. ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ B^^B^^^I ^^^^^^ ^H^^^IS^^BB ^^^^^B ^^M M^^^B HHHB1 ^^^^^H ¦1^^' ^^H^^ ^BB^^^BW ^^^^^^ 8L0YENSKIKMET GLASILO D0LENJ8KIH KMETOV. Cmmlo: Mm dmlo rm mtmro pravdo mlormnrnkogm kmmtm. l*haja I. in 15. vsakcga meic«. - VsepoSlljalve proslmo m naslov Naročnina za celo leto zna&a K 2. Belokranjec PrapaVlnogradl Öei. II. letnik. Praga, dne 1. prosinca, 1909. Stev.l. Starim naročnikom! Vscin starim naročnikom pošljemo na ojded prvi dvc številki Ictosnjcga Ictnika. Od tretjc štev. naprcj \au boino pošiljali le oriiin starini narouiikoin, ki poravnajo do tedaj naročniiio /i\ prvo leto. Novim naroönikom! Na naročila brez naročnine se lie nio- rctuo o/irati. Na ojiled pošljemo dve šte- vilki; kdor hi lista do trctje nc naročil, tcnui list iistavimo. Zaknj? Zato, kcr iinaino rajše samo SOU plačujočih naroCiiikov, kot 2000 dolžnikov. Mi storinio vse, kar jc v našiii močeli, da / listom naročnikom kaj nudimo, zato naj pač nihče lie zameri, da sc homo ozirali le tia one naroenikc. ki narn k temii dehi poniorejo s teni, da pošljejo malen- kostno svoto K 2' - naročnine. Za I. 1909 naj se pošlje K 2- (izven Avstrije K 3- ) na naslov Belokranjec Praga Ceško. Naročnina za I. 1909 znaša K 2a-. Caxopise, ki se natn pošiljajo v zanicno, prosiino na naslov Belokranjec, Praga-Vinogradi. Noviny, zasikine näni vynienou, prosi- me laskave na adresu Belokranjec, Praga-Vinogradi. V zammio sin« pcejeli lotos: 1. S I o v e,M s k i 15 r a n i k. Leto II. Ljub- ljana. 2. NaS List. V. let. Kanmik. •1 N a r o d n i I > n e v n i k. I. let. Celje. Ob Novem Letu. Hclokranjcc stopa'if drukri letnik. I'o- zdravljamo novo leto i najlepsiini nadauii. Prvo snio končali ne^ričakovano dobro. Vkljub dv()iiu)in in posmeliom je list ob- stal vsled zavednosti belokranjskeRa Ijud- stva. - - Pri vstopu v druKo leto se pa naše vrste sirijo, oRlasajo se novi narocniki, zanimanje ic vedno večje. Zato list letos razširinio, da postanc «lasilo ne samo Bele Krajine, tem- več tiidi tijene bližnje in dalnjc okolice. lJo- zivljeino vse, ki bi se za list zanitnali, tudi izven licle Krajine. naj nam pošljejo naslo- ve. kamor naj bi list poslali na osled; pri- poročaino sc soniisljcnfRoiii 7.a sodelovanje. Kakor hitro dobimo za širšo okolico ka- kt'Ka kraja stable dojiisnike, otvoriino v li- stn za dotične okraje posebne oddelke. 'I'a- ko se ra/siri list poeasi na jrlasilo dolenj- skih kmetov. Ker je sprcmcnila vladajoea Slovenska Ljudska Stranka Dolenjske No- vice v svoje Rlasilo, ostali bi siccr brez ožjejsra «lasila vsi dolenjski kmetje in ostaii stanovi, kar jih ie izven S. L. S. Razen oddelkov iz posaine/.nib krajev in posebnib člankov bonio priobtcvali kot hmi, tudi letos oddelek Zadružnlstvo. I )a- našnje >rospodarske in socijalne razniere so take, da je pač vedno inanj zadovolj- nosti nied Ijudstvom. To pa ne samo incd revncjšimi sloji. Razmere so danes tudi za preino/.nej.še, /. revneija slovenske^a sta- lisča »boKatc« sloje vedno težavnejše. Ved- no bolj priliajamo v Kospodarsko ozraeje Zapadne Kvrope in s teni tudi v ncprestano sc spreminjajoec toke «ospodarske kon- .iiinkturc, propada in razevita «osp. stanja. Ce je revncniii Clovcku vedno tezjc ))riti do preinoženja, je bo^ateinu vedno težje pre- nioženje oliraniti in upravljati, o četnur se prcpričanio, ee sledimo razvitek bo^atib in pred nekaj časa še boKatili rodbin. Zadruž- ništvo je ona oblika, s 'katero se skuša to n c p r e s t a n o Kospodarsko v a I o v a n j e kolikor moKoče ustalitl in ovladati. Z za- družno orjcanizacijo skušajo posamezniki ustvariti celotne skupine, ki se mnoKO lažje branijo in razvijajo. Zadružnistvo je ,za nas Slovence tem važnejše, ker se nam celotni Kcspodarski razvitek v smeri proti juku mnoKo liitrejše približuje, kot se more raz- viti ua Slovenskein dosti močna in številna skupina sbvenskiti posameznikov kapitali- stov, tako da že pred iiastankoin take sk«i- pine postanerno od tujevta kapitala popol- noma odvisni: tlačani v novodobni obliki. DniKi oddelek. ki mu bomo posve- čali poscbno pozornost, je oddelek Zdrav- stvo. IJri nas se sploli še vedno rnisli in dela v tein smislu, kot da je vse delo za narod le v politiki: torcj v napisih, politic- nib sbodih. Kovorib. volitvab in uvodnib člankib itd. To dandanes ne zadostuje vee, kot n;im pričajo celotni žalostni uspehi te naše politike. Javno in zasebno življenje si se vedno bolj in bolj približujeta. /^ivljenje sc socijalizira t. j. vprašanja. ki so bila pred kratkim, ali so za scdaj še vedno zasebnega značaia, dobivajo javen značaj, postajajo nalojra, ki jo inia rcšiti celota (bolnišnice, prometna sredstva, skrb za matere. otro- ke. preskrba za starost in onemoKlost itd.). Probuja se vedno bolj socijalna vest in za- vest. Prva pri gospodarsko in poiitično močnili, druga prj «ospodarsko in politično slabili. Vidinio vedno bolj. da je »politika«, kot se je doslej vršila, prevee prazna, da nič več ne zadostuje. V ospredje stopa /druževanje, baš vsled tega pa tudi vedno bo!j važnost posameznika, ki tvori orjjani- zacijo, in eegar «motna in dušcvna sreča je l.amen vsejra delovanja sploli. Zat« pa po- le«; ostalib vprašanj vedno bolj stopajo v ospredje ona vprasanja, katerlh re^ltev vpliva naraviiost na posameznika. Spozna- vamo, da kot eelota vpliva na poedince, upliva enako pocdinec na ecloto; da. s tem uplivoni se celo sploli šeie more zaccti spreminjanje cclote. Kaj je pa pri posamcz- niku važnejšeKa, kot so vprasanja telesne Ker ste moROČc tudi. Vi med tistimi, ki se niso po- slali naročnine za I. 1OO8, prosimo, boditc tako prijnzni in pošljite po nakaznici, 1<~ 1*CTC> na naslov: Belokranjec, Praga, Vinogradi. Po izidu 2. štcvilke dvigncmo vsc neporav- nane naročnine s postnim nalogom. Upravnifitvo. STRAN 2. BELOKRANJKC. (SLOVKNSKI KtAET.) 