MOSCANSKA SKUPNOST VI. LETNIK GLASILO ObO SZDL LTUBLJANA MOSTE-POL.IE JANUAR 1965 1. ST. Preberi str. 3: Klicaj str. 5: Občani pišejo... str. 6-7: Prva uspešna seja str. 8-9: Moščani se vozijo str. 16: V volčji jami... Ob vstopu v jubilejno leto ODTRGAN JE ZADNJI LIST NA KOLEDARJU. ZOPET JE ZA NAMI LETO NAPOROV IN PRIZADEVANJ ZA IZPOLNITEV TAKO SKUPNIH NALOG IN DOLŽNOSTI KAKOR TUDI OSEBNIH ŽELJA. PONAVADI Z REZULTATI NISMO POPOLNOMA ZADOVOLJNI, SAJ NISMO USPELI DOSEČI VSEGA, KAR SMO SI MED LETOM ZADALI, A TO JE ČLOVEŠKO IN PRAV, SAJ NAM PRAV TO DAJE MOČI ZA NOVE NAPORE, NALOGE IN AKCIJE. VENDAR navadno na težave IN NEPRIJETNOSTI, KI SO DEL VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA, hitro pozabimo in OSTANEJO SAMO LEPI SPOMINI NA USPEHE IN LEPE TRENUTKE. ŽE SMO UTRGALI PRVI LIST NOVEGA KOLEDARJA IN MISLIMO NAPREJ, NA LETO, KI JE PRED NAMI IN ZA KATEREGA VEMO, DA BO USPEŠNEJŠE, KOT JE BILO LANSKO. VELIKE NALOGE SO PRED NAMI, TAKO V DELOVNIH organizacijah KAKOR TUDI V VSEH ORGANIZMIH DRUŽBENEGA življenja, TODA VEMO, da jih bomo rešili, not smo jih že 20-krat po zmagi. Da, letos bomo praznovali ŽE 20-OB-LETNICO OSVOBODITVE. za NAMI BO 20 LET družbenih in delovnih naporov ZA ZGRADITEV SOCIALISTIČNE DRUŽBE. upravičeno smo lahko ponosni na USPEHE IN NAM TEDA NE GRENI NITI SPOZNANJE, DA JE ZA NAMi ZA ČLOVEŠKO valjenje SORAZMERNO DOLGA DOBA. ODa že DORAŠCA DVa GENERACIJA, ROJENA v svobodi, «E s SVEŽIMI MOC- * vključuje v de- • naj za vse nas ob novem le- SrTMISEL: KAR SMO oal?ega in dobre- limo LI SEBI ZE' tudi drugim. Aprila bomo volili polovico sestava skupščin v a Najmlajšim občanom kar največ zdravja in sreče VAŠ DEDEK MRAZ OBČINSKA SKUPŠČINA JE NA DECEMBRSKI SEJI RAZPRAVLJALA O POROČILU KOMISIJE ZA ZADEVE BORCEV Intenzivneje rešujmo problematiko borcev in invalidov NOV V skrbi za človeka v naši družbi zavzema skrb za borce in invalide NOV posebno mesto. Izraža se v razpravah v zvezni in republiški in v naporih družbenih organov, posebno pa v delu organizacije Združenja borcev NOV in Združenja vojaških vojnih invalidov. Leta 1960 so bile pri vseh tedanjih občinskih ljudskih odborih ustanovljene komisije za Vprašanja invalidov in borcev NOV, v letu 1962 pa so bile invalidske zadeve prenesene z okrajev na občine kot prvostopenjske organe. Eno kot drugo je bilo storjeno zato, da se pomoč borcem in invalidom čimbolj približa terenu in tistemu, ki je pomoči potreben. Na območju naše občine prebiva 4.383 članov ZB, in sicer 1.803 ženske in 2.614 moških. Članstvo po strukturi je naslednje: 861 delavcev, 1.502 uslužbencev, 128 kmetov, 78 zasebnih obrtnikov, 1.233 upokojencev, 510 gospodinj, 17 svobodnih poklicev, 16 brez zaposlitve. (Nad. na 2. str.) INTENZIVNEJE REŠUJMO. (Nad. s 1. strani) PRIZNAVALNINE Da bi bilo vsaj delno rešeno finančno vprašanje članov ZB, je že pred leti republiški izvršni svet začel dodeljevati članom ZB priznavalnine; v zadnjih dveh letih so začele dodeljevati priznavalnine še občinske in okrajne skupščine. Poudariti moramo, da so okrajne delno, občinske priznavalnine pa v celoti le socialne podpore, kajti občinska priznavalnina se dodeljuje le tistim članom ZB, ki imajo pod 15.000 dinarjev mesečnih dohodkov na družinskega člana. Do nedavnega je znašala povprečna občinska priznavalnina 5.033 dinarjev. Občinska komisija je tistim borcem, ki jim je priznavalnina edini vir dohodkov, zvišala prejemke za 2.000 dinarjev ob podražitvi električne energije in premoga, v mesecu oktobru pa je povečala priznavalnine skoraj vsem tako, da je sedaj povprečje 8.812 dinarjev. Trenutno prejema priznavalnino 138 upravičencev v višini od 5.000 do 20.000 dinarjev mesečno in je bilo v letošnjem letu izplačano za priznavalnine 8,514.500 dinarjev. Tudi v bodoče bo potrebno dodeliti priznavalnino še marsikateremu borcu, saj novi pokojninski zakon ne bo bistveno izboljšal finančnega položaja borcev. Posebno pažnjo bo treba posvetiti kmetom — članom ZB, kajti anketa je pokazala, da je 52 kmetov, ki imajo do 5.000 dinarjev, 41 pa do 10.000 dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana. ZDRAVSTVENO STANJE ČLANOV ZB O zdravstvenem stanju članov ZB ni točnih podatkov, saj že štiri leta ni bilo sistematičnega zdravstvenega pregleda članov ZB. Vendar lahko trdimo, da je nezadovoljivo. Pri zadnjem zdravniškem pregledu je bilo ugotovljeno, da večina članov boluje za revmo, išijasom, obolenjem živcev in za notranjimi boleznimi, nekaj pa jih boluje za pljučno tbc. Priporočamo, da bi svet za zdravstvo v prihodnjem letu zopet planiral sistematični pregled za člane ZB. Ker je pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje zelo težko doseči odobritev klimatskega ali topliškega zdravljenja za upokojence, je komisija sklenila pogodbo z občinsko počitniško zvezo in nekaj članov poslala na okrevanje v počitniške domove, občinski odbor ZVVI pa je sklenil pogodbo z republiškim centrom v Strunjanu in poslal v ta dom nekaj ljudi, predvsem družinske invalidske upokojence. ENKRATNE POMOČI Kljub majhni pokojnini ali plači se velika večina članov preživlja sama, brez tuje pomoči; le ob nesreči, bolezni ali smrti, ko ti dohodki ne zadoščajo, zaprosi za pomoč. Komisija rešuje take primere z enkratno denarno pomočjo. V letošnjem letu je že dodelila 41 članom denarno pomoč v skupnem znesku 746.120 dinarjev. Ta mesec pa je komi-siija sprejela od posameznikov nešteto prošenj in od krajevnih organizacij ZB nešteto predlogov za dodelitev enkratne denarne pomoči za nabavo ozimnice in nakup tople obleke za sebe ali otroke, ki hodijo v šolo. Zgodilo se je celo, da je kmet zaprosil za enkratno pomoč in v prošnji navedel, da mora plačati davke. Koliko je bila ta prošnja utemeljena, ne vemo, a upravi za dohodke predlagamo, da pni odmeri davka posveti posebno pozornost hribovskim kmetom — članom ZB. POMOČ PRI ŠOLANJU Iz ankete je razvidno, da imajo naši člani 1.948 predšolskih in šoloobveznih otrok, da pa prejema štipendijo le 168 otrok. Ako sc spomnimo, da je 282 članov, ki imajo do 10.000 dinarjev dohodkov na družinskega člana, je upravičena bojazen, da bodo ti otroci dovršili le obvezno osnovno šolanje, ker jih starši v višjih šolah ne bodo mogli vzdrževati Ker je razumljivo, da vsi otroci ne bodo mogli dobiti štipendije, bodo morali vsaj nekateri dobiti denarno pomoč od komisije, saj je v interesu družbe, da čimveč otrok Novoimenovani predstavniki skupščine \ svetih šol Statuti osnovnih in ostalih šol na področju občane določajo, da imenuje skupščina svoje predstavnike v svete šol. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je vanje imenovala naslednje občane: 1. v svet osnovne šole Ket.te-Mum Bojan KARDELJ, Kosovelova 20, odbornik občinskega zbora in predsednik sveta za šolstvo, pro- . sveto in kulturo; 2. v svet osnovne šole Vide Pregare Bojan JAREC, Ob Zeleni jami 19, strojni inženir; 3. v svet osnovne šole Jarše Miro SKORIČ, Kajuhova 14, odbornik občinskega zbora in član UO komunalnega sklada; 4. v svet osnovne šole Polje Boris MEJAČ, Polje 370, inženir kemije, predsednik odb. ZROP Polje; 5. v svet osnovne šole Sostro inž. Janez NOVAK, Dobrunje 59, odbornik občinskega zbora, član UO komunalnega sklada in član UO cestnega sklada okrajne skupščine; 6. v svet VT. gimnazije Moste Zvonimir DNITINJANA, Goce Delčeva 44, odbornik Zbora delovne skupnosti in predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja; 7. v svet glasbene šole Moste-Polje Rudolf STARIČ, Malejeva 29, major LM, član sveta za šolstvo, prosveto in kulturo; Anica CERAR, Polje 424, uslužbenka. Občani volivci! Kandidiranje novih odbornikov in poslancev mora imeti najširšo demokratično obliko v kateri bo sodeloval sleherni občan. Zato bodo januarja v vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze in delovnih organizacijah sestanki volivcev, na katerih bomo zbirali predloge kandidatov za odbornike občinske skupščine, ki jim poteče dvoletna mandatna doba. Široko predlaganje ali evidentiranje je najvažnejša naloga v pripravah za volitve, saj bomo lahko le tako na kandidacijskih zborih volivcev dokončno predlagali za kandidate najboljše tovariše. Da bodo priprave za volitve čimboljše, naj pri njih sodeluje vsak občan in vas zaradi tega vabimo, da se sestankov gotovo udeležite ali pa vaš predlog kako drugače sporočite krajevni organizaciji SZDL. Volilna komisija družbeno političnih organizacij OBČINSKA SKUPŠČINA Ljubljana Moste — Polje želi občanom in delovnim kolektivom scečna uma leta 1965 študira; po drugi strani je tudi prav, da td otroci ne bodo v družbi, za katero so se njih očetje bojevali, ostali nekvalificirani delavci. Še težji problem pa je pri otrocih po vojni umrlih borcev, ki jih je, predšolskih in šolskih, v naši občini 32. Spričo majhne pokojnine skoraj vsaka mati stremi, da bi njeni otroci prišli čimprej do kruha. Zato jih po končani šoli takoj zaposli ali pa jih da v uk z najkrajšim učnim rokom. Tudi tem otrokom mora družba pomagati, da pridejo do poklica, bodisi s štipendijo ali z drugo pomočjo. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Eden zelo težkih problemov borcev in invalidov so stanovanja. To problematiko bomo reševali še precej časa, kajti po eni strani se prošnje za dodelitev stanovanj množijo, po drugi pa cene gradbenim storitvam še vedno rastejo. Naša skupščina je že dve leti zapored lahko odobrila le enaika sredstva za nakup stanovanj, in sicer po 15,000.000 dinarjev. Res je, da je bilo v letih 1961 — 1964 dodeljenih članom ZB 63 stanovanj v skupni vrednosti 313,930.000 din (od tega sta dala skupščina in kreditni sklad 283,510.000 din, iz republiškega sklada pa je bilo dodeljenih, 30,420.000 din a trenutno je pri komisiji še 67 prošenj za dodelitev stanovanj. Če bi hoteli kupiti stanovanja in zadovoljiti te potrebe, bi po današnjih gradbenih cenah potrebovali 431 milijonov 990.000 dinarjev. Pričakovali bi, da bo število prošenj začelo upadati; vendar temu ni tako, kajti tovarne in ustanove te problematike ne rešujejo temeljito in marsikateri borec gre v pokoj brez stanovanja, ko pa je v pokoju, se pojavi pred komisijo in ga zahteva od nje. Ker je član ZB in upokojenec, ga komisija mora sprejeti na listo prosilcev. Kako rešujejo stanovanjsko problematiko po naših gospodarskih organizacijah, nimamo točnega pregleda. Po nekaterih podatkih so te v letih 1960 — 1964 dodelile stanovanje 152 članom ZB, a še vedno Čatca nanj okrog 112 prosilcev. Prav bi bilo, da bi skupščina priporočila vsem gospodarskim organizacijam, da rešijo stanovanjski problem najprej za člane ZB, in da ne upokoje nobenega brez stanovanja, kajti le tako bodo začele upadati prošnje za dodelitev stanovanj pri naši komisiji. V zvezi s stanovanjsko problematiko članov ZB predlagamo tudi, da skupščina zagotovi pri stanovanjskem skladu neka finančna sredstva, ki bi jih komisija dodeljevala kot posojilo članom ZB pod posebnimi pogoji, dn to za zgraditev stanovanja ali za* adaptacijo. Ta sredstva, ki bi bila iz-dvojena, naj bi dodeljevala prosilcem na predlog Združenja borcev NOV in komisije za vprašanja invalidov im borcev NOV posebna komisija. Do nedavna so dobivali prosilci gradbene parcele na- podlagi prošenj proti, odplačilu zemljišča po 200 din za m2; prosilec pa je moral plačati še komunalni prispevek, ko je z gradnjo začel. Člani ZB so imeli pri plačevanju komunalnega prispevka popust: tistim, ki imajo priznana dvojna leta pred kapitulacijo Italije, se je odpisal komunalni prispevek v višini 50, ostalim članom pa v višini 25 odstotkov. Z novim odlokom, sprejetim na skupščini, pa se dodajajo gradbene parcele investitorjem na javni licitaciji. Tako so odpadle vse ugodnosti, ki so jih doslej imeli borci P?1 gradnjah. Prav bi bilo, da bi tudi naprej omogočili našim članom nakup zemljišča P° znižani ceni, torej z enakim popustom, kot so ga imeli P1"' komunalnem prispevku pied sprejetjem novega odloka. Tudi ta ukrep bi bil korak k hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike. Med člani ZB je tudi 1-^ kmetov. Ti ne plačujejo v stanovanjski sklad ničesar in zato tudi nimajo pravice od tu dobiti posojilo. Vsem nam .1® znano, da je bilo med NOV na območju naše občine P®" žganih nekaj vasi, še več Pa posameznih hiš oziroma poslopij. Po vojni so nekateri kmetje svoje domove le za silo stavili ali obnovili, dokončati pa jih še do danes niso mogu- Prav bi bilo-, da bi skupščina pri stanovanjskem skladu najela dolgoročno posojilo, e*’ dodelila tem kmetom in l11" tako omogočila, da si tudi t rešijo stanovanjski problem. Glede na opisano stanje in glede na probleme, ob katri*® pri reševanju vprašanj članov ZB, bi bilo potrebno čimi*r*J urediti predvsem naslednje: 1. Svet za zdravstvo naj 1. 