Naši kraji tn Ifndje Žalostna smrt Peregrina Rodeta Vzorno marljivi kamniški avtobusni podjetnik je v torek zvečer utonil, zadet od kapi v malem bazenu Kamnik, 17. avgusta. Našega Peregrina ni več med živimi. Kdo bi mogel verjeti tej žalostni, nepričakovani novici? Ob 20. uri je še večerjal v veseli družbi pri Cererju, kjer je s tistim poseb- nim humorjem, ki je bil lasten samo nje- mu in ki ga je v kratkem času napravil za najbolj popularnega človeka v vsem kam- niškem okraju, zabaval številno družbo m jo vabil v četrtek s seboj na brezplačen izlet s svojim novim avtobusom — 38se- dežno »Tatro«, najlepšim in največjim vo- zilom, kar jih obratuje sedaj v banovini. Pi vil je, da roma sedaj »Tatra« v Ljublja- ni od enega obrtnika do drugega, da jo bo- do lepo opremili kakor kak salon. V če- trtek jo bo pripeljal v Kamnik in takrat poj demo na Bled, prihodnjo nedeljo pa v Novo mesto na reklamno vožnjo po nje- govi novi avtobusni progi Novo mesto - Ljubljana, katero je pred tednom prevzel od podjetja Klina r. Mladi, komaj 281etnl podjetnik Peregrin Rode je bil vesel, da se bo kmalu lahko postavil z najlepšim avto- busom. Po vročem dnevu se je hotel še ohladi- ti v mrzli vodi in je po večerji odšel s svojima šoferjema Križem in Verdnikom na kopališče. V malem bazenu je skočil v vodo, iz katere pa ni več prišel. Preveč je bil razgret in zadet od srčne kapi je izgi- nil v vodi. Sokopalca sta ga takoj pogre- šila in ga po daljšem trudu potegnila iz vode. Skušali so ga z umetnim dihanjem zbuditi k življenju, toda zaman. Peregrin Rode je bil mrtev. Njegova nenadna smrt je globoko pre- tresla ves Kamnik in vsakega, kdor je po- znal pridnega, podjetnega mladega moža. Vsi so ga imeli radi, svojim uslužbencem je bil pravi brat. Bil je vedno dobre volje, za vsakega je imel kako šaljivo pripombo, poznal je vsakega po imenu in vsi so po- znali njega in ga klicali le s krstnim ime- nom Peregrin. Z brezprimerno pridnostjo je ustanovil lepo uspevajoče podjetje. Ve- lika škoda, da ga je sredi največjih načr- tov doletela tako tragična usoda. Kamnik ne bo kmalu imel tako podjetnega člove- ka. Po rodu je bil iz premožne napredne Rodetove hiše iz Rov, rodil se je 30. mar- ca 1904. Najmlajšega sina sta posebno lju- bila njegova roditelja in ju je z njegovo smrtjo zadel najhujši udarec. Kaj bo se- daj z njegovim avtobusnim podjetjem, je v rokah oblastev. Peregrinov brat Lojze je takoj vložil prošnjo, da bi dobil po bratu koncesijo. V interesu občinstva je, da se prošnja reši tako, da ne bo promet pre- kinjen in da s trudom in težavo ustanov- ljeno domače podjetje ostane tudi vnaprej v domačih rokah. Silno neurje v Slovenskih goricah Orkan, kakor ga prebivalstvo ne pomni — Posledica bude toče Ptuj, 17. avgusta, fo neznosni sopari, ki je vladala zadnje Sni pri nas, so včeraj okoli 19. nenadoma zagrnili nebo težki črni oblaki. Nastal je silovit vihar, mesto je bilo nenadoma za- vito v gosto meglo in vlila se je huda plo- ha, men katero je tudi padala toča. Nevih- ta je tr&jala nad pol ure. Mestne ulice so se mahoma izpraznile, kar je bil-, ludi edi- no prav, ker je opeka raz strehe kar deže- vala. Mrcgo streh je vihar razkril, po uli- cah ležalo mnogo drob^v. Še žalostneie pa je bilo z drevjem. Veli- ko so trpeli nasadi v mestnem parku. Naj- huje pa je razdejalo kolodvorske drevore- de- Tu je vihar naravnost s koreninami iz- ruval nad deset močnih kostanjev in lip. Pa tudi ostalo drevje je zelo oklestilo. Rav- no tako žalostna slika je bila na Ljutomer- ski cesti. Poleg tega je bila delno uničena električna napeljava. Zelo so trpeli tudi ptički. Neka ženska je nabrala v kolodvor- skem drevoredu poln predpasnik vrabcev, ki jih je vihar treščil z drevja na tla. Take nevihte se tudi najstarejši ljudje ne spo- minjajo. Maribor, 17. vagusta. V torek je divjala nad severovzhodnim delom Slovenskih goric silna nevihta, ki so ji sledile katastrofalne posledice. Okrog 19. ure se je nebo močno stemnilo. Pripo- dil se je tako silen vihar, kakršnega ljudje ne pomnijo. Povzročil je ogromno škodo. «Ruval je drevje, odkrival strehe in metal opeko daleč stran, podiral kozolce in go- spodar ska poslopja ter dimnike in končno lomii brzojavne drogove, da je bila tele- fonska zveza s kraji teh delov Slovenskih goric prekinjena. Ogromno škodo je po- vzročil zlasti pri sadnem drevju in v vino- gradih okrog Jarenine, Št. IIja, Sv. Jakooa, Sv. Marjete in Marije Snežne. Tam se je za viharjem vsula iz temnih oblakov še debela toča, ki je uničila vse, kar je vihar- ju kljubo\'ala. Uničene so gorice in vsi polj- ski pridelki, tako da je tamošnje prebival- stvo najhuje prizadeto. Nesrečne žrtve planin V Karavankah je na plezalni turi omahnil v smrt mlad turist iz Borovelj — Tragedija pri Sedmerih jezerih — V dveh družinah štirje ponesrečenci Ljubljana. 17. avgusta. Izmed mnogih turistov, ki so prihiteli na naše vrhove Karavank v nedeljo, si je uso- da izbrala za svojo žrtev mladega našega rojaka iz Borovelj, 281etnega puškarja Hin- ka Kramerja. V priljubljenih planinah je našel prerano smrt v nedeljo v prvih po- poldanskih urah. V Zeleniški koči se je v nedeljo zjutraj seznanila z manjšo skupino turistov iz Ljub- ljane petorica koroških planinarjev, med njimi Hinko Kramer. Ljubljanski turisti, med katerimi so bili g. AvguS Kregar, monter pri tvrdki Siemens v Beogradu, ki je doma na dopustu, gdč. Regina šušterši- ceva in g. Pavle Erzin. so v nedeljo doj>ol- dne skupno s koroškimi planinci krenili iz koče. Ljubljančani so krenili na Može, Ko- rošci pa na Brado. Brado tvori skupina 15 skal in so bili zaradi tega koroški planinci pri plezanju precej razkropljeni. Še prej v koči so se izgovarjali, da se bodo sestali na Velikem Stolu. Ljubljančani, ki so bili že več dni v planinah ter so napravili že ture na Stol. Srednji in Nemški vrh, 90 se tokrat zadovoljili s krajšo turo ter se že zvečer vrnili v kočo. Drugo jutro jim je pripove- doval oskrbnik koče, da je slišal sredi noči neke klice na pomoč. Temu pripovedovanju ni nihče posvečal posebne pozornosti, ker so bile planine polne nedeljskih izletnikov in si je vsakdo misliL da so nekateri klicali tudi iz prešernosti. V ponedeljek pa ?o došli v kočo koroški turisti ter povpraše- vali