190». in dušcvne riravnosti, to jc takcga načiiia življenja, s katcrimi more človek tako dobro Kospodariti s svojimi tclcsninii in du.ševni- J(ii silami žc v scdanjiii spremenibc potreb- nili razmcrah, da jc ravno sposoben te razmere sprcminjati na boljše? A sedanje- mu človeku podaja ta pravila liiRijena, du- Ševna in telesna. Ze v scdaiijili razmcrah iina vskdo Rotov delokroR, v katcrem se lahko svohodnu Riblje, kjcr laliko določa smer svojcinu /Jv'jenju. Ko se odloči cnkrat večina posameznikov v narodu za Rotovo smer, je posledica podohna smcr tudi v ta- kozvanem javnem življenju. Ce dancs kniet v pozabljerii Rorski vasici lie more koinan- ciirali na mesto KranjskcRa de/.el. preclsed- 11ika Slovenca, popolnoma laliko odloča, ali ho pamdno Rospodaril in nosil denar v kmctsko liranilnico in posojilnico, kaic- ls> tudi laliko ostinje s svoiimi sosedi, ali fa da poscstvo zapije, Ra proda Koeevarjii, s;iin pa oditc v Ameriko. — Vidimo torej 'iajožjf) zvczo med vprasanji /.asebncRa in iavncRa življenja. A med lii^ijciiskiini vpra- ^anjj zavzema cno najvažncjšili niest spol- "o vprašanje tor vprašanje brane in pija- Lc. Nikar tie delajmo za vso svojo slovcn- sko revščino krivc cdino le vladc. 'la rev- ŠČina itna le prcpoRosto svoj izvor v do- sledncm, vsakdanjem prcRresanju zoper "ajnavadncjša pravila liiRijenskcRa življc- 'Ua (spolno živijenje, kiiliinja itd.), ki se na- ('«'iljuje v Rostilni in občini. s čemur smo /e '¦V javnosti«. Konča sc z dra/.bo, izselitvijo, zaporom ali prcvijodiijo smrtjo. Za to naš list ne bo strogo političen; sku- šali homo vstvariti na.šim razmerain prime- ren list, ki bo po najbolj.šili niočeli skušal opozarjati na notranjo zvezo ined pojavi javiicjia in zasebnega življenja. Nikakor ne nameravamo iz njejra napraviti tzv. literaren list, to jc list neplodncRa vzdihovanja in razmetavanja duševne, zlasti pa uitnc encr- zije. Vcdno bomo skušali navajati svoje čita- tclje na samostojtio niišljcnje, na iskanje naeina, kako ž i v e t i boljšc življcnjc. Mo- ramo boljšc življenje i z v a j a t i, ne .sa- mo po iijcm lircpeneti. Vsega se en dan ne more izvesti, ali tudi v danili razmerab mo- re posame/.nik vsak dan nckaj doseči, vsak dan napraviti stopinjo naprej. Ne stojimo napram nobeiieinu iiojavu ali skupini na i/.kljiieneiii stališeii, t. j. da bi za- bavljali na nckaj samo zato, kcr dela to naš nasprotnik. Ce se je na Slovenskcm razu- mclo pod javniin delovanjem enostransko k- politiko, se je še to politiko jemalo eno- stransko. Vsc politično delovanjc na Slo- venskcm dostikrat ni bilo dniKcvra. kot ne- «ativno /abavljanjc čcz nas|)rotnika in — lastno stranko. Naš list ostanc seve še nadalje kmet- sko Klasilo. Ne siecr v tern smislu, da bi se zabavljalo Cez škricc. Pač pa bo vedno opo- zarjal, da obstoji jedro slovcnskcKa naroda i/. kmetov, in da so (emeljna vprasanja na- sc knielije bls(veni del vseslovcnskuKa pro- Krama. Drujra enako vazna naloRa jc opo- zarjati in ilelovati nato, da bi se našc inteli- Kcnca, naše du.ševno dclavstvo čim bolj pri- l)ližalo najširšim slojem Ijiidstva. §ele ko /a.šije luč prosvete i>o kiuetili, se bo življcnje kmetu zaeelo obračati na boljše, sele po vztrajnem skupnem delu intelinence in kineta same«a se iwsreCi doseči to, da se kmetija ne bo praznila, ne bo «ubila delav- nili rok, in mesto ne polnilo z revnim, izse- savanim tovarniškim delavstvom. Kolikor bo prostor doptiščal, boino pri- občcvali pod naslovoin Iz življenja za il- vljenje kratke sestavkc praktične, življenskc filosofije, izrekc slavnili mož itd. V oddel- ku Za naše dopisnikc se bomo skiišali po- Kovoriti včasili s svojnii kmeti do])isniki, dati event, navodila in podobno. Ce bi bilo dosti^zanimanja za list med na- šim ženstvom, bi pozneje sem in tain pri- občili Zcnski Vestnik. Storili bomo, kar bo v našili moeeli, da bo list vscm svojim Citatcljem zvest in od- kritosrčen prijatelj. /!dje in nasvetc boino vedno radi vpoštevali: Prosimo zlasti naše rojakc v Ameriki, naj se kaj ojrlase, da osta- ncji v zvezi s staro domovino. Upamo pa tudi, da bodo naši naročniki imeli same sebc toliko radi, da bodo prido- bili čini več iiovili, plačujočih naročnikov. Cini več nam j ill pridobe. tcm boljši list jim .Ijoiiio namree mosli pošiljati. Natančnejše Klede naročevanja. cen, naslova itd. v oddclku na začctkii lista. Končamo z vprašanjem: Cc se km el nc ho brigal sain za svoje stvari, od koea ima potem pravico zahte- vatl, naj se briga zanje? Za slovenske kulturne potrebe. Zokon določa, da: »V d e z e 1 a li, v k a- terili prebiva več narodnosti, /i a j s c j a v n a u č i 1 i š č a u s t a n o v e tako, da s e niidi v s a k i narodno- sti zadostnib sredstcv izobra- ževati se v svojem jeziku, ne da- . bi b i 1 k d o p r i s i 1 j c n u č i t i s e d r u- ii e K a d e ž e 1 n e k a j e z i k a.