbirali družbo ljudi. Nemogoče se bo tako izolirati, saj bodo okoliščine od vas zahtevale drugače. Ni vsak, ki drugače razmišlja kot vi, tudi vaš sovražnik. Tega se boste v teh dneh še kako zavedali. V neki zadevi boste pripravljeni popustiti in tako pridobiti več časa za razmislek. Ribi Ne upirajte se spremembam, ampak se jih veselite, saj vas peljejo točno tja, kamor ste se namenili. Če je ta pot nekoliko bolj vijugasta, nič hudega, bo pa toliko bolj zanimiva. Ne sramujte se svojih čustev. Tudi pogovor o situaciji, ki vam je bila v preteklosti mučna, bo razjasnil, da je šlo samo za nesporazum. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 4 9 11 10 2 3 12 21 14 13 6 8 7 48 RUMENA STRAN Pomembni na kupu Redkokdaj je, vsaj na Celjskem, mogoče na enem mestu srečati toliko ljudi, ki krojijo usodo marsikaterega slovenskega podjetja ali celo kar celotnega gospodarstva. V preboldskem Odelu, ki je zgled tujih naložb pri nas in ni zrasel na kmetijskem zemljišču, ampak na pogorišču tekstilne tovarne, so stopili skupaj: predsednik GZS in direktor BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup, predsednik vlade Miro Cerar, direktor Odela Davorin Dobočnik, predsednica nemško-slovenske gospodarske zbornice Gertrud Rautzen in gospodarski minister Zdravko Počivalšek (z leve). Foto: GrupA »Pa saj je topla!« Jubilejnik obeležil jubilejnika V ekstremni vročini nedeljskega popoldneva v Konjeniškem centru Celje so najboljši slovenski tekmovalci zaključili naporno državno prvenstvo v preskakovanju zaprek. Razplet je bil po željah gostiteljev na Lopati, slavila je namreč Tajda Bosio. Sodniki so jahačem dovolili nastope brez suknjičev. »A takoj je sledila podelitev pokalov in medalj, zato sem morala obleči suknjič. Ko pa sta me prijela tekmeca in me peljala proti vodni oviri, je pritekla mami in mi rešila suknjič,« je povedala Tajda ob svojem značilnem nalezljivem smehu. V vodi je namreč barvilo, ki poveča vidljivost, kar je v pomoč konjem, oblačilom pa škoduje. V vodo sta Tajdo vrgla Velenjčan Tadej Skaza in Mariborčanka Iza Vele. In se je ohladila ... »Kje pa, voda je bila žal topla!« Sta pa zato starša, Nika in Hugo, primerno ohladila penino. Foto: SIBIL SLEJKO Laški bilten, glasilo Občine Laško, letos praznuje desetletnico izhajanja. Jubilejno 60. številko so obeležili prav s posebno naslovnico, faksimilom iz arhivske izdaje Slovenca, ki je leta 1927 pripravil obsežno prilogo, ko je voditelj takratne države, kralj Aleksander Karadjordjević Laško razglasil za mesto. Ob jubileju so v Muzeju Laško pripravili tudi razstavo naslovnic, ki jo je včeraj zamenjala razstava na temo piva z naslovom Pivo za s sabo. Na fotografiji so ustvarjalci Laškega biltena in dogodkov, povezanih z obeleževanjem jubileja: (z leve) Tanja Grabrijan, odgovorna urednica Laškega biltena, Tomaž Majcen, strokovni sodelavec Muzeja Laško, Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice, in Tomaž Ko-privc, tehnični urednik biltena. Kako dolgo so včeraj na prireditvi Laščani Laščanom, ob odru Jubilejnik, enem od osrednjih prizorišč Piva in cvetja, proslavljali jubilej, nam žal ni uspelo izvedeti. Foto: LB Tudi evropsko komisarko Violeto Bulc je zgodba o Veroniki in Frideriku navdušila, kar je izrekla tudi v pogovoru s poslanko Janjo Sluga in z nekaterimi ustvarjalci muzikala - producentoma Miho Firštom in Matijo Kovačem. Dober glas ... Znano je, da dober glas seže v deveto vas in prišel je tudi do Ljubljane in Bruslja! Izvedeli so za odličen muzikal o Veroniki Dese-niški in tako je na sobotno predstavo na Starem gradu našlo pot kar nekaj znanih ljudi iz sveta politike. Česa drugega kot navdušenja niti nismo pričakovali. Foto: GrupA Domnevamo, da je Šentjurčan-ka Mojca Stropnik nagovorila predsednika vlade Mira Cerar-ja, da je sobotni večer preživel ob ogledu muzikala, še prej pa sta menda odkrivala lepote okoliških hribov. V družbi Ipavcev nazdravili s češkim pivom Šentjurski župan Marko Diaci (desno) je pred dnevi z županom češke občine Jirkov Radekom Štejnarjem slavnostno podpisal listino o prijateljstvu in sodelovanju. Pobudo so dale članice Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur, ki z Ženskim komornim zborom Jirkov prijateljujejo že dvajset let. Šentjurčani seveda niso zamudili priložnosti, da se ne bi pokazali v najlepši luči. Po protokolu niso manjkala niti darila. Kot lahko vidite, so češki gostje dobro izbrali. Foto: RG