za svojim tovarišem Kramerjem. Eden izmed njih je tudi pripovedoval, da je Kra- mer med plezanjem zaostal, da pa n;egove- mu zaostanku ni nihče posvečal posebne pozornosti, ker je bil že prej dogovorjen sestanek po končani turi. Precej časa so se vsi tolažili tudi z mislijo, da se je pogre- šani tovariš priključil kaki drugi skupini turistov. Na poti je bilo namreč še precej drugih planincev iz Koroške in tudi od trži- ške strani so prihajale vedno nove sku- pine. Včeraj zjutraj pa je prisj>el v zeleniško kočo iz Borovelj tudi Kramerjev oče v ve- Kralj Matjaž in Slovenci V nedeljo bodo na Peci z narodno svečanostjo odkrili Pirnatov kip kralja Matjaža. Strašna je bila stiska, v kateri je živelo slovensko ljudstvo ob zatonu srednjega veka. Kmet, ki je za časa domačih sloven- skih vojvod in knezov sv-oboden obdeloval svojo zemljo, je sedaj tlačanil na isti zem- lji, ki so mu jo pa tekom stoletij odvzeli frankovski kralji in jo kot fevde podarili nemškim plemičem. Brez pomoči in brez zaščite je moral prenašati nepopisne nad- loge, ki so v 15. stoletju, zlasti v drugi po- lovici, po vrsti prihajale nanj. Od leta 1470 do 1484 so Turfti vsako leto pustošili po naših deželah; od leta 1480 do 1487 so ogrske čete ropale po Štajerskem in Koroškem, cesarsko vojske pa, ki naj bi branile deželo pred Ogri, niso nič manj div- jale nad slovenskim kmetom. Hudo nesre- čo so pomenili silni roji kobilic, ki so dve leti zaporedoma popolnoma uničili letino. Vrh vseh tegob pa so žulšli obubožano ljud- stvo še neznosni davki, ki niso bili nikdar poprej toliki, kakor baš v tej dobi brez- končnih vojn, in ki jih .ie cesarska gospo- ska neizprosno pobirala. Zgodovina poroča o izrednem osebnem davku, ki so ga mo- rali plačevati tudi mjisiromašnejši fljudije, celo hlapci in dekle. Tn nikdar prej ni terjal grajščak desetine s toliko okrutnostjo, sa- movoljnostjo in nenasitnostjo in tudi valp- tov bič na nikdar •—rei padal tako ne- usmiljeno po kmetskih hrbtih. Ali je tedaj čudno, če je kmet pri takih razmerah obupal in sklenil si sam poma- gati? Graščake, ki so se zapirali v trdne gradove, je smatral za svoje največje ne- prijatelje; v njih, sfploh v plemstvu, je videl vzrok svojemu obupnemu položaju, svoje- mu b edin emu življenju. Trpljenja je bilo preveč, kmetska nevolia je jela prekipeva- ti: izbruhnili so prvi upori slovenskih kme- tov. To so bili čini obupa. Spričo takratnih razmer so se morali končati s porazom. Udu š en i so bili z mečem in vislicami. Nad tlačani sta zavladala še z veoio okrutnost- jo grajski jarem in valptov bič. Nasproti slovenskim kmetom pa so živeti takrat nji- hovi sosedije, ogrski kmetje, v najflepšem mi- ru. Njihov kralj, Matija Korvrn, je bil naj- boljši bmetski prijatelj ter jih je vedno bra- nil,- da jih pJemiči in graščaki niso preveč zatirali. Sam je šel v vinograd, zgrabil za motiko jn zahteval od svojih spremljeval- cev, naj tudj oni kopljejo z njim, da spo- znajo delo in trpljenje kmetovalca. Glas o tej njegovi dobroti se je raznesel tudi med slovenskimi kmeti in njegovo ime se ie po- veličevalo od ust do ust Zaslovel pa je kralj Matija med sloven- likih skrbeh zaradi svojega sina - edinca. Eden od koroških turistov, ki je bil pri usodni turi Kramerju najbližji, je namreč odhitel v Borovlje ter razodel očetu svoje zle slutnje. Oče se je v velikih skrbeh takoj T>odal čez mejo. G. Avgust Kregar, ki se je dobro spominjal, po kateri poti je krenil pogrešani Hinko Kramer, se je odpravil v to smer ter je našel najprej Kramerjev suknjič, kmalu zatem pa krvavo sled. Po tej je tudi prišel do nesrečnega rojaka, ki je bil že mrtev. Našel ga je kakih 100 m izpod plezalne smeri na obronku, obrašče- nem s travo. Iz jx>!ožaja ponesrečenca se je dalo sklepati, da mu je spodrsnilo na skali, po kateri je plezal, da pa se je po- tem med padcem še živ odbil od neke dru- ge skale, se na kakem obronku obdržal in skušal plezati navzcor, dokler ga niso za- pustile moči in dokler se ni poj>elial na- vzdol do kraja, kjer so ga našli. Glavo ie imel močno razbito ter je najbrž izkrvavel, v kolikor ni smrti pospešila tudi huda solnčna pripeka. Truplo nesrečnega mladeniča so prenesli najprej v planinsko kočo, od tam pa včeraj popoldne do meje, kjer so se g. Kregar in njegovi tovariši poslovili od potrtega očeta in koroških planincev, ki so od meje naprej sami odpremili pokojnega tovariša v Bo- rovlje. Hinko je prihajal redno vsako leto na naše planine, bil je izvrsten turist, uso- da pa mu je naklonila smrt v planinah, kjer je pred dobrima dvema letoma končal svoje življenje tudi njegov brat. Najbrž v istem času, ko je umiral koroški rojak je našel smrt pod Triglavom velik ljubitelj planin s. Mirko Kunay, uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Kruta usoda je med obema napravila sa- mo razliko v načinu smrti, od obeh rodbin pa sta že dva brata našla smrt v planinah. Kunayev brat se je namreč pred leti pone- srečil na Črni prsti. G. Mirko Kunay je bil na dopustu pri svoji sestri v Stari Fužini, odkoder je delal izlete v gore. Že 11. t m. je odšel z doma ter je v družbi in tudi sam napravil že več tur. V četrtek je z nekim tovarišem naročil, nai preskrbe zanj pre- nočišče v koči pri Sedmerih jezerih. Ko so tovariši prispeli tja in ga niso našli, eo mislili, da je svoje načrte spremenil. V po- nedeljek pa so ga neki drugi turisti našli mrtvega blizu Sedmerih jezerih. Ležal je ob nekem studenčku, poleg njega pa je bil razbit kozarec, iz česar se da sklepati, da ga je zadela kap ali pa da je j>odle"el soln- čarici. Ko so ga našli, je bil že precej časa mrtev. Truplo tragično preminilega planin- ca eo prenesli v Bohinj, kjer ie pokopan tudi njegov brat Uboj v vinskem hramu Bučka, 17. avgusta. Lepa solnčna nedelja je izvabila mnogo ljudi v vinske gorice, kjer je vladalo po hramih veselo razpoloženje in v obilnem pi jančevanju so potekale popoldanske ure. Tudi v vinskih goricah v Straži se je po zidanicah nabralo mnogo ljudi. Posebno ja bilo živahno v vinskem hramu nekega vi- nogradnika, kjer se je dobilo zelo dobro vino po nizki ceni. V tej zidanici sta pila poleg drugih tudi posestnika Janez Mugon in Tone Maruši č, oba iz Rovišč pri Stu- dencu. Vino je kmalu pokazalo svojo moč; pivci so se opili in pričela so se medseboj- na zbadanja. Kmalu so se izcimili prepiri. Posestnika Marušič in Mugon sta se spo- četka mirno pogovarjala, po vsakem litru pa sta bila glasnejša i,n sta slednjič začela drug na drugega vpiti. Mugon je Maruši- ču marsikaj žaljivega očital, Marušič pa ja Milijonski film »Ufe« ob glo- boko znižanih cenah! Samo še danes ob 4., %8 in 9% zvečer. Bombe na Monte Cario HANS ALBERS ANA STEN HEINZ R1IIMANN Sijajna pustolovščina v rajskem mestu ob čarobni morski obali. Film velikega sveta, razkošja, solnca in najlepših žen. Očarljivi nepozabni šlagerji! Nov Paramountov zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. SCHICHT0V RADI0N _/>>v.y.y.v,j JR 10-32 elejše in preprosto kakor A~B"C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi BOJHAJ. v raztopini perilo 20-30 minut ^IZPIRAJ perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi pridno vračal milo za drago. Zaradi Ma- ruši čevih besed se je Mugon čutil razžalje- nega in ker je sam sebe smatral za orjaka nasproti neznatnemu in šibkemu Maruši ču, je sunil nasprotnika v prsi, da se je opo- tekel. Čim se je Marušič dvignil, je takoj po- grabil na tleh ležeči kol, ga pretrl na dvo- je in z debelejšo polovico +ako močno uda- ril Mugona po glavi, da se je zrušil na tla in obležal nezavesten. Hudo poškodovane* ga posestnika so nato odpeljali domov v Rovišče, kjer je okrog polnoči podlegel močnemu udarcu, ne da bi se bil še zave- del. Marušič je po svojem dejanju takoj odšel na Rako, kjer se je javil orožnikom, češ, da je nekoga udaril s kolegi; ker ni povedal ničesar točnega in so orožniki mi- slili ,da poškodba ni huda, so ga kmalu od- pustili, rekoč mu, da pridejo naslednji dan sami v Rovišče in si bodo položaj ogledali. Res so prišli v ponedeljek in so takoj are- tirali Marušiča ter ga odvedli v Krško v sodne zapore. S seboj je nesel obe polo- vici debelega kola kot corpus delieti. Vče- raj so pokojnega Mugona v Roviščah ob- ducirali. Zdaj je preiskava žalostnega de- janja v polnem razvoju. Na okusni razstavi narodnih vezenin Ljubljana, 17. avgusta. Razstava narodnih vezenin ge. Nevenke Steindlove pod okriljem Splošnega ženske- ga društva v Jakopičevem paviljonu vzbu- ja pozornost. Razstava sama po sebi res ni bogata po obilici razstavljenih predme- tov, pač pa prikazuje izrazite motive v raz- nih stilih in napravi na vsakogar prav do- ber vtis. Razstavljalka sama je vsakomur pripravljena raztolmačiti posebnosti in ta- ko ljubeznivo poduči tudi one. ki doslej niso imeli posebnega razumevanja in zani- manja za domačo umetnost narodov. Poleg razstavljenih predmetov je tvrdka Herz- manskv primerno namestila razne cvetlice in zelenje, ki popolnoma ustrezajo okusu in doprinašajo k smiselnosti razstave. Pro- zorni papir, s katerim je pokrit razstavlje- ni materija!, pa je dobavila tvrdka Tičar. Takoj pri vhodu na levi so razstavljeni primitivni vzorci narodne umetnosti v eno- stavnih geometrijskih ornamentih. Po teh vzorcih so izdelane tudi nekatere kasete. Dalje so razstavljene čipke z obilnimi re- nesančnimi motivi prebogate ornamentike, ki se naslanja tudi na gotski slog. Kopija teh motivov je izdelala ga. razstavljalka sama. Poleg čipk v mešanem gotsko^rene- sančnem slogu so razstavljene tudi čipke v strogem renesančnem slogu. Dalje so raz- stavljeni čisti narodni motivi s cvetkami v živih naravnih barvah, precej naivni, ka- kor jih izražajo vsi narodi. Tako se ti mo» tivi, ki so deloma tudi turški, le malo lo- čijo tudi od drugih. Prav prijeten vtis na- pravijo izdelki iz biedermaverske dobe, naglašujoči prijetno nežnost in intimnost, ki se je uveljavljala v tisti dobi. po presta- nih vojnah v spokojnem miru in topli do- mačnosti. Dokaj mračni, a vendarle močni so koptski, gotski in staroperuanski motivi Obilje in pompoznost pa prikazujejo zo- pet arabski narodni motivi; zlasti lepo ja delo, izvršeno po platnici korana. Pozna se vpliv Mavrov zlasti pri španski narodni umetnosti. Tu se blesti vse v zlatu in sre- bru in napravlja pom pozen vtis. Prav take so tudi arabeske Bizantincev, in ti so spet vplivali na umetnost, ki se je razvila po- zneje v severni Afriki. Povsem tuj in tež- ko razumljiv nam je kitajski stil, v kate- rega se navzlic njegovim lepotam komaj vživljamo, doumeti ga ne moremo. Razstava bo otvorjena še nekaj dm in je že glede na obilje barv in ornamentike pač vredna, da si jo vsakdo ogleda. Brata je okradel Ptuj, 15. avgusta. Mlakarju Janezu, posestniku iz Vareje, je bilo v eni zadnjih noči vlomljeno v vinsko klet v Strmcu, iz katere je vlomilec odne- sel 42 litrov vina, 14 litrov tropinovke m eno vinsko natego, dočim je ena ležala razbita na tleh. Vlomilec je prežagal zuna- njo ključavnico z žago, nakar se je v vrata uprl, tako da se je tudi notranja ključavni- ca udala Posestnik je osumil tatvine svojega bra- ta Antona, viničarja v Repišah, pri kate- rem se je izvršila hišna preiskava in so na- šli pri njem nekaj žganja in pa žago s ka- tero ie ključavnico prežagal. Prvotno je Anton vlom tajil, vendar s® je pod težo dokazov uda! in izjavil, da jo vlomil iz maščevanja radi dedščine. Prt vlomu mn je pomagal viničarjev sin Kme- tec Ignac, ki je tudi priznal svoj čin. Naval krvi, tesnob« srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren- čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za- gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. skfcn narodom tudi kot hraber junak in mo- gočen vojskovodja zoper Turke, ki so toli- ko gorja povzročali slovenskim deželam, ln zoper cesarja Friderika, ki je na eni strani stiskal iz ljudstva neznosne davke, na dru- gi strani pa prepuščal ljudstvo samopašno- sti graščakov. Turke je dvakrat premagal; ves čas svojega vladanja je uspešno branil ogrske dežele pred roparskimi vpadi. Užu- gal je cesarja Friderika in mu vzel Dunaj (1485), kjeT je nato sam stoloval do smrti (1490). Graščake in plemiče, takrat kmetu najbolj omirženč stan, je brzdal z železno roko, da se niso prevzeli. Vse to je bilo znano med slovenskim ljudstvom; kajti v tistih časih so Slovenci mnogo občevali z Ogri. Mnogo Slovencev je bilo udinjanih v vojski kralja Matije, drugi zopet so prihajali po kupčiji v ogrske dežele. Močno zvezo med Slovenci