2 E N ITN e 1ZIUoqi s}°veubist 'Zjerskem, Za Pisal Lovr° Stepi. rib 11 zn,oga j, 1884. xoy KULTURNA SKUPNOST OBČINE SLOVENSKA BISTRICA (d% (o'\\ O 1U / OBČINA SLOVENSKA BISTRICA n_r-i_n A m A ul -TL iv xQy SAMOUPRAVNA INTERESNA KULTURNA SKUPNOST OBČINE SLOVENSKA BISTRICA LOVRO STEPIŠNIK ŽENITNE ALI SVATBINE NAVADE IN NAPITNICE Z GODCEVSKIM KATEKIZMOM iz slovenjebistriške okolice na Štajerskem Ob 8. februarju 1987 SLOVENSKA BISTRICA, januar 1987 f ? ? S I k E> »v-V;'-,' . ••:• -.-J: E" ■• ■ - ■ v V-' , i ' - -•; ;: -" ■■ ■' '•- v-': v ;• .. ..v. ■ :■•"Tf:',:y. e ■t N k i? k l 61’ ZENITNE ali svatMne navafle in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem. i | 5 i I | Zapisal Lovro Stepišnik. S Maribor , Tisk in zaloga JT. Leon-ova 1884. -e UVODNE MISLI OB PONATISU ZBIRKE V letu 1984 smo v slovenskobistriški občini proslavili 150-letnico rojstva dr. Josipa Vo-šnjaka, Lovra Stepišnika in dr. Janka Ser-neca ter 140-letnico rojstva dr. Josipa Ser-neca. Ob tej priliki smo vsem štirim narodnim buditeljem, ki so živeli ali delali na območju današnje občine Slov. Bistrica odkrili tudi spominsko ploščo v pred ver ju Knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici. Že takrat je med kulturnimi delavci naše občine krožila zamisel o ponovni izdaji ene od zbirk Lovra Stepišnika, ki velja za prvega zbiratelja narodnega bogastva in prvega knjižničarja na slovenskobistriškem območju. Čeprav so Stepišnikove "Ženitne ali svatbine -navade in napitnice s pridjanim godčevskim katekizmom" izšle kar trikrat zapovrstjo (1884, 1885 in 1888) jih danes ni več najti. Zato se je izdajateljski svet Samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Slov. Bistrica odločil, da omenjeno zbirko ponatisne in jo izda ob letošnjem kulturnem prazniku. Menil je namreč, da si je Lovro Stepišnik kot vidni preporoditelj in zavedni Slovenec to tudi zaslužil. Staro ljudsko izročilo, ki ga je Stepišnik z izjemno voljo zbiral in zapisoval, je del ljudske kulturne dediščine in kot tako predstavlja prizadevanja za ohranjanje te kulturne dediščine. Naš ponatis pa izraža današnja prizadevanja za ohranjanje ljudskega bogastva in ga je kot takega treba tudi razumeti. Izdajatelj se je pred izidom soglasil, da naj bo ponatis verodostojni odraz originala, kar pomeni, da smo si prizadevali ohraniti oblikovno in vsebinsko podobo zbirke. Kakor je bila zamišljena, takšna je sedaj pred vami. Stane GRADIŠNIK Moj oča so že stari, Oj jaz sem še pa mlad; Kmetijo mi b’jo*) dali -Oženil bi se rad. Le ženi se sin ljubi, Oh to me veseli! Pa „purgarce"**) ne vzemi -Le vzemi kmečko hči. Kmetica zgodaj vstane, Na svoje delo gre, Ta purgarska se obrne In v lepem dnevu spi. Kadar se mladenči hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža navadno v sredo ali soboto zgodaj v jutro svatovat. Ko v hišo stopi, pozdravi domače s starim krščanskim pozdravljanjem rekoč: „Hva- *) bojo, **) mestjanke’, -------------------------------- ljen bodi Jezus Kristus; dobro jutro vam Bog daj! Oglasil sem se danes pri vas. Zvedel sem namreč, da imate prodati rumeno pšenico pa ‘pitane voličke. Bomo se o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če je mogoče in nam vsem po volj no tudi pora-zumeli." Potem skuša izvedeti od staršev ali oskrbnikov nevestinih in tudi od nje, ali jim je po volji, da bi se deklica prostovoljno zaročila z imenovanim mladen-čem. Če dobi povoljni odgovor, pride ta mož (starešina) poznej z ženinom, da se porazumejo in zaroko obhajajo, kar se navadno pozno zvečer godi. Ko si ženin in nevesta sežeta v roke, njima starašina v znamenje stanovitnosti vina po rokah polije govoreč: „Bog daj srečo." Zvunaj pod oknom pa fanti po trikrat zauckajo. Potem delajo priprave za gostovanje in grejo k notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer, pridejo godci na dom ženina, in - če je mogoče - tudi neveste, da zagodejo „kranclpint". Zgodaj v jutro pa pride starašina z ženinom in njegovo družbo pred vrata nevestinega doma in začne tako-le klicati: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj! Hišni oče gospodar in oče starašina ali spite ali budite ali znabiti presveto Trojico premišljujete - to prvo pršono (osebo) Boga Očeta, kteri nas je stvaril? Je prav. - Pa zdaj pustite to pobožno (S)- v t premišljevanje na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas - in povoljen vsmi-ljenemu Bogu v svetih nebesih." Zdaj godci zagodejo. Starašina: „Jaz sem klical k prvemu - kličem k drugemu: če premišljujete drugo Božjo pršono (osebo) - Boga Sina, kteri nas je odrešil, je prav, ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran, in nam dajte tak odgovor, da bo prav za nas in za vas in povoljen Bogu vsegamogoč-nemu gor v svetih nebesih." Godci zopet zagodejo. Starašina: „Jaz sem klical k prvemu - drugemu - zdaj še kličem k tretjemu: premišljujete znabiti tretjo Božjo pršono (osebo) Boga svetega Duha, kteri nas je pri svetem krstu posvetil, in se razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini (sveti deželi), kjer je sv. Janez Krstnik Jezusa krščeval? - Pustite vse na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bode prav za nas in za vas in povoljen trojedinemu Bogu v svetih nebesih." Na to godci spet zagodejo. Potem notranji starašina vpraša zunanjega: „No, - kakšen odgovor pa želite od nas?" Zunanji starašina pa odgovori: „Ho-dila sva s tem mladenčem pred 14 dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic (cvetlic), pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega ^^ ' duha, *kot ponižna vijolica, obdarovana s krščanskimi čednostmi in vednostmi, -to želimo od vas, hišni oče gospodar in oče starašina! Da bi vam bila blaga volja, njo nam izročiti, in sicer v znamenje sreče in blage volje z glažkom vina in rožmarinom v roki." Tedaj notranji starašina odpre vrata in potisne vun kakšno našemano baburo, ktero zunanji starašina godcem izroči in reče: „Dobra je ta, pa še za drugo se priporočimo." Potem pošljejo vun „vodiljo". Zvu-nanji starašina jo v svojo družbo vzame in še poprosi za drugo. Pripeljejo potem vun „kranceljung-fravo" (venčano devico, svatevco); zvuna-nji starašina se zahvali za njo, in jo izroči „brautfirerju" (združbi). Potem še zopet nagovarja, in zdaj se vrata odprejo in stopi vun nevesta, z glažkom vina in rožmarinom v roki, in da glaž (čašo) vina ženinu. Ženin vino okusi, da ga starašinu, starašina pa s tem glažkom vina tako-le napije in nagovori: „Napijem najprej na slavo in čast troje-dinemu Bogu, na čast preblagi Mariji Devici, vsem izvoljenim božjim svetnikom v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in vedno zadovoljnost ženinu in nevesti do sivoglave starosti v vedni milosti pri Bogu zdaj v življenji in po smrti v dolgi večnosti." „Napijem tudi našej celej kompa-niji (družbi), da bi bili vsi enkrat po- l 6V............................^ vabljeni po našej smrti na ženitnino pred Božje Jagnje, da bi z Marijo in vsemi izvoljenimi Boga častili na večne čase." Sprejeti od očeta hišnega gospodarja grejo potem v hišo k zajterku (fruštiku); - po zajterku - če je čas, in so dobre volje za petje, pomagajo nevesti „s!ovne pesmi" popevati. I. Nevestino slovo Se solnce ozira lepo, Ker jemlje od mene slovo; Se bom omožila, Samištvo pustila, Stopila bom v zakonski stan. Dekliči, vam rožce pustim, Nedolžnost fantičem zročim; Nedolžno živeti -Najbolje na sveti -Najlepši deviški je stan. Mladenče, poštene može, In moje prijatelje vse Zdaj v duhu objamem, Od vas slovo vzamem In lepo zahvalim se vam. ^ v Preljubi oj stariši vi! Zahvalim vam s solznim’ očmi; Vse vaše trpljenje In skrbno rejenje - Vse naj Bog povrne vam sam. Vi bratje in sestre moje, Ki z mano izrastili ste, Pošteno živeti In Bogu služiti - Tak nauk za slovo vam dam. Sosede in sosednje vi! Vas prosim, odpustite mi, Se lepo ločimo, Prijazno živimo, Bo tudi sam večni Bog z nam’. K nebesom povzdignem oči; Ker pri vas ostati mi ni, Slovo moram vzeti Za možem po sveti Vsa voljna se z Bogom podam. (P.E. Zagorec) II. Odpravljanje k poroki. Le jemlji nevesta slovo, Na božjo pot gremo s tabo, Zdaj vzeli te ledik-stanu In dali te bomo možu. 