1965 organizira sistematični zdravstveni pregled članov ZB. 2. Zagotovljena naj bodo zadostna sredstva za klimat-sk® zdravljenje borcev in invalidov NOV. 3. Pristojni upravni organi naj pri odmeri davkov tein ijito preverijo stanje kmetov — članov ZB s hribovskih P delov občine, upošteva vse činitelje, ki vplivajo na davka in omogoči tem članom ZB izkoristiti vse md®* za znižanje davka. 4. Skupščina naj pri sprejemanju proračuna za leto 1**® zagotovi čimveč sredstev za nakup stanovanj borcem. ilstv* 5. Pri komunalnem skladu Je treba zagotoviti SIT ' /4» za kritje razlike pri znižanem komunalnem prispeva uporabo mestnega zemljišča. 6. Skupščina naj prouči možnost najetja posojila novanjskem skladu za reševanje stanovanjskih pr0® borcev — kmetov. c’i 7. Skupščina naj priporoči vsem delovnim organi/*1 da v čimvečji meri poskrbijo za štipendiranje otrok čl a'1 8. Delovne organizacije naj predvsem rešujejo ske probleme borcev, članov njihovih delovnih *, j pr®* in naj poskrbijo za to, da borci ne odhajajo v Pok<} stanovanj. Stanovanjski sklad naj v mejah predpisov svoja pravila tako, da Im mogoče z minimalno Ook* fja' cijo dobiti posojila za manjše adaptacije in za poPra novanj borcev. LETNA KONFERENCA KO SZDL KODELJEVO Konec decembra se je v zgornji avli osnovne šole Kette-Mum zbralo okoli 150 članov KO SZDL Kodeljevo, da bi ocenili dosedanje delo in začrtali smernice za svojo organizacijo v prihodnje. Poročila, posebej pa razprave so bile na višini, ki so lahko samo osnova za kar najlmljše obete. Diskutanti so ugotavljali še nekatere pereče nerešene probleme terena Kodeljevo, več pa jih je dalo poudarka prav imperativu sedanjosti: družbenim in družabnim prostorom, ki jih na Kodeljevem kratko in malo ni. Novi odbor bo imel tu dovolj konkretnega dela, člani SZDL pa polno možnosti za sodelovanje. S konference v Dolskem Nedavna letna konferenca KO SZDL Dolsko v prostorih Prosvetnega doma pomeni v Primerjavi s konferencami Prejšnjih let vsekakor lep ko-rak naprej. Med drugimi morda že kar zaradi dejstva, da je kljub do-obširnemu terenu KO SZDL (sem spadajo tudi oddaljene vasi, kot so Senožeti in Križcvs-ka vas) bilo prisotnih nad dve tretjini delegatov. Delo na konferenci je polizalo, da so tokrat bili prisotni delegati z željo resno se Pogovoriti o preteklih napakah, o opravljenem delu in o smernicah v bodoče. _ Dasiravno je bilo iz pred-sodnikovega poročila čutiti, da j, idnjem času na področju n P dolsko ni bilo mnogo na-Pravljenega, smo v nadaljeva-.Ji’ uvideli, da je tudi tu mar-'kaj novega in razveseljivega, nj na hitro omenimo vsaj wadnjo dveh mostov prek Sa-'^on°ž|et-i h in Dolskem. izr 80 vi-sok° ocenili in _ zahvalo za organizacijo tbbusnega prevoza šoloob-otrok iz vasi Senožeti Pol > na 0Sin0VT10 v j J0' S tem velikim korakom 0r ^“Sočeno šolanje na višje s,režirani šoli tudi obokom mowV’ 80 plačevali bil i ne v°zne karte; tako je ji storjen še korak več k ena-Vseu na podiočju šolanja za .Razveseljivo je dalje, da se na Področju KO SZDL Dol- sko število članstva v letu 1964 ponovno dvignilo. Podružnični odbor SZDL vasi Senožeti je sprejel nad 50 odstotkov novih članov, tako da je izven organizacije ostalo samo prav malh no število volivcev. Na konferenci je bilo govora tudi o predlogih za zboljšanje zdravstvene službe in za napeljavo javne razsvetljave predvsem na obeh mostovih (in njunih dohodih) prek Save v Dolskem in Senožetih. Oba prehoda še nista dokončno urejena, brez razsvetljave in IX)noči pa sta težko dostopna. Na konferenci so razprav-Ijali tudi o bližnjih volitvah novega odbornika za področje KO SZDL Dolsko in posebej o novem poslancu za republiško skupščino z željo, da naj bi se bodoči republiški poslanec vsaj od časa do časa pokazal na zborih volivcev in letnih konferencah, ne pa samo na predvolilnem sestanku. Delegati so spregovorili tudi o premajhnem izkoriščanju vloženih družbenih sredstev v novi prosvetni dom. Prav na področju kulturne dejavnosti naj bi v prihodnje več delali. Pri izboru kandidatov za novi KO SZDL Dolsko so se delegati trudili, da hi bil ta sestavljen s takimi člani SZDL, ki bodo znali in hoteli prijeti za delo. Program dela za prihodnje leto pa se je zadolžil pripraviti novi odbor SZDL do svoje prve seje. Delo mladih v vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode Nedavna redna letna konferenca ZM vevškega obrata papirnice Vevče-Medvode je kritično ocenila dosedanje delo in prizadevanja tovarniškega komiteta ZM kot tudi organizacije same. Ocenjujoč opravljeno delo, lahko ugotavljamo, da smo v preteklem obdobju delovali v različnih smereh, kot so npr. družbenopolitična in znanstvena smer, samoupravljanje in nagrajevanje. Ce naj se omejim samo na realizacijo programa izobraževanja, omenjam 13 predavanj, ki so vsebinsko odgovarjala današnjemu razvoju družbenih odnosov, dogodkov v znanosti, tehniki in politiki. Omenim naj nekaj teh predavanj : svet, v katerem živimo, mladina v sodobnem svetu, polet v vesolje, o lepem vedenju, obisk v SZ itn. Večina teh predavanj so spremljali barvni diapozitivi, po predavanju pa je predavatelj odgovarjal na vprašanja. Tudi ekskurzije v podjetja sorodnih in drugih strok so pripomogle k spoznavanju tako uspehov podjetja kot mladinske organizacije. Obiskali smo tovarno celuloze Videm-Krško, Lesonit v II. Bistrici, Titove zavode Litostroj, se pomerili v športu in imeli koristne razgovore z vodstvi mladine. Pri realizaciji programa izobraževanja smo naleteli na vsestransko razumevanje izobraževalnega centra podjetja, uprave podjetja in kvalitetno sodelovanje delavske univerze Moste-Polje. Za uspešno delo ZM v preteklem letu imamo tudi sodelovanje tovarniškega komiteja z družbenopolitičnimi organizacijami, upravnimi in samoupravnimi organi podjetja. Skupne obravnave in razprave na posvetovanjih o 42-urnem delovnem tedniku, gospodarskem načrtu podjetja itn. so pripomogle tovarniškemu komiteju kvalitetno seznanjanje z aktualnimi problemi podjetja in prenašanje rešenih problemov članom ZM. Za uspešno akcijo imamo mladinsko proizvodno konferenco v oktobru »o tehničnih izboljšavah«, ki je načela važen tehnični problem, in sicer uvajanje takšnega nagrajevanja kakršnihkoli izboljšav, ki bo spodbudilo uprav-Ijalce k razmišljanju o problematiki dela v neposrednem okolju oziroma na delovnem mestu. Proizvodna konferenca je nedvomno uspela in je to posledica dobre priprave tovarniškega komiteja nanjo, kvalitetni odziv oziroma sodelovanje upravnega, tehničnega in družbenopolitičnega vodstva in njihov prispevek k razpravi. Organizirana proslava v počastitev 22. julija je seznanila mlade s pomenom dogodkov julija 1941 v Sloveniji. Ocena sodelovanja z občinskim komitejem ZM je ugodna, saj so se člani tovarniškega komiteja udeležili vseh posvetovanj in razgovorov, ki jih je organiziral ObK Z MS. Kvalitetna pa je bila tudi pomoč občinskega komiteja ZM vodstvu mladinske organizacije pri organiziranju oziroma realizaciji programa našega dela. Med pomembnejše in uspele akcije štejemo tudi udeležbo naših ekip na Pohodu po _ poteh partizanske Ljubljane ob 19. obletnici osvoboditve Ljubljane, dalje na vseh športnih srečanjih ob praznovanju tedna mladosti, v občinski mladinski ligi (v posameznih športnih panogah) itn. Tovarniški komite je pri svojem delu zasledoval, predvsem pa moralno in materialno podpiral vsako iniciativo mladih oziroma željo po športu, tehniki, rekreaciji. Tako delujejo v Vevčah radio klub, šahovski klub, foto klub, počitniška družina in kajak-kanu sekcija. Člani kluba in vodstva, ki uspešno delujejo, pa so člani ZM naše poslovne enote. Tovarniški komite je na mladinskem političnem aktivu seznanjal ml^de tudi s pomembnimi in aktualnimi političnimi dogodki doma in v svetu, tako o VIII. kongresu ZKJ, o 2. konferenci neangažiranih držav, o idejnem sporu Sovjetske zveze s Kitajsko itn. Za , uresničevanje tega programa pa smo imeli tudi materialna sredstva, odobrena s strani obratnega delavskega sveta, kot sredstva, s katerimi je tovarniški komite ZM samostojno razpolagal. To je le nekaj drobcev iz dosedanjega dela ZM. Jože Marolt ''SIIIIIIIH - m »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika... « S temi besedami se začne prisega, ki so jo v skladu s 55. členom zakona o občinskih ljudskih odborih dali tudi vsi odborniki predsedniku naše skupnosti. Občinska skupščina je najvišji organ oblasti samupravljanja o občini. To dvoje ji nalaga zelo velike naloge, zelo veliko odgovornost. Skupščina pa seveda ni ni-kakšen imaginarni pojem. Sestavljajo jo ljudje — izvoljeni odborniki, m prav ti nosijo vso težo odgovornos-i za dobro ali slabo delo skupščine. Učinkovito njeno delo ni v interesu nobene skrivnosti, od ljudi odmaknjene skupnosti, ampak je v interesu občanov, ki so odbornike izvolili in jih imajo tudi pravico odpoklicati. Tega najbrž ne kaže pozabljati! Naša skupščina je doslej obravnavala mnogo problemov in opravila dokajšne delo. Ob prebiranju zapisnikov skupščinskih sej ugotavljamo, da skoraj ni področja, ki bi se ga skupščina tako ali drugače ne dotaknila. Zdravstvo, šolstvo, telesna kultura, problematika borcev in invalidov NOV, sezonski delavci, delavci krajevne skupnosti, produktivnost dela, delitev dohodka — to je nekaj naslovov, ki jih preberemo, če v naglici prelistamo skupščinske zapisnike. Razen tega je skupščina sprejela vrsto odlokov, ki več ali manj pomembno posegajo v naše vsakdanje življenje. Samo se spomnimo odloka o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov, odloka o grad- benih delih, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev, odlokov s področja urbanizma, komunale itn. Z gotovostjo lahko trdimo, da so to zadeve, ki so pomembne za vse občane ali pa vsaj za zelo velik del le-teh. Pravimo, da je skupščina doslej opravila veliko in pomembno delo in je res tako! Ali pa so se vsi odborniki zavedali pomena tega dela, to se pravi pomena in odgovornosti svojega dela? Na to vprašanje ne bi mogli z mirno vestjo odgovoriti pritrdilno. Dve poslednji seji skupščine sta bili preloženi zaradi nesklepčnosti, kajti poslovnik skupščine pravi, da je skupščina sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica odbornikov vsakega zbora. V dnevnem tisku smo že brali, da je manjkal en sam odbornik. Morda bo kdo rekel, da bi zaradi enega odbornika seja pač lahko bila. Pa ni tako! Tudi če bi bil odbornik več, kot določa predpis, pomeni to le formalno sklepčnost. To pa še ne pomeni, da se prav vsi odobmiki zavedajo svoje odgovornosti in dolžnosti do skupščine in do volivcev. Občinska skupščina je doslej zasedala 25-krat, nekateri odborniki pa so bili le na štirinajstih, trinajstih, enajstih, desetih ali celo na osmih sejah. Nič boljše ni na zboru delovnih skupnosti, tudi tu imamo odbornike, ki so bili na štirinajstih, trinajstih, dvanajstih sejah itn. Od 80 odbornikov so bili samo trije na vseh sejah in eden od teh je predsednik skupščine. Prav gotovo je, da imajo odborniki mnogo dolžnosti tudi na svojih delovnih mestih, v političnih in drugih organizacijah, da imajo svoje družine, svoje osebno življenje in probleme itn. Tega nihče ne zanika in tega jim ne more nihče odrekati. Tudi so seje občinske skupščine zelo pogoste, terjajo pa jih dinamičen in pester razvoj in pereči problemi. Prav tako pa je tudi gotovo, da volilne enote oziroma krajevne organizacije SZDL posvečajo premalo pozornosti temu, kako je njihov odbornik prizadeven in vesten, kako se udeležuje dela v skupščini in kako zastopa svojo volilno enoto. In če ugotavljamo, da je premalo povezave med odbornikom in volilno enoto, potem se lahko vprašam, ali so predlogi in mišljenja, ki jih odbornik zagovarja na skupščini, stališča volivcev, volilne enote, ali so to njegova osebna stališča in mnenja. Kakšna so ta stališča, nas ob tem ne zanima. Morda je umestno, da se ob takem razmišljanju vprašamo, kakšno ceno ima potem tisto: »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika... « E~ ... V Mostah še en klub V prvi polovici decembra je bil ustanovljen pri DPD Svoboda Moste likovni klub, ki bo nosil ime Angele Ocepek. Uresničena je bila misel, ki so jo pred meseci izrazili člani komisije za likovno umetnost pri obč. svetu zveze kulturno-prosvetnih organizacij: kako omogočiti mladim ljubiteljem likovne izpovedi v Mostah sistematično rast in izpopolnjevanje. Pozvali so mladino obeh srednjih šol (gimnazije in 3SCTP) in Saturnusa k sodelovanju v likovnem klubu. Odziv Je bil skoraj presenetljiv, saj se je prijavilo kar 21 mladink in mladincev. Komisija je verjetno pravilno sklepala, da najbrž ni računati vseskozi na vse prijavljence, vendar je pripravila osnutek programa, predlog proračuna in vse ostalo, tako da je bil ustanovni sestanek res spodbuden začetek dela mladih likovnih amaterjev. Največ jo bilo seveda ob ustanovitvi govora o vsebini in programu novega kluba. Člani prej omenjene komisije so se zadolžili, da bodo sistematično obdelali tele cikle: osnove risanja, glava, barve, figure, kroki in tihožitje. V klubu bodo delali dvakrat tedensko med šolskim letom, in sicer ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure v učni delavnici VVZ Angele Ocepek. Ker pa je namen kluba v izhodišču ustvarjalen, so si člani izbrali iz SVOJE SREDE 5-članski upravni odbor, za predsednika pa je bil izvoljen takoj nato Dušan KOKALJ iz Saturnusa. Novi klub je torej zaživel. Ob njegovem rojstvu mu želimo, da bi postal ena od osnov za razumevanje in delovanje likovne — in prek te najširše — estetske izpovedi. Tako sc bodo mladi člani kluba priključili k naporom, ki jih vlaga naša družba, da bi bili teh-nizacija, mehanizacija ipd. našega časa le sredstvo, ne pa cilj razvijajoče se socialistične družbe in človekove osebnosti v njej. NOVE KNJIGE V LK MOSTE od 15. 