in Ogri so posredovali celjski grofje, ki so bili za- radi svojih velikih posestev na Hrvatskem in Ogrskem vplivni ogrski dostojanstveni- ki. Pod vodstvom celjskih grofov so se Slo- venci udeleževali na strani Ogrov vojn zo- per Turke. Da se je kirafj Matija tako zelo priljubi! Slovencem, ima torej svoj vzrok v tedanjih n ep o voljnih dTŽavno-političnih, še bolj pa v preža! ostnih gospodarskih in socijalnih raz- merah. v katerih je živelo naše ljudstvo. Turki, cesarska gosposka, graščaki — tri sile, ki je iz rajih prihajalo gorje in zlo nad kmeta in proti katerim je bil brez moči. Toda kralj Matija je užugal in premagal Turke in cesarja in pokoril prevzetne gra- ščake. Naravno je torej, da je postal kralj Matija kmetskj Mesija. Obrisi zgodovinskih dejstev so s časov- nim odmikanjem dogodkov zbledeli. Zgo- dovinske osebe, ki so zapustile v narodn močne doijime in zgodovinski dogodlke, ki so globoko odjeknili v ljudski duši, je narod prelil v pripovedke in pesmi, času in pro- storu so bile v narodnih pesnitvah zbrisa- ne zgodovinske meje, zgodovinske osebe so izginjale za zastor zgodovinske istine. Na- rod je po svoje preobrazil in zgostil dej- stva v srw>min na vso razburkano dobo. V tem spominu je naravno najbolj poudarje- no, kar je najbolj zadevalo čustveno plat ljudskega življenja in narodovega doživlja- nja in sprejemanja zgodovinskih dogodkov. Težnje in hrepenenja naroda, simpatije in antipatije, ljudski razori in domišljija se mešajo z zgodovinsko resnico. Zgodovinski okvir, ki si ga je narod ustvaril za dobo kralja Matije, ima specifično socialno obe- ležje. Vami pa ie narod vpletel v pesmih in pripovedkah svojo bol im svoie nade, svoj lastni obraz. Tako je mogočni ogrski kralj, Matija Korvin, sin slavnega Ivana Hunyada, velikega zmagovalca Turkov, postal — slo- venski kralj Matjaž. Naš Matjaž torej ni zgodovinska oseba, temveč je v očeh slovenskega kmeta le po CHS ebl I en je vseh junaških dogodkov in plemenitih činov iz dobe kralja Matije Kor- vina. Okoli kiralia Matjaža je slovensko ljudstvo združilo tudi čine drugih slavnih zgodovinskih osebnosti iz iste dobe, n. pr. celjskih grofov, Ivana Hunyada in drugih. V narodnih pesnitvah je kralij Matjaž Slo- vencem prvi narodni junak, podoben kra- ljeviču Marku. Iz koroških pripovedk o kra- lju Matjažu zvemo, da si ga je bilo ljudstvo samo izbralo za kralja na Gosposvetskem poliu in da je stoloval v Krnskem gradu. Noč in dan so bila odprta vrata njegovega gradu; vsak siromak si je lahko izprosil milosti, vsak zatiranec je našel pri njem pravioo in pomoč. Kralj je biil zelo dober in je dal kovati same zlate. Takrat so bili res zlata časi... Koroški Slovenci so torej združili z Matjaževo osebo svoje najstarej- še zgodovinske spomine še iz onih časov, ko so bili narodno samostojni in so si pro- sto volili svoje narodne vojvode. A ko so jim b;le te pravice odvzete in so iiim ostali na boijše čase zgolj otožni spomini, tedaj so pripovedovali svojim vnukom o dobrem kralju Matjažu, ki bo spet prišel. Po narod- nih pripovedkah so si ustvarili vzor dobre- ga in mogočnega vladarja, ki je zanj velja! pregovor: »Kralj Matjaž, zlata doba naša!« Na vzhodnem Štajerskem pa so v pesmi prerokovali: »Kadar bo kralj Matijaž kralj oval, onda bo kmetic dobro kmetoval« omače vesti • Shodj v konjiškem srezu! Konjiški srsz bo ponovno dokazal, da je nacionalna zavest celotnega naroda globoka in resnič- na. Shoda v Vitanju in Sv. Jerneju, ki se bosta vršila 21. t. m. bosta dokazala, da je tudi ta srez odločno pristaš vsenarodne nadstrankarske politike in da obsoja brez- vestno gonjo vseh hujskačev in neodgovor- nih elemer+ov, ki se navdušujejo za spre- membo sedanje politike in za uničenje ve- like in močne Jugoslavije. Shodov se bodo udeležili narodni poslancj iz vseh krajev naše lepe domovine, da tako dokažejo, ka- ko so si Srbi, Hrvati in Slovenci edini v borbi za ohranitev skupne domovine. • Vojaška vest. Zdravnik im vojaški dr- žavni gojenec Milan Kesler je imenovan za saniitenega poročnika. • Ameriški turisti v Dubrovniku. Pred- včerajšnjim je iz New Yonka pri- spel v Dubrovnik veliki luksuzni parobrod »Vulcania« CosuMchova- linija. Izikrcalo se je 200 ameriških turistov in 50 naših iz- seljencev, kii so si ogledali dubrovmiške zna- menitosti ter potem nadaljevali potovanje po Jadranu. • II. mednarodni turnir v bridgeu se bo vršili v hotelu Toplicah na Bledu od 19,—21. t. m. pod vodstvom mojstra Viljema Mar- sana. Zmagovalec bo dobil naslov prvaka Bleda. Nagrade so raz.pnsa.ne v zneskih 3000 1800, 1200 in 400 Din. Pričetek prediger bo jutri ob 15. • šahovski mojster Pire v Osijeku. Ša- hovski mojster, rojak Pire je predvčeraj- šnjim prispel v Osijek, kjer so ga tamkaj- šnji šahisti navdušeno sprejeli. V Osijeku priredi mojster Pire dve sinmlitanki proti 30 osje šk i m šahnstom. V septembru bo igral T Splitu. • Kongres Udruženja nastavnlkov me- ščanskih šol bo v Banjaluki v dneh 20. in 21. t. m. Četrtimska vožnja je dovoljena, članska dolžnost narekuje čim večjo ude- ležbo. • Mednarodna konferenca železniških ekspertov se bo danes otvorila v Dubrovniku Udeležijo se delegati Češkoslovaške, Polj- ske, RrmnnMe in Jugoslavije. Našo državo zasto;va na konferenca uradnik državnih že- žolez r Jcaip Sieherl. • Jugoslovanski kinološki savez priredi v okviru jesenske razstave Ljubi'anskega velesejma dne S. septembra razstavo Či- stokrvnih p-sov vseh pašam. Opozarjamo na to prireditev vse lastnike čistovzrejenih psov Prijave za to razstavo se sprejema- jo v taims^vu JKS (pisarna dr. Capudra. Ljubljana, Pr a Jakova uL 8). kjer naj se javijo vsi latersemtje ust meno ali rs« meno najpozneje do 24. t. m. • Zveza pvovarriških strokovnjakov kra!ie.i~e Jugoslavije je osnovana in so z odlokom notranjega ministrstva I. br. 2^.66" od 30. juliia t. 1. potrjena njena pravila. Pisarna Zveze ie začasno v stano- vanju g Ferdinanda Hagerja. \Veifertova piv ara Beograd. + S žfcen list dravske banovine objav- lja v >';5 letošnji številki med dragim: Po- daljšan ie veljavnosti odločbe o plačevanju obveznost" nrr-ti inozemstvu; pojasnilo razprsov o uvoznem ocarirnjarnju radiator- jev, parnih kotlov in njihovih delov; do- polnitev nostopnika o prenosu lovskega orožja čez mejo ter carinske olajšave za turiste. • Na Mirno goro v Beli Krajini. Belokra- jimska podružnica SPD priredi v nedeljo 21. t. m. izlet na Mirno goro (1048 ml kjer ima Planinsko društvo svoj lepo urejeni Planinski dom. Prijavljenih je večje števi- lo izletnikov iz Kočevja im Novega mesta Vremensko noročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani števuke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina vetra 6 oblačnost 1—10 1, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Tem peratura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo 17. avgusta Ljubljana 7, 767.6, 19.0, 70, El, 8, „, _; Ljubljana 13, 766.4, 30.0, 40, SW2, 4, —, _; Maribor 7, 766.1. 