« Ta določba vclja torej za deželc, v katerih prebivnta \'saj dve ali več narodnosti. — Na Kranj- skem so Nemci — večinoma renegati — v veliki manjšini, toda vlada skrbi za nje, Lot da bi bili cdini prebivalci. Sol imajo v izobilju. sploh so /. vscm preskrbljeni ve- liko bolje kot 9r>"',} Slovencev. Za nje sc vestiio i/polnjujc navedeni zakon. Kako pa je z naini? Neprcnelioma sc moramo boriti Slovenci za svoje najvažnejše kulturne po- trebe. — Nc privoščijo nam naši nasprotni- ki, nc privošči nam naša vlada, ki je pred vsem ncmŠka, niti onih pravic, ki so nam zajaincene po zakonu. Koliko časa že ob- stoja tudi zakon, ki pravi, da so vsc narod- nosti v dr/.avi rnakopravne; toda vlada tcj;a kakor tudi i>rve«a (S 1°.) kruto tcpta /. noRami, seveda samo napram Slovencem in Slovanom sploh. — Ne dajo nam zadosti slovcnskih (narodnili) Ijudskih Sol, ne pri- voščijo nam slovenskili učiteljišč, ne dovor lijo slovenskili Rimnazij in realk, kar iiič nočejo slišati o najvišjem kulturncm zavo- . du, o slovenski univerzi. — In zakaj to? Zato, ker je slovcnsko ljudstvo sc vedno + VELA NIGRINOVA. 19W. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 3. tako prokleto sužcnjsko. ker nikakor noče preiiehati hlapvcvati vsiljivctnu in ošabnc- inu tujcu. .Vsak, kdor čuri šc količkaj /ivljc- nja v sebi, sc ZRane. ako se Ka tcpe, ako se , urn dela krivica. Slovensk-) Ijudstvo pa lnir- iio prenaša krivico /a krivico, mirno prc- naša klofutc, ki urn jili zadaja vlada zlasli s protc/iraiijcm privandranili ttijcev — Nemccv. In šc vcč! Celo sarni podpiramo priiivandrauce. Nckoliko l)o)je je postalo v zadnjcm ča- su! Toda morala je teči kri, ncdolžna kri! Zboljšalo sc jc precej; pričclo sc jc živali- 110 Ribaiije proti našim zatiralccni, pa šc vse premalo. -- Bati sc jc ceio, da tudi to Kibanjc poneha in bati sc jc, da bo marsika- teri pozabil, kaj jc priseRcl po žalostnih sc|)tcmbcrskili doRodkih, stroRo sc držati Kcsla »Svoji k svojim«. Toda to šc ni dovolj! Slovcnsko Ijudstvo mora tudi druRačc pokazati, da so sc tnu vcudar cnkrat o(fpr!e oči. Ni več ne sinc- mo mirno Rledati, kaky nas vlada prczira tcr kako protcžira zlasti Nemce. — Treba je pokazati, da iinamo cnkrat za vselcj do- -volj zapostavljanja. S I o v c 11 s k o Ijud- stvo z a li t c v a j p o v s o d i z p o p o I- nitve s 1 o v c n s k c K a I j u d s k e k a š o I s t v a, o d p r a v c n c ni š k i h o z i- r n in a n e m š k o - s 1 o v c n s k i li sred- n j i li šol, z a li t e v a j s I o v e n s k i li s r e d n j i h šol in u č i t c I j i s č; s I o- v e n s k o Ijudstvo, z a li t c v a j tudi druKo š o 1 s t v o, z a li t e v a j — s I o- vensko univerzo. Na shodih naj bi Ijudstvo pokazalo svojo voljo, na shoditi naj bi zalitcvalo od svojili poslancev, da se zavzatncjo prcd vsem za naie kultunie in seveda tudi druRc potrebe. — Oživcti ino- rajo zopet »tabori«, na katerili jc že nckdaj slovcnsko Ijudstvo večkrat z. vspchom na- stopalo za svojc zahtcve. Vstani slovensko Ijudstvo, d o k I c r je čas! Na Kranjskem jc okroK 5"/i, Nemccv. 'I'i iniajo 2 popolni Rimnaziji. Clio realko in Ijudskili šol čcz potrcbo. Tudi driii.ce srcdnjc sole so bolj ncuiskc kot slo- vcnskc, Slovcnci (95"/,,) ninianio torcj no- bene srednjc sole. Na Koroškcm je 120.000 Slovcnccv, ki niinajo niti Ijudskih niti srednjih sol. Na Stajerskem jc Slovencev 5UÜ.O0O, ki so tudi brez šol. Da so tu kakor na Koroškein vsc sole nciiiške ni treba poscbej povdarjati. Kaj sledi iz teRa? Da je vlada nam sovraž- na, da pa pri teni podpira Nernce, ki so naši iiajhujsi nasprolniki. Slovcnsko Ijudstvo pla- čuje s svojimi žulji one, ki tnu kopljejo Rrob. Tako ne sine iti dalje! Dovolj jc krivic. dovolj zapostavljanja. Slovcnci! Slovcnkc! Zdramite sc, vsta- iiitc, pokazite na javnih shodih, da hočete biti enakopravni z druRimi narodi in pred vsem z Ncrnu; zaiitcvajtc slovcnsko i»ol- stvo; zahtcvajte slovcnsko univerzo! Za- htcvajte od vlade, da sc ravna po Kori citi- raneni S 19. Nobcn Sc tako majlien kraj ne sine /.aostati v zalitcvi po slovcnskcm šol- stvu, po slovenski univerzH Labom obliu- buje vlada univerzo, toiej jo nioramo dobiti tudi tin! — In šc nckaj! Za hožično darilo nam jc vlada — scveda, ker stno šc vedno preponižni -- postrcRla z dvema ticniškitna šolskima nadzorii'koma! To jc krivica, ki sc more zRoditi samo od strani nam Slova- jioni >pravičiie<> 'vlade! Vsa slovcnsko jav- nost mora iavno nastopiti. javno protesti- rati proti takim iziicnadcnjcin! Doma in na tujem. t Vela Nlgrinova. Slavna srbska trane- dinja, slovcnska rojakinja Vela NiRrinova je iniirla v Bcleiimradu na Srbskcm 31. XII. I). I. Kak iiRled jc uživala ta slovcnska nmetnica, dokazujc, da so jo pokopali ua cližavtie stroške. Dclovala jc pri belRraj- skem Rledališču eez 25 let. Doli jo jc od- pcdjal i/ Ljiibljanc znani skladatclj pcswii Naprej Za.stava Slave, Davorin Jenko, ki tudi delujc med brati Srbi. Uinrla Vela Ni«rinova je bila teta gdc. Ni^riuovc uči- tcljicc v Cei'ljah. — >Naj bo naši rojakinji lahka bratska srbska'zcmlja! 