11. do 15. 12. 1964 Aristoteles, Poetika; Vsevo-lod Igorjevič Avdijev: Zgodovina starega vzhoda; Brata in zaklad; Kristina Brenkova: Hvaležni medved; France čeme - (Svetozar Ilešič: Uvod v spoznavanje družbe; Dekle pametnejša od cesarja; Theo-dore Dreiser: Jennie Gerhard-tova; Georges Friedmann: Problemi čovjeka u industrijskom mašinizmu; Erich Fromm: Zdravo društvo; Jakob - Wil-helm Grimm: Zvezdni tolarji, Rdeča kapica; Charles Hain-chelin: Izvori religije; Ernest Hemingway: Sonce vzhaja in zahaja; Jeklenec; Vladimir Kavčič: Od tu dalje; Dragotin Kette: Šivilja in škarjice; Pavle Kogej: Organizacija in psihologija dela; Ciril Kosmač: Očka Orel, Pomladni dan. Sreča in kruh, Tantudruj; Ha-rold I. Leavitt: Psihologija za rukovodioce; Medved i lisica; M. Moguš: Kozliček goliček; O treh grahih; Panorama sa-vremenih ideja; Pastir pametnejši od kraljeve hčere; Ccsa-re Pavese: Lepo poletje; Vaša Popovič: O dečku nesrečku; Bertrand Russel: Istorija za-padne filozofije; Gustav Schalk: Pripovedke o rimskih bogovih in junakih; Oswald Schwarz: Psihologija seksualnosti; Si-Ijan štrk; Siromak i lisica; Anton Skala: O vzgoji razvojno prizadetih otrok; Starogrška lirika: Fritz Steuben: Hitra noga in bela puščica; Hypollyte Taine: Filozofija umetnosti; Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina, 1., 2. knj.; Irving Wallaee: Poročilo doktorja Chapmana; Herbert VVendt: Ljubezensko življenje živali; Grigor Vitez: Pravljica o glinasti ptici in druge zgodbe; Anton Vodnik: Sončni mlini: Voltaire: Filozofski po- menki in članki; Vrag in njegov vajenec; Zlata ptica; Emile Zola: Beznica. Končan je filmski seminar P n Konec decembra so se zadnjikrat zbrali bodoči filmsko-vzgojni delavci naših šol. O seminarju smo že poročali; naj torej ugotovimo le to, da so program z rahlo izjemo izpolnili in splošno mnenje je, da je bil seminar potreben in koristen. Zanimiva pa je misel, da v prihodnje ne bi več prirejali seminarja v občinskem merilu, ker da bi se kazalo kar vključiti v podobne seminarje ali tečaje, ki jih organizira in jih bo tudi vodno več imel Pio- nirski dom oziroma njegova filmska sekcija. Misel velja samo podpreti, kolikor bo filmska sekcija Pionirskega doma svoje načrte uresničevala, in seveda kolikor se v občini le ne bo pojavila kaka podobna potreba ali zahteva kot letos. Možnosti za izvedbo seminarja pa pri nas so — glede kvalitete tega namreč ni bilo bistvenih pripomb, razen da je bil preširok v izbiri in zato preintenziven v posameznostih. GREMO V KINO - GREMO V KINO — GREMO V KINO KINO PODJETJE TRIGLAV Filmi, ki bodo na sporedu meseca januarja 1965 KINO TRIGLAV Od I. do 3. jan. španski barvni film MATI, POSLUŠA.! MOJO PESEM; od 4. do 5. jan. domači film V SPOPADU; od 6. do 8. francoski barvni CS film ŽENSKA JE PAC ŽENSKA; od 9. do 11. jan. italijansko-francoski barvni CS film ZIMSKE POČITNICE; od 12. do 13. jan. sovjetski film PASTIR KOST JA; od 14. do 15. jan. domači film DOBRA USODA; od 16. do 17. jan. ameriški barvni CS film GULI-VERJEVA POTOVANJA; od 18. do 19. jan. sovjetski barvni film HUZARSKA BALADA; od 20. do 22. jan. argentinsko-italijanski barvni CS film LJUBEZEN NA MEJI SVETA; od 23. do 25. jan. ameriški barvni CS film DAJ, DA SE LJUBIMO; od 26. do 28. jan. japonski CS film ZARADI LJUBEZNI; od 29. do 31. jan. ameriški barvni CS film ŠEPET NA BLAZINI. KINO ZALOG Od 1. do 3. jan. ameriški barvni film MLADI LEVI; od 9. do 10. jan. angleški barvni CS film MILIJONARKA; od 16. do 17. jan. ameriški barvni film APRILSKA LJUBEZEN; od 23. do 24. jan. ameriški film ČUDODELKA; od 30. do 31. jan. ameriški barvni film RAZKOŠJE V TRAVI. KINO VEVČE Od 1. do 3. jan. špansko-italijanski barvni CS film KRVAVI KAPETAN; od 8. do 10. ameriški western MOJA DRAGA KLEMENTINA; od 13. do 14. domači film MIRNO LETO; od 15. do 17. italijansko-francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBIMCA; od 20. do 21. italijansko-španski film PREISKOVALNI SODNIK; od 22. do 24. ameriški barvni VV film PONOČNA ČIPKA; od 27. do 28. angleški film ŽENA V DOMAČI HALJI; od 29. do 31. špansko-italijanski barvni film GREH LJUBEZNI. Zajčki Pravijo, da ima vsak človek svojega konjička, ki ga jaše — ali pa konjiček njega. (S tujko se menda temu reče »hoby«. Kako bi se to točno prevedlo, ne vem, vem pa, da imajo nekateri tujke za svojega konjička). Ce ima torej vsak človek svojega konjička, zakaj bi ga ne imel tudi jaz! Saj nisem nobena izjema, ampak samo povprečen občan in moram imeti vse tisto, kar temu pripada. Moj konjiček pa so zajčki. Zajčki? No, da, tiste kosmate domače živalce z dolgimi ušesi, ki se jim strok, reče kunci. Kdo si je in zakaj si je izmislil tako ime in zakaj se ne bi smeli imenovati zajci, vsega tega ne vem. Sicer pa naj se reče, kakor hoče, še nikoli nisem opazil, da bi se kak zajec razburjal, če mu rečeš kunec ali obratno. Rejec malih živali pa sem postal popolnoma slučajno. Nekoč, že pred leti, je pritekel sinko ves vesel domov. V roki je imel košaro in že od daleč vpil: »Ata, zajčki, zajčki! Pri stricu sem dobil zajčka!« Za vraga sem si mislil, pri katerem stricu. V vsem sorodstvu, kar ga poznam in priznavam se nihče ne bavi z rejo malih živali. No, pokazalo se je, da je fant dobil zajčka pri nekem sorodniku v petem kolenu, s katerim vrh vsega nisem bil v dobrih odnosih in me je to močno začudilo. Kakšnega zajca ima neki za bregom, ali se mi hoče prikupiti, ali jrriznava, da je cm. kriv nesporazuma, ali...? A za razmišlanje ni bilo časa, zajček ali kunec je bil tu in treba je bilo ukrepati. Znova sem namrščil čelo in tehtal vsako besedo, preden sem jo izgovoril: »Dobro — in kaj misliš sedaj? Treba bo napraviti stajico, pa tudi od zraka, kakor vem, zajec ne bo živel!« »Ti mi boš pomagal napraviti stajico, hranil ga bom sam. Nabiral bom regrat in travo,« je prosil in mi zagotavljal nadobudni sin. Saj to ni niti tako slabo, sem pomislil, otroci se morajo že od mladega navaditi na neko odgovornost in red. To bo odlična vzgojna metoda za poba, ki se je doslej kot veter podil po polju in valjal po žitu. Imel bo delo, odgovornost, že mlad bo spoznal, da življenje ni samo pesem, ampak tudi delo in dolžnosti. O tem mora spregovoriti tudi na roditeljskem sestanku in predlagati zajčere-jo kot pomožno vzgojno sredstvo, ki naj jo propagirajo tudi pedagogi. Levi sosed mi je posodil deske, desni, ki je prej stanoval nad mizarsko delavnico in se je torej nekoliko razumel na mizarstvo, pa mi je pomagal pri gradnji hlevčka. Napravila sva lep hlevček in ker sva gledala na razvoj perspektivno — kar s štirimi stajicami. Zajčka smo svečano vselili, oba soseda pa sem povabil v zahvalo na požirek. Ta se je sicer nekoliko zavlekel in bi za tisti denar lahko kupila mladega prašička; pa kaj bi tisto, zajček je bil vseljen, in to po vseh načelih vselitvene mrzlice. Sprva sem sina vsak dan nadzoroval. Bil sem zadovoljen, zajec je imel vedno dovolj krme, še preveč. Moral sem sina pokarati in mu dati nasvet: »Nikar mu ne meči preveč krme! Pokladati mu je moraš le toliko, kolikor je poje. Trava spari in zajček lahko zboli.« Odstranil sem pohojeno krmo, se na tihem veselil sinove vneme in se v mislih zahvaljeval daljnemu sorodstvu. Po kakem tednu sem na zajčka pozabil. Tedaj je zbudilo mojo pozornost praskanje po vratcih v hlevčku. Stopim bliže in vidim, kako zajček ves obupan praska po mreži. Odprem vrata in vidim, nikjer nobene krme. Tudi bilke ne, požrl je celo steljo in pol lesenega okvira pri vratih. Brž odtrgam nekaj šopov trave in mu jih vržem. Planil je na travo kakor brodolomec, ki pride po celotedenskem stradanju do obložene mize. Pokličem sina, a ga ni bilo nikjer najti. V roke mi je prišel šele zvečer, ko se je vrnil s potepa. Skrušeno mi je priznal, da je na svojega ljubega zajčka popolnoma pozabil. In še več! Cisto jasno mi je povedal, da za rejo kuncev nima sposobnosti, še manj pa seveda veselja. Skrb za živalco je bila odslej prepuščena meni. Nabiral sem krmo, ga nakrmil zjutraj, preden sem odšel na delo, popoldne, zvečer in vsakokrat preklinjal, da se je kar iskrilo. Trdno sem sklenil, da bom zajca ubil takoj, ko nekoliko dorasle, sin pa bo za kazen obiral samo kosti. Včasih me je obsedla misel, da bi mu odprl vratca in ga spustil na svobodo, a se mi je zasmilil. Na prostosti bi prav gotovo, neizkušen kot je, takoj postal plen preganjalcev vse od mačke naprej. Saj zajček vendar ni ničesar kriv, če so ga prinesli k hiši. Kriv je ta preklicani poba in tisti nesrečni daljni sorodnik, ki mu ga je podaril. Stoj! Grozna misel se mi je utrnila. Tisti sorodnik mi je tega zajč- ka podtaknil, vedel je, da mi bo zagrenil življenje, natančno je vedel, kaj se bo izcimilo iz tega na videz velikodušnega darila. Jaz bedak pa sem mislil, da je to storil iz prijateljstva in dobre volje! Tako sem torej krmil zajčka in neprestano čakal, kdaj bo dorastel. Da bi to pospešil, sem se trudil, da bi mu preskrbel čimboljšo prehrano. Ob večerih sem se plazil na sosedne njive in kradel deteljo, korenje in oves. Pri tem pa sem sam dobil nekatere zajčje značilnosti. Ko sem trgal deteljo ali smukal oves, sem neprestano strigel z ušesi in lovil vse sumljive zvoke, da bi jo lahko pravočasno pobrisal. Ustrašil sem se vsakega lista, ki je za mojim hrbtom padel na tla. Ušesa so se mi znatno povečala, sluh pa tako izostril, da poznam vse svoje sosede že po hoji. Ko je bil zajec po mojem mnenju in po večmesečnem trudu dober za lonec, sem se o tem pogovarjal z nekim znancem. Ta se je namreč vedno na vse razumel. Nekoč mi je na primer hotel popraviti uro. Vrnil mi jo je po dveh mesecih s pripombo, da se ne da popraviti. Nesel sem jo še k urarju, neverni Tomaž, pa mi je ta prav tako povedal in dodal le, da manjkajo trije koleščki. Zaman sem ugibal, kje bi se utegnili ti koleščki izgubiti, ker ure nisem nikdar odpiral. Ta vseved torej, ki je bil poleg vsega še močno radoveden in niti ne tako neumen, kot je bil videti, si je hotel na lastne oči ogledati zajca. Nekaj časa ga je ogledoval in otipaval, potem pa je strokovno izjavil: »Saj to sploh ni zajec, ampak zajka!« Naj bo karkoli, sem si mislil, od hiše mora! To izjavo je — na mojo nesrečo slišala žena. Takoj je bi- la vsa v ognju. »Joj, zajkla! To pomeni, da ima lahko mlade zajčke. Nekoč sem jih že videla. Tako ljubki so. Moramo jih imeti!« Ker jih je ona hotela, smo jih tudi imeli! Poleg krmljenja sem dobil še novo nalogo. Zaj-ko sem moral omožiti, a to ne s kakršnimkoli prvim zajcem, ki bi ga srečal ma cesti. Zajec je moral biti podoben zajki, moral je biti močan, zdrav, skratka, moral je imeti že vse vrline tega sveta. Pri iskanju zajca sem se seznanil z rejci devet vasi naokrog. Vedno bolj sem spoznal, da reja kuncev ni otroška zadeva, ampaK prava znanost. Spoznal sem, da vsi zajci niso enaki, ampak imamo orjake, ovnače, srebn n jake, činčile, angorce in •s® cel kup pasem, ki jih je skoraj toliko, kolikor kuncev. To je bilo že pred leti. Danes je stara stajica vedno poln® zajčkov, poleg pa stoji še nova-Ne morem si kaj, prirasli s° mi k srcu, tako mile in ljube2 nive živalico so. Kadar prih® sosed, da koga zakolje, se na pravim in grem od doma; tu ne jem takrat doma. Včas^ cele ure stojim pred stajico posebno kadar mi žena ned^ umno dokaže, kdo je S0SP® ^ v hiši — in modrujem 2 zaJ _ Razlagam jim svoje težav0^ tegobe. Razumejo me in ^ , se pritajeno smehljajo in 5 žejo z ušesi, zajec, gospo, pa mi pomenjljivo pomeži »Kaj hočeš, je že tako na tu! Saj imamo vsi moški e ke težave!