jtem dlLi^^niLi® anmod GLASILO KOLEKTIVA GIP INGRAD CELJE LETNIK XXXII - ŠT. 4 17. DECEMBRA 1990 Odgovornost vsakega in povsod Spremeniti dosedanjo miselnost in odnos do dela Leto 1990 je v marsičem prelomno. Tudi za naše podjetje. V tem letu smo se organizirali kot družbeno podjetje, kar je zahtevalo precej sprememb v načinu poslovanja, še zlasti pa v drugačnem odnosu do dela. Več kot desetletje samoupravnega poslovanja je razgradilo pri mnogih zdrave delovne navade in odgovornost do dela, še zlasti pa do rezultatov pri gospodarjenju. Zato lahko rečemo, da smo v tem letu morali postopno spreminjati predvsem dosedanjo miselnost in odnos do dela v širšem smislu. Kdor se ni dokopal do tega spoznanja in korenito menjal svojih delovnih navad, bo imel v naslednjem obdobju velike težave, ker ga bodo sedanje trde tržne, še zlasti pa popolnoma kaotične neurejene gospodarske razmere, izločile. To velja tako za posameznike, kot gospodarske subjekte. Zato v tem članku ne bom, kot običajno, obravnaval predvsem rezultatov poslovanja v letu, ki se izteka in planskih usmeritev v letu 1991, temveč želim pozornost usmeriti na nekatera ključna vprašanja nadaljne-ga razvoja. Naše ukrepe usmerili predvsem lržen|u Kot sem že v uvodnem razmišljanju napisal, je to leto v marsičem prelomno. Za nas zlasti v tem, da se je pričela sprememba obstoječe gospodarske strukture s transformacijo dosedanjih organizacij združenega dela v družbena podjetja, kar je povzročilo marsikje spremembe organiziranosti, predvsem drobitev večjih OZD na manjše. To je upočasnilo naložbe, še bolj pa so temu prispevale velike gospodarske težave v državi, zaradi nedodeljenega ekonomskega sistema, še zlasti pa zaradi velikih političnih sprememb in zapletov v državi. Odsotnost vpliva države (politike) na podjetja, ki de- Janko Golob, dipl. oec., glavni direktor Ingrada setletja niso smela sama poslovno razmišljati, je povzročila marsikje zmedo. Pomanjkanje razvojnih usmeritev, postopno uvajanje privatizacije, zlasti pa nedodelane in marsikje nasprotujoče si republiške in zvezne rešitve, je povzročilo popolno zmedo in zastoj. Tudi v našem podjetju nismo bili imuni na vsa ta dogajanja. Probleme bi lahko razdelili na zunanje, ki sem jih že skušal opisati in notranje, ki so posledica dosedanjega ekstenzivnega razvoja. Upajmo, da se bodo splošne gospodarske razmere postopno le normalizirale, tudi s skorajšnjo razjasnitvijo političnih razmer. Lahko pa že danes ugotovimo, da bodo tudi ob optimalnih rešitvah, le-te še nekaj časa skrajno neugodne. Še zlasti za področje naložb, ki so za nas vitalnega pomena. Zato bomo morali naše ukrepe usmeriti predvsem na zagotavljanje večjega tržnega deleža na zunanjih tržiščih, doma pa na notranje urejanje razmer v poslovanju. Problematika našega lastnega gospodarjenja in razvojnih usmeritev je zelo kompleksna, zato bom lahko Srečno 1991 ii•••■■ ____ •Milil!! HHI Miiseii HiMMF! >111 •«**•*• mi imm <•••«*** ,»*«> «-l‘|M 1 »Srebrni nebotičnik« so poimenovali domačini ta sto metrov visok, eleganten objekt na Plač Bankowy v Varšavi. Zaključujemo z deli, urediti je treba še okolico. Foto Milan Volavšek nakazal samo nekatere pomembnejše probleme in naloge. Preveriti umestnost nekaterih poslovnih enot Mislim, da je osnovni in najtežji problem prilagoditev podjetja sedanjim ter prihodnjim gospodarskim razmeram. To pa