23.0, 60, NW4, 6, —; Zagreb 7, 766.7, 23.0, 70, SSE, 10, —, —; Beograd 7, 764.9, 21.0, SO, mirno, 6, Sarajevo 7, 766.S. 19.0, 70, mirno, jasno, , —; Skoplje 7, 765.3, 21.0, 50, mirno, jasno, —, Split 7, 764.0, 29.0, 50. NNE2, jasno, —, —; Kumbor 7, 761.6, 20.0, 80, NW4, jasno, —, _; Bab 7, 766,2, 28.0, 50, N6, 6, » * Temperatura: Ljubljana 32.0, 18.0; Ma- ribor 28.0, 20.0; Zagreb 32.0. 22.0; Beograd 33.0, 17.0; Sarajevo 33.0, 15.0; Skopi,je 35.0, 15.0; Sp^ 35.0, 25.0» Kumbor —^ 18.0; Rab _, sv,.0. Sonce vzhaja ob 5.3, zahaja ob 19.5. Luna vzhaja ob 19.45, zahaja ob 5.56. Tudi mešani pevski zbor din jazz-band iz Črnomlja bosta poskrbela za prav prijetno zabavo. Koča bo preskrbljena z gorkiml jedili, jamjoi na ražnju im dobrim vinom po prav nizkih cenah. Prav ugodno železniško zvezo imajo Ljubljančani z izletniškim vla- kom, ka pride v Semič ob 8. Pot s postaje Semiča je dobro markirana im v slabih 2 urah sri po senčnati poti pri koči. Povratek izletniškega vlaka je ob 19.15 iz Semiča, Nazaj grede obiščejo žejni izletniki zidani- ce, kjer se dobe po basa,talni ceni .prav do- bra vina. Večje število izletnikov pride že predvečer na Mirno goro. • V toplice Dobrno so prispeli na zdrav- ljenje gg. bivši poslanik im opolnomočeni minister, sdaj narodni poslanec dr. Bogu- mil Vošnjak z gospo soprogo, senator in tajrailk senata novinar Milan L. Popovi č, dlivizijski general DaskaLovič im šef-uredmik zagrebških »Novosti« dr. Moskowdch z rod- bino. Vsi ti odlični gostije so se nastanili v panzfijonatu »Novi grad«. • Novj grobovi. V Babmem polju je v najlepši moški dobi 44 let po kratkem tr- pljenju umrl ugledni posestnik, trgovec ta gostilničar g. Viktor T r o h a. žalujoči vdovi zapušča drve hčerki. Pogreb splošno spoštovanega moža bo jutri ob 10. — V čestita starosta 78 let je umrla ugledna Ljutomarčanka gospa Marija Stajnko- v a. Pogreb bo danes ob 17. na ljutomer- skem farnem pokopališču. V Vnanjih gori- cah je umrl v starosti 72 let g. Peter O r a ž e m. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 9. — V Slovenski Bistrici je po daljšem bolehanju ugasnilo mnogo obetajo- če življenje g. cand. inž. Prana Paj- 11 e r j a Ob njegovi krsti žaluje mati, ki mu je izkazovala ves čas nežno, ljubečo skrb. Pogreb mladega akademika bo jutri ob 16. — V Ljubljani na Rimski cesti je umrla gospa Lucija Bo ž i če v a, učitelje- va vdova, v visoki starosti $6 let. Pogreb bo jutri ob .pol 16. Pokojnim blag spo- min, žalujočim naše iskreno sožalje! • Rušilec ^Dubrovnik« v Šibeniku. V §1- beniško pristanišče je predvčerajšnjim pri- plul prv,i rušilec naše vojne mornarice j Dubrovnik«. Na njem je prispel v šibenAk tudi komandant vojne mornarice viceadmi- lal Stankovi č. • Vročina v Dalmaciji. V Dalmaciji je v zadnjih dmeh zavladala prava itropična vročina že na vse zgodaj .pokazuje v Spli- tu živo srebro po 25 stopinj Celzija, okoli poldneva pa se navadno dvigne do 40 sto- pinj. Vročina je tem večja, ker že več dni ne piha maištral, ka s svojo svežostjo ubla- žil je klinno na Primorju. • Zanimiv proces v Splitu. Pred senatom okrožnega sodišča v Splitu se je pričela kazenska razprava proti Josipu Pavlovi cu, glavnemu blagajniku podružnice H.ipote- karne bamke v Splitu, zaradi defraivdaoije zneska 1,000.000 dinarjev ter falzrifficiranoa obveznic 7% investicijskega posojila v vi- šina 5 milijonov dinarjev. Defravdaciji so prišli na sled lani decembra. Policija je PaviloviČa aretirala, njegov sokrivec pa je pobegnil v Argentino ter ga tamkajšnja ob- Iastva niso izročila. Za proces vlada v Spli- tu veliko zanimanje. • Zanimiva potnica dospela peš v Jugo- slavijo. Kakor poročajo iz Banjaluke, je 13. t in. prispela tjakaj med potmi,kii in tu- risti, ki skupno potujejo pod devizo >Pot okoli sveta«, tudi starejša gospa po imenu Marija Hribarjeva, ki potuje peš oz Heidel- berga v Carigrad, • Stoletnik v Bihaču. Iz Bihača v Bosni poročajo, da je preteklo soboto slavil tam- kajšnji stavbenik Luka Stanič stoletnico svojega življenja. Mož je vtaljuib svoji viso- ki starosti še vedno čil ter še opravlja razna dela. Po rodu je iz Hrvatskega Pri- morja. V Zagrebu je svojedobmo zgradil poslopje klinike v Draškovtičevd ulici in Di- oničko tiisikarmo. Svoj pokilic je opustil šele pred tremi leti. • Mlada žrtev samokresa, iz Dravograda nam pišejo: V nedeljo po kosilu sta se od- pravljala na dopust poslovodja trgovske podružnice S. Lavrič jn pa 15' letni vajenec Tonček Ramdl oba iz Siv. Pavla pri Prebol- du. Ko sta se .praznično oblekla je Ton- ček zagledal v kovčegm g. Lanrlča samo- kres. Prosil ga je, naj mu ga pokaže, češ da še ni videl samokresa Nič hudega slu- teč je g. Lavmič ustregel Tončkovi želji ter mu pokazal morilmo orožje. Po krat- kem pregledovanju se je samokres nenad- no sprožil, ter zadel nesrečnega dečka v glavo. Prebil mu je lobanjo im je uibogi Tonček v nar mi.n-utab izdihnil. Ko se je g. Lavrič zavedel, kaj se je zgodilo je o nesreči obvestili šefa. Skrivaj je zagrabil samokres ter si hotel vzeti življenje. To namoro je pravočasno preprečiJ šef Remic. Ves zmeden ia odffit s Tončkotao krvjo Je Lavrič o nesreči obvesit.il zdravnika dr. Erata, nakar se je javil orožnikom, ki pa Tak vzoren vladar in pravi narodni junak seveda ne more umreti in ljudstvo veruje, da Matjaž ni umrl. Kako in kje je izginil, o tem pripovedujejo Slovenci različno. Ko- roška pripovedka nravi, da so bili mogoč- nemu kralju zavidina vsi drugi zapadni vla- darji in so združili zoper njega veliko voj- sko. Matjaža so premagali. Z vojsko, ki mu je še ostala, se je umaknil pod Peco; gora se mu je sama' odprla in ga skrila pred so- vražniki. Podzemska dvorana ie sila pro- strana. Sredi nje stoji kamnita miza. za njo sedi Matjaž. Siva brada mu raste okoli mi- ze. Od časa do časa se zbudi in vpraša, aH še letajo po svetu tiste ptice, ki imajo belo in črno perje (srake). Ko mu povedo, da še, odmaja žalostno z glavo in spet za- spi. Znamenia, kdai vstane Matjaž, so spe* različna. pravijo, da se bo prebudil te- daj. ko mu zraste brada devetkrat okoli mize. Drugi trdijo, da Matjaž tedaj vstane, kadar nride antikrist na svet in začne se- jati denar. Tretji pripovedujejo, da visi na steni v Matjaževi dvorani velikanska meč v nožnici. Kadar se porodi tak junak, da bo mogel potegniti meč iz nožnice, se bo zbu- dil Matjaž in pridrl na plan s svojo vojsko. Koroška pripovedka pa opisuje Matjaževo prebujenie tako-le: Pred njegovo jamo bo na božično noč zrastla zelena lipa. Od pol- noči do ene bo tako sladfco cvetela, da na- polni vso okolico s svojim vonjem. Cvete- la pa bo samo eno uro in se potem posu- šila. Na posušeno lipo bo obesil kralj Matjaž na dan sv. Jurija svoj ščit in tedaj bo lipa znova ozeJenela. To bo znamenje boljših časov, — ali dotlej bo še silno dol- go. Kadar pa pride kralj Matjaž s svo]o vojsko na dan, bo zatrl vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in ustanovil zlate čase. Iz narodnih pripovedk in pesmi je prešel kralj Matjaž po prebujenju narodne zavesti tudi v slovensko umetno pesništvo. Ali v umetnem epu se Matjaž preraja iz junaka, ki bo vpostavil kmetu »Staro pravdo«, v simboličnega nacionalnega junaka, ki bo rešil narod tujega gospodistva in mu pribo- rii svobodo. Kralj Matjaž je postal sifrabot nacijonafce svobode in samostojnosti. * Kip, ki ga bodo odkrili v nedeljo 21. t m. na Peci, bo preprost snovni odraz tega sim- boila, ki ga nosi naše ljudstvo že stoletja v svoji zavesti. Na Peci smo. Pogled nam plava preko Podjune k Gospe Sveti. Gosposvetsko po- lje! Krnski grad! Narod slovenski Te je ondi ustoličil, o kralj Mafljaž, in ondi si sto- loval! Zlati časi... Mislimo na Tvoje ljud- stvo, krailij Matjaž, na Tvoje nepopolno kraljestvo. Srce se nam razboleva ob tej misli, ob teh grenkih spominih. Ali slišiš, kralj Matjaž, klice in prošnje in očitke, ki vro in kipe sem gori k Tebi od ondi, kjer ie bila nekoč Tvoja oblast? »Ti sanjaš trn sanje stoletne, ob boku ti meč rjavi, tam zunaj, tam zunaj pa narod, tvoj narod krivice trpi! — —th. Slatinske/^/efeza hujšanje odstranijo vso pre- obilno toiščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana niso izvršili aretacije, ker je g. Lavrič obče znan kot soliden marijiiv, pošten in sim- patičen poslovodja. Tončkovo smrt je pač zahtevalo nesrečno naključje, ki pri rav- nanju z orožjem ni rediko. Pokojnega Tonč- ka so v torek prepeljali v njegov rojstni kraj št. Pavel, kamor je v nedeljo tako želel. Njegovi rodbini naše iskreno sožalje! + Sirov dogodek v Logatcu. Pišejo nam: V hudi vročini, ki vlada že nekoliko dni tudi v sicer zmerno toplem Logatcu, vse hirbi v vodo, da se ohladi vsaj za čas v prijetmi kopeli. Pri kopanju v Logaščici pa' se je pripetila v .torek popoldne huda ne- sreča. šestletnemu Bertku, sinu železniške- ga uradnika g. Vrborštka, ki je pri sedel h gruči otrok, da bi se z njimi poigral je vr- gel neki štirinajstletni deček brez vsakega povoda precej veliik kamen v glavo in po- vzročil na tememu 3 cm dolgo zevajočo ra- no. Otroka je v lnipu oblila kri in se je na- to onesvestil Nad početjem starejšega dečka so se jeli zgražati vsi kopalci. Pre- strašena mati je pohitela, ko se je otrok spet osvestil, k zdravniku. Med tem časom je zvedel o dogodku tudii oče sitarejšega dečka, neki B., kurjač pri zastopstvu naših državnih železnic v Postojni, ki stanuje v Logatcu. Pričakal je v pijanem stanju go- spo Vrbovškovo na cesti pri Smoletovi hi- šii, jo napadel s sirovimi psovkami (ter j,i dejansko zabranjevai pot z otrokom S zdravniku. Na kraju incidenta, na najpro- metmejši logaška cesti, se je nabrala v tre- nutku množica ljudi, ki so komaj rešili vso preplašeno in onemoglo mater z otrokom iz obilasti pijanca Na presenetljiv način se je zavzel za mater i otrokom nepoznan črn pes. Ko je žiiival doumela da je ogro- žena žena z otiokm, se je zakadila v na- silneža s talko silo in ga .pričela grizti, da je moral popustiti. Zvesti črni pes je še spremljal ob strani gospo Vrbovškovo z otrdkom iz lastnega nagona do stanovanja zdravnika dr. Wonintza, nato pa spet iz- ginili. Dogodek je vzbudil -v Logatcu pravo senzacijo. KAVA steklenice in aparati za vku- havanje sadja. Zaloga; Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 4. Dnevno sveža pri LEGAT Mi- klošičeva 28. Specerija, deli- katese. zajtrkovainlca. 239 • Smrt zaradi vročine. V o/kolicii Sresmske Miiitrovice je zadela kap seljaka Milivoja Koprihto. Ob najhujši vročimi je mož delal neprenehoma osem ur. Nenadoma mu je postalo slabo. Zgrudil se je on obležal mr- tev. • Obesila se je v spalni sobi. V nastopu duševne zmedenosti se je obesila Milica Vajdičava, žena premožnega ekonoma tz sela čuruga v jpodumavski banovini. Zani- mivo je, da se je njegova žena obesila v spalni sobi, kjer sta spala tudi njem mož in njegova mati, M sta šele zjutraj opazila kaj se je zgodilo. • Stekel pes ogrlzel petero otrok. V soflu Kostreši pri Kcstaijmici se je pojavil stekel pes, kii je ogrizel petero otrdk. Otroci so bili takoj odpravljeni na zdravljenje v Pa- steurjev zavod. Pes ije ogrizel tudi nekoliko domačih živali. • Na igrišču ŽSK Hermesa se je našla med kolesarsko dirko mala usnjata denar- nica s srednjo vsoto denarja ki se lahko dvigne med 12.—13. pri odborniku Herme- sa, g. Dolinarju Vdkoslaivu, Ljubljana 7 Hotimirova ul. 8. za novo cerkvijo. • Gospe! Pri vsakodnevni intimni toa- leti je LySoform neobhodno potreben. • Obleke in klobuke kemično čisti, bar- va, plisira In lika tovarna Jos. Reich. • Srce, živce, ledvice zdravi Slatina - Radenci. • »Franz-Josef« grenčica povzroči teme- ljito čiščenje prebavne poti. Iz Ljubljane a Novi francoski poslanik v naši dr- žavi, gospod Paul Emile Naggiar, prispe jutri v Ljubljano. Kr. banska uprava ln mestna občima ljubljanska priredita gospo- du poslaniku sprejem pred Narodnim do- mom ob 10. uri. župan im mestni načelnik vljudno vabi ljubljansko meščanstvo, da odličnega zastopnika zavezniške države po- časti z navzočnostjo ,pri sprejemu. u— iz sresv^ga odbora JBKD za ljubljan- sko okolico. Sresko tajništvo JRiKD je po- j slalo pratelklj teden vsem krajevnim organi- zacij am v ljubljanski okolici 2 okrožnici orgamlzaftome im politične vsebine. Tajni- štvo prosi krajevne odbore, da jih ,po spre- jetih navodilih predelajo in objavijo član- stvu !m javnosti. V. nedeljo 21. t. m. ob 9. dopoldne bo v restavraciji >Zvezda« seja sreskega odibora JRKD za ljubljansko oko- lico. Prosimo vse odbornike, ki so dobili posebna vabilla, da se seje sigurno udeleže. Krajevni odbori pa naj pošljejo svoje pred- loge v smislu okrožnice sreskega Odbora u— Na vseh oddelkih tehniške §o|e, na delovodskih in ostalih obrtnih šolah bo vpisovanje v prve letnike od 1. do 3. sep- tembra, v višje letnike pa 3. septembra, vsakokrait od 8. do 11. Podrobnosti so ob- javljene na šolski deski. Razen geome- trskega odseka bodo obstojali vsi letošnji šolski oddelki, to so: trije odseki tehniške srednje šole (arbitektonsko-gradbeni, stroj- ni. elektrotehniški), štiri delovodske šole (gradbena, strojna, elektrotehniška, mizar- ska in strugarska), Štiri strokovno-obrtn e šole (kiparska in re/barska, keranrišika, graverska in tatarska, ženska obrtna šo- la s strokovnimi oddelki za šivanje in kro- jenje perila, šivaniie im krojenje oblek, umetna dela). Sprejeto bo tudi še nekaj učencev na banovrnsko strokovno šolo za glasbila. Vsi interesenti dobijo vsa potreb- na pojasnila v direkoijski pisarni vsak de- lavnik od 8. do 11. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo na članskem sestanku predaval g. Veko- slav Iskra o narodno - obrabmnem delu Člani in prijatelji 6o iskreno vabljeni! u— Zveza n^stavljencev denarnih zavo- dov in velepodjetij prosi tovariše, da b' se polnostevilno udeležili pogreba tovari- ša g. Vinka Zabukcvca danes ob 17. iz splošne bolnice. u_ Subvencljskj petelini 1932. Da M povzdigne kurjereja. ki donaša malemu po- sestniku lepe dohodke, nameraiva kr. ban- ska uprava oddati interesentom selekol- jonirane čistokrvne štajerske kokoši z za- jamčeno nesnostjo 140 jajc na leto. Zanl- manei, stanujoči v mestu Ljubljani, naj se prijavijo najkasneje do 1. septembra po svoji organizaciji ali sami pri mestnem na- čelstovu v Ljnbija.nl, gospodarski urad, ter vplačajo obenem z naročilom po 10 Din za peteline in po 20 Dim za jarčico. Na naro- čila brez denarja se ne bode oziralo. u_ Mestna zastavljalnica bo imela redmi dražbi januarja zastavljenih predmetov im sicer za dragocenosti (zlatnino, srelbrnino, itd.) dne 6. septembra, za efekte (perilo, obleke, stroji itd.) pa dne 12. septembra od 15. ure dalje v uradnem prostoru ma Po- ljanski cesti 15. u— Racija na Ljubljanskem polju. Poli- cija je včeraj ponoči zopet priredila obsež- nejšo racijo na Ljubljanskem polju im pa v šiški, ker je domnevala, da se skriva tamkaj več raiznih tipov, ki so prišli v kon- flilkt z zakonom. Stražniki in pa civilni na- meščenci policije pa ob tej priliki niso imeli posebnega uspeha, kajti pod raznimi kozolci in po šupah so naleteli le na ducat brezposelnih in tudi na take. ki imajo za- poslenje, pa reveži prenočujejo iz štedljii- vesti kar na prostem. Poleg moških so bile prijote tudii tri ženske, lahkoživke, loj jih je policija po zaslišanju izgnala iz mesta. za vlaganje sočivja v zalogu Drogerija &ANC, ŽMOVSka lil. u Nesrečna izgnan ka. Iz Bavarske so včeraj zjutraj pripeljali v Ljubljano na po- licijsko upravo 24 letno Dorotejo, pristojno v lep kraj na Dolenjskem. Preživela je mla- dost blizu kraja Tegernsee, pri svojem oče- tu. Ko je dorasla, je jela postajati čedalje bolj lahkomiselna in je očetu večkrat po- begnila. Zašla je v razne zmote, si nakopala tudi bolezen im ni znala več looifti svoje ta tuje lastnine. Ker je stalno prihajala v kon- flikt z zakoni, so se nemška varnostma Ob- last v a naposled odločila im dekle, ki ne zma več slovenski, izgnala v mjemo domovino. Kaj bodo naša varnostna obiastva odločila^ pač ni znano. u Cela družina na cesti. Revščftna Je do- segla v ,nekaterih družinah višek. Posebno pozornost vzbuja te dni usoda družine K. v šiški, ki šteje devet otrok. Pred dnevi ji je bilo odpovedano stanovanje in je »daj na prostem poleg nove šišenske cerkve. Starši so brez vsakih sredstev, ker Je bM očetu krojaču im materi šivilji odvzet stroj za šivanje, ki sta si ga bila nabavila na obroke. Nesrečni star?1!, ki eo vzgajali svoje otroke vedno lepo in so bili vsi otro- ci tudi Sokoliči, prosijo sedaj strehe in de- la ta trkajo na usmiljena srca. u Trije poškodovanci. ModisMmja M?3a iz Most se je včeraj peljala z nekim ino- tocriklistom, ki pTivolk. Iz Celja o— članski sestanek krajevne organi- zacije JRKD za celjsko okolico ne bo v nedeljo cb 15. v gostilni g. Fazaninca na Ostrožnem, kakor je bilo prvotno določe- no, nego v gostilni g. Lovrača na Zgornji Hudlimji, kjer bo obenem tudi prireditev Zveze kmeitskih fantov in deklet. Odhod udeležencev bo ob 14. izpred Sokolskega doma v Gaber ju. e_ Seja krajevnega odbora JRKD za celjsko okolico bo L septembra ob 19. v restavraciji >WiiIsom« v Gaber ju ta ne dre- vi, kakor bi se dalo sklepati iz včerajšnje objave, v kateri je pomotoma izostal da- tum. e— Gremij trgovcev bo imel 2. septem- bra ob 19.30 izredno skupščino v mali dvo- rani Narodnega doma. Na dnevnem redu bo •predvsem preosnova gremija po novem obrtnem zakonu im odobritev novih pravi!!, tapotaiiterv nadzorstvenega odbora po novem obrtnem zakonu im sklepanje o iz- vedbi obveznega zavarovanja. e Brezposelnost v Celju in okolici pro- ti pričakovanju raste od tedna do tedna. Dočim je bilo pri celjski ekspozituri borze dela prijavljenih 1. t. m. 1079 brezposelnih (887 moških ta 192 žensk), je njih števi- lo poskočilo do 10. t m. že na 112S (923 moških im 199 žensk). Te številke daje;o slabo prognozo za jesen ta zimo. Pri celjski ekspozituri je videti dan za dnem številne družinske očete, matere itn mlade ljudi, ki eo že dolgo brez aasiužka ta nimajo miti za feruh. Ti bedni ljudje prosijo s solzami v očeh za delo a zaradi težke fcrize veči- ni žal nI mogoče pomagati. e— Mestni kino bo predvajafl tih-evi c.ti 20.30 sloviti 100% vojni alpski zvočni film jGore v plamenu<. V glavni v.losi znani športnik Louis Tren.ker. e— Milan Dejak. vrni se nemudoma, ket je tvoja žena smrtno zbolela in te želi vi- deti. TVoj prijatelj Ivan. Zobozdravnik dr. med, traiv. SREČKO PUHER Gregorčičeva ulica št. 32, telefon 20—70 (nasproti Trgovskega doma, poleg bano- vinske palače) 10946 zopet redno ordinira. u_ Cirkularka ga je prijela. Včeraj do- poldme je pela v Knafljevi ulici pred hišo št. 10., cirkularka žaganje drv Je šlo hitro izpod rok. Žagar Janežič z Dolenjske ceste je hotel sežagati vsa drva ter mi opoldne .počival. Ob 12.15 pa mu je žaga nenadno zagrabila prst na levi roki; obvtisel mu Je na sami koži. Takoj so ga prepeljali v bolnico. u Poskušena prevara. Prod dmevl Je .prišel v trgovino Franceta Posavea ma Kar- lovški cesti neznan moškii im naročil za okroglih 3000 Dim peciva za prireditev ne- kega dr»'«tva. Trgovec je zahteval aro, a mu je neznanec izjavil, da nima denarja, pač pa ga je povabil do Zefbalove restav- racije na Dolenjski cest), češ, da bo prižel tja blagajnik omenjenega društva Nezna- nec je zahteval od Posavea tudi, da mu Iz- roči 150 Dim provizije, kar pa je ta odklo- nil. Trgovec je poslal z neznancem po- močnika do Zebalove gostilne, v kateri pa tedaj mi bilo gostov. Nezmanec je takoj nato izginili im se je tako tudi obrisal pod nosom za denar, tei ga je skušal sleparsko dobiti od Posavea. Prebrisanec Je okrog 35 let star, oblečen v siv suknjič ln rjaive hlače. Predstavil se Je za Irvana Santlča, a je seveda navedel krivo ime. Zasleduje ga policija. S u Tatvine. Ob kopamjm na LJublJam^d je fegiimila Karlu Parcerju iz obleke, ki Jo je imel na prostem, nikelnasta ura in črna listnica s sokolsko legitimacijo v skupni vrednosti 430 Din. V neki gostilni na Šmar- tiinski cesti Je izginilo natakarici Angeli čebuiljevi več prtov im nekaj drngfh ore>d- metov. Te tatvine je osumljena 50 letna ženska zagorelega obraza, ki »o jo večkrat videli ljudje pohajati v družbi 30 letne mla- de ženske im enako starega moškega. Iz- pred dvorišča nove zgradbe Pokojninskega zaivoda v Gajervti uliai je bila ukradena vozmiiku Francetu Kregarjm s konja 200 Din vredna siva odeja. u K vol i t vi miss Ljubljanice nam glede na beležko v ponodeljikoveri »Jutru« piše- jo, da so darila za tri dame ta gospode bila podarjena od prireditvenega odbora, pač pa se je prireditev sama vršila pod 4U? a— Odhod ravnatelja dr. Potočnika iz Maribora. Prejeli smo: Letos ie b3 upo- kojen ravnatelj moškega učiteljišča v Ma- riboru g. dr. M. Potočnik. Tovariši, spom- nimo se, kafi nam je bil g. ravnatelj v olbeh dobah svojega službovanja v Mariboru! Menim, da zahteva čut hvaležnosti, da se poslovimo od svojega »očeta«. GovorS sem z nekaterimi Mižnnjjrrtl tovariši ter zvedel, da bo praznoval letnik 1912 svojo 2f*!etnico 27. t m. v Mariboru. Ali bi ne bilo pri- merno, da se istega dne zberemo v Mari- bor« visi bivši ravnateljev! gojenci? Monria ne bomo 20'!etn!i5aTjera v napoje! Ker je čas že kratek, zato prosim organizatorje 20!etnice, da nam po »Jutra« naznanijo, oe se strinijajo z našo priključitvijo ter nave- dejo podrobnejši program — Ivan Čeh. a— Opozorilo rezervnim častnikom. V Mariboru stanujoči rezervni Častniki, ki so dobili uniformo od države ali udružen a rezervnih oficirjev, se pozivajo, da 6e za- radi komisijonailmega pregle-da tmif OTTD e zglasijo prt poveljstvu mariborskega voja- škega okrožja v Me^ju v soboto 20. t. m, ob 11. dopoldne. a— Na realni gimnaziji v Maribora bodn poprarml topiti 20. ta 2-6. t. ul, višji tečaj- ni ijzpfiti 26. im 27. t. m. nžji tečajni izpiti 27. t. in. popmarmi -izpiti za privatne učence 28. t. m. sprejemna iizpriti za prvi ra-zred pa 29. t, m Vsi drapiti se prično ob 8. zju- traj. Vpisovanje v vse razrede pa bo o^ L dio 5. septembra. 8. septembra bo otvo- ritvena maša, 9. nm pr<"! šolska dan. a— Tujski promet. V prvi polovio! me- Beca avgusta je bilo pri tukajšnjem z gla- sovalnem uradu priglašenih 667 tujcev, od teh 173 taozemcev ta sicer 4$ z Dunaja, ?2 te Gradca, ostali ia drugih mest. a— Konkurz kmetijske ekspertne ra dru- ge v Mariboru. Konkurznj upravitelj dr. Makso Snuderl. odvetnik v Mariboru, nas prosi za to-le objavo: Ker mi kot Konkurz- nemu upravitelju te zadruge ni mogoč? na številna posamezna vprašanja odgovar^ti, opozarjam tem potom vsakogar, ki rma do zajdruige kake terjatve, da ifite prijavi v dveh rovodifo upravnemu sodišču v Ma- riboru im tako kolakuje, kakor je navede- no na kontkurzmem oklicu, ki ga je prejel vsak upnik. Prijave, poslane meni ali Von- kurznemu komisarju, se ne moTejo upošte- vati in jih tudi ni mogoče vrniti. a— Pomankanje vode. Ravnateljstvo t^e- s+nega vodovoda opozarja prebi-valstv« mesta iu bližnje okolice, da morajo b*tt vsi vodovodni iztoki zlasti oni višje leže- čih nadstropij tudi ob času, ko nimajo vo- de, vedno zaprti, da se preprečijo popla- ve, ki lahko nastanejo ob večjem ootoku vode. Ker je pritisnila huda suša m jc tre- ba zelo šted^ti, se opozarjajo lastniki, naj da»jo popraviti instalacijo in morebitne ne- dostatke vodovodov, da s tem preprečijo popolno prepoved uporabe vode za kopal- nice in Škropljenje vrtov. a— Drava vrača svoje žrtve. V Mlžini Zavrča je Drava naplavila truplo poročnika Terziča, ki je prejšniji teden utonil v Mari- boru. Truplo je rrašd neki mariborski šo- fer, ki je takoj prepoznal tragično premi- nulega mladega častnika im obvestil orož- nike o svoji najdlbi. Orožniki so odredil1* prenos tnipla v mrtvašnico na završkem pokopališču. a— Pri kopanin Je ntonfl v Dravi blizu Marenberga 26Ietrri hlapec Maks i miti a n Berneker. Delal je ves dan na poijiu pri nekem posestniku in ker je vladala strašna vročina, je odhitel k Dravi, da se nekolik« osveži. Ves razgret ie skočil v vodo. kier pa ga ie prijeil krč in je izginil pod vodo. Vse iskanje za njim je biSo zaman. a— Pogrešan deček. Na TržaSki cesti statrtfjoči HJetni Staniko Božič je pred tre- mi dnevi neznanokam odšel z doma. Starš! so v veKIkiih skrbeh im se boie, da se ie dečka kaj pripetilo. Fant je majhne im V LETU OVOMj LA LT i. 1E ! dovaja nove sile po vro- čini oslabljenemu telesu.