« Dosleden bom samo ^ stvari! Vsem sinovom sovražnikov podarim ralN* zajčka. Občani pišejo... PROBLEM SMUČI TVD Partizan je skupno z mladinsko organizacijo Zalog in s finančno podporo drugih organizacij dovršil dela na 40-•meterski skakalnici v Mrzli dolini. Pri delu so bili najbolj požrtvovalni predsednik Partizana Roman Klešnik, načelnik smučarske sekcije Polde Ferlež in mladinci Slavko Pupis, Niko Sluga, Franci Židan, Vilko Sluga — vsi člani upravnega odbora Partizana in mladinske organizacije. Sedaj je tu zima. Na seji je zmanjkalo denarja za nakup skakalnih smuči. Skakalna sekcija pri Partizanu Zalog ima 24 članov, med njimi 9, ki so tekmovali že na večjih tekmovanjih; za njimi je republiško prvenstvo v Kranju na 45-metrski skakalnici, sodelovali so na odprtem občinskem prvenstvu v Mengšu, kjer so tekmovali med 120 tekmovalci iz vseh delov Slovenije. Sezono 1963/1964 pa so mladi skakalci iz Zaloga zaključili tako, da so jim ostali samo trije pari smuči. Pred novo sezono sta odslužila vojaški rok in se vrnila dva najboljša skakalca, ki pa nimata smuči. Sedaj, ko so tekmovanja pred vrati in ko je dograjena skakalnica v Mrzli dolini, pa je zmanjkalo denarja za nabavo novih smuči. TVD Partizan in ObK ZMS Moste-Polje, naj bi zato postali pozornejši na to, da bi mladina v Zalogu in okolici pravočasno dobila smuči za sezono 1965. Vilko Sluga Zalog 93 Pismo smo posredovali so-kretarju ObZTK, ki je nanj takole odgovoril: Vsak delovni človek, ki se želi ukvarjati s telesno kulturo, si mora tudi sam nabaviti osnovna sredstva za to, vazen če je to kvalitetni Šport. Nepravilno je torej postavljati Paifoj: smučal bom, če mi daste smuči. Ce bi vsi smučarji, ki se poganjajo po snežnih strminah vsako zimo... Smučamo za svojo zabavo in svojo korist. Vendar: Občinska zveza za telesno kulturo Ljubljana Moste-Polje k5 v letošnjem letu dala TVD Partizan Zalog naslednja sredstva: v februarju 82.000 za na-kavo smuči: v novembru 8° 000 za nabavo smuči. ObZTK je v letošnjem letu "ata aktivu ZMS Zalog - kot Nagrado za uspešno delo na P^itvočju telesne kulture — namensko nagrado 80.000 dinarjev. Okrajna ZTK je dala isti organizaciji v iste namene 50.000 dinarjev. TVD Partizan Zalog je po svojem predstavniku poleg vsega tega želel dobiti od družbe (beri ObZTK) še denar za nabavo puloverjev!!! Janez VIRK Tovariš urednik! V vsakoletnem občinskem proračunu opažamo važno postavko — turizem in gostinstvo. Letos je bil posvet o terciarnih dejavnostih v komuni. V Polju so pred leti imeli domače turistično društvo, sedaj pa — kot slišim — spi. V občini imamo dve mladinski turistični organizaciji — Počitniško zvezo in zvezo tabornikov. V načrtu je več gradenj turističnih objektov, začete pa še niso. Primanjkuje kvalitetnih gostišč, precej pa jih ne zasluži tega imena — to so osnovne misli zadnje izredne seje predsedstva občinskega vodstva Počitniške zveze. Posamezne kraje naše občine iz leta v leto obiskuje več Ljubljančanov in tudi tujcev. Golovec jih je poln pozimi in poleti, tudi na Urha in v Mirne ravnice pod njim vse raje zahajajo. Vendar poglejmo še ostala dejstva: v nobenem kiosku ne moremo kupiti značilne razglednice moščanskih zanimivosti — razen redkih iz NOV; planinska koča na Jančah se zelo redko omenja v prospektih in drugem turističnem gradivu. Doslej še ni bil izdelan niti osnutek vodnika po naši komuni, čeprav so nekateri že pridno zbirali podatke. Se manj je kdo poskušal zbrati zgodovinske podatke o nastanku vasi, starejših industrijskih objektov in zanimivosti. Kaj ne bi mogli prevzeti iniciativo in akcijo v roke obe mladinski turistični organizaciji, ki sta doslej nanizali dokaj lepih in priznanih uspehov? Po starejših hišah izven Most bi se dalo najti marsikatero etnografsko in zgodovinsko značilnost. V poljskih vaseh hranijo stare kronike, ki bi jih bilo treba le zbrati in urediti. Tako urejeno gradivo bi prav gotovo mnogo prispevalo k zborniku, ki ga pripravljamo za obletnico osvoboditve. Člani PZ so se že domenili, da bodo obiskali zanimivo in bogato — žal zelo malo znano najdišče prazgodovinskih rimskih ostankov v Križevski vasi na Dolskem, vasi okrog Lipoglava in opuščeni rudnik za Golovcem. Torej — pričetek akcij bo poživil zanimanje za naše kraje in — kar je še pomembnejše — člani propagandne komisije bodo o vseh svojih uspehih pri oranju turistične ledine v naši občini redno poročali tudi javnosti. J. G. Zvezna 21 Večer Cankarjeve besede KUD Lipoglav nosi naslov i- Cankarju in v spomin na 1 : °bletnico njegove smrti so jt°s člani društva pripravili ))Rubski večer z naslovom eseda o Cankarju«. Pred Ste- Vil 7 ^a gledalci so se zvrstili ,l0g Gamika in Grudnovke tfanae »Za narodni blagor«, tain°r .iz 2- deJ- »Kralja na Be-inc> Dedka in z njim doživeli svoj praznik. Javor je majhen kraj z okrog 300 prebivalci. Pa vendar ima njihovo kulturno društvo močno mesto v njem. Že vrsto let pripravijo člani vsaj po eno do dve dramski deli, skupaj s šolsko mladino pripravljajo proslave za vse važnejše obletnice, njihov neumorni učitelj Andrej BERClC sodeluje, pomaga, svetuje, ko razmišljajo o lepši zunanji ureditvi kraja itn. Posebej letos so se kul- turniki razmahnili, ko so začeli urejata dvorano z odrom in klubskim prostorom pod njim. Kaj ne, saj bodo tu lahko kmalu imeli še prijetnejše okolje za kulturno, družbenopolitično, izobraževalno in družabno življenje. V takem optimističnem in delovnem ozračju je potekel tudi občni zbor KUD France Prešeren in samo pričakovati je, da bodo načrti tudi uresničeni. Odrežite in še danes pošljite! NAROČILNICA Uredništvu Meščanske skupnosti Ob Ljubljanici 42/11 Ljubljana Podpisani(a) ...................................... stanujoč(a) .......... pošta.................4..........................:.. se naročam na mesečnik Meščanska skupnost. Letno — polletno naročnino 240 — 120 — dinarjev bom plačevale a) po pošti — osebno (neustrezno prečrtajte). Dne ......................... 196.. Podpis I3? Prva uspešna seja uredniškega KAKŠEN NAJ BO NASLOV? + KAJPADA, NASLOV JE NAJVAŽNEJŠI. VSE OSTALO NEKAKO PRIDE Glavni in odgovorni urednik predlaga... Ostali štirje se spogledamo in — prvič po petih letih (toliko časa namreč izhaja Meščanska skupnost) niso deževali vzkliki, kot: Nesmisel! Ce ne najdeš boljšega, naj bo članek raje brez naslova! Pravnik si, tehnik, profesor — pa taka »duhovitost«! Ipd. To pot pa... Nastalo je pravo novoletno razpoloženje: Zabavljica sem, vprašanje tja, nekdo (pri tolikem številu odbora je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je bil) je zavrtel telefonsko številko to in to: »Halo, Pečar tam? Takoj pridi!« Takle dogodek — enoglasno sprejet prvi predlog brez amandmajev, popravkov in vrinkov — je pravzaprav drugi »Heuzreka«, in to v svetovnem merilu. Končno: Arhimedu je bilo lahko nekaj odkriti, ko je bilo še tako rekoč vse nejasno, temno, kratkomalo neodkrito. Pa naj zdaj poskusi kdo kaj odkriti! Vsak otrok že ve za deset Arhimedov! Prav zato se je tudi zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Ni namreč navada, da bi se uredniški odbor predstavljal in tako dokazoval svojo eksistenco, toda pravkar opisano dejstvo je najmanj opravičilo za to. Toliko bolj, ker lahko pričakujemo, da bo iz sicer na prvi pogled neznatnega začetka sledilo nadaljnje družno razčiščevanje tudi drugih konceptov. To pričakovanje je bilo tudi popolnoma utemeljeno, kajti takoj smo se zedinili tudi v tem, da se le drznemo predstaviti našim bralcem, toda nekoliko drugače, kot bi to morda pričakovali. Red mora biti. Tudi v našem uredništvu. Če je Prešeren izrekel one znane besede: Le čevlje sodi naj Kopitar! je imel za svoje čase prav; danes pa... Seveda smo na začetkih, toda tudi naš odbor se želi pridružiti vsem tistim, ki M. PRITEKELJ NE BI BIL ON, ČE BI VSAKOGAR NE PREIZKUSIL, ALI NI V NJEM VSAJ KANČEK KULTURE ZATO SE MU NI MOGEL »IZMUZNITI« TUDI J. VIRK. ALI JE VIRK S SVOJIMI ODGOVORI ZADEL V ČRNO, PRESODITE: 1. Tvoj poklic je telesna kultura, torej vsekakor kultura — kateri je najvažnejši kulturni dogodek leta? — Silvestrovo. Sicer v občini nimamo nobenega pevskega zbora, na Silvestrovo pa poje in prepeva staro in mlado — torej vsekakor globoka kulturna zavest, ki se v nas spontano poraja vsako leto znova. To so verjetno tako veliki rezultati celoletnega trdega dela, da zaradi gozda ne vidimo dreves (prosto po Leninu). 2. Pred kratkim si bil na Poljskem. To ni majhen skok — verjetno izvajaš tudi manjše; bd nam zaupal, kakšne? — Pri telovadbi izvajamo preskoke, poskoke, medskoke in skoke kar take. Takšnih, kot jih misliš ti, se ne učimo niti jih ne izvajam. (Pri drugem delu odgovora je sodelovala moja žena.) 3. Telesni kulturi smo pred leti rekli fiz — (beri: fis) kultura. Že takrat je bila torej višja od kulture (kot je v glasbi fis višji kot f)? Ali se je danes razmerje med njima spremenilo? — Prvič: Raje smo se preimenoval! v telesno kulturo, kajti tisti »fis« je preveč spominjal na kulturo. To nam včasih zelo prav pride — recimo — pri nogometu. Drugič: Onemogočili smo kulturnike, da bi se skrivali pod »fis«. 4. Pri svojem športu (če sem prav poučen, si rokometaš) rabiš dve roki, prav ti prideta tudi obe nogi, imaš dvokolo, dva otroka itn. — ali misliš (popolnoma neslovensko) tudi na dve ženi? — Po službenem položaju mi druga še ne pripada, če pa bi mi, bi se ji odpovedal, ker to ni športno. Dovoli pa diskretno vprašanje: Ali ti je žena že opazila tvoja nagnjenja k takim vprašanjem? (Op. corr.: Glej oklepaj k 2. odgovoru!) hočejo dokazati, da temu ni več tako. Berite in sodite! Oh, oprostite, preden začnemo, dovolite, da se predstavimo: Janez VIRK — v našem glasilu odgovoren za vsako črko o telesni kulturi in športu; Marko HERMAN — ekspert za vse, kar sc tiče občine, občinske skupščine še posebej; Marjan MOŠKRIČ — animator najširših družbeno političnih akcij; Milan PRITEKELJ — vso občinsko kulturo ima v mezincu leve noge in mimogrede skorigira tistih borih 50 do 60 strani tipkopisa mesečno, uredi vse s klišarno, tiskarno, dopisniki itn.; Bogdan ŠTURM — vesoljni urednik in sploh... Nihče ni poklicni novinar. Vsaj v petih letih ni nihče postal; čez nadaljnjih pet let pa — kaj se ve? SPORAJDA JE HOTEL BITI M. HERMAN ŠKODOŽELJEN, KO JE PREIZKUŠAL M. MO-ŠKRIČEVO ŠIRINO OBZORIJ Z NASLEDNJIMI VPRAŠANJI: 1. Značilnosti letošnje jeseni so bile: dobra vinska letina, pomanjkanje premoga in mrzlično rebalansiranje proračunov. Ali vidiš v tem kakšno vzročno zvezo in kako je to vplivalo na standand tvoje družine? — Kot dober občan sem doma takoj uvedel varčevanje s premogom. Prihranek na ta račun sem iz istega vzroka »prelil« v vino. Tako sem lahko tudi »konstruktivno razmišljal« o zakonitostih zakona ponudbd in povpraševanja, ki velja samo, kadar je manj ponudbe kot povpraševanji in se zato cene rahlo dvigujejoi. Zal nikoli ne deluje obratno. Rebalansiranje proračunov pa nikakor ni tako nov pojav, kot si ga predstavljamo. Družinski proračuni se zaradi »rahlo gibljivih« cen re-balanslrajo vsak mesec in je letošnji rebalans proračunov širših družbenih skupnosti samo razveseljiv. Mogoče to pomeni začetek konca rebalansiranja družinskih proračunov. Odločno odklanjam vsako vzročno zvezo med zgornjimi pojavi. Ta bi obstajala takrat, če bi na primer zaradi pomanjkanja premoga sekali vinograde, z rebalansi pa dodeljevali sredstva za dvig in razvoj vinogradništva. Po ustaljeni notranji družinski delitvi dela je za vsa vprašanja standarda odgovorna žena in zato nisem upravičen dajati kakršnihkoli izjav. (P. S. Odgovor je precej nerazumljiv, toda če hočemo, da ima »težo«, mora biti tak.) J. VIRK IN M. PRITEKELJ STA ŽE »PO SLUŽBENI DOLŽNOSTI« RIVALA — JANEZ JE FIZKULTUR-NIK, MILAN PA KULTURNIK. POGLEJMO PA, KAKO JE BIL PRITEKELJ KOS VIRKOVIM VPRAŠANJEM: Težka naloga je, in-tervjuvati kareiktorja našega lista. Koliko, to bom lahko ugotavljal, ko bom v glasilu bral, kaj in kako bo vse to objavljeno. Torej, obiskal sem ga na delovnem mestu. Na vratih pisarne piše (med drugim tudi) Meščanska skupnost. Ko sem vstopil, je ob črni mizi na desni spal krepak možak. Čeprav je videti krepkejši od mene, se ga nisem ustrašil, kajti pravica je bila na moji strani. Dregnem ga, da se zbudi in rečem: »Tovariš korektor gor ali dol, toda pri nas se na delovnem mestu ne spi!« (Čeprav izjeme potrjujejo pravilo in čim več je izjem, tem bolj je pravilo potrjeno; op. pisca.) Predramil se j* in me našel: »Nič gor ali dol. žrtev sem delovnega mesta!« »Kako, prosim?« »Veš, da sem korektor. Članki, ki jih zadnje čase pošiljajo naši sodelavci in dopisniki, so že tako popolni in pravopisno brez napak, da preprosto nimam dela.« »Kaj pa formiranje lista in priprava za tisk?« »Oh, za to pa skrbi uredniški odbor!« Da, vidim, da sem ga obsodil po krivem. Pa mi ni zameril, dejal je celo, da je tega navajen in je z veseljem pristal na razgovor — seveda, on lahko z veseljem, ker gre nazadnje skozi njegove roke! 1. Dandanes ni prijetno biti nogometaš. Stalno jih opravljamo in jim dajemo denar, kako je potem z njim pa ne kontroliramo. Kaj meniš o tem? — Kontroliral bi opravljanje. 2. Ti sicer nisi znan športnik — če bi bil, karieri šport bd gojil in celo priporočal drugim? — Vsekakor rugby — saj se mi pravil ne M bilo treba učiti, ker so splošno znana v načem vsak dnevu. 