Kaj prinaša nov sistem cen
Oblikovanje cen bo v prihod-njem obdobju prav gotovo ena izmed pomembnejših nalog za doseganje stabilnosti gospodar-jenja. Lani je bilo pripravlje-nih več tez in osnutkov siste-ma ter politike cen, ki pa so kljub vsemu pustdli odprta na slednja vprašanja: opredelitev pojma reprodukcijske celote, razlikovanje med samouprav ndmi sporazumi in družbenimi dogovori ter opredelitev izraza' cene v novih dohodkovnih ,od-nosih.
Predlagand sistem prenaša ne-katere pristojnosti od upravnih organov na samoupravne spo-razume in družbene dogovore, pri čemer bd se morali zavedat.i, da tega pcenosa ni moč izvesti naenkrat.
Družbeno dogovarjanje in sa-moupravno sporazumevanje naj bi bilo v prihodnje neka-
kšna zamenjava tržnega siste ma, če je tržišče konfrontacija širših interesov in oiljev, izraže nih v cenah. Dovolj poseben pa je odnos na tržišču v Jugo-slaviji in sicer zato, ker izhaja iz družbene lastnine sredstev za proizvodnjo. Vprašanje, je ka-ko urejevati cene, če se cene več kot 500 tisoč prodzvodov in polpraizvodov urejujejo po-samično s sporazumi in kakšna je v tem funkcija tržišča
Osnova sa oblikovanje odno-sov na tržišču je svobdda vseh subjektov združenega dela na trždšču. Takšno zviševanje cen, ki bi bilo neodvisno od dejan-sko ustvarjene vrednosti je lah-ko le nov generator inflacije. Ustvarjeni dohodek mora imeti kritje v dejansko ustvarjeni vrednosfci. Razmerje med po-nudbo in povpraševanjem, kot eden izmed kriterijev za obli-
kovanje cen, bo uspešno pred-vsem pod pogojem, da bodo tudi ostali trije pogoji uresni-čeni (to so cene v mednarodni menjavi, dogovorjen razvoj in stroškovni princip). 2aJ pa se jb letos izkazalo, da celoten si-stem cen ne deluje tako kot bi moral, saj so se cene osnov-nih surovin na svetovnem trgu znižale medtem ko so pri nas cene ostale na predlanskoletni ravni, ponekod pa so se celo povečale.
Predviden je prenos urejanja odnosov na področju cen na samoupravno sporazumevanje o cenah, ki naj bi se oblikovalo v zbornicah. Pri tem obstaja velika nevarnost, da bi se cene oblikovale brez upoštevanja tržišča, torej da na ceno ne bi vplivala kvaliteta proizvoda, izboT, itd. Dosti bolj sprejem-ljiva je možnost, da bi se cene
izoblikovale znotraj dohod-kovno odvisnih reprodukcij-skih celot, seveda s pogojem. da bi funkcijo tržišča morala oddgrati trgovina, pn čemer pa bi morali biti vključeni tudl organizirand potrošniki. Vsako sporazumevanje brez upošteva-nja potrošnikov skoraj nujno pomeni sporazumevanje na ra-čun tretjega.
Sedanje izkušnje kažejo, da so delovne organizacije zelo ra-de uporabljale kriterij stro-škovnega principa, poleg tega pa so nekatere ugrajevale v cene tudi sredstva za razvoj. Pri tem pa smo večkrat poza-bili, da bi moralo bdti združeno delo usmerjeno k večjemu do hodku, ki ni le rezultat zidanja cen, ampak predvsem rezultat boljšega izkoriščanja družbe-nih sredstev za proiavodnjo ter ekonomične porabe raateriala in dela. Sredstva za razvoj de- -lovnih organizacij ne bi semla bremeniti cene, temveč bi mo-rali razvojno komponento opre. deliti v zakonu o planiranju. Tendence zidanja cen zaradi pokritja razvojnih caljev, brez upoštevanja realnega položaja na tržišču, niso sprejemljive. Pri tem bi morali oblikovati tudi že konkretne ukrepe, ki bi jih lahko uporabljali v pri-merih, ko bi se pojavile mono-polne strukture, saj marsikdaj sporazuma o cenah in združe-vanju v preprodukcijskih ce-lotah dišijo po monopalistič-nem zidanju cen.
Predvsera bi z novim siste-mom cen morali zagotovitl uresničevanje ustavnih dolooil in se dogovoaiti da je sporazu-mevanje in dogovarjanje tudi na področju cen neodtujljiva pravica delavcev v združenem delu.
Pogačnik