predvsem zaradi tega, ker bo le-ta zahtevala nekatere zelo boleče posege v obstoječo organizacijsko in kadrovsko strukturo. Sedanja organizacija je v marsičem preživata in jo bo treba korenito spremeniti tako, da bo zagotavljala: - Prilagoditev zmanjšanemu obsegu del in uskladitvi razmerja med proizvodnimi ter režijskimi delavci. - Rentabilno poslovanje preko racionalnejše organizacije posameznih poslovnih enot in strokovnih sektorjev, zlasti z vidika boljše izrabe proizvodnih kapacitet in resursov na sploh. Iz tega izhaja, da bo ponovno preverjena uspešnost (Nadal|evan|e na 2. str.) (Nadaljevanji- s 1. sir.) in umestnost sedanje zasnove vsake poslovne enote in sektorja v cilju zmanjševanja stroškov in večanja poslovnih učinkov podjetja kot celote. Razmišljanja o perspektivi nekaterih enot, zlasti s področja stranskih dejavnosti, gredo v to smer, da bi jih vsebinsko in tudi organizacijsko spremenili v samostojne subjekte, bodisi kot mešana podjetja ali družbe z omejeno odgovornostjo. Ob detaljni analizi učino-vitosti posameznih enot in njihove konkurenčne sposobnosti ugotavljamo, da bodo potrebni veliki posegi v korist boljše produktivnosti dela, zlasti s preusmerjanjem odvišne delovne sile, ki ne ustvarja nove vrednosti, v produktino slero. Predvsem pa bo zahtevana večja produktivnost in učinkovitost dela vseh zaposlenih in dosledna povezava plač z delovnimi prispevki. Sedanje razmere ne omogočajo zaposlitve delavcem, ki neaktivno sodelujejo pri ustvarjanju nove vrednosti. Pričakujemo pa, da bodo le-te drugo leto še slabše, zato bodo potrebni ukrepi tudi na tem področju, če bo obseg investicij še bolj upadel. Izboljšati finančno disciplino Eno zelo pomembnih področij, kjer se situacija močno zaostruje, je tudi likvidnost, ki je zaradi pomanjkanja primernega obsega del in zadostnega lastnega kapitala zaskrbljujoča, predvsem v zadnjem obdobju in se bo še zaostrila, če ne bo prišlo do normalizacije razmer na področju kreditno monetarne politike. Realnih izgledov za bistveno izboljšanje v kratkem času ni, zato bodo tudi tu potrebni nekateri ukrepi, ki bodo izboljšali finančno disciplino, povečali likvidna sredstva, ki so sedaj vezana v raznih naložbah, v osnovna in druga sredstva, zmanjšali zaloge, pospešili hitrost obračanja kapitala, predvsem pa odpravili nepotrebne stroške in naložbe ter s tem nepotrebne odlive. Uveljaviti bo potrebno tudi participacijo delavcev v sofinanciranju plasmajev podjetja, v smislu novih usmeritev pri lastninjenju podjetja preko nakupa obveznic in v kasnejši fazi tudi delnic podjetja in s tem večje soodgovornosti za poslovanje podjetja. Skrb za dobro gospodarjenje Zaostrene gospodarske razmere terjajo bistveno zaostritev odgovornosti za uspešno poslovanje in delo vsakega posameznika ter direktne sankcije za nedoseganje planiranih, oziroma normiranih rezultatov dela. Pretežni del bremena za uspešno poslovanje bo zato na ramenih vodilnega in vodstvenega kadra, od katerega pričakujemo večjo osebno angažiranje, zlasti pa odgovornost za dobro gospodarjenje. Odgovornost za dobro delo in gospodarjenje pa mora preiti vse do neposrednih delavcev, ker bodo samo od uspešnega dela odvisni tudi primerni in stimulativni osebni dohodki. V letu 1991 bodo prvič v novejši zgodovini zaposleni prejemali plače na osnovi določil kolektivne pogodbe, ki vnaša pred podjetje velike