2. Ce sem prav poučen, si bil z družino do nedavna brez stanovanja. Ker imaš baje kar 8-letni »staž«, imaš prav gotovo svoje mnenje o reševanju stanovanjskega problema — kako bi ga reševal, če bi bil pristojen za to? — Stanovanje bi že zdavnaj Imel — problema torej ne bi bilo. 2. Ministra za uk in bogočastje je pri nas zamenjala šolska reforma. Kako — po tvojem mnenju — vpliva ta rotacija na osebne dohodke prosvetnih delavcev? — Rotacija je na vsak način ugodna! Prej j® minister za uk in bogočastje ob tem, ko je sebi rezal kos kruha, Pu' stil drobtinice tudi ** prosvetne delavec. »šolski reformi« (ki osel^ nega dohodka nima) jih morajo priboriti P10" svetni delavci sami, kar — sodeč po burnih razpravah — ni tako enostavno in se zaradi te*® prosvetni delavci vadil0 v potrpežljivosti, ki j®11 pri njihovem delu sam0 koristi. Enolične in dolgočasn® razprave o kvaliteti **■ Izboljšanju pouka P» 80 zamncjalc živahne raj^ prave o uskladitvi os®0" nih dohodkov. 3. Na kaj misliš ob P®'' glodu ina dimnik nas® nove toplarne? . — Čakam, da bo grajen. Potem pa bi lel, da bi se p<>vzP«“j nanj vrsta tovarišev, bi naj končno videli munp kot celoto. odbora Msk!!! OBA STA VEDNO »NA LINIJI« — ZATO SI TUDI TOKRAT B. STURM NI MOGEL KAJ, DA BI M. HERMANA NE SPRAŠEVAL TAKOLE: 1. Tudi tvoje ime je vneseno v seznam sumljivih, saj še vedno nimaš avtomobila. Kaj lahko navedeš v zagovor? — Tistim, ki imajo avto, sem sumljiv, ker ga nimam; če bi ga imel, bi bil sumljiv tistim, ki ga nimajo. Če imaš avto, si sumljiv tudi banki, milici, davkariji, zavarovalnici in javnemu tožilcu. Razen tega pa — uvoz ni dovoljen, da bi Zastava delala avtomobile, tega pa še nisem slišal. 2. Poznaš našega občana in zato naštej vsaj pet tiipionih lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih? B. STURM NI OSTAJAL DOLŽAN M. MOŠKRI-ČU NA NJEGOVA »PROVOKATORSKA « VPRAŠANJA IN MU JIH JE TAKOLE BRUSIL, NE DA BI TRENIL Z OČMI: 1. Kaj misliš kot odgovorni urednik o pregovorih »Govoriti je srebro, a molčati zlato!« lin »Obljubiti in narediti je dvoje«? — Pivi pregovor je še iz časov, ko so se ukvarjali z alkimijo. Če bi alkimisti uspeli, potem to ne bi bil več pregovor, ampak bi ta uspeh izkoristili tudi mi in bi lahko krili našo zunanjetrgovinsko bilanco. Drugi pregovor pa velja za večino, ki jih poznam, tudi za sodelavce našega glasila, če bi vse tisto, kar obljubimo, tudi naredili, bi bili bolj znani, kot sta New Vork Times in Pravda. 2. Po poklicu si pravnik — zakaj nam je treba toliko predpisov? — To je tako kot v konfekciji. Asortiment predpisov je zato tako obširen, da si lahko izberemo tistega, ki nam najbolj ustreza. 3! Kot vem, ti še nobeno dekle ni osvojilo srca (oprosti, da izdajam to skrivnost). Ali je temu kriva Meščanska skupnost? — Temu ni kriva Meščanska skupnost, ampak skupnost moščanskih deklet. 4. Kaj je komuna? — To vprašanje je zares težko in bi bil moj odgovor predolg. Svetu-* jem tl, da zavrtiš telefonsko številko 30-444; tam, vem, bo odgovor kratek in jedrnat. — Za razliko od dru- gih občanov ima naš te- le tipične lastnosti: 1. ni kruhoborec, 2. nima dolgov v banki, 3. ni lokalpatriot, 4. redno hodi na zbore volivcev, 5. z navdušenjem sprejema vse ukrepe občinske skupščine in fi. pozna vse svoje republiške in zvezne poslance. , 3. Ali si kdaj razmiš-Ijal © kompliciranem 1'?nerm naše občine in kakšnih zaključkov Sl Prišel? j~ Saj ima tudi pri sklenitvi zakonske zve-zakonska žena pravi-J50 obdržati dekliški pri-,m®k ali privzeti može-Vega. 1‘ravHen naziv občine moral biti: Občina Jdubljana Mostc-Polje-brunje - Prežganje -Ker pa ni tak, Cko trdim, da se je ir^atizein zmanjšal že V^'n° za 15%. Mnogo uspehov v novem lefu 1965 Vam želi TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV ARBO PODGRAD — LJUBLJANA Leiiarna Vlaste ~£iu&Ci°^ v Makedoniji dovolj, tudi __ bak ni slab — tako sva tolkla dve uri. Naši ferialci pospalii, dva ali trije P^1 a preganjali potovalni dolgčas^ sprehajanjem po vlakcu. ' v tisti žerjav iz Maribora^^ Gdansku že montiran V*1 Je „cl., daljevala starka. Kakšen jav? Lepo me je zadrego, ko mi je razložila, da je Metalna zgradila v P° pristanišču Gdansk naL-ude žerjav v Evropi. Tudi ^ je začudilo, odkod žcrl1]0vek, ve. »E, pa kakšen si ti č ^ če ne bereš časopisov*'* zdravo, ženica iz daljnega ^ na je bolj na tekočem " pri-doma! Kaj vse se ti lahk*^ pomeri med potjo — j\(r zadnje, tako pomembn ^.1(r vico zveš poldrug tis10«' metrov od doma! ^ Ko smo se čez dva hP vili v Sarajevu, smo Si teli urejevati zapiske. pfj-po vrnitvi v Moste bamp^patv povedovali po ovojih d ^ tr* Počitniške zvezo o tisoč kilometrov dolgem *-vanju po‘domovini. i >■ o <• Janez ^ v «’, ,„ *u- ‘ k ’1 IZOLIRKA” DANES IN JUTRI T V l1 V V 1» v J $ (» v c c i V letu 1964 so delavci Izolirke povečali fizični obseg proizvodnje za 13,8 odstotka, celotni dohodek podjetja se je zvečal za 17,7 odstotka, stroške poslovanja so znižali za 6,5 odstotkov, porabo urnega tonda pa za 4 odstotke in prešli na 44-urni delovni teden; produktivnost dela so povečali za 6,2 odstotka, rentabilnost na poslovna sredstva za 23,6 odstotka, na zaposlenega delavca pa za 25,9 odstotka; osebne dohodke so si uredili tako, da je najmanjši mesečni prejemek 40.200 dinarjev neto; za razširjeno reprodukcijo in družbeni standard je namenil kolektiv 233 milijonov dinarjev ali trikrat več kot lani. Proizvodni program Izolirke hi pomemben samo za slovensko gradbeno tržišče, saj us-hier.ja podjetje 58 odstotkov svoje proizvodnje v druge republike. Domala povsod je Uamreč sodobno gradbeništvo ^Poznalo prepotrebno nujnost izolacijskih materialov, saj je z njimi omogočeno našemu de-jovnemu človeku redno delo in življenje tako v toplotnem in in drugi strokovnjaki. Skrb za nadaljnje širše in hitrejše izobraževanje pa za večjo produktivnost je sprožila pri organih upravljanja misel o izobraževalnem centru, ki je v sodelovanju z delavsko univerzo Moste že začela redno delovati. Center ima svoj upravni odbor, ki s posebnimi poslovniki samostojno izdeluje in usmerja programe izobraževanja pa upravlja tudi s celotnim fondom finančnih sredstev (1. 1964 ok. 10 milijonov.) Nasploh so se organi upravljanja že doslej kar najbolj vključili v delo svojega podjetja in razpravljali o programu razvoja proizvodnje, o trošenju sredstev za razširjeno repredukcijo in družbeni standard, o uvedbi novih materialov itn. Nedavno tega so sprejeli tudi smernice za delo v 1. 1965. Asortiment izdelkov bodo povečali na 65, celotno proizvodnjo pa za 6,35 odstotkov. Sprejeli so vse ukrepe, ki naj zagotove nadaljnjo rast proizvodnje, istočasno pa zagotove tudi povečane možnosti za nadaljnji dvig življenjskega standarda. Vse to pa je seveda del večletnih prizade- Stojcčc cisterne za bitumenske izdelke bila ta stroka zanemarjena in se je Izx>lirka šele po vojni priključila podjetjem Katran (Zagreb), Grmeč (Beograd) Bli-tumenka (Sarajevo) v zgoraj Jeseniški obrat za izdelavo mineralnih vlaken ^hmicru-m pogledu kot glede jr^protd vlagi. razvoj podjetja in to <,,, Sh-jenje proizvodnje Še potrjujeta. Prej je •*let upokojencev na Prt Novem mestu omenjenih težnjah. — Seveda brez vsestransko predanih strokovnih delavcev ne bi šlo jn so ti že do danes odigrali vodilno vlogo pri uvajanju novih izolacijskih materialov za gradbeništvo. Lahko trdimo, da je Izolirka pri tem opravila pionirsko delo pri uporabi teh materialov, saj se glede tega ni mogel nihče nikjer nič na-učiti: instrulkcije, strokovna propaganda in demonstracije so še zdaj sestavni del naporov vsega kolektiva. Tehnična literatura je nenavadno bogata, a tudi nujna. Zato podjetje sodeluje z vsemi republiškimi zavodi za raziskavo materialov, z društvi inže- nirjev in tehnikov in z vsemi strokovnimi združenji gradbeništva v Jugoslaviji. Eden od rezultatov tega sodelovanja bodo tudi tehnični predpisi o obvezni uporabi izolacijskih materialov v gradbeništvu, katerih izdajo že pripravljajo. S tem bo dokazana pozornost naše družbe tudi do te stroke, čeprav kažejo istočasne analize, da bodo dosedanje zmogljivosti vseh naših tovarn dva — do trikrat premajhne. Možnosti nadaljnjega razvoja proizvodnje izolacijskih materialov — in s tem tudi Izolirke — so torej velike, pa tudi odgovorne pred vso družbo. Mnoge druge države so take predpise že sprejele in sc je seveda temu primerno razširila tudi proizvodnja izolacijskih materialov predvsem v zadnjih 20 letih. Z vsemi temi dejstvi je tesno povezano tudi usmerjanje Iz»-lirke na zunanji trg. V zadnjih dveh letih proučujejo tudi te možnosti in so doslej uspeli izvoziti del proizvodnje eleik-troizolacijskih, tako imenovanih bergmanovih cevi. Zadnje leto pa razmišljajo, kako razširiti izbor izvoza, saj se giblje razmerje izvodov — uvoz po vrednosti doslej še v razmerju 1 :10. Kvaliteta pri tem ne bo in ne sme biti ovira, ker po vseh analizah ni več nikakršen problem. Podjetje je v 1. 1964 uvedlo celo ateste (spričevala) za kvaliteto svojih proizvodov in tako omogočilo odjemalcem pregled pa zaupanje vanje oziroma v njih uporabo. Strokovnjaki v tovarniškem laboratoriju stalno bedijo nad kvaliteto surovin in izdelkov. Surovine za svoje proizvode dobiva Izolirka v velikih količinah in raznih kvalitetah predvsem iz domačih in tujih rafinerij. To je zlasti bitumen, odpadek pri destilaciji nafte — letno ga porabijo v Izolirki ok. 1700 vagonov za proizvodnjo osnovnih skupin izolacijskih materialov. Poleg tega rabijo v Izolirki razna mineralna polnila za bitumen (kreda, rami azbest! itn. domačega izvora), dalje surovi strešni karton za izdelavo strešne lepenke in razna topila (bencin vseh vrst) za bitumenske premaze in raztopine. Proizvodi Izolirke so mnogoštevilni: okrog 60 različnih vrst jih daje že sedaj na trg. Med važnejšimi velja omeniti razne bitumenske emulzije za izdelavo zgornjega sloja cestišč in tako imenovane rame bi- tumne za težje in hladnejše pogoje vgrajevanja. V velikih količinah izdelujejo v Izolirki tudi razna mineralna vlakna za prijetna topla stanovanja — vlakna namreč zadržujejo toploto v prostorih. Zato so uporabne tudi plošče iz stramita in styropora — tudi te izdeluje Izolirka že nekaj let. Leta 1964 je ta 380-člamski delovni kolektiv proizvedel za 3,300.000.000 izdelkov ali z drugimi besedai-mi: na tržišče s široko potroš- Po delu zaslužen počitek in razvedrilo na Vrsaru vanj, med katerimi velja posebej omeniti izboljšanje delovnih pogojev, večjo mehanizacijo in s tem zvišanje proizvodnje in odpravo vsega, Strešna lepenka v končni fazi proizvodnje njo in za investicijske gradnje je dal kolektiv 32.000 ton svojih izdelkov. Seveda tako obsežna proizvodnja ne hi bila mogoča brez strokovnjakov: trenutno sodeluje 7 inženirjev, 9 tehnikov, ekonomski, finančni, pravni kar bi oviralo nadaljnjo rast skrbi za delovrtega človeka. Suhe številke so oživele — saj so važne, potrebne, nujne, a samo zato, da služijo človeku in njegovemu nenehnemu razvoju. In v to se vključuje tudi tovarna Izolirka. HOSCanska SKUPNOST Kronika 1964 Letni obračun PZ JANUAR TUDI V VEVČAH SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN V vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode so s 1. januarjem 1964 prešli na 42-urni delovni teden. Porast števila delavcev bo minimalen, produktivnost pa se bo povečala, tako da bo zadoščeno vsem ekonomsikim kriterijem. V OSPREDJU AKTUALNI PROBLEMI V sejni dvorani Obs je bilo 19. decembra plenarno posvetovanje o šolstvu in otroškem varstvu. Organiziral ga je ObO SZDL Moste - Polje, udeležili pa so se ga predstavniki šol in vzgojno - varstvenih ustanov. ZDRUŽITEV GLASEBNIH SOL Po daljših pripravah in na priporočilo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sta se združila kolektiva glasbene šole Moste in gilaslbena šola Polje. V teku so tudi priprave za sestavo novega statuta zavoda in novega upravnega odbora glasbene šole Moste - Polje. FEBRUAR porast Števila motornih VOZIL V naši občini je sedaj registriranih 3710 motornih vozil. Od tega je 2124 osebnih avtomobilov, tovornjakov je 481, avtobusov 1.59, mo ioni ih koles in priklopnikov pa 946. MAREC DVIG PROIZVODNJE in skrb za Človeka V oddelku tehničnih pred- metov tovarne Saturnus predvidevajo letos naslednji dvig proizvodnje: po količini za 64 % več kot lani, po vrednosti za 41 %, število zaposlenih pa se bo povečalo za 45%. Na področju naročil in dobav surovin, kooperacije in proizvodnje bo treba neumorno delati, vendar pa pri vsem tem ne pozabiti na glavni faktor vsega dela: človeka! MAJ NOVI TRGOVINSKI LOKALI V NASI OBČINI Trgovsko podjetje Mercator bo na območju naše občine odprlo letos dva velika trgovska lokala. Na vogalu Kavčičeve in Pokopališke ulice bo odprta nova samopositrežna trgovina z delikateso in bifejem, še večji pa bo trgovski lokal v novi poslovni stavbi v Proletarski