20 tnilijonov dvignenih iz »Kranjske liranilnice«! Od 20. scptcnibra do scdaj jc bilo i/. »Kranjskc liranilnice« dvinnjcnib 20 niilijonov kron. Od tcjca den.it ja sc jc na- ložilo okroulo 7 tnilijonov v »Mestni hranil- ulci Ijubljanski«, S mllijonov v »Kmctski posojilnicl«, 4 milijonc v »I judski posojll- nici«, 2 inilijona v »(ilavni slovenski poso- iilnici in hranilnici« in pri (Jru^ili Ijiihljan- skiii zavodili, 2 milijona pa pri raznili za- vodih po dczcli. Priliodnjc leto jc trcba dvJKiiiti še najmanj 20 niilijonov in na tleli bo le/.alo trhlo kranjsko neni^kutarstvo! Nad 33 milijonov kron [c zdaj že naložc- liih v »/Vlestni hranilnici Ijubljanski«. Remuneracijo K 800 jc dobil dcžclno- vladni svetnik KaltcncRKcr kot božič- tio darilo. Ce pa prosi kak reven uradnik podpore, tiimajo uikoli nič dcnarja. »Kranjska hranilnica« in slovenski de- nar. Prctekli mesec je bila dvigiijcna iz «Kranjske liranilnice« ocromna svota 5,720.450 K 37 v od 3469 strank! V »Krunj- ski hranilnici« jc zdaj še na 25.N22 knjižicah 51.055.199 K 79 v. To so podatki, ki so na- vedeni v uradiieiii listu. Duželna komisija za agrarne operacije. Za člaiic tc komisije so določeni za leta 1909, 1910 in 1911 Rospodjc dvorni svetnik Josip IJ a j k. viSji dcž. sodni svetniki (Ivi- dou S c li n e d i t z, .lulij I' o I c c in I'r. A n- d o I š c k, za tiatnestnikc pa dcž. sodna svet- nika (?jr. Josip Haussen in dr. Martin T r a v n c r. Neniška lakomtiosl. I'ripovcduje sc. da \ leče od 3ft Knaflovih ustanov po f>00 k r o ti, ki so nainenjenc kranjskim viso- ko.šolcem, referent dunajskeRa vseučilišča dvorni svetnik profesor dr. Karel Brot k- b a u s e n S c s t, t o r e j .W)0 kron. I) u- n a j s k i vscučiliščni profesor P o t e K n c v s a k o leto 3ft00 kron z a d e I o, k i jr a o p r a v i v par u r i c a h! Čc je to resnica -- in trdi sc z vso fjoto- vostjo — je to naravnost Skandal, ki iiič ne zaostaja za običajniini škandali na avstrij- skih vsciiciliščili. DriiRod sc jjleda na to, da ni'kateri profesorji b r c z p I a č n o opravljajo razne funkcije pri djjaških pod- poniih zavodili, t u p a d o b i v a v s c u č i- liščni profesor naravnost kraljevske na^rade za svoje mininialno delo. To j e 0 š k o d o v a n j e r e v n i h k r a n j s k i h v i s o k o š o 1 c e v! Poznamo neinske pro- fesorje. ki uiso tako lakomni pri neniških podpornih inštituciiah, seveda tu inora prof, lirocklianseii dobivati sijajno plačilo inenda zato, ker v ustanovni listini se nahajajoči izraz »Krainische. Hochschüler« razurneva po črki, da daje ustanove, ki so očidno na- mcnjciie samo slovenskim akademikoin, t u- d i kranjskim Nemce m. — Ni dovolj cno oSkodovanje s pristranskim razume- vanjcm izraza-, ne, treba je še, da poroče- valec odje šesterim slovenskim revežem, ki morajo mnojjokrat po Dunaju živeti ob kriihu in vodi, štipendijo. da jini na ta način zavrreni — če ne oncmoRoči visokošolsk! študij. In to se dela pod patronanco dunaj- skejta akademicne.ua senata. ki ima več srca za sijajno |)lačancRa vseučiliščncRa profe- sorja vladnesa svetnika Brockbausna, kot /a Sestero slovenskih akademikov! Pripo- ločamo slovenskim poslancem to zadevo, prosee jili, da z beiiRalično lučjo posvetijo v to Kiiojiščc in razkrijejo svetu nov dokaz nemške požrcšnosti in neusmiljenosti. Kranjska kmetljska družba naročuje ve- likanske množine iimetneKa «noja iz hrast- niskc kcmičnc tovarne, katerc lastniki in uradniki so n a i I i u t e j š i nasprotniki Slo- vencev. Vljtidno prosimo, da nam si. druž- ba to zadevo razjasni. Kranska vlna. Pod tern naslovom je iz- dal drž. vinarski nadzornik za Kranjsko, K. B. Skalicky reklanmo brožurico v češ- kem jcziku. Njen namen je seznaniti Čebe 7. našim vinskim pridelkom. Iz brožurice po- vzeniamo nekaj podatkov o našem vinar- stvu: Na Kranjskem je bilo pred I. 1884 okrojt 16.ft3l ha. (ha --- 1<»() arov, 1 ar = 100 m.') vinoRiadov. Tekom 24 let je uni- Oila trtna us 98% vseli vinouradov. Počenši z I. 1KS6 se je začelo vinoKrade zopet zasa- jati. in se jili je zasadilo do sedaj okrog 5000 ha. — Lani se je pridelalo na Kranj- skem 280.000 hi., letos čez 300.000 hl., in pričakovati je kiiialu po 400.000 111. pridel- ka na leto (i. nadzornik deli Kranjska vina na 1. v i p a v s k a, ki imajo 10—14% pro- stor. alkohola, 6—8%,» kisline. - 2. d o- 1 e n j s k a imajo 8—10%, alkohola, 8—9%, kisline, težja 10—12%, alkohola, 7—8%o ki- sline. Belokranjska imajo kako 2V« alkohola vcč koi dolenjska, in kisline nekaj manj (I—2%o). — VinoRradniki bodo r. nadzor- niku za njejfovo delo Rotovo hvaležni, kcr vprašanje, kako pridclck spraviti v denar, je postalo življcnskcRa pomena za naše vi- noRradništvo. Narodni dnevnik. Napredni štajerski Slo- vcnci so začcii izdajati z Novim Letom Na- rodtii Did*VIIik v Celju, ki izhaja vsak dan razen nedclj in praznikov. Stajerskim ro- jakom čestitamo k tijih napredku in želi- II1O podjetju mnoRo vspeha. V FJosni-Hercejtovini je 267 Ijudskih sol z 614 učitelji in 426 orožniških postaj z 3770 orožniki. Sole veljajo na I. 693.204 K, orož- niki 4.409.460 K. Katoliških cerkva ima Her- ceRbosna IS7, 12 inožkili. in 11 ženskih sa- mostanov. Pred avstrijsko okupacijo je bila v Bosui samo 1 katoliška cerkev. Ni čuda, da so prebiva'ci, v oRromni večini pravo- STRAN 4. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) 1909. slaviii in iiioliaiiicdani, sprcjcli aneksijo /. ta- ko navdiišcuo liladnostjo. Grozovit polres v južni haliii. Koncein 1. J90S je bil v jiižni llaliji Rrozovit ixttres, ki jc uničil ccla niesta, na desettisoče Ijudii in napravil IIKKJ iniljonov škode. Starostno zavarovanje na AiiRlcžkeni. Sporočali S111O o zakonu /a starostno zava- rovanje, ki se piipravlja, da so «a predloži avstrijski drž. zbornici. AiiRleži so izvedli stvar hitrejše in bolj praktično. Sprejcli so ta zakon zadno polctjc, in so začeli pokoj- nitio zc z Novim Letotn izpjuecvati. Vsak AiirIcž, ki dovrši 70. It1 to in ninia dru>rili sredstev, dobi i>o 5 šiliiiRov 6 kron na (eden, lie da bi pred sploli bilo treba plače- vati kakili prispevkov Kakšna revščina vlada v najboRatejši državi na svctii kaže, <-la je pet starcev in .5 starke iniirlo od raz- \ biirjcnia, ko so dobili pokojnino. Iz Bele Krajine. Prva številka lista se jc vslcd preselitvc v PraRo nekoliko zakasnila. DniRa izide okroR 20. t. in. in trctja pa /,e ob navadnein rokn. Nekaj nakaznlc dobe oni naroeniki, ki so pošiljali denar že scm v PraRo po izidu poslednje .