zahteve. Te bo realno možno izvajati le, če bodo v družbi zagotovljene osnovne razmere, ki so predpogoj za normalno poslovanje, v samem podjetju pa bomo vsi skrbeli, predvsem za dobro delo in gospodarjenje. Sami se moramo rešili slabosti Sedanje prelomno obdobje bo terjalo osvetlitev še mnogih tem, predvsem kakšna bo transformacija podjetja v nove lastninske oblike, kakšne bodo poslovne usmeritve v naslednjem letu itd. Namen tega članka ni, da bi odgovoril na vsa ta vprašanja, na nekatera bi bilo celo preuranjeno odgovoriti. Nekaj pa je gotovo: ne pričakujmo, da bo kdo drug razrešil naše probleme in slabosti v poslovanju. Ko bomo sami razrešili pretežni del odprtih problemov in izboljšali naše poslovanje, za kar bodo potrebne tudi določene žrtve in trdo delo, bomo s tem največ storili za na-daljni razvoj podjetja in tudi širše družbene skupnosti. Vsak na svojem področju in po svojih sposobnostih naj torej z delovnim prispevkom zagotavlja svojo in razvojno perspektivo podjetja, v teh nemirnih in negotovih časih. Z željo, da bo ta prehod na nove razmere čim manj boleč in uspešen, želim vsem članov kolektiva in njihovim svojcem veselo praznovanje in mnogo sreče ter zdravja v letu 1991. Poslovnim partnerjem pa mnogo uspehov in dobro sodelovanje! Glavni direktor JUBILANTI 1990 JUBILANTI ZA DECEMBER SKUPNA DELOVNA DOBA 30 let GO Celje: Dragutin OČKO Strokovne službe: Franc Ivnik 20 let GO Slov. Konjice: Stjepan KUTNJAK ml. GO Ljubljana: Ranko VOJNOVIČ Gradb. Rog. Slatina: Julijus STANČIČ IGM Medlog: Janez DOLER, Marjan KNEŽAK Proizv. obrati: Helena HOLCER 10 let Gradb. Rog. Slatina: Ivica ILIJAŠ IGM Medlog: Zdravko TOPIČ Proizv. obrati: Radenko DUNOVIČ Lesni obrati: Zvonko NOVAKOVIČ Strok, službe: Jože POTOČNIK Bazenski kompleks v Atomskih Toplicah ingradova delovna doba Bazen, kakršnega pri nas nima še nobeno naravno zdravilišče in ne kopališče, so odprli v petek 7. decembra v Atomskih Toplicah pri Podčetrtku. Bazenski kompleks pri Atomski vasi so začeli graditi delavci PE Gradbeništvo Rogaška Slatina lani spomladi, celotna investicija je vredna dobrih 14 milijonov dinarjev, projektantka je inž. arh. Anka Privšek, ki je projektirala tudi Atomsko vas. Objekt se lepo ujema z naravnim okoljem zdravilišča Atomske Toplice. Posebna vrednost in pomen te investicije je v tem, da se je ob gradnji, montaži in izdelavi opreme izkazalo tudi domače znanje, ki nedvomno dosega stroge evropske standarde. Foto: Vili Šuster 15 let GO (Celje: Tehvid BRKIČ, Durad ARSENIČ GO Slov. Konjice: Ivan VRENKO GO Ljubljana: Čedomir SEKULIČ Gradb. Rog. Slatina: Helena STRUNA Proizv. obrati: Bojan BIBIČ, Rafko KAMPUŠ Mehanizacija: Ivan MIKLAVŽIČ, Vlado MIKLAVŽIČ, Milan VELENŠEK JUBILANTI ZA INGRADOVA PRIZNANJA V LETU 1990 zlata plaketa Ob odhodu v pokoj prejmeta Hilda KOVAČ in Jože ZDOLŠEK zlati plaketi za polno delovno dobo, opravljeno v Ingradu. 