ulici. Predvidena je tudi gradnja potrošniškega centra v Novih Jaršah. RUDI ŽELEZNIK — SEDEMDESETLETNIK Pretekli mesec je slavil svoj življenjski jubilej eden naših starejših družbenih delavcev — Rudi Železnik, knjižničar iz Zelene jame. Ob sedemdesetletnici upamo, da ga bomo ob njegovi osemdesetletnici še zmerom našli na delovnem mestu. V PANČEVU NOV OBRAT SATURNUSA Med občinsko skupščino Pančevo in Saturnusom je bil pred kratkim dosežen sporazum o zgradnji novega obrata, ki bo izdeloval kovinsko embalažo. Za gradnjo tega modernega obrata bo potrebno 350 milijonov dinarjev. Začetek proizvodnje je predviden za prihodnje leto. JUNIJ RADIOKLUB V VEVČAH Pred kratkim se je vevškim mladincem uresničila dolgoletna želja. Ustanovljen je bil radioklub vevške papirnice, v katerem si bodo mladi prijatelji radiotchnike izpopolnjevali svoje znanje. IZREDEN USPEH Član delovnega kolektiva SAiP^Anton Colarič je desegel svojevrsten rekord v vožnji s TAM 4500. Prevozil je nad 280.000 lom, vso Jugoslavijo in velik del Evrope. Tovarna avtomobilov Maribor je šoferja Colariča nagradila, saj je s tem: še povečal njen ugled. podjetja Termoelektro že montira stroje in naprave. Z novo pekarno bo rešen problem redne oskrbe Ljubljane s kru-ho m. SEPTEMBER ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Šoferji in avtomehaniki podjetja SAP so ustnovili svoje združenje. Vanj je vključenih preko 500 članov in je tako ena najmočnejših podružnic. ZŠAM. Ta organizacija bo mnogo vplivala na boljšo strokovnost in varnost v cestnem prometu. NOVO GLASILO Delovna organizacija Agrokombinata Emone ima novo glosdlo: AE vestnik. Ta list je praavzaprav nadaljevanje bivši glasil sedaj združenih podjetij. OKTOBER BOLJA ORGANIZACIJA DELA V Zastava servisu, enem od obratov SAP, bodo v kratkem adaptirali nove prostore, kar bo veljalo okrog 20 milijonov dinarjev. V temd servisu bodo nudili vse usluge za vozila, znamke Zastava. Poleg teh pa bodo opravljali - tudi kleparska, ličarska, tapeniška in druga dela. TOVARNA VULONA — NA.IVECJI OBJEKT GRADISA V LJUBLJANSKI OKOLICI Nedaleč od bivšega civilnega letališča v Mostah so že zrasli številni betonski stebri na gradbišču nove tovarne domačega najlona. Kljub nekaterim zastojem v gradnji menijo pri Gradisu, da bodo kmalu pričeli z montiranjem strojne opreme. NOVEMBER DIJAKI PRI PRAKTIČNEM DELU VEC direktnega IZVOZA Tovarna Saturnus si uspešno utira pot tudi na tuje tržišča in ima v načrtu za 1. 1965 samo direktnega izvoza za skoraj 200.000 dolarjev. APRIL NASTOP PEVCEV Mladi pevci osnovne šole V. Pregarčeve in Kette-Mum so uspešno sodelovali na okrajnih prireditvah Tedna mladosti v Križankah pod naslovom Mladi zvoki in Pisana livada. Zbora sta vodila mlada dirigenta Jernej Habjančič in Ivan Markež. V vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode je bilo letos 157 dijakov iz najrazličnejših šol na obvezni ali neobvezni počitniški praksi. Med njimi so bili seveda tudi štipendisti, ki so se na ta način spoznali z delovnim procesom v podjetju. KLUB NA LIPOGLAVU UMRL JE NAJSTAREJŠI OBČAN Dne 14. marca je umrl Anton Hlebš iz Zg. Hrušice. Rojen je bil 14. septembra 1863 in je torej dopolnil 101 leto in pol. Imel je 9 otrok, od katerih je najstarejši sin star 65 let. Vseskozi je bil zdrav in ni ne pil ne kadil. PRIZNANJE DELOVNEMU KOLEKTIVU SAP Podjetje SAP je nedavno tega z brezplačno vožnjo omogočilo obisk partizanskega kraja Vojsko pri Idriji dijakom srednje tehniške šole v Ljubljani. Obisk je bil zvezan s kulturnim sporedom in ogledom partizanskih postojank. Delovnemu kolektivu SAP za tovariško pomoč vse priznan,je. JULIJ - AVGUST V NOVIH JARŠAH TURISTIČNO DRUŠTVO Terenski odbor SZDL je spričo pottreb ustanovil turistično društvo, ki bo skrbelo za primerno zunanjo ureditev terena in za ureditev sevemo-zahodnega deda naše občine. Na prvem ustanovnem sestanku so izvodili odbor, ki ga bo vodil kot predsednik Stanko Jereb. INDUSTRIJSKA PEKARNA V KOMBINATU ŽITO Že ta mesec bo pričela obratovati nova industrijska pekama v kombinatu Žito. Skupina monterjev beograjskega S podporo občinske zveze za kulturoz in z lastnimi sredstvi so v šoli na' Lipoglavu uredili klubski prostor za ožje sestanke in televizijski kotiček. Tako so dani vsi pogoji za živahnejše družbenopolitično delo. DECEMBER IZ 1ZOIJRKE Sindikalna podružnica iz Izolirke je priredila v počastitev Dneva republike razstavo pod naslovom Življenje in delo v Izulirki. V dvorani tovarniškega izobraževalnega centra so bili razstavljeni različni izdelki in spremna. besedila za proizvode in številne fotografije. Razstava je, sicer skromnejša, dosegla svoj na-'men. Na zadnji redni letni skupščini PoCltniSke zveze na se občine so delegati' izvolili za predsednika Jožeta BREZNIKA iz Saturnusa, ki nam je rad odgovoril na nekaj vprašanj. — Meniš, da so poročila realno ocenila uspehe in napore zveze v leto&nejm letu? -Vsekakor, vendar Jih je razprava dobro dopolnila. Sto akcij, dva tisoč udeležencev — in to ob korenitih kadrovskih spremembah — to je naš največji uspeh. Vendar se ob tem čuti izredno slaba povezava z ZMS, taborniki, SZDL. in ne nazadnje z občinsko skupščino. Naša dejavnost se nujno razrašča. Najbolj so naše zvezo veseli mladi delavci. Teh je največ. - Slaba povezava In krivda zanjo z obeh strani? -Da. Sistem zastopnikov in delegatov v vodstvih organizacij jo že davno preživel. Imeli smo v Izvršnem odboru predstavka komiteja ZMS; ta naj bi skrbel za povezavo. Tudi od drugod so jih delegirali, pa so bili res samo -delegati«. Naša krivda je tudi v tem, da je komisija za propagando v nepravem času zatajila in tako občani niso bili redno seznanjeni z našim delom; mnogi mislijo, da so z dodeljeno dotacijo ferialcem vse opravili in nas zato vse leto pustijo ob strani.« — Na j več j t' naloge v prihodnosti in kako se nanje pripravljate?« — Precej Jih Je in vse so važne Predvsem moramo prepričati vs« občane, da je mladinska turistična organizacija v komuni, ki stalno skrbi za rekreacijo mladih, izredno pomembna. Poživiti moramo našo dejavnost zlasti po osnovnih šolah in za naše najmlajšo člane pripravljamo pestre izlete. Počitniška zveza je -odskočna deska« za turistično dejavnost. P® tu še ni kaj prida povedati, živimo v eni najlepših in slabo -turistično raziskanih« občin, čeprav Je dosti zanimivosti in primernih točk za vse oblike pravega turizma. Na Zaloški 60 bo stalno odprta izpopolnjena izposojevalnica počitniške opreme, ob dežurstvih pa bomo starejši in Izkušenejši ferialcl lahko pomagali vsakomur pripraviti izlet ali daljše potovanje. Zastavili smo sl konkreten program, ki je zelo blizu dejavnosti sindikalne počitniške skupnosti. Materialna osnova naše občinske organizacijo pa ostane še naprej odprt problem. Vendar kaže, da bodo posamezne Komisije Izvedle akcije za pridobivanje sredstev, kar bo še bolj okrepilo organizacijo v vseh smereh. Zanesljivo računamo na P°' moč vseh občanov, posebno tistih* zaradi katerih naša organizacij* obstaja — mladine.« J. G. GIBANJE PREBIVALSTVA Od 1. do 30. novembra sc je priselilo na področje matičnega urada Moste 177 ljudi (87 moških in 90 žensk), izselilo pa 113 (54 + 59). Živorojenih je bilo 46 otrok (26 + 20), umrlo pa je 21 občanov (8 + 13). V območje matičnega urada Polje se je priselilo 95 ljudi (44 + 51), izselilo pa 105 (43 + 62). Živorojenih jc bilo 26 otrok (13 + 13), umrlo pa je 7 občanov (4 + 3). Na področje matičnega urada Dolsko sta se priselila 2 občana (1 + 1), odselilo pa 10 (5 + 5). Živorojeni sta bili 2 deklici, umrla pa sta 2 občana (1 + 1). Število prebivalstva v občini na dan 1. decembra 1964: Moste 22.059 (1.369 + 11.690), Polje 14.280 (6.875 + 7.405), Dolsko 1.382 (664 + 718), skupaj 37.721 (17.908 + 19.813). Ker je bilo v začetku januarja 1964 v Območju prijavnega urada Moste 21.075 ljudi (9.871 moških in 11.204 ženske), Polje 13.924 (6.654+7.270), Dolsko pa 1.416 (685 + 731), skupaj torej 36.564 (17.280+ 19.280), se je število prebival stva že v tem letu dvignilo na področjih matičnega urada Moste za 984 (498 + 486), Ije za 356 (221 + 135), Dole^ pa znižalo za 34 (21 + skupno se je letos dvignilo st|e' vilo prebivalstva v občini M«" ste-Polje za 1.157 (624 + »‘,‘v (podatki z dne 1. 12. 1964). V KOČEVJU NOV OBRA1 SATURNUSA Pred nedavnim je C DS, Saturnusu razpravljal o logu investicijske koanjSjJ glede izgradnje novega 0'yr v Kočevju. Po temeljitem P__ udarku je CDS ta predlog^ glasno osvojil. V novem gP tu bodo izdelovali gospom1 J ske in tehnične aparate. j#* Ta obrat bi predvidoma^ delal 988 ton raznih dinjskih in tehničnih a p®1 +Jlr v vrednosti 2,761,000.000 ^ft zaposloval pa bi pri tem ljudi. Pogoji za ustanovitev ta so v Kočevju zelo ug jjo saj obstoji že objfikt, ki treba le še nekoliko prem ^ oziroma nekatere objekte ^ zidati. Tudi delovna sila Je gotovljena. IZ GEJZIROV JAZ Nekje zagledam podobo, ki je ni. Pred seboj gledam svojo podobo, ki 7ii moja-V tebi vidim sebe — toda to si ti. Nato dolgo strmim, begam z očmi... Končno v okenski šipi zagledam sebe —' toda spet se vprašam: »Kdo si ti?« jOZA ' ' A ŽITO Na vzhodni meji Ljubljane je v zadnjih letih zrasel nenavaden industrijski objekt. Nenavaden zato, ker vsaj do tedaj nismo poznali živilskih obratov s takimi kapacitetami in dimenadjami. Poznali smo pekarne, ki so spekle dnevno nekaj sto kilogramov kruha, sedaj pa govorimo o desetinah ton; poznali smo tovarno testenin, ki pa je ni moči primerjati z novim avtomatskim obratom v Žitu... Tudi ta prispevek o kombinatu Žito ne more ustvariti približne predstave. Živilski kombinat Žito spoznaš šele, ko obideš dvorane, z modernimi strojnimi napravami, skladišča, silos itn., ko se bliže spoznaš z ljudmi, ki tu delajo in upravljajo ... Haaoietne čestitke a&čaaam / v SILOSU BO VSKLADI-SCeno 24.000 TON ŽITA Ze leta 1958 je delavski »vet podjetja Žito sklenil na Področju mesta Ljubljane zgraditi velik moderen živilski kombinat, v katerega bodo vključeni silos ?a žita, skladišče za izdelke in surovine, tovaima testenin, pekama, mlin in keksarna z ustreznimi servisnimi delavnicami. Že pred tem pa so se sorodna podjetja mlinsko podjetje Ljubljana, Domžale, in Lesce, trgovsko podjetje Klasje iz Kranja, Tovarna testenin, pekarne Ajdovščina, Moste in druge združile, kar je dalo hrbtenico sedanjemu živilskemu kombinatu Žito. Gradbeni načrt so delo skupine inž. DSdka v Slovenija projektu, tehnološko dokumentacijo pa je pripravil teih-niično-ekonomski biro Zagreb. Po predhodnem proučevanju sodobnih oprem je večji del ki bo mlel 100 ton žita dnevno. Tovaima kruha je zgrajena izključno za kritje potreb mesta Ljubljane in okolice. Pekarna zalaga s kruhom okoli 300 odjemalcev na področju Ljubljane in razvaža kruh z Obrat za proizvodnjo testenin je tako kot pekama avtomatiziran in proizvedejo tu v osmih urah preko 12 ton najrazličnejših vrst testenin. Letni načrt predvideva 3.400 ton testenin. S temi proizvodi za- ODDELEK ZA EMBALIRANJE TESTENIN strojnih naprav izdelalo podjetja Termoelektro iz Pančeva, del opreme pa je uvožen. Izvajalec gradbenih del je Pionir Novo mesto. Razvoj kombinata ima več faz. Prva faza je bila dokončana leta 1960, ko je bila stara tovarna Pekatete dotrajana in je bilo najprej treba zgraditi moderen obrat za proizvodnjo testenin. Druga faza je obsegala gradnjo pekarne, skladišča za izdelke in industrijski tir. Temu je sledila gradnja lastnimi avtomobili, ki dnevno več kot šestsbotkmt odpeljejo kruh prodajalnam in raznim obratom. Najdaljša relacija sega do Vodic pod Šmarno goro, Za zdaj sta v pogonu dve peči, v kratkem pa bo montirana še tretja. Kapaciteta obeh peči je v 16 urah 32 ton, z uvedbo tretje linije pas bodo v pekami Žito spekli 48 ton kruha dnevno. Vsako serijo kruha pred dostavo odjemalcem laboratorij- laga Žito grosistična podjetja v Sloveniji, ustreže pa tudi naročilom iz drugih republik. Kolektiv, ki šteje čez 700 članov, upravlja z velikim družbenim premoženjem, kar je vidno že iz nekaterih finančnih kazalcev. Vrednost gradbenega objekta pekarne znaša 299 milijonov dinarjev, vrednost strojev in druge opreme 256 milijonov dinarjev. Že teh nekaj podatkov, v katerih pa nismo upoštevali vrednosti proizvodov in dru- m-m, sr '• MEŠALEC ZA TESTO TERi 1™0 od dvoran tovarne kruha, v ka-VES postopek avtomatiziran garaž in delavnic, saj ima kombinat 50 tovornih avtomobilov. Pravkar pa je v gradnji avtomatski silos za 24.000 ton žit; prva polovica s kapaciteto 12.000 ton je takorekoč že zgrajena in čaka samo na montažo strojnice In dvigal. V zadnji razvojni stopnji pa je predvidena gradnja koksarne In avtomatskega milna. V 16 URAH 32 TON KRUHA sko pregledajo. Ugotavljanje kvalitete kruha je določeno s posebnami predpisi in je izražanje dvomov v industrijski način peke neutemeljen. Kruh laboratorijsko pregledajo med četrto in osmo uro po peki