številke, od poštc vrnjenili. Ker je bilo treba list tu na novo priRlasiti, in do rešitve te zadeve poSta ni izplačevala nakaziiic, jih je vrnila po prcteku cncKa ted- na. Prosimo dotične rr. naročnike, naj bl. pošljcjo denar na isti naslov: Belokranjec Pra«a VlnoRradl, Ccško. Metlika. P r a z n o v a n j e v I a d a r j e- J i: v e Kii j n b i I e i a i n »I) r w š t v o z a otrnško v a r s t v o in mI a d i n s k o s k r b v m c 11 i š k e m s o d n c m o k r a- j it«. (iOletnico vlade iiašeRa premileRa vla- darja je metliška šolska niladina praznovala kaj slovesno. V okrašeni sobi 4. razreda ^c je zbrala po slovcsni sveti maši vsa šol. niladina vsakdanjc in ponavljalne sole, krajni šol. svet, skoraj vsi c. kr. sodni in davčni iiradniki, duliovščitia. nmoRo odlič- nih dam, Rospodov in prostcRa Ijudstva. l'o slavnostni pesmi je iniel r. nadiičiteli navdušen Rovor. katcremu so sledilv pri- niernc dcklamacije in petje. Vso slavnost na jc poveealo »Drustvo za mladinsko skrb in otroško varstvo«, katero je po vladarjc- vi želji >,Vse za otroka« ta dan obdarilo M iibo/.nih Solarjev z obučo in obleko. Solze so zaiRrale v oech prisotnim, ko so opazo- vali obdarovanec. Teinu se je izvil iz rIo- boeine srea: »Hor plačaj!«. drtiRi je le hva- ležno poRledal darovateljico, a trctii je. niotree dar, na oboje pozabil. Vrli predsed- "ik »Drnštva za otroško varstvo in mla- dinsko skrb«, blaRorodni Rospod c. kr. okraj- ni sodnik Franc ReRally pae ni iiiorcI lepše l'roslaviti cesarjev jnl)ilej. kakor Ra je! NjcRov trnd je nedoscRljiv", zato so pa tudi vspelii velikanski: v proslavo vladarjeve GOletnicc je izdalo društvo za uboRe šolarje božjakovske sole 20 K. črešnjevske 30 K. drašieke 50 K, m e 11 i š k e 370 K, podze- meljske 100 K, radoviške 80 K, sciniškc 100 K, snhorske KM) K in štrekljevske 30 K. l'>obrotni IJor povrni stotero drnštvene- lnii predsedniku njeROv trud, društvu i>a nakloni iiiiioro prijateljev in podpomikov! Koncein slavnosti je iz 500 otroskih Rrl nioRocno zadoncla pesein; Hor olirani. IJor obvari nam eesarja Avstrijo, na kar je bila sol. niladina s pecivom, katcrcRa so osk>"- bcle vsolane občine, poROščena. Iz Crnomlja. Na.š r. župan Skiibic Jože Matija se vendar sramuje voliunstva, ki se inii je zadnjie očitalo, zdaj ncki trdi, da ni on doüeiiCRa volinna poslal. ani|)ak r. Lack- ner. Ce je bil res r. Lackner tudi zdraven, to na stvari nie nc spremeni; sta iniela pač dva svoje roke vines. Častna ta stvar ni niti za Petra niti za Pavla. l>a sc R. župan ne niisli poboljšati, ka- že že to, da je te dni odzdravil na sokolski pozdrav »uu zdar« z »šajs drauf«. Ptiča se pozna po perju. nasega r. žiipana Skubiea Jož. Mat. po pozdravii ozir. odzdravu. Iz Loke pri Čriionilju. I c dni sein bil priča sledečcRa poRovora. Voznik .lože: .la- nez, kje si pa bi] včeraj? Voznik Janez: Vozil sein nekcRa cifuta v Novo mesto. ¦ .lože: Kaj pa je tarn iioveRa? Janez: Nie posebneRa, ampak pri Rožneni dolu je jako veliko volkov. .lo/,e: Volkov? Saj jih v na- šc kraic že leta-in leta ni. Janez: Vendar inorajo biti. ker kopljejo pri Rožnein dolu državni inženerji nekake janie, pa ravno ondi, kod bi niorala iti nova železnica, naj- bv?.. mislijo ti Rospodjc te nireine prej po- loviti. da bi bilo varno za novo zelezwiico. .lože: Kak inžcnir pa to vodi? Janez: Neki epic Jožc: Alia! Jaz: l'':nita! Ti Rospodje išeejo pri Rožnein dolu niočvirja, ker se iiojijo, da bi se Crnonieliski vlak ne poRrez- nil. Janez iu Jože (ob jednem): Kai?! Pa zboRom sosed! — Janez in Jože se odpra- vita in previdno stopala po loeki eesli bojeö se. da ne zaRazita kjc v močvirje. Iz DraRatusa. V nasi obeini nastopila je nevarna bolezen: škrlatica. Prvili 5 obolc- lih je v kratkem innrlo. Holezcn se raz- sirja tudi v sosedne občine: lititoraj, l)o- bljiee. Ker je bolezen jako nalezljiva in ne- varna, naj Ijudje vendar pazijo, da ne lio- dijo Ijudje v okuženc liise. Holczen je bila že lani v Helokranjc'u opisana. Zdravniki priporoeajo kot lirano najvee mleko ali ka- ko kuliano sadje, odsvetujejo pa popolnoina meso in vino, doklcr bolezen ne ponelia po- !>olnoma, t. j. dokter se koža do kraja ne olupi. kar trpi po o tednov in še vee. V Crnomliii ustanovila se je Stnvbinska in naselbinska zail.niRa. /!elimo ji innoRO uspešncRa dela! Iz Adlcsič se nam piše: Ob priliki naj- višjcRa jul.iileja našcRa pres. eesarja pova- bil je Rospod Peter Rauch, žnpan v Adle- šičih vso šolsko niladino 140 otrok in jih iz lastncRa žepa poRostil z dobriin kosilom in pecivom. (io.spod žiipnik Sašelj poslal inu je 20 K. za povrnitev stroškov a on jili je odstopil kr.'unemu šolskcinu svetu v pri'l revniiii otrokom. To je res hvale vreden ein. Sodni pristav Ernst Stückt, »in Ijnbljan- skeRa trKOvca s klohuki Stockla, je zaßri- zen neiiieiir, ki je nanieščcn v Crnomlju. Ko je bil te dni v Lacknerjevi Rostilni, kjer jc bilo tudi nekaj Sloveneev, ki so se po- Ruvarjali o Ijubljanskih volitvah, jih je ta eiovek nalirulil z besedami: »i'ber die Lai- baclier Deutschen lasse ich nicht schim- pien«. Stöckl je bil toliko olikün, da se ni nie predstavil. dasi nahruljencev ni poznal. 1 »ru- Ri dan je prišel do spoznanja, da je netaktno postopal in žal inu je bilo sarno zato, da sie bi ujeRov oče v Ljubljani trpel kake škode. Iz Suhorja. I >ne l(). 12. iiinrl je tukajšni pnsestiiik Janez Težak star 52 let. N. v. in. p. Iz Doblič. Dobili sino brzojavno vest iz Cliania na ßavarskcin, da je tarn naRle smrti innrl naš roiak in znanec Josip Stojnič. 7a\- lujiiči rodbini našc iskreno sožalje. »Belokranjski Sokol« je imel svoj redni obeni /bor v nedeljo. 20. decenibra. V od- iiiu so bili izvoljeni sledeei bratje: D a k •) M a k a r, starosta; Jak o b V r a n c, pod- starosta: .) u I i j K o p i n i e. tajnik; Ant. Pod R o r n i k, blaRajnik; D r a r. r'ux, naeelnik; Ciril l'rus, podnačelnik; od- borniki: Ant. Rainer, star., r7 r. K r c- ni e s c c ml.. Oton K o p i n i e, U r o š Stefan o v i č; namestniki: Ivan Š k o f, Alojzii (iabrovšek; ])rcRlednika: Valentin ß u r n i k, Milan (j u š t i n. Določil se je tudi zabavni odsek in sicer siedete: R a d o P r e d a I i č, naeelnik; M i- I a n M a kar. Ant o n R a j n e r ml. in R i k o Y u x. Občni zbor sokola je živo do- kazal kako malo se zaniinajo oni. ki bi bili v prvi vrsti poklicani sodclovati pri društ- vu, za drnstvo. Raziin nckaj eastnili izjein ni bilo uiti iedncRa iz >višjili« kroRov in zdelo se je. kakor da bi bilo Rotove ljudi sram. sedeti pri isti mizi kakor sedi dela- vec. Delavci so bili na občnein zbor« častno zastopani in pokazali so stein da bolje mne- jo sokolsko idejo. kakor tisti, ki rešujejo dništva pri litrih. — »ßelokranjski Sokol« priredi v nedeljo, dne 10. jan. ob K h. zve- eer v prostorih čitalniee veselido s slede- einivsporedom: 1. Sokolska aleRorija (ži- va slika). 2. V Ljtibljano jo dajnio (iRra)." .^. Prosta zabava. »Narodna čitalnica« v Metliki je iniela svoj občni zbor 15. decenibra 1907. Izvolje- ni so bili sledeei rr.: l>r. Rudolf Weibl, |)redsednik; IVlilan (iiistin. tajnik; J. Hreho- rič. blaRajnik; odborniki: Rado Predalie Intraš mlj.; Heischmaii. Tramixis. Dru?itvo, ki je pred leti praznovalo 40letnico svojeRa oi'Stoj:), bi bilo kmaln ravno za jubilej zas- palo. da Ra ni rešil r. Dako Makar, ki je \- teli zalostnih trenotkih prev/.el vodstvo čitalnicc. Vzlic tenni se- ni nioRla čitalnica nikakor povspeti do one višine, kakor je bila poprej, a to nc zaradi nedelavnosti od- Ijora. ampak radi brezbrižnosti in malomar- nosti članov in pa radi osebnih sovraštev, ki se pri nas žalibožc nc niorcjo še ohraniti za kulisami, ampak se prinašaio celo v drušlvili na dan in ako pride jedna farnili- ja v dništvo, odstopi driiRa itd. ^alostno je to in kaže pač, kako nizko je palo že pri nas dništveno življenje in na takšen način ni tudi čudo. da se pri nas pijanCevanje vednw boli širi in z njini tudi ono napaeno pojiuo- vanje o društvcncm življenju. InteliRentne-• Ra človeka oscbiio sovraštvo Rotovo ne bo- de oviralo, da ne bi delal v prospeb dru- štva, v prospeh splošne omike. >'Narodna ei- 1909. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 5. talnica« otvori kinalu javno Ijudsko knjiž- * nico, ki bode vclikanskcKa poinena za naše niesto. Prijatelji dni.stva podpirajte odbor. c'a spolni to kolikor motfočc kmalu, podpi- lajte jja tudi z dcnaniimi prispevki in z da- rili knji«, katcrili le/i po Mctliko notovo vclko štcvilo na podstrcšjih. Prireditev kmetiiskili tcčajev. Po od- redhi dcželncKa odbora sc priredi tckoni januarja in februarja šcst dvodnevnih kme- tijskili tečajcv, pri katcrih sc bo podiičevalo Kospodarje o tistih knictijskili strokali, ki so za dotični nkoliš poscbno važne. Ti te- čaji sc prircdc v Kostanjcvici od 17. do 1(>. jatmarja. v Košani od 24. do 25. januarja, v S c in i č u o d ,^1. januarja do I. f c- b r ii a r j a, v Cerkljali na (iorcnjskem od 7. do K. februarja, v St. Rtipertu na Dolenj- .skcni od 14. do I(>. februarja in v Zireli od 2S. februarja do 1. rnarca t. I. Opozarjamo že dancs vse naše nospodarjc na te tcčajc s pozivoin, da sc jih po poliiostevilno ude- ležujejo. Zavcdni Metličcni vseli stanov so se od- kupili od iiovoletnena eestitanja v prid druž- bi sv. ('irila in Metoda z zneskom 4S K id Ii, li katcri svoti jc dodala I. dolciijska posojil- nica v Metliki še 20 K. Zivcli zavcdni Metli- čnni in ,vrle Metličanke! Poročil se bode due 7. t. m. v župni ccrki v Mctliki k. R a d o 1' r e d a I i č, c. kr. tlavini asistent z Kdč. V i I in o (i a n k IJ c- v o, hčcrko Kosp. Leopold (i a n a 1 a, po- scstnika in ravnatclja I. dolenjske posojil- nice v Mctliki. Bilo srečno. Iz Mctlike. »Nurodna Citalnica« je pri- redila na Silvestrov vceer zabavu: ki pa je bila zclo slabo obiskana. Kaj je vzrok te- inu, jc jiač laliko videti, osebna nasprotstva in inalo zaniinaiije za društvetio življcnje in pa ta /.alostna navada, ki sc jc v zadnjcui ¦Oasu zclo vdoinaeila, pri nas, da ljudje rajc .popivajo v kakcin »pajzeljiui<\ in rajc tain jjoženejo po jirIn par kronic, kakor da bi v društvu potrošili nckaj desctic. Mnojro škodi našenm dništvu tudi dejstvo, da sc odtujujc driistvoni, pravzaprav da sc pre- zira v Rotovib krogih stau, ki tvori pri nas večino prcbivatelstva, t. j. o I) r t n i k i. I >o- kler se nc pritck'iiejo vsi stanovi k skup- remii dclovanju v društvii, tako dolno jc nc- iiioKoč vsak na|)redek. »Driistvu /a otrosko varstvo in inladin- sko skrb v metliškcni sodncrn okraju« jc pristopil kot uslanovnik s zneskom 200 K y.. c. kr. notar .1. Makovnik. Slava mil! S Koeevskega. Kočevjc. Prva slovcnska tiKovina v Ko- tcvju prav lepo liiiprcduje. Nc samo, da so vsi zavcdni slovcnski tr^ovci Bclc Krajinc in Kostcla pristopili kot odjemalci k slovcn- ski trKoviui, tudi mnoKo Kočcvarjcv pod- pira to konkurcnčno trirovino. Kočcvskc trRovce ta pndna vdcležba odjcmalcev- silno boli. Za prvi pozdrav so na dan otvoritvc, to jc 22. novembra m. 1. pomazali, oziroma poškropili s krvjo in tinto ime tvrdke. To jc bilo pravi znak, kako vi- soko stoji kočevska kultura, ker vse klju- bovanje izvira ravno iz «lav kočcvske in- tcli^ence. (iovorili so prav tnnoKO kako bo- do konkurirali trsovci kočevski. Preroko- vali so, da v štirili mesccili najkasncjc bode prencliala delati slovcnska tr^ovina. Toda od besed do dejanja jc velik korak. Slovcn- ska trjjovca sta nastaviUr cene bla«u tako nizko, da kdor hoče konkurirati. mora i>ro-- dajati bla^o pod lastuo ceno, v zjtubo. Vrliu- ic«a so dobrc kupčijskc zvezc, ki nudijo slovcnski trjiovini UKodnost, da bi se moßla vdclcžiti vsak čas celo »umazanc konku- rence.? Vendar, Kočevarji ne bodo konku- rirali, ker bi s icui prav nič ne škodili slo- vcnski trKoviui; zavcdni Slovenci bi kupo- vali kljub vsaki konkurctici 1c pri slovcnski tvrdki. Koi'cvarji bodo rajši iiaKajali po po- balinsko, kakor s pobijanjem oken in pso- vanjem ua cesti. Dnč 22. deccinbra m. I., toraj ravno incscc potcm ko so prvikrat pričali o svoji kulturi, je zvcčcr bila vržcna v izložbeno okno kepa siie^a. razbila edno šipo in naredila okoli 20 K škodc. Policijski stra/.nik je stal službeno raviio na drugi strani ccste nasproti slovenske prodajalne. I )csct korakov od njoia je pa moral stati človek, ko jc meril iz stranske ulicc v izlož- bo. Koccvska policija je seveda gluha in slcpa. kadar se narcdi kako Skodo tujemu imctju v nacijonalnem fanatizmu. Tako ou- viden slučaj, kaj sc pod očmi i>olicij- skili stražnikov vse zjrodi v Kočevju, pač jasno doka/njc kake so javno varstvene razmcre ncmško kulturncKa mesta v dvaj- setitn stolctju. Slovenes, — Slovcnkc in osobito Slo- vcnski tr^ovci! Prchuditc sc. Kdor šc ni price! zaliajati. k;idar pride v Kočevje; v slovensko truovino, naj tejfa ne zamudi več. Dobra ppstre/.ba in ujrocinc ccne za vsaceKa kupca, a prav posebno za trjrovcc. Svoji k svojim. Kako si znajo ponia^ati. Pomožni davcni slujia P c t e I n v Kočcvju jc velik ncnišku- tar. Zdaj kompctira, da bi postal defenitiven ua tcm mestu. Toda — niož je že mnoKokrat k a z ii o v a n, v oktobru je dobil celo t c- denzapor a in to mil dala zdaj skrbi, dasi jc pri svojili prcdstojnikili jako priljubljeii. No. zdaj se je razvedclo, kako sc mil hoče v najjrado za njesovo nemčiirstvo pomavcati do inicnovanc slu/.be. Mož se namrcč livali, da inn jc o b č i n a dala s p r i č e v a 1 o — da ni bil šc n i k d a r k a z n o v a n! Prva ceska splošr.a delniška druib« na zbvo- rovanje na ftlvljanje v I'ragi ima svoje glavno «•stopstvo za vse slovenske dežclc v Trstu. Ta družba zavaruj« na življonje po najnižjih cenah in po najugodncjših pogojih. Iz Novega Mesta. Zidanje KimnazijskcKa poslopja v No- vem nicstu ua nedoločcn čas odloženo. V državui |)roračun za leto 1909 ni posta- vljcna nobena vsota na zidanjc novomeske Kimna/.ijc. Iz tCKa jc razvidno. da jc zidanjc na ncdoločen Oas odloženo. Državni po- slanci sc za to stvar niso nie brinali, dcželni zbor je na vso stvar pozabil in občinski od- bor v Novcm mestu je opazoval to vpra- šanjc kakor kako nieKÜco, ki niu je na ob- zorju izKinila izpred oči. Rcšitev najvažnej- šejra vprašanja za l>olenjsk,o je na ta način pokopana. Učiteljstvo in dijaštvo po^inja v škandalozno slabih prostorili sedanje Ki- innazijske barake. Priti bo niorala višja moč, liud potres, da napravi tej krivici ko- ncc. kakor jc v Ljubljani šele potres I. 1895. rešil vprašanje irledc zidanja poslopja za prvo drž. Kimnazijo, kajti drugače bi še /daj stala srda baraka za Vodnikovim hrbtom. Slava lionu na višavah! Več zanimanja! Novomeška »Narodna Citalnicd« je zlasti v zadnjih letih pokazal, da sc dobro zaveda svoje naloge. Ustano- vila nam jc prepotrcbno javno knjižnico, ki vsebuje najboljša dela iz domačcKa sloven- skei.ra in tudi tujena slovstva v slovenskein prcvodu. — Knjižnica uspeva primerotna dobro. pa vendar nc tako, kakor bi bilo pri- čakovati v mestu, v katerem prebiva skoro 3 tisoč ljudi. — Vse prcmalo zanimanja kaže zlasti naše meščanstvo. Isto jc opaziti, toda v vcliko vcčji meri, pri javnih predavanjih. ki jili tudi prireja > Narodna čitalnica*. — Naš narodni buditelj, vrli dr. l.ovro Toman je nekdaj pisal v »No- vicah«, da je »nas narod radoveden, neizre- čcno prcbrisanc Klave in da lirepeni po- znanstvii in novicah v tej ali oni zadevi«. Toda v Novem mestu take »radovednosti« ler »hrepenenja po znanstvu« ui opaziti. Di- jaštvo in uradništvo edino se udeležuje pre- davanj, le inalo kedaj se zgodi, da pride tii- di kak zastopnik drugil) slojev. — Kje je iskati temu vzroka? Ali se res ni lnojroee otresti predsodkov, ki jih ima me- sčanstvo — dvomim, ec po pravici, napram uradiiištvu — in zlasti proti nekaterim ose- bam Ali bi nc bilo dobro, čc bi se enkrat za vselej otresli škodljivih, vsako delo ovira- jočili maloinestnih nazorov. Naše meSčan- stvo, ki je sicer jako zavedno, bi moralo večkrat javno pokazati, da tvori dolenjsko metropolo, bi laliko v vsakom oziru dajalo lep vzjiled drujiim dolcnjskim mestom, trsoiu in vasem. Roko v roki bi moralo iti z vsenii kulturnimi in driiRimi društvi tcr jih zlasti moraliio podpirati v njih stremljenju. JJa uc samo to! PoKlejmo si našo nim- nazijo! Zc Icta in Icta sc dela na to, da nam vlada da novo poslopjc. To jc že tako, da je sploli Skandal, da se še rabi kot sola. Dan za dnevom sc pojavljajo pri dijaštvu in uči- tcljstvu razne bolezni, katerim je KOtovo kolikor toliko kriv prah, ki se vzdijrne pod noKami pri vsakcm koraku; smrad se tudi ra/.Airja po eclem poslopju. Toda meščan- stvo se kaj malo briga za to. - Razun ob- Činskcira odbora in'par druKili oseb se niliCe nc zmeni za to prevažno zadevo. Ko se je razsirila vest, da jc tudi sedaj še ostala vlada samo pri obljubali, bi se mo- ralo ztfaniti vse meščanstvo. Na javnili sho- dili jc trcba «ovoriti o takili zadevah. Treba bi bilo protcstirati odločno proti tako oči- vidnemu prcziranju od strani vlade. Po- jjlejmo v KoCevje! Kako so se Koče- varji trudili za svojo Rimnazijo, ki je cisto odvee, koliko žrtvujejo še vedno za svoj zavod! Seveda je mini vlada naklo- SI RAN ti. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMF.T.) ma njerw, ikiiii pa sovrazua. Toda zaradi tcga no smciiio odnchati. Nc, še z večjo odloeno- stjo iiioraino nastopiti za svoje pravicc, 1110- ramo pokazati, da smo toliko vredni o/.i- roma vcč kot Kočcvarji, da lioeemo imeti istc pravicc v slovenski Kranjski, kot pri- vaiidmnci. Zato pa na none, dokler jc so cas! Novo mesto pokaži, da si dovolj pro- silo in da zdaj zabtevas! A nc samo tu, po cclcm Dolcnjskcin bi sc morali prirejati pro- testni shodi proti tako očividncmu za-po- stavljanju in prcziranju. Saj novoincško «i- mnazijsko vprasanje ni važno samo za No- vo mcsto, tcnivcč za cclo Dolcnjsko, da cc- Io za cclo Slovenstvo. Ako bomo iineli še nadaljc tako škandalozno poslopjc, bomo imcli vcdiio nianj dijakov. Tako bi sc mo- kIo zjroditi, da bi s propadanjcm — vsaj po imcnu slovcnske — novonicške gimnazijc naprcdovala ncmška kočevska «imnazija in tako bi nc bilo oškodovano samo Novo mc- sto, tenivee ccla Dolcnjska in sploli Sloven- stvo. Zato pa nc odncliajmo, dokler nc do- bimo novc Kimnazijc, ki nam jo /.c toliko ča- sa obljubljajo. Posncmajmo bratc Cche, ki_ so celo $ štrajkom izvojevali nova ozirotna boljša šolska poslopja. Iz Amerike. Slovenski Atnerikanci za staro domovi- no. Naši zavedni in plcmcniti rojaki so v najvcčji slovenski nasclbini v Amerjki, to jc v Clcvclandu (Ohio) na- brali za spotnenik in žrtve 20. septembra !°0N tcr /a našo prcpotrcbno šolsko dru/.b;> za našc skromnc slovcnske razmcrc narav- nost ogromno vsoto 104(1 K. Nikilo ni priča- l:oval, da sc bo moralo tako Intro xopet bclc- žiii nov in cnako vclikodušcn dar našili slo- vciiskih Amcrikanccv. Toda odkrito,, a tudi s ponosom jc trcba povedat.i da sc jc podce- njcvalo bla.no in nad vsc radodarno srec na- šili vzornili amcrikanskili bratov. I'rcjcl jc namree blagajnik »ZdružcncKa narodnc&i odbora« dr. Alojzij Kokalj za spomenik pad- lima ninčcnikoma Adaniičn in Luiidru, za žrtvc vobče in za licdnc rodbinc onili, katc- rih očctc jc zKrabila roka pravicc, šc po- sebej znatno svoto 500 K. To vsoto jc pa blaKajnikn »ZdružcncKa narodnega odbnra« poslafa potom »Ljubljanskc kreditne banker širom sveta znana banka r' r a n k S a k s e r Co vNcw Yorku. Svota 500 K sc jc pa na- brala na tozadcvni ok lie v prvem amcrikan- skem slovcnskcm dnevniku »(lias N a- r (i d a«. Iz dna srea smo hvalcžni našim slo- venskim Amcrikanccm za njihovo dejansko socntjc! Naj bodo nvcrjeni, da nam služi to lijihovo bratsko sočutjc v pose b n o t o- I a /. li o v tch tcžkih Casih. ki so navuliU na uboRi slovenski narod. Bodi jiin teni po- tom izročcna tisočcra zalivala. Naša za- livala bi bila pa nci>opolna. ako si nc bi pri ti priliki poklicali v spotnin, da to n i p r v i dar, ki smo «a v imc ne- srcčncKa 20. septembra prejeli od iste stra- ni. Na oklic. ki Ka ic prinescl nas amcrikan- ski dnevnik »0 las Narod a«, se je na- bralo doslcj in doposlalo blaKajnikn ^Zdni- žcncKa narodncKa odbora«, kakor jc bilo . to žc izkazano, Io5 K in 500 K. torcj z dancs omenjenimi 500 K sk. upaj /. e 1 K)5 K. Vzpričo tc visokc vsote, ki dokazuje jasno, kako živo Vam žari žarka ljubczen do Vasq üboKc in prcKaiijane stare domovinc, Vam inoranio, sloven. Amcrikanci. v našc in Vase posebno zadoščcnje javno izjaviti. da e I e- d a m o s p o n o s o m n a proste si n o- v c proste Amerike. Hvala, tisočera Vam hvala, slovenski Amerikanci, ki stc v vztfledno v/. pod bud o vscm dru- jrim svojim bratom v stari domovini! — ličem takoj----- prldnega mllnarskega pomocniKa Plača po dogovoru. Plut Matija, mlinar in žagar v Pod- turnu pri Dragatušu. N E 01 JO i ° • i --2 o &> c N V .5 % svojega življenja preživimo v postelji. Zato je največje važnosti vprašanje: Kakšna naj bo postelja? Primerne cene, iz dobrega blaga, in pred vsem snažna, torej Železna postelja. Pišite po cenike na naslov: K. Hajek, tovcrna za lr.delovanje zclezne opravc Praga-Vinogradi, Korunni ti. Dopiiujemo ilovemki. Sluvnemu občinstvu nuznanjam, da sem opustil gostilno in mesarijo pri Fr«- '•Inu in sem vzet ¦ gostilno - in mesarijo pri Krariii v Criiomljii. Zahvaljujem se obenem »vojim doscdanjim cenj. gmtom in se priporočam za mnogobrojni oblsk v raoji novi gostilni in mesnici cenj. obiskovalcem. S spoštovanjom SiirrlcoArio Jakob, mesar in gostilničar v Crnomlju. j$cctn za Dotcnj5Ko zastopniHa s sedcžcni v Novem meBtu, k;iteremn sem pripravljen plačevati po 80-120 K mesečne prispevnine za potovanje ter 20% pro- vizije od doseženega prometa. Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in reierencatni je nasloviti na upravništvo tega lista. Za pošten denar pošteno blago. To Je na^e ^eslo! :: Zato pet tudi vsi Slovenci, lcar Jili i>ri