'O Le jemlji nevesta slovo, K poroki it’ sram te ne bo; Devica poštena si d’la Poštena za možem boš šla. Le jemlji nevesta slovo, Od svoj ’ ga očeta lepo; Skrbeli veliko za te, Zahvali jih srčno za vse. Le jemlji nevesta slovo, Materi poljubi roko; Oh kol’ko so ’rr.eli skrbi, Da zrastla poštena si ti. Le jemlji nevesta slovo Od bratov in sestric lepo; Prijazno jim roko podaj, Da preveč ne jokajo zdaj. Le jemlji nevesta slovo Od znancev in žlahte tako, Da bode nas Jezus vesel, Med svate nebeške nas vzel. III. Nevesta slovo jemlje. Z Bogom, z Bogom, ljubi oča! Ker mi ni ostat’ mogoče, Dajte mi še žegen svoj, Naj od hiše gre z menoj. Zdrava, ljuba moja mati! Moram se od vas podati; Težko ste zredili me; Zdaj objamem vas za vse. Srečno bratje in sestrice! Vi vrstniki in vrstnice! Skupaj smo izrastili, Zdaj se mor’mo ločiti. Bod’te zdravi in veseli, Ki ste me za ljubo ’ meli; Ker podam se jaz od tod, Daj mi Bog prav srečen pot. (P.E. Zagorec) Potem se podajo gostje z ženinom in nevesto v cerkev. Če so le količkaj v „imenu" svatje, saj če godce imajo, jih radi gledajo po poti otroci in ženstvo in še v cerkev jih spremljajo. Nevesta, vodilja ali tudi svatje ubožnim gredoč kosce kruha, krajcarje itd. delijo. Nekteri imajo nepotrebne burkeže z godci in tudi streljajo, s čemer se dosti nesreč zgodi, zato je pri strelbi mnogo previdnosti potreba. Ko so svatje v cerkvi, pri sveti maši, primerna bi bila naslednja pesmica, da bi se ženinu in nevesti - med sv. mašo zapela. IV. Ženinu in nevesti. Kol’kor pomlad porodila Je po vrtu nam cvetlic, Kar najlepših je povila Izmed sjajnih krasotic - Iz teh šopek vama vije Pesem moja svatovska, Zdaj, ko ura vama bije, Da se v zakon združita. Prva teh cvetlic rudeča, ’ Z mučeniške je krvi; V srcih vera tak cveteča Vama ljubi mir deli. Okol’ nje pa se povija Vednoživka upanje, Ki overe vse spodbija, Vama zakon polehča. Tretja roža snežnobela -In se zove vrtnica, V Božjem vrtu razcvetela Je ljubezni polna vsa. Ta naj vaju vedno druži, Edno bodita srce, Drug naj drug’mu voljno služi, Drug za druz’ga imej želje! A cvetlica ta bliskeča, Ki se zove vrtnica, Tudi silno je bodeča, Daši lepega duha: To na tihem vaj’ spominja, Da nebes na svetu ni, Da je zemlja solz dolina, Potrpež le sad rodi. K Veri, Upanju, Ljubezni, Tej Trojici Boženstva, Lepa šmarnica se stavi, In le ta na znanje da: Da ljubezen zdaj začeta Kot spomladi vajnih dni, Naj ostane vedno sveta In do groba tak cveti. Šopek ta pa naj p ovij e Roža spomeničica, Zmir da vama srce bije Za dolžnosti do Boga; Vse kar sreča še obeta, Naj nebo nad vaj’ rosi, Rajske vence vama vije Mnogo let vaj’ Bog živi. (M. Torkar.) V. Sveti zakon Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Sam stvarnik ga zasadil je, Svet zakon imenuje se. Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hoče v njem le prav živet’! Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog oče vsadil prvega; Je st varil ženo in moža. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog Sin posvetil drugega, Po zakramentu zakona. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; In tretjega svet Duh živi, Ki njemu milosti deli. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Tri vrhe blagoslovil Bog, Očeta, mater, cvet otrok. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Najprvi oče zakonski, Ki svoje lepo oskrbi. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Drug vrh je mati zakonska, Ko vinska trta žlahna vsa. Oj srečen itd. f i Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; In tretji vrh otroci so, Ki kakor oljke rastejo. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog Oče, Sin in sveti Duh, Skrbi za n ja vsakdanji kruh. Oj srečen itd. Prelepo drevce zelni, Poganja žlahne vrhe tri; Naj sveto drevo zeleni, Naj zakon žlahen sad rodi! Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri, Oj blagoslovi ti, o Bog! To delo svojih božjih rok! Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog jim življenje srečno daj, Po smrti vživat sveti raj! Oj srečen, srečen zakon svet’ Kdor hoče v njem le prav živet’ (A.M. Slomšek.) Pri žegnovanji (blagoslovljenji) vina „Šentjanževca" se zna ta-le stara, pa pobožna svatovska pesem zapeti: VI. Tamkaj v Kani Galileji Je ena srečna ohcet*) b’la, Svati so b’li jogri božji, Jezus ino Marija. Ja, kak srečen je bil ženin, Srečna tud nevesta: Bil je pri njih sveti žegen In ta družba nebeška. Lehko je ohcet držati: Vse kar zmanjka, Jezus da; Rekla je ta božja mati: „Moj sin! vina nimajo." Jezus je okol pogledal, Rekel je služabnikom -Šest jim vrčev zapovedal Napolniti je z vodo *) Ženitev, Svati dajo starašinu Le tih šest vrčev vode, Jezus jih spremenil v vino -Čudež prvi je storil. V tvoje roke se Marija, Priporočimo mi zdaj; Da se jezus bode vsmilil Tudi črez nas uselaj. Sprosi, da bomo mi svati Pri nebeški ohceti, Daj nam Jezus stanovati Tam v veseli večnosti. VII. Šentjanževa Zdaj pijemo šentjanževca, Da b’ srečna naša pot bila! Prej, ko se bom na pot podal, Koga si bom v tovarša zbral? Oj Jezusa bom jaz objel, In njega za tovarša vzel. Jezus je majhen, pa je svet, V rokah drži vesoljen svet. Jezus je vsmiljen’ ga srca, Karkol’ ga pros’mo, vse nam da. Je v Kani na gostiji bil, Je vodo v vince spremenil. Tud’ nam ga bo on piti dal, Če pijemo ga, kar je prav. Napi j mi bratec tudi ti, Naj se srce razveseli! Ker si mi to zdravico pil; Da b’ se v nebesih veselil! Zdaj pa nam daj Bog vse povsod Prav lehko in veselo pot. Ko svatje pridejo iz cerkve, gredo po navadi najrajši v kako oštarijo (gostilnico) na „šenkvajn" (darovanje, mal), vendar le za toljko časa, da se doma vse pripravi; potem se podajo na dom novih poročencev. Starašina stopi v hišo z veselim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober večer nam Bog daj! Vesela bodi vsa hiša, da smo pripeljali ta dva nova zaročenca. Bog daj, da bi do visoke starosti živela vedno v lepi zastop-nosti, v vednem zdravji, sreči, zadovoljnosti in v milosti pri Bogu in v spoštovanji pri poštenih ljudeh." Potem se za mizo vsedejo od tistega kraja, kder solnce vshaja. Starašina nagovori stoječ tole zdravico: „Napili bodemo zdravico na zdravje ženina in neveste; tudi na zdravje našega čest.g. dušnega pastirja, ki so podelili našima ženinu in nevesti sv. blagoslov in ju poročili v zvezi zakramenta sv. zakona. Živi jih Bog!" ------------------------------------------- e---------------------------------------------------^ f ' Potem napivajo tudi svatje tako-le: „Na ta glas, kar so oča starašina nagovorili in napili." Zatem pride na vrsto zdravica, ktero starašina nagovori pred daritvijo za nevesto. „Dobro zdravje cele naše kompanije (družbe), tudi ženinu in nevesti! Napijem pa zdaj na zdravje naši mladi nevesti, ki nas je z rožicami ozaljšala, da smo šli z njimi pred sv. oltar. Zato bomo zložili vsak en darek naši mladi nevesti. Jaz bom dal toliko -drugi pa kolikor kteri hoče." Tedaj godci zapojo: „Le le sem, le le sem - Oča starašina; No darujte tej mladej nevesti, -Z darom in blagom in lepim poštenjem. Ta mlada nevesta je tako govorila: Ko bo sinka ženila in hčerke možila, Tedaj bode vse povrnila in poplačala." V nekterih krajih pojejo naslednjo pesem: VIII. Darovanje ženina in neveste. Ljubi oča starašina! Le natoč’te kupco vina, In poiščite mošnjico. Pa prinesite petico! Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto, Z dobrovoljnim srcom. Vi de vir, le tud odprite Svoj karnir in prinesite, Naj bo tolar alj petica, Saj ne Švara se mošnjica. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto Z dobrovoljnim srcom. Dragi in pošteni svatje, Ljube sestre ino bratje, Bližej, bližej pristopite In svoj darek prinesite. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina ino nevesto Z dobrovoljnim srcom. Ljube vujke in tetice, Ljube botre in babice Bote kos tančice dale, Mlado mater obdar’vale. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto Z dobrovoljnim srcom. Le darujte dobre volje, Njima bode vel'ko bolje; Kar bo srce rado dalo, Vam ne bode pomanjk’valo. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto Z dobrovoljnim srcom. (P.E. Zagorec.) Potem pride na vrsto stara, pa imenitna zgovorna zdravica, ktero za očetom starašinom morajo vsi svati pri napitji ponavljati, kdor pa tega ne more ali neče, mora za kazen toliko več piti ali pa kaj druzega storiti. Zdravica se glasi: „V imenu tega, ki nam vse da. * Na zdravje tega, ki na žegnanem kamni stoji, * to cartano rožo in celi svet v rokah drži * in našim dušam hrano deli * in nas s to vinsko kaplico razveseli. V imenu tega, ki je prevzel naš dolg. * Ni ga prevzel noben firšt (knez) ne kralj, * tudi ne svitli cesar; * prevzel ga je sam večni Bog, * kakor vsaka mati svojih lastnih otrok." Potem še zapojejo več zdravic, zlasti radi to-le pobožno staro zdravico: IX. Veliko priglih nam v pesmih pojo, Alj toti zdravici pa glihe ne bo; Od rože Marije Device, Ki nam je sprosila to vince. Kak je Marija skrbela za nas Tam v Kan’ Galileji na ohcet’ ta čas; Rekla je svojemu Sinu -„Svati pa nimajo vina." Jezus je usmiljen’ ga srca, Kar ga kol’ pros’mo, vse nam on da; Če zmanjka nam kruha alj vina, On že pripravljeno ima. Jezus je rekel učencem tako: Napoln’te šest vrčev zdaj s frišno vodo; Nesite jo starašinu, Da bo pohvalil to vino. Zdaj ga popijmo v imenu Boga, Očeta in Sina in svet’ga Duha; V imenu Marije Device, Ki nam je sprosila to vince. X. Čast hvala Bogu, ker vince je tu, Na mizi stoji, prot’ nam’ se smeji, Je lepo rumeno, in k naš’mu veselju Sam Oče nebeški ga rasti pusti. Prijatli le sem, pristopite k men’ ; Vas nimam za špas, ’mo pili en glaž, Zdravico b’mo pili, in Boga častili, Sam Bog bo tud’ take družine vesel. Vsa žalost je tam, kjer vinca ni zrav’n; Tak’ bilo nekdej, tam v Kan’ Galilej’ , So svat’ žalovali, k’ so piti nehali, Zato ker je vinca jim zmanjkalo b’lo. Pa kaj se zgodi, da vse z veseli: Šest vrčev je b’lo nalitih z vodo; Se Jezus je vsmilil, ’ z te vode je vino Na vel’ko veselje tem svatom storil. Pa tudi pri nas je ljubljeni čas, Če glih nam z vode nišč ’ vina ne st ’ ri, Pa v žlahnih goricah na vinskih trticah Prav sladkega vinca prirase za nas. Vi bratje, sestrice, prijatelji vsi -Le pije naj vsak po svojih željah Iz tega studenca, z vesel’ga srca; Kater je pripravljen k veselju ljudem. XI. Dosti mi rožic na svetu cveti, To vince pa mene najbolj zveseli, Naj bo zima, pomlad - človek star ali mlad, vsaki mi pije to vince prav rad. Kol ’ ko mi glaž kov na mizi stoji, Tol’ko mi ljudi pri mizi sedi, Glažke nalijejo, vun jih popijejo -To je veselje moj’ga srca. €>>---------------------------------------------- r Prvi glažek ko bodem nalil, Prvo zdravičko ko bodem napil, Na zdravje možem, ženam, fantom, dekletam, Tudi tem drugim prijateljem vsem. Drugi glažek ko bodem nalil, Drugo zdravičko vam bodem napil, Pred ko bom šel od vas, srečni ostanite, Nič ne zamer’te, d’ sem špasik pri vas. Tretji glažek ko bodem nalil, Vas Bogu, Mariji bom priporočil; Pri vas ostane Bog, Jezus ta naš gospod, Z mano pa pojde Marija gospa. XII. Ljubi prijatli! če smo si brati, Tako naj vzdigne vsaki svoj glaž; In bomo vdarli, tuško naprav li, Naj bo veselje zmiraj pri nas. Blagi moj bratec, vinski prijatelj, Bog te naj živi, pijmo ga vsi: Da b’mo veseli bratovš’no pili, Bog nas naj živi, prijatelje vse! To je ta prava, zvoljena sraga, Bog jo je hotel dati za nas, Da b’ jo mi pili, žalost hladili, Kadar že hoče premagati nas. To je veselje naše dežele, Da nam Bog dobrega vinčeka da; Zato vsi v družbi vkupaj poskusmo, Kteri bol glažeke prazniti zna. Moj je že prazen, alj pa narazen -Misli še nimam - iti od vas; Saj je še v kleti mokro pri čepi, Bomo še pili šentjanževca glaž. Le ga še pijmo, Boga hvalimo, Za te prežlahne božje davi; Ker od nja roke božje dobrote V naših potrebah dosežemo mi. Bog vas naj živi, da b’ ga še pili V milosti božji tukaj na svet ’; Enkrat pa da bi v nebeškem raji Mogli nebeško zdravico pet*. Zdravica je le ta, Ko jo sam Bog Štirna -To vince je zares dobro, Da b’ ga premal’ ne b’lo. Ne pijmo ga preveč -Da bi ne vedli več -Le pijmo ga tako, Da ved’li ’mo domo. XIII. XIV. Ena nova zdravička -Poslušajte jo. Je ’ na tička zapela V slovenski dežel’: Od solnčnega hribca, Od vinske gore, Od sladkega vinca, K’ je barve lepe. Še lepši je barva Še gorši je žmah, Zavoljo te družbe, Ga spijem en glaž. XV. Bog te živi, bratec moj! Oj živi te, oj živi te; Kol’kor kapljic, tol’ko let Bog ti daj na svet’ živet’ Živio! Živio! Dobro zdravje, bratec tebi; Ne le tebi - tudi meni -Živio! hola - - Dokler se vince z glažka pit’da. Živijo! k XVI. .© Pripeljali so formani, En glažek sladkega vinca, Dopeljali do hribčeka, Opešala j’ živin’ca. Pripregli so konjiče tri -Vozi, vozi Vanek ti, Hot, hi - hi -Ži-vi-jo! - - - Take si bratce ’meti želimo, Kteri nam radi pijejo vino, Pijmo ga pijmo, saj nam diši XVII. To žlahno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti, Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti; Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili! Znabiti da je zadnjo krat, Da vkupaj bomo pili? Tekoči čas beži ko zver, Nam kratko da živeti, In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti; Zato ne dajmo dolgo stat’ Te čaše bratje mili! Znabiti da je zadnjo krat, Da vkupaj bomo pili. Sem zmiraj verno ljubil vas, Če tud’ ni b’lo poznati; Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati! Al’ danes dajmo si spoznat’, Da smo si dobri bili - Znabiti da je zadnjo krat, Da vkupaj smo ga pili. In prejde dan in prejde noč, Ko v kolu bomo stali, In desne roke si drugoč, Ko stari znanci dali; Zapeli bomo tis tokrat: Oj hvala, Oče mili! Saj ni bilo še zadnjo krat, Ko vkupaj smo ga pili. (V. Orožen) Potem se spet vrstijo govorne napitnice (zdravice); oče štarašina napije navadno tako: „Na zdravje cele naše kompanije (družbe), da si je majhna, pa da bi bila izveličana, in enkrat v nebesa poklicana!" Potem ženin, nevesta in drugi svatje tudi tako napivajo: „Na zdravje in na ta glas, ki so ga oče štarašina napili in nagovorili!" Potem drugi svatje napivajo: „Na zdravje očeta starašine itd!" Potem na zdravje vodilje - na zdravje „brautfurerja" (ženinega vodja), - „kranceljunfrave" (svatevce), in vseh poštenih svatov. Naposled še godci pridejo na vrsto s svojo: Jaz vam imam razodeti Neke prav čudne reči, Alj vi morate verjeti, Če tud’ laž vmes tiči. -Šel sem bil na daljne raj že, Kače, grile kupovat, Alj kjer je preveč korajže, Je nevarno dostikrat. Imel sem en’ga konjiča Mladega in bistrega, Ni se bal noben’ga griča, Kedar sem zasedel ga; Ni ga b’lo nazaj držati, Kadar se je prav razvnel; Strašno je začel dirjati, Noben polž bi ga ne vjel. Ali kaj se je zgodilo? - Kol’ko naglost vendar stri! -Enkrat se mi je mudilo, Jezdil sem črez grabne tri; Ogenj sem začel kresati, Rad bi bil tobak kadil, - Groza me je pripoved’vati -Skoraj bi tam mrtev bil. tf Larmo". L ,------------------------------------------ f KTEREGA OČESA SE ČLOVEK VOLJNO ZNEBI? - Kurjega. DVE GLAVI, DVE ROKI, ŠEST NOG, DVAJSET PRSTOV, KAJ JE TO? - Jezdec. KAJ JE PRI KOSILU NAJBOLJ POTREBNO? - Usta. NIČ NISO PREGREŠILE, PA JIH VENDAR LJUDJE ZAPIRAJO? - Dvajsetice. KAJ JE KRAMARJU V PRATIKI NAJLJUBŠE? - Sejem. KDO NESE SVOJEGA GOSPODA, IN GOSPOD NJEGA NOSI? - Škornji (čevelj.) VELIKO OČI IMAM, PA VENDAR NE VIDIM NIČ; IZ VSAKEGA OČESA MI RASTE REP, KDO SEM? - Krompir. e------------------------------------------- r ' KJE RASE DREVJE IN TRAVA? - Na koreninah. KOLIKO BREMEN SLAME GRE V TRI VOZOVE NA PET KONJ? - Nič, temuč vsa se nalaga. KEDAJ DOBIJO DELAVCI POGAČO? - Kedar je pečena. KDAJ STOPIJO VSI LJUDJE V ENO STOPINJO? - O novem letu. SE DVAKRAT RODI, DVAKRAT KRI PRELIJE PA VENDAR NI VZVELIČAN, KAJ JE TO? - Kapun. JE LESENO TRUPLO, PA IMA VEC SORT LAS, KAJ JE TO? - Krtača. SE GLASI, PA NE GOVORI, KAŽE PA NE VIDI, GRE PA NIKAMUR NE PRIDE? - Ura. KAJ JE TO: LES NA LES, LEDER (USNJE) VMES? - Mlatne cepi. KTERO IME IMA NA VSAKEM KRAJI A? 1 Ana. PERZIŠKA PREGOVORA. 1. Kdo premoženja nima, je brez zaupanja; kdor nima podložne žene, je brez miru; kdor otrok nima, je brez moči; kdor žlahte nima, je brez podpore. Kdor pa od vsega tega nič nima, živi najbolj brez skrbi na svetu. 2. V nebesih je od začetka sv. zakona še cel hleb kruha; ker ga nihče ne sme vrezati, nego tisti, kteremu ni bilo nikolj žal, da se je oženil. LOVRO STEPIŠNIK (1834 - 1912) Narodni buditelj Lovro Stepišnik se je rodil 28. julija 1834 v Vojniku pri Celju očetu kmetu Gašperju in materi Neži, rojeni Podpečan. Že kot deček je prišel s starši (pred letom 1848) na Zgornjo Ložnico pri Slovenski Bistrici v "Zidarski mlin" ob potoku Ložnici. Osnovne šole ni obiskoval. Pisanja in branja se je naučil sam ob pomoči venčeseljskega župnika Karla Križa in izobraženega kmeta Mihaela Rušnika ("Zafošnika") s Spodnje Ložnice. Učne knjige so mu bile: Bleivveisova Velika pratika, Novice, Blaže in Nežica, Drobtinice, pozneje pa še Besednik, Juri s puško, koledar družbe Sv. Mohorja, Letopis matice slovenske, Petelinček, Slovenski glasnik, Slovenski gospodar, Zgodnja danica, Zora. Po Drobtinice in na razgovore o omiki Slovenskega naroda je hodil peš v Maribor k prijatelju škofu Slomšku. Ta mu jih je rad dajal, saj je vedel, da Stepišnik posoja knji ge ložniškim kmetom. Mlinarskemu delu se je Lovro Stepišnik privajal v "Broškem mlinu" pod Ptujsko goro, ki so ga kupili njegovi starši. Po očetovi smrti je podedoval "Zidarski mlin" na Zg. Ložnici. Leta 1861 se je na Zg. Ložnici, pred mlinom, seznanil z dr. Josipom Vošnjakom. Postala sta dobra prijatelja in Vošnjak mu je začel prinašati nji ge in časnike. Nabralo se mu je precej knjig, zato se je Stepišnik odločil, da bo ustanovil knjižnico. Leta 1863 je z Vošnjakovo pomočjo ustanovil v "Zidarskem 'O iS> mlinu" na Zg. Ložnici "SLOVENSKO BUKVAR-NICO" in "BRALNO DRUŠTVO POD POHORJEM". Pravila za društvo mu je napisal Vošnjak. Stepišnik je knjige posojal okoliškim kmetom. Da bi jih pritegnil k branju knjig, je pošiljal moža s košem knjig po vaseh od hiše do hiše, da je posojal knjige. Čez mesec dni jih je zamenjaval za nove. Lahko rečemo, da je to neke vrste naša prva potujoča knjižnica. Lovro je bil društvu predsednik, tajnik, blagajnik in večinoma tudi plačnik stroškov. Na Zg. Ložnici je Lovro Stepišnik na Vošnjakovo prigovarjanje popisal ženitovanjske običaje in spisal knjižico "Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenjebistriške okolice", ki pa je izšla leta 1884 (ponatisi še 1885, 1888). Leta 1870 je Stepišnik prodal mlin na Zg. Ložnici, se preselil v Slovensko Bistrico in bralno društvo je prenehalo delati. Lovro Stepišnik je bil sodelavec in raz-širjevalec Vošnjakovega koncepta na kmetih. Agitiral je pri deželnozborskih volitvah za slovenske kandidate (dr. Fr. Dominkuša in Vošnjaka). Leta 1866 je bil Lovro Stepišnik v Celju na posvetovanju glede ustanovitve poljudnega slovenskega tednika za Štajersko ter tako postal poleg D. Čolnika "OČE SLOVENSKEGA GOSPODARJA". Konec 1868 se je Stepišnik začel odmikati javnemu življenju, deloma zaradi nestrpnosti dr. J. Šuca, ki je ustanavljal katoliška politična društva kot narodno obrambo pred Nemci. Leta 1869 se je na Vošnjakovo pobudo udeležil vižmarskega 1 ---------------------------------------------- tabora ter spoznal v ljubljanski čitalnici dr. J. Bleivveisa in dr. Zarnika. Od leta 1870 dalje pa se je le redko oglašal. Razočaral ga je 19. junija 1870 napad nemškutarskih Stern-bergerjevih kovačev in slovenjebistriških Nemcev na slovenska poslanska kandidata dr. Janka Sernca in dr. Frana Radeja pri Zafošniku v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Bridko je bilo spoznanje, da sta v slovenjebistriški okolici kljub vsej narodni agitaciji ob volitvah še vedno zmagovala Nemca K. Seidel in F. Brandstetter. Ob preselitvi v Slovensko Bistrico je bil Lovro Stepišnik .Nemcem trn v peti. Še kot starček je gorel za slovensko narodno stvar. Z veseljem je pozdravil ustanovitev Slovenskega zgodovinskega društva v Mariboru in zanj pridno zbiral in iskal starine. Društvu je daroval mnogo znamenitih stvari, stara kopja, sulice, rimske podkve in stari denar. Želel si je, da bi mu po smrti postavili spomenik in starega "TURŠKEGA KORITA" (= rimski sarkofag), ki je ležal na Kostanjevcu pri Zg. Ložnici. 16. februarja 1912 je Lovro Stepišnik umrl in želja se mu ni izpolnila. Pokopali so ga na slovenjebistriškem pokopališču, Kosta-njevčani pa so okoli leta 1962 "TURŠKO KORITO" razbili in razbitine porabili za jez na potoku., Lovro Stepišnik je od leta 1850 popisoval vreme, letino, zbiral ljudske vremenske pregovore, zapisoval Pohorske ljudske pripovedke, uganke. Objavil je: Pohorske pripovedke (Novice 1864), Ptiči z govornim petjem (Slovenski glasnik 1866), Oče svojega sinčeka proda (Besednik 1869). Leta 1884, 1885 in 1888 izdane "Ženitne ali svatbine navade in napitnice ..." je napisal po zgledu J. Karbe in na osnovi ljudskega blaga vzhodne Štajerske (pozneje ga je kopiral in dopolnil Dragotin Bastiančic, 1892). Mnogo Stepišnikovih del pa je ostalo neobjavljenih (Glagola, Zlati venec, Ahasver - pripovedka). Stepišnika je razočaral tudi Fran Levstik, ker ni hotel v Pavlihi priobčiti njegovih šaljivih zgodb. Izkazal pa se je Stepišnik kot sodelavec Slovenskega gospodarja. Do večje lastne ustvarjalnosti se Stepišnik ni povzpel, kot bukovnik je le reproduciral. Slovstveno je Lovra Stepišnika upodobil dr. Josip Vošnjak v romanu Pobratimi (1889) v osebi Urha Dolinška. Edi Pogorevc VSEBINA Stane GRADIŠNIK: Uvodne misli ob ponatisu zbirke 5 I. Nevestino slovo 11 II. Odpravljanje k poroki 12 III. Nevesta slovo jemlje 13 IV. Ženinu in nevesti 15 V. Sveti zakon 16 VI. Tamkaj v Kani Galileji 19 VII. Šentjanževa 20 VIII. Darovanje ženina in neveste 22 IX. Veliko priglih nam pesmi pojo 25 X. Čast hvala 25 XI. Dosti mi rožic 26 XII. Ljubi prijatli! 27 XIII. Zdravica je le ta 28 XIV. Ena nova zdravička - 29 XV. Bog te živi 29 XVI. Pripeljali so formani 30 XVII. To žlahno vinsko kapljico 30 XVIII. Larma 32 XIX. Venčanje 35 Godčevski katekizem 37 Edi POGOREVC: Lovro Stepišnik 55 Vsebina : 59 '© LOVRO STEPIŠNIK - ŽENITNE ALI SVATBINE NAVADE IN NAPITNICE Z GODCEVSKIM KATEKIZMOM IZ SLOVENJEBISTRIŠKE OKOLICE NA ŠTAJERSKEM ponatis Uredniški odbor: Kristina ŠEGA, Stane GRADIŠNIK, Zvone POTOČNIK Likovna oprema: Zvone POTOČNIK Izvedba in organizacija: Stane GRADIŠNIK Izdala: Samoupravna interesna kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica v letu 1987 - v 1000 izvodih Za izdajo odgovarja: Edi POGOREVC Tisk: Expres fotokopiranje - razmnoževanje Stanko Ravnjak, Slov. Bistrica Partizanska 3 Oddelek za študij v - v >> . z , s s v . f. y.,<' V 1 s- V;V,., f ’ >• 68611 v 'Iv vt - •> . > • ' >, • -■ < <■ ■ / 7 v ... •• < ■ 398.2(497.12 Slov. Bistri Hilli lil lil IIIIIII lili III lili || Hill m h 1119882374 5 t ■ 4 „ 1 ■ • v 1 • ;■ ^ . - Zv. ■ . <- „► . - k r -ti. t* " 4 X - • •' . - y L >4- v * • f: H r ... J' J A .SV? . i s ;■.•«£ • | ' r»"<- 1 vt' z ■ ^ 3 > . < * 't-. -v 'S' 'i>' .Mr. X. «>mi , v -?*'v : •'--•*• ' VI* /.V v SdV. * r 7 _/ t ' * 'i - {■ ' \ ■ W . - ff;k: A ;4 V > 1 . ..X \ i V V’'V ■ ' Vf ' YV\ > M V‘:' - i« J? : •• >'•./ . .. . .r. 'v -i /> / v5> ,;VV. r. V „ . ’ i *>■ ." :• ' : . S X Y/-r . , Y :»v 4 *>. t*;. V’ • - -7 H ■'r t- \Y -t •j' t--' 't ■ ~#,.4 ‘'''Vi , ;*sV4 ‘ > ,■" -14 v f X,".;V ' f*:;- K n -t > ;V; 7. v'r. '-*■ X Vir* "t ■ "T : -- :'i /> ' ■ v Si t . V:Vr' '..Vv y- v ; ; * i ‘ :vV *•-% r L " - ;• s: 'XV-’ . V :l X t X. ■ a-Z . ■ v^ ■ V . > , V '/i-' ;v.: 4 A./ - 1 4 :k. , X'' S- 1'/’^ -rA-S v S--t ■I r & 'V-?.. S; Vit ' • . S.v*#' X/