in ocenjujejo volumen, obliko, iz-gled površine in sredice, barvo skorje in sredice, luknjičavost, vonj, okus in drugo. gih sredstev, kaže, da je vodenje in upravljanje takega industrijskega kombinata zahtevna in odgovorna naloga. Kolektiv je do sedaj svoje naloge uspešno opravil. Leta 1965 pa se bo spoprijel z novimi nalogami in se s tem približal končnemu cilju, ki je začrtan do leto 1970.. ” I VRTNICA Hotela sem izmaličiti podobo v vodi. Neizprosna moram biti. Kot reka. Ne znam ji določiti barve. Zato, ker nočem. Morda se mi bo posrečilo pozneje. * Mama je rekla, da ne smem. Vprašala sem še očeta. Morala sem izbirati. Kot da bi bila samostojna. Pa sem vseeno šla. Hotela sem j<3, jiamq., videti. Skrbelo me je, če jo bom sploh spoznala. Če sem zamižala, sem natanko obnovila njene poteze. Imela sem tudi sliko. Ampak tako si nisem hotela pomagati. Spomina nikoli ne podcenjujem. Rada sem jo imela. Mogoče tudi ona mene, poklonila mi je toliko igrač; same punčke, krhke in ljubke stvarce je prepustila mojim muham. Gotovo ne ve, da se mi zde dahneš smešne. Presneto smešne in zaprašene so. * Gledala sem napis na njegovi čepici — vratar — sem brala skoraj zlogovaje. Menda je opazil mojo zadrego; brazde okrog drobnih oči so se dobrodušno poglobile. Povedal mi je številko zgradbe. Zdelo se mi je, da čutim najmanjši kamenček na belo posuti stezi. Čutila sem zloveščo bližino reke. Ustavila sem se pred slikarskim stojalom. Nekaj sem zamomljala v pozdrav. Nihče mi ni odgovoril. Srečala sem se s prostodušnim pogledom. Gledal me je. Pa me ni videl. Hotela sem mu pokazati, da me ne zanima. Všeč mu je bilo. Ni ipi rekel, da sem radovednica. S čopičem je nanašal na platno barve. Brez pravega reda. Pravzaprav je bilo vse po-slilcano v opekasto rdečem tonu. Učinkovalo je zelo toplo. Nisem razumela čudnega zaporedja mnogih likov. Potem sem jih videla še več. Vsi so bili enaki. Samo oči so imele vedno drugačen izraz. Lasje so bili enako pristriženi in zdelo se mi je, da vidim frizerjevo nemirno roko, ki je dala vsem tem obrazom izraz čudne podobnosti. In tudi obleka je bila pri vseh kot iz istega kosa. Sedeli so v skupinah, kar v travi, in molčali. Uvele roke so počivale v naročjih in čakale sonca. Pogledi, prikovani v tla, ugasli in domaknjeni, so se za trenutek ustavili na žici, ki je v redeh stremela kvišku. Videla sem žico. * Pozvonila sem. V notranjosti se je pridušeno oglasilo. »■Številka stodvajset, pravite?-"' »Številka,« sem pomislila. Talco mi je bilo, kot da ne razumem besed. Vsaj vseh ne. »Popolnoma odstotna za vsako stvar," mi je šumelo v ušesih. Sredi pripovedovanja je umolknila. Morda se ji je zazdelo vse skupaj nesmiselno. Postava v belem se je pravkar vrnila. Počakati moram trenutek. Ce bova šli na vrt, jo moram pripeljati nazaj. Taka so pravila. Vedela sem, da ne morem več ubežati. Spet bi morala zvoniti. In spet bi pridušefio zapelo po hodniku. V svoji roki držim trepetajočo starkino roko in nemir se nalezljivo preseli tudi name. Iščem besede, ki so se bile spotoma nekje izgubile, in ona se mi prizanesljivo smehlja. Rada bi šla na vrt. Meni pa je vseeno, kje presediva to skromno urico, ki nama je odmerjena. Naposled sva daleč od ostalih. Samo gledava se. Morda se me niti ne spominja pa kar tako taplja mojo roko in se igra s prsti ali pa le mdi nekje nagajivo punčko, ki je včasih sedela v njenem naročju in poslušala pravljice. Ta punčka je znala poslušati; bila je čisto tiho, tako kot zdajle. Tako preprosta je in skoraj lepa. Ne vem, če posluša, ko ji pripovedujem o domačih, o njenem Igorju, ki v pismih vedno sprašuje zanjo, o mami in očetu, ki prideta zagotovo prihodnjo nedeljo. Gleda roke, ki so spuščene ob telesu in morda bolj kot oči izdajajo njeno odsotnost. Ne smem umolkniti. Potem bi težko začela znova. Sedaj ji opisujem vsako sobo posebej. Vem, da ne vidi žice. Ampak ona ni taka kot ostali, le govoriti se ji več ne ljubi in samo posluša. Zato ji moram pripovedovati. Samo njej. Na sosednji klopi vidim, kako se manjša družba prijetno pomenkuje. Koščena ženica navdušeno nekaj pripoveduje. Smeje se in zvedavo bega s temnimi Očmi po svojcih. In ono nasmejano dekle ji je tako podobno. Tako veseli so videti. Med travnimi bilkami opazim drobno cvetko. Spomnim se pesmice, ki mi jo je včasih prepevala. Ampak, če bi zdaj zapela? Rože je imela vedno rada. Skušam ji prikazati naš vrt v vseh barvah. Ob popoldnevih je navadno posedala v senci in 'pletla. Vrtnice, ki so rasle pod njenim oknom, so še vedno tako lepe. V njenih očeh se je ovlažilo. Potem klepetava o rožah. Obljubiti ji moram, da ji bom prihodnjič prinesla najlepšo vrtnico. Da se bo njena gredica preselila v sobo, ki je sedaj tako enolična. Vse obljubim, tudi to, da ne bom gledala za njo, ko bo zvonila pri velikih vhodnih vratih skrivnostne hiše. Morda bom imela kdaj sama isto željo. * Spet sem hodila ob reki. V vodi sem ugledala dvoje oči. Smejale so se. In reki sem določila barvo; bila je zeleno-modra. SONJA Prvi koraki v plesnem klubu Plesni klub pri DPD Svoboda Mnste ima že redne vaje. Res so za zdaj delavni le člani (nekaj parov vidimo na sliki), kajti prvi razpis za tečaje ni bil uspešen. Vendar nameravajo — kot slišimo — znova razpisati vpis v začetni in nadaljevalni tečaj. Naj ne bo mladinke in mladinca, ki bi ne znal plesati — prijavite sc! [MOSČAHSKA SKUPNOST šport OTVORITEV VISOKE SOLE ZA TELESNO KULTURO NA KODELJEVEM Dne 14. decembra je bila tudi formalna otvoritev Visoke šole za telesno kulturo, ki se je preselila v nove prostore na Kodeljevem že spomladi. Ob tej priliki je bil tudi posvet športnih pedagogov in zdravnikov vse Jugoslavije. Upajmo, da sc bo bližina športne znanstvene ustanove poznala tudi v praksi — v naši občini. Prvi rezultati sodelovanja so že, saj daje VŠTK pri oddajanju bazena in prostorov izključen primat društvom naše občine. Tako tamkaj že trenirajo plavalci Sla-vije, rokometaši in košarkarji Slovana. Predvsem pa upamo še na pomoč strokovnih kadrov, ki nam je še kako potrebna. lo. Proga bi bila privlačna tudi za ljubljanske smučarje, predvsem pa za veliko množico sestrskih smučarjev. Kot je videti, pač mora biti pri nas tako: »Če ima sosed televizor, ga moramo imeti tudi mi; če skoči sosed v vodo .. .?■« NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO ZALOGA ZA POSAMEZNIKE IN DVOJICE Zalog, 20. decembra. Danes je bilo v zaloški kino dvorani (zadružni dom) namiznoteniško prvenstvo za posameznike In dvojice, Id ga Je organiziralo TVD Partizan skupaj z MO Zalog. Dvorana je bila prijetno topla In ozvočena — organizatorji zaslužijo vso pohvalo. V finalu tekmovanja Je nastopilo 10 Igralcev, ki so se pomerili med seboj za naslov prvaka Zaloga. Isto velja za dvojice, katerih Je bilo v finalu 5-Mladi 15-lotnl lanskoletni prvak Stojan Sevšek se ni mogel upirati starejšim tekmovalcem in le zasedel šele 5. mesto. Porazno Pa sta se uvrstila (na zadnje mesto) lanskoletna prvaka v dvojicah Franci Zidan - Vilko Sluga. KOLIKO SMUČARSKIH SKAKALNIC SE? Razvrstitev: (posamezniki) Staro dejstvo je, da je v Sloveniji več skakalnic kot skakalcev, ki bi bili sposobni skakati na njih. Kakor kaže, je nekaterim mnogo do tega, da naša občina ne bi bila v tem izjema. Zatorej so začeli mladinci iz Sostrega graditi novo skakalnico, in to dobrih 10 minut hoje vstran od pravkar dograjene zaloške skakalnice v Mrzli dolini. Vse priznanje mladincem Zaloga, ki so opravili delo skoraj sami: 45-mc-trska skakalnica je v ponos Zalogu, vendar je trenutno sposobnih le največ 5 skakalcev, morda kakšen več, da se poženejo čez mostiček. Sčasoma bo verjetno bolje, vendar bo za trening in za množico navdušenih pionirjev potrebna še vsaj ena improvizirana 15-metrska. Skakalce za tako veliko skakalnico, kot je nova, je treba prej temeljito pripraviti na manjši. Do tu je vse v redu. Toda da 5 skakalcev (pa verjetno ni niti toliko takih, ki se lahko spuste po novi zaloški skakalnici) iz Sostrega ne more stopiti še nekaj korakov dalje, ampak morajo imeti svojo posebno skakalnico — kaj takega si ne privoščijo niti Gorenjci. Ob tem je popolnoma vseeno, če nameravajo Sostrčani zgraditi skakalnico sami, brez dotacij (pa najbrž ne mislijo tako). Sile, ki z njimi razpolagajo, naj raje uporabijo tako, da napravijo igrišče za mali rokomet, košarko ali odbojko. Zelo bi bili navdušeni tudi nad smučarsko progo, za katero so prav gotovo dobri pogoji. To bi bilo lažje in koristnejše de- 1. Franci Židan 2. Anton Peterca 3. Vilko Sluga 4. Drago Jordan 5. Stojan Sevšek 6. Evgen Čeligoj 7. Tone Židan 8. Rajko Židan 9. Niko Sluga 10. Janez Lukec (dvojice) 1. * Peterca — Sevšek 2. R. Zidan — Čeligoj 3. N. Sluga - Jordan 4. T. Zidan - Egon Žabkar 5. F. Židan - V. Sluga PRIZADEVNI ZALOŠKI MLADINCI 29. novembra je bilo zakljU' čeno tekmovanje aktivov ZM* naše občine. Tekmovali s0’ kateri aktiv bo vključil tr športno aktivnost čimveč svojih članov in kdo bo na tem področju najbolj delaven. O prvem mestu ves čas movanja ni bilo nobenega dvoma. Pripadlo je gasit«6'* mladincem iz Zaloga. Za čo P ^ imajo največ zaslug bratran._ Sluga in bratje Zidan, vsi a tivni tekmovalci in prizadev funkcionarji. Manj uspeha so imeli ni dinci iz Zadobrove, ki sf uim jo predvsem s problem funkcionarjev. , M Nagrade, ki sta jih vazpied . občinska zveza za telesno * turo in občinski komite zV, u. mladine Slovenije, sta Popila predsednika obeh org zacij. PODJETJE PIONIR NOVO MESTO ČESTITA IN VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1965 VSEM INVESTITOR.TEM, POSLOVNIM PARTNERJEM, KOOPERANTOM IN NAROČNIKOM. SGP »PIONIR« IMA V SVOJEM SESTAVU GRADBIŠČE NOVO MESTO, LJUBLJANA, BREŽICE, KRŠKO, TREBNJE, LASTNI PROJEKTIVNI BIRO, CENTRALNE OBRATE IN OPRAVLJA VSE VRSTE NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ KVALITETNO, V ROKIH IN PO KONKURENČNIH CENAH. ZAUPANJE INVESTITORJEV JE NASE SPRIČEVALO. Veterinarska postaja flasaufe Polje 12 p. Ljubljana — l,olje se pridružuje novoletnim čestitkam: vsem delovnim ljudem sfcečaa /965 SATU R N U S kovinsko predelovalna industrija — embalaža — avtooprema LJUBLJANA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1965 ŽELI VSEM OBČANOM IN ODJEMALCEM V Cvemma £{u&Ciana POLJANSKA C. 95 P R O I Z VAJ A raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine; aitikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce, itn; dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avto-oglcdala, žaromete, zvonce in zgoščeval-kc za bicikle; elekti©toplotne aparate: kuhalnike, peči in kalorifcrje; litogracirane plošče in eloksirane napisne ploščice TOVARNA ŠČETKASTIH IN Ž1MARSKIH IZDELKOV imp LJUBLJANA- FUŽINE priporoča svoje kakovostne izdelke in se cenjenim odjemalcem in dobaviteljem priporoča. Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita za NOVO LITO 1965 Želi srečno novo leto 1965 DELOVNE ORGANIZACIJE! OBČANI! SaP £fuHlana Stediska ul. 4 Poslužujte se naših prevoznih s svojimi 11 poslovnimi n servisnih uslug ! enotami ZDRAVSTVENI DOM 1 dr. MIHA KAMIN 9 LJUBLJANA MOSTE — POLJE TEL. 36-507. 36-155 6 čestita občanom za Novo leto 5 JCaCinska tonama foianit LJUBLJANA — ŠMARTINSKA C. 30 Čestita občanom za novo leto 1965 Kino TRIGLAV Ljubljana s svojima obratoma VEVČE in ZALOG ČESTITA VSEM CENJENIM OBISKOVALCEM srečno in uspehov polno novo leto 1965 KOLEKTIV TOVARNE KLEJA Šmartinska c. 30 želi poslovnim sodelavcem in občanom mnogo uspehov v novem letu 1965 c c d d d d d Kemlfna lotarna Masle Ljubi l^^zvaja, po svetovno zanani kvaliteti pa proda "ajnižjih cenah: oks.d _ Ai2Q3 SS!: hljcrie odjemalce, da bomo v llarniid.n začeli proizvajati nov proizvod - »ilo YUU>N. Tei f Ponudbe in vzorce in prepričali se 589/XL Ljublj30"351’ kamercJala 3°-732. P051111 1 GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, VILHARJEVA 33 želi vsem investitorjem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965! Podjetje se priporočal V VOLČU JAMI POLJSKEGA ROKOMETA poljska Sluzma s katovvicami, zabrzem, chor- ZOWOM IN GLIVVICAMI JE SREDlSCE POLJSKEGA ROKOMETA IN NOGOMETA. RUDARSKA ROKOMETNA ZVEZA JE ROKOMETAŠE SLOVANA NA PROSLAVO DNEVA RUDARJEV. V NAS SO VIDELI JUGOSLAVIJO, KI IMA v tem Športu veliko veljavo Prvo polovico decembra smo bili rokometaši Slovana gostje poljskih rudarjev: 4. decembra je njihov praznik — dan rudarjev, ki ga slave najimenitneje v Katovvicah oziroma v Zabrzu. Tu je bila glavna proslava za katowiški bazen, nanjo so povabili kot častne goste tudi nas. Po proslavi je bil banket, zatem pa smo se odpeljali na otvoritev turnirja, kjer smo odigrali že uro kasneje glavno tekmo. Vse bi bilo v redu, če bi ne prispeli v Katovvice prav na ta dan zjutraj, potem ko smo dve noči prečuli na vlaku. Druga smola pa je bila v tem, da Poljaki niso imeli o naši ekipi nobenih podatkov in da so vedeli le, da smo Jugoslovani. Jugoslovane nasploh zelo cenijo, posebno še v rokometu, saj so izgubili doslej še vse reprezentančne dvoboje. Na svetovnem prvenstvu v Pragi so se uvrstili Poljaki slabše kot Jugoslovani, za tem pa so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Med drugim je njihova reprezentanca porazila bivše svetovne prvake — vzhodne Nemce — kar s 5 goli razlike. Toliko torej o rokometni moči obeh držav. Jasno nam je bilo, da se nam ne bodo predstavili z drugorazrednimi ekipami, toda prvi dan so nam postavili nasproti II. reprezentanco rudarjev, drugi dan pa I. ekipo. Kaj pomeni reprezentanca rudarjev, o tem pa pozneje. GOSTOLJUBNOST IN PRIJAZNOST BREZ PRIMERE. ŠOLSTVO, TELESNA KULTURA IN KULTURA SO NA ZELO VISOKI STOPNJI. VODKO PIJEJO ZATO, DA BI LAHKO ZGRADILI VEC NOVIH ŠOLSKIH IN ŠPORTNIH OBJEKTOV POLOŽILI SMO VENEC V OSWIECIMU. NA POSTAJI JANTARNE POTI. 10 TON PRAHU DNEVNO NA KATOtVICE. PLANETARIJ Spodobi se, da vendarle že povem, kje smo pravzaprav bili Katowice so oddaljene od češke in vzhodnonemške meje približno 80 km. To mesto je bilo pred vojno sicer Poljsko, toda že sosednje Zabrze so bile nemške. Nemci te izgube ne morejo pozabiti, kajti to je Slezi ja, to pa pomeni: rudinik pri rudniku, med njima pa železarna, in sicer 20 km levo, 20 km desno, naprej in nazaj. Kamor se pelješ in greš, povsod črni prah, železniški tiri, poslopja1, pa spet tiri... Pravzaprav tujec ne more ugotoviti, kje je meja med dvema mestoma. Tej hiši pravijo še Katowice, sosed pa je že v Chorzovvu. Vsi ti rudniki, železarne in naselja tvorijo 4 mesta: Chorzow, Katovvice, Glivvice, in Zabrze, raztezajo se v premeru kakih 40 km in imajo skupno več kot pol milijona prebivalcev. Na tem delčku poljske zemlje je skoncentriran malone ves poljski rokomet in kvaliteta nogometa: 5 ekip s tega področja zaseda vodilna mesta vi. zaseda steber reprezentance pa je prvak II. lige Po- MOŠČANSKA Lf t lJ l Afi šport gon Zabrze z najboljšim rokometašem Poljske Holewo. Se bolj kot sloves naših nasprotnikov nas je presenetila njihova gostoljubnost. Slovanska gostoljubnost je znana, mi (čeprav Slovani) smo jo prav spoznali šele tu... Šport ima pri Poljakih eno najpomembnejših vlog v vsakdanjem življenju. Jugoslovane spoštujejo kot narode, ki so se postavili na svoje noge in nam to malone zavidajo. To vse so bili čini tel ji, ki so še posebej prispevali k njihovi gostoljubnosti, mi pa se je bomo še dolgo spominjali. Zato smo tudi tem laže našli skupni jezik — mi slovenski-ruski, oni poljski-ruski — pa smo se razumeli. Na turnirju so sodelovale tudi igralke iz Vzhodne Nemčije. Njihova prisotnost nam je dala povod, da smo skupno rekli marsikakšno na njihov račun. Poljaki jim ne morejo pozabiti Osvvieeima, pa naj bodo to vzhodni ali zahodni Nemci. O Nemcih nam je trener poljske državne reprezentance povedal tole: Ko so bili na mednarodnem turnirju v vzhodnem delu Berlina, so imeli tudi banket. Pa ga je povabil nemški kolega — trener na vodko k točilni miza. Stopita tja in Nemec naroči 2 vodki; spijeta jih in Nemec vpraša, če bi še eno. Poljak je za to in spijeta še eno. Potem pokliče Nemec natakarja in reče: »Plačam 2 vodki!« Poljak je porabil za svoji 2 vodki baje skoraj vse svoje devize. Ko smo že pri vodki, naj povem, da pijejo Poljaki skoraj izključno to pijačo. Svojega vina nimajo, hmelj za svoje precej slabo pivo pa uvažajo iz Jugoslavije. Vodke spijejo kar precej, vendar je pijanec redkost... Pravijo, da pijejo vodko največ zato, da podpirajo šport, kulturo in prosveto. Pravzaprav pije vsak zavedni Poljak izključno zato. Četrt litra vodke stane v dinarjih približno 1.100 dinarjev. Vino, ki je uvoženo, pa stane v revslavracijl (npr. to-kajec) nekaj več kot 10.000 dinarjev liter. Ogromen procent tega denarja pa je namenjen izključno za šolstvo, kulturo in telesno kulturo. Sploh je to troje Poljakom najvažnejše v vsakdanjem življenju in ne pretiravam, če rečem, da je pomembnejša kot osebni standart. Seveda podpirajo ta področja tudi iz drugih sredstev. Vse to se seveda zelo pozna. Bili smo v mnogih športnih dvoranah, opazili pa smo tudi da Poljaki s sredstvi, iz katerih bi uspelo pri nas sezidati eno dvorano, napravijo vsaj tri. V njih je sicer le najnujnejše in skromno, vendar povsem ustreza svojemu namenu. Ne ravno lepo, pač pa praktično. Šolska telesna vzgoja je na prav tako visoki stopnji. Pouk je obvezen, /tako kot pri nas npr. računanje od 1. razreda dalje. Za šolsko telesno vzgojo skrbi zvezni organ za šolstvo, za šolski šport pa zvezni organ za šolski šport, ki to tudi financira. O športnih napravah pri šolah še to: mnogo šol ima poleg telovadnice že tudi bazen. Leta 1968 bodo Poljaki slavili 1000 let svoje državnosti. Na to se pripravljajo z geslom: 1000 let Poljske — 1000 novih kompletnih šol! O izpolnitvi tega nihče ne dvomi. Poljaki so na letošnjih olimpijskih igrah dobili 21 medalj, od tega 7 zlatih. Seveda smo hoteli obiskati Osvviecim (Auschvvitz). Nemške igralke niso imele te želje (pravzaprav njihovi funkcionarji). Želeli so v Zakopane, vendar so jih Poljaki mimogrede gostoljubno popeljali tudi v Osvviecim. Prav pred 'kratkim je bil tam odprt jugoslovanski muzej, ki smo ga obiskali med prvimi. Položili smo venec k zidu pred hišo smrti, v kateri so bile celice 90 X 90 cm. — za 4 ujetnike, ki so prišli v celico in dz nje skozi vhod, velik kot pri pasji uti. Se sedaj niso vse zgradbe pripravljene za ogled, za obiske pa tudi še ni odprt Birckenau, resnični Auschvvitz, ki je nekaj kilometrov vstran od Os-vviecima. Birckenau je bil skrit očem in tu so se dogodili največji zločini Auschvvitza. Iz Osvvieeima smo odšli v znamenito staro prestolnico Poljske Krakov. Mesto se ni izneverilo stari tradiciji glavne postaje jantarne poti in tako smo edino v Krakovu videli tudi pravi jantar. Pravijo, da je Poljska domovina jantarja; mi tega nismo mogli reči, kajti naprodaj je bil le v eni edini trgovini v Krakovu in še to so nam pokazali domačini. V Krakovu so čudovite ogromne stavbe, center pa je še vedno impozantna tržnica iz časov jantarne poti in še vediho služi svojemu namenu. Obiskali smo tudi znani samostan v Czenstochovvi. Pri Saj smo lahko. Igrali smo s prvo in drugo reprezentanco Slezije in izgubili 36 : 29 in 29 : 23. Z deveto ekipo Poljske, Sparto iz Katovvic, smo doživeli največji poraz (26:15), toda — po dveh nočeh potovanja smo igrali 3 dni zapored z najmočnejšimi nasprotniki — to pa je bila tretja tekma. Po tej tekmi smo imeli 2 dni počitka, nato pa smo odšli v Lodz, kjer nas je le po zaslugi domačega sodnika porazil sedmi na lestvici — Anilana — z 22 : 21. Po dnevu počitka smo nato odpravili drugoliga-ša Start z 22 : 16, nakar nas je v zadnji tekmi turneje zanesljivo odpravil domači sodnik (v srečanju s peto ekipo Poljske AKS Chorzow) z 28 : 21 (polčas 11 : 15), čeprav rezultat tega ne kaže; 15 minut pred koncem smo še vedno vodili za 4 gole. Prejeli smo več golov, kolikor jih bomo verjetno prejeli po zaključku obeh delov slovenskega prvenstva. Temu sta kriva tudi leš in slaba razsvetljava. Dvorane, kjer smo igrali, so izredno enostavne: iešnato Igrišče, okoli njega zid in zgoraj streha. Seveda, tudi sodniki so bili domači, toda temu se tudi ne da izogniti. Poljaki so prav sedaj sredi svoje sezone, ki poteka v dvoranah. Na prostem igrajo v glavnem veliki rokomet. Najboljši nas ve zanj vsak otrok, saj je gotovo vsakdo prebral vsaj Križarje, če ne tudi Potop, Z ognjem in mečem in Mladi vitez slovitega Sienkiewicza. Predstava se povsem ujema s stvarnostjo. Omeniti pa velja še eno znamenitost, in sicer katowiški planetarij, sedmi po velikosti na svetu. Tam smo prisostvovali uri za učence srednjih šol. Predavanje je bilo seveda v poljskem jeziku; česar nismo razumeli, nam je čudovito projiciral ogromni aparat Carla Zeissa. To je aparat, ki projicira na strop planetarija celotno nočno nebo v vseh letnih časih, z vsemi spremembami in premiki ter pričara celo meteorje in komete. Nihče od nas ni kaj prida seznanjen z astronomijo in ta aparat je bil za nas pravo čudo. Planetarij stoji na edini vzpetini, kar jih je verjetno v tej ravnini. Tako je to edina točka, s katere j e možen razgled, samo... Naši gostitelji so nam povedali, da so levo od nas Katovvice. Dan je bil jasen, vendar smo videli le sive obrise hiš. Za nami je Si-mianovicz — opazili smo nekaj dimnikov in 6 nebotičnikov. No, desno so pa Zabrze — to, kar smo videli, je bila le gosta, črna zavesa, kajti Zabrze od tu se nikoli ne vidijo, čeprav niso oddaljene niti 3 km. Nad vso Slezijo visi črna zavesa premogovega dima iin iz te zavese pade samo na ka-tovviški bazen dnevno 10 ton črnega prahu. igralec Poljske v velikem rokometu je demonstriral svoje znanje tudi v malem — predvsem našemu vratarju Sokliču — in dal v eni tekmi 14 golov. V tolažbo nam je le to, da je Bregula daleč najboljši strelec poljske lige in je dal prav toliko golov tudi že sredii Bukarešte svetovnim prvakom Romunom. Naši igralci so zadovoljili — manj sicer obramba, zaradi že naštetih vzrokov; zato pa je bil odličen napad, ki je brezhibno izpeljal nekaj novih taktičnih variant. Kot posamezniki so se v prvih tekmah odlikovala krila ŽMUC in GOLJA, v nadaljevanju pa so prišli v formo tudi zunanji igralci. Najboljši igralci so bili: Djakič 21 golov, Majerle in Golja po 18, Žmuc in Sturm 13. Vse gole, ki smo jih dobili, je prejel Janez Soklič, za katerega žal nismo imeli enakovredne zamenjave. Kljub temu je branil zelo dobro. Naša igra je bila publiki všeč, o dinamiki in lepoti pa pričajo tudi rezultati: mnogo golov in preobratov v igri. Sedaj, ko smo zopet doma, si kar najbolj želimo, da našim gostiteljem povrnemo ta-k6 gostoljubnost kot tudi boje na športnem terenu, čeprav smo pri tem močno v skrbeh, kaj od tega bo lažje storiti, oziroma kaj bo manj težko... Vsem občanom mnoga nadooollstoa o novem letu družbenopolitične organizacije občine Ljubljana Moste - Polje ... IN KONČNO, NAS VRATAR JE DODOBRA SPOZNAL NAJBOLJŠEGA STRELCA POLJSKE. DVORANE Z LESNATIM IGRIŠČEM. NAS NAPAD JE BIL ODLIČEN. V GOSTEH JE TEŽKO ZMAGATI, POSEBNO SE S PRVOLIGAŠI. ZADOVOLJNI SMO Z VSEM ... HOKEJISTI SLA VIJE NA ČEŠKEM Prav te dni so na 10-dnevnem treningu na Češkem prvaki Slovenije v hokeju na ledu — Slavija iz Vevč. Tam so gostje HK Tesla iz Par-dubic. Pod vodstvom trenerja Jožeta Bezlaja trenirajo naslednji igralci: Bricelj, Črne, Erce-govič, Gamberger, Go-Ijar, Habič, Kralj, Kvar-tuh, brata Lomovšek in brata Lešnjak, Majdič, Oblak, Pungerčar, Sekirnik, Smerkolj, Gostinčar in Zgonc; celotno odpravo vodita predsednik kluba Franc Vide in tajnik Janko Vidic. SMUČARSKI TEČAJI Šolska vodstva so za zimske počitnice v glavnem že pripravljena. Zvedeli smo, da bodo tudi letos organizirala-tradicionalne smučarske tečaje v krajih, kjer bo zanesljiv0 sneg. Zato bo osnovna šola Vide Pregare zopet odšla v Ja' vomiški rovt, osn. š. Kette-Murn in gimnazija Moste gresta v Žiri, osn. š. Jarše in SCTP pa se še nista odločil® za kraj. Solarji iz Polja se bodo zopet vozili vsak dan z avtobusom na Prežganje, le o So-strčanih ni še nič znanega. NASTOP TELOVADCEV V DOLSKEM Prvič po dolgem času so zopet javno pokazali svoje znanje telovadci Dolskega. N® akademiji v počastitev 29. novembra so nastopili s 3 samostojnimi točkami, kar je n®" dvomno zasluga načelnika JO' žeta Peterke in Ivke Zupančič. Sedaj se pripravljajo na občinsko prvenstvo pionir)® in pionirk v vajah na orodju- PRVIČ PRVENSTVO NAS® OBČINE V VAJAH NA ORODJU Drugo nedeljo v novem Ih> prvič v naši občini sko prvenstvo v orodni tel vadbi. Tekmovanje bo v ganizaciji TVD Partizan na jama, in sicer za pionirje _ za pionirke pa 1m> prvenst ^ februarja. Tekmovali bodo. preskokih in obveznih vaj ' ki sta jili sestavila Može Ma rič in Marjan Gostinčar- PLENUM DŠD SLOVAK Ob koncu koledarskega ^^ so se sestali upravni od in člani Slovanovih ^ se pogovore o tekočih P^0,^ mih in o bodočem delu. na ugotovitev je, da je Sto ^ prav gotovo športno društvo. ^ v Sloveniji največ svojm posveti množičnosti. O usPtp(>-na tem področju skoraj 111 L0. trebno govoriti, saj so SP ^ znani. Posebno pozorno® tjjjt predstavniki klubov PvgLjiil v svojih referatih Vsi disKUt tanti pa so se strinjali ^ vzgoji tekmovalcev. v dvOfr ‘8* * poglavitnih točkah: vana bi bilo mnogo J^t^vod' bi našli odziv pri šolski go-stvih in učiteljih telesne je. Šolska telesna vzgPJ ]<,#• največji problem teles n ( go, ture današnjlce. Skl cm .^je da je potrebno za ‘ gaJ- sedanjega stanja podvz najostrejše ukrepe. Problem, ki je n®' šen, pa posredujemo VTv; k0" šim občanom v preims , Aalikarji so v zvezni _ .j-jetn0 gometaši se bodo uvrstili v II. zvezno im '^koke možnosti imajo ]u1,f0ietP®' metaši. To je plod do ^ Ae\* ga široko zastavljeni^ n pi Za vse klube DSD S ^55 znaša proračun za l®1 milijonov dinarjev • • •