35 let GO Celje: Vlado LOVRIČ GO Slov. Konjice: Hilda KOVAČ GO Ljubljana: Jože TRONTELJ IGM Medlog: Jože OBREZ, Karl ŽEROVNIK Lesni obrati: Vinko HINDEL Mehanizacija: Stanislav GNILŠEK, Alojz VERBOVŠEK, Jože NOVAK, Alojz HORVAT Strokovne službe: Janez KRIŽNIK, Ivan BOROVŠEK 30 let GO Celje: Pavel KENDA, Jože KOSTANJŠEK, Stanislav RUMIHA, Josip VENCELJ, Ivan ŽUTIČ GO Šentjur: Slavko PREMUŽAK GO Ljubljana: Bečir BEČKANOVIČ, Franc JAGODIČ, Drago KITNER, Muharem MURIČ, Jože ROGAN, Andrej VUČKO, Štefan SMREČKI Pomanjkanje del na domačem področju Gradb. Rog. Slatina: Franjo JURAK IGM Medlog: Martin KRESNIK Proizv. obrati: Jože BORINC, Ivan DEČMAN, Janez KUŽNER, Anton ŠPEGLIČ, Jože ŽVEGLER Lesni obrati: Milan GOLAVŠEK Mehanizacija: Jože GRUM, Esad PAJIČ, Anton UPLAZ-NIK, Jože KLEVŽE Družb, stand.: Ivanka MAKUC Strok, službe: Terezija DRAME, Sonja SEMOLIČ, Nikola NOVOSEL, Milan COLARIČ 25 let GO Celje: Nesib DOGDIČ, Ivan KOTNIK, Jakob STA-GOJ, Štefan TURK GO Laško: Ivan LUČIČ, Vladimir STANČIN GO Šentjur: Frančišek STRNAD GO Slov. Konjice: Anton GRAJŽ, Andrija HRČAN GO Žalec: Ibrahim ALIČKOVIČ, Dragutin PETAK GO Ljubljana: Nikola ALEKSIČ, Rasim ČOHODAR, Pa-vao KOTARAC, Derviš NUHANOVIČ, Mujaga SAMAR- DŽIČ, Jože ŠTEFE, Franjo URBAN ...................... . Gradb. Rog. Slatina: Majda BOBEK, Karlo PAVLIČ, Ru- Gradbena operativa Celje: doli PAVLIČ, Milan ŠKREBLIN, Ljudevit ŠURINA, Zdravko VALJAN, Ivan ZAKOŠEK ca. 20 m nad terenom in bo sigurno lepotec v omenjenem prostoru. Razen naštetih del v domovini, so naše kapacitete tilno napravo v Emu, izred- angažirane tudi v tujini, kjer no zahteven objekt je bila ®mo nosilci del na Poljskem mrliška vežica v Celju, ba- in v Nemčiji, zen Frankolovo, adaptacija Iz naštetih objektov m lo-stanovanjskega objekta Nu- kacij je razvidno, da smo za šičeva in Vrunčeva, adapta cija nekaj fasad v Celju, iz radi pomanjkanja del v Celju, precej »razmetani« po gradnja poslovno-stano- terenu, kar nam povzroča vanjskega objekta v Savino- precej slabo izkoriščenost vi ulici in pričeta je etapna režijskih kapacitet ter izred-adaptacija Mestnega gradu no velike stroške nadomestil (terenski, prehrana, prevozi, nadurno delo ...), kar ni mo- t.er ostali manjši objekti v Vsi ti našteti objekti so za 8°^e naprej zaračunati in-naše velike kapacitete pre- vestitorjem, kajti močna mali, zato smo premagali konkurenca nam to prepre- Franc Brinovec, direktor PE tudi na objektih v drugih po- tu)e- slovnih enotah - Konjicah, Izreden Žalcu in Ljubljani. problem nam predstavljajo boleznine, saj . ______, ____ Gospodarska situacija, v Velik del naših kapacitet imamo indeks boleznin ca. IGM Medlog: Janez ANDRINEK, Anton NEŽMAH, kateri se nahaja naša druž- je angažiran pri gradnji in 12%, normalno zato dejav- ba, ni prizanesla tudi celj- adaptaciji mostov. Tako smo nosl Pa ie b ^ skemu gospodarstvu, kjer v zgradili most in prepuste v °ba našteta problema pretežni meri izvaja naša PE zabieah pri Ilirski Bistrici, mo6no vplivata na naše re-objekte, ki so plod investi- most v pertoti pri Murski zultate poslovanja in pogla-Mehanlzacl|a: Slobodan RACANOVIČ, Karl ROM, Jože cijskih vlaganj ali vzdrževal- godotj adaptacija mostov v vi*-na skrb v prihodnjem letu "r’A" nih del. Zaradi tega je bila Murski Snhnti in v Krškem bo racionalizirati zasedenost naša zasedenost precej mosJva v Tevčah in Jur- kapacitet, zmanjšanje režij-manjša, kot v preteklih letih. y0štru, predan je bil most v skih stroškov in ozdraviti Strok, službe: Anton AŠKERC, Metka GLANČNIK, Hu- Manjkalo je predvsem veli- TrhnniAh Hnlo 990 m ter na- »preveč bolne«, bert GOLNER, Karel JANKOVIČ, Nataša PUNGERČIČ — ’ -Trbon'ah dolg m ter na - Stjepan ŠUMIGA, Venčeslav VALEK, Jovan NASTASI JEVIČ Proizv. obrati: Oto OJSTRŠEK, Franc SIVKA Lesni obrati: Franc PINTAR KITAK Tehnol. oprema: Adolf IFŠEK, Anton KRUŠEČ Družb, stand.: Marija GORJUP 20 let kih industrijskih objektov, zadnje sanacija opornika na V prihodnjem letu nas ča- objektov velikih površin. mostu v Zidanem Mostu po kaj o še bolj zaostreni pogoji Toda tudi temu smo se prila- poplavi m izredno pomanjkanje del gajali in izvajali številna , . na domačem celjskem pod- GO Celje: Redžep ALIHODŽIČ, Jernej ČATER, Karel manjša adaptacijska in vzdr- ,d na,v0 |(' ,gTa n]f v _ roč ju, zato se bo potrebno GORNIK, Jožo MANDIR, Stipo MANDIR, Mirko MILIN- ževalna dela. ten\ , u pa ®pada g™dn,a" tem razmeram prilagoditi. KOVIČ, Petar PETROVIČ, Branko SUBOTIČ, Branko VU- Med večjimi objekti, ki viad ,a »naba« na 1 roja- jo pa pomeni fleksibilnejše KOVIČ smo jih izvajali v tem letu bi nab’ skupno s kmeh,° No* izkoriščanje delovnega časa, GO Laško: Devad ČOSIČ, Evgen MILANEZ, Šalih ŠA- našteli naslednje: stanovanj- vak’ hitro premeščanje ljudi v KUŠIČ ski kompleks Dolgo polje Viadukt »Baba« smo pri- funkciji dela, izvajati vse vr- GO Šentjur: Danijel BELTRAM, Anton ČUŠ, Mirko Kare 3, izgradnja poslovne- čeli graditi v mesecu juliju in ste del v Celju in drugod . IVANOVIČ, Petar NOVAČKI, Ivan ŽLAVS ga objekta SDK, ki smo ga ga bomo predali v uporabo v Želim si, da bi v letu GO Slov. Konjice: Stjepan KUTNJAK, Stjepan POSILO- gradili skupaj z našo »kon- maju 1991. Dela potekajo po 1991 zaživel IPP sistem v VIČ, Anton ROŠER kurenco« Gradisom, indust- terminskem planu. Objekt polni meri in v vseh svojih GO Žalec: Franc ALBIJANI, Pavel ARH, Alija ČERKE- rij ski objekti v Cinkarni - gradimo po potisni tehnolo- elementih (obračun - nagra-ZOVIČ, Miloš D JUKIČ, Andrija KANJIR, Tomislav NO- Večnamenski objekt, Vef- giji, s katero smo zgradili že jevanje)... VAK, Ibro OMEROVIČ, Janez PEČNIK, Stjepan VARGA, Ion, Grafika III, skladiščna več mostov, pri tem pa je po- Našo perspektivo vidim Robert ZOFFEL. hala Grafike, Laboratorij, sebnost, da bo objekt zgrajen predvsem na projektih v tu- GO Ljubljana: Ramadan DEMIČI, Duro ERCEG, Meh- Ti02, Paletizacija in pričeli v krivini in velikem vzdolž- jini, kjer bi morali zaposliti med HAMULIČ, Risto IGNJIČ, Šaban JAŠIČ, Rade JERE- smo z gradnjo Choquenet, nem padcu, kar predstavlja vsaj četrtino naših proizvod-MIČ, Ilaz KUČIČA, Husnija KURTOVIČ, Slobodan MAR- preko celega leta pa izvaja- posebne izredne tehnološke nih kapacitet, predvsem pa KOVIČ, Mehmed MUHAREMOVIČ, Andrija NOVAK, mo dela na pregradi za trav- zahteve in strokovnost. Ob- močan režijski aparat - pro-Vlado TOPLAK, Spasoje TOMIČ, Zlatko TOŠIČ, Peter VI- nikom, nadalje gradimo čis- jekt bo dolg 131 m, na višini dajati znanje. DOVIČ, Milutin VINČIČ, Rudolf VUGRAČ, Isa ZABELI, Zenelj ZABELI Gradb. Rog. Slatina: Alojz ARTIČ, Josip CESAREC, Milan ČUČEK, Mijo FIJAČKO, Mladen GLUŠIČ, Vladimir KORAŽIJA, Franc KRIŽAN, Anton KUČIŠ, Martin NOVAK, Jože POLAJŽER, Branko SINKO, Julijus STANČIČ, Dragutin SVEČAK, Dragutin ŠUMAK IGM Medlog: Salko JAHIČ, Marcel JURAK, Franc KER-BAVC, Jože KORES, Dragoljub MATOVIČ, Milorad MI-HALJČIČ, Miran VERDELJ, Svetko VIŠIČ Proizv. obrati: Jožef GOLEŽ, Franc PADEŽNIK, Ivan TROBIŠ, Stanko TURŠČAK, Emil PINTER Mehanizacija: Anton AGREŽ, Mustafa ALIHODŽIČ, Ivan APOTEKAR, Rajmund ARTANK, Alojz DORN, Alojz DOVEČAR, Šačir DŽAFIČ, Ludvik ESIH, Maks INKRET, Ivan LAMPERSBERGER, Stanislav MIRNIK, Jožef POTOČNIK, Marjan STOŽIR, Leopold ŠPINGLER, Jožef TURK, Hasib MUHEDINOVIČ, Vincenc JERIČ Projekt, biro: Anica KOSABER, Vida VENGUST Tehn. oprema: Marko ROJŠEK Družb, stand.: Alojz PREVORŠEK Strok, službe: Jože BOH, Ivan DUJIČ, Alenka JANUŠ, Marjana KENDA, Zvonko MEDVED, Marta OGRAJEN- Tanja Gobec Viadukt »Baba« bo zgrajen v krivini in znatnem vzdolžnem padcu. Združiti znanje in izkušnje Lino program osvaja tržišče - Posodobiti moramo mizarstvo Jože Jager, Ing. les., direktor PE Lesni obrati Gomilsko: Dejavnost lesne proizvodnje v Ingradu ni osnovna, je pa neobhodno potrebna za izvajanje osnovne gradbene dejavnosti. To se odraža predvsem v konstrukcijskem lesu, gradbenih plohih in deskah, stavbnem mizarstvu ter opremi objektov. Poslovne enote gradbene ope-rative brez navedenega žaganega lesa ne morejo delati, lesne dejavnosti pa tudi ni brez lesa. Zato pa so potrebni hlodi, ki jih je posebno v zadnjem času zelo težko dobiti, ker velja zakon o prepovedi sečnje v veliki večini družbenih gozdov. Vsaj zasilna - minimalna oskrba s hlodovino je možna le še z velikim naporom, skrajno doslednimi in premišljenimi poslovnimi potezami ter plačevanjem ob rokih. Tu gre za relativno majhne zneske, od katerih pa je odvisno oskrbovanje z lesom vseh gradbenih poslovnih enot in seveda tudi lesne proizvodnje. Sistem oskrbovanja z žaganim lesom se je pred kratkim za nekaj dni že porušil, ker nismo dobili hlodov, zalog pa že tako nekaj mesecev ni-A mamo. Zato bomo na tem področju morali delati skrajno premišljeno in usklajeno, saj poleg vsega prihaja še zima, ki je ob večjem snegu mrtva sezona za gozdarje. Program LINO znatno zmanjšuje porabo lesa pri strešnih konstrukcijah in je ob pomanjkanju hlodovine tudi v tem pogledu dobrodošla novost. Z njim smo naredili ostrešja že na nekaj objektih in pridobili kar nekaj izkušenj. Dosedanji objekti z lino ostrešjem so v glavnem izvedeni skupaj s poslovnimi enotami gradbene operative Ingrada, ki so gradile celotne objekte, pojavljajo pa se že prva naročila izven našega podjetja, kot so garažne hiše v Zagorju. Konkretni razgovori tečejo z Jelovico Školja Loka za postavljanje lino ostrešij za njihovo proizvodnjo montažnih hiš. Povečana je aktivnost, predvsem naše razvojne službe in komerciale, na predstavljanju LINO programa vsem gradbenim in projektantskim firmam, kažejo pa se interesi tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in celo Ameriki. S tem v zvezi se dela tudi na pridobitvi ustreznih mednarodnih atestov. Oprema, ki jo imamo v poslovni enoti Lesni obrati za proizvodnjo LINO programa, je bila načrtovana in nabavljena zelo previdno in v cenejši varianti, da bi bil riziko investicije čim manjši, če program mogoče ne bi stekel, zato ima majhno kapaciteto, ki trenutno še zadostuje. Dosedanje ugotovitve kažejo, da program osvaja tržišče, zato bomo v poslovni enoti najprej povečevali kapaciteto z organizacijskimi dopolnitvami, nato z uvedbo redne druge izmene, ko pa bomo na tej opremi zaslužili za nove stroje, bomo šli v nabavo takih z večjo kapaciteto. Trenutno delamo, poleg tekočega dela s proizvodnjo, na uvedbi čistilne naprave in zmanjšanju izdelavnih stroškov. Sedanji čas ni primeren za investicijska vlaganja, ko niti z maksimalnimi napori ne ustvarimo toliko, da bi lahko normalno poslovali, ampak se iz dneva v dan ukvarjamo predvsem s težavami tekočega obstanka. V taki situaciji smo prisiljeni v vseh obratih uporabljati tak- tiko majhnih korakov in čim več narediti z majhnimi racionalizacijami, boljšim izkoriščanjem materiala in delovnega časa. Kljub temu pa bomo v mizarskem obratu, ki ima že zastarelo in dotrajano opremo, morali v naslednjem letu nekaj vložiti v nove stroje, da bomo tudi s tem zmanjšali izdelavni čas na enoto izdelka. Ko pripravljamo program ukrepov za zmanjšanje stroškov in izboljšanje finančno likvidnostne situacije, moramo realno razmišljati in upoštevati mnenja, znanje in izkušnje posameznikov ter se na tej osnovi sporazumeti in zmanjšati ali odpraviti marsikateri strošek. Poenostaviti moramo poslovanje in odpraviti opravila, ki niso nujno potrebna. Čim bolj produktivno morajo biti izrabljene delovne ure, ki so vložene v proizvodnjo po posameznih delovnih nalogih in kar najbolj varčna in racionalna poraba materiala. To pa je tudi glavno, na kar lahko posamezniki v proizvodnji zelo močno vplivajo. Organiziranje in pridobivanje dela, finance in druge poslovne aktivnosti, so stvar organizatorjev dela in poslovanja. Zato je za uspešno poslovanje nujno potrebno, da vsak na svojem delovnem področju dejansko dela vseh 450 minut na dan (kolikor povprečno delamo, če odštejemo čas za odmor) in v tem času naredi najboljše in največ, kar je možno ob čim boljši organiziranosti in delovnem redu. Varstvo pri delu Vzroki poškodb pri delu in poklicnih bolezni dopustna statična in dinamična obremenitev organizma, zadostna osvetlitev delovnega mesta in drugi dejavniki. Samo ti dejavniki skupno pa še ne zagotavljajo varnega dela. Analize, oziroma raziskave posameznih poškodb pri delu, ki so se končale s trajnimi telesnimi posledicami, dokazujejo, da je vzrokov za poškodbe več in da so različni. Vsi pa so povezani z več faktorji in sklep: s človeškim faktorjem, ki je na prvem mestu, s strokovno izobrazbo, zdravstvenim in psihičnim stanjem, starostjo, delovnimi izkušnjami, primernimi mikroklimatskimi razmerami, brezhibnostjo sredstev za delo ter s pravilnim upravljanjem z njimi, do uporabe osebnih varovalnih sredstev. Zavedati se je potrebno, da raziskovanje vzrokov poškodb, delo službe varstva pri delu in zakonodaja sama po sebi še ne dajejo jamstva za uspešno varstvo pri delu. Dejstvo je, da ima pri tem prvo in zadnjo besedo človek sam, od njegovega znanja o varstvu pri delu, volje in hotenja, je odvisno ali bo upošteval varnostna navodila ali ne in se ravnal po njih. Pri uresničevanju slednjega pa imajo poleg delavcev službe varstva pri delu pomembno nalogo delovodje in vodje del, ki se bodo morali bolj posvetiti praktičnemu poučevanju delavcev na napravah in delih, ki so jim zaupana, ob upoštevanju predpisov in navodil službe varstva pri delu. Kazalci udeležbe človeškega dejavnika poškodb pri delu zahtevajo, da izpopolnjujejo znanje, kajti samo tako lahko poleg drugih ukrepov upamo, da se bo izboljšalo stanje varstva pri delu in zmanjšalo število po-Na objektu Market v Podčetrtku smo z LINO konstrukcijo premostili doslej največji razpon škodb. 14.80 m. Lino program zaradi ekonomičnosti že spodriva klasična ostrešja. Foto M. Gril A. S. Varstvo pri delu je nova, še neraziskana interdisciplinarna znanstvena panoga, ki jo sestavljajo sodobna organizacija dela, gradbeništvo, elektrotehnika, medicina, psihologija in izobraževanje. Začne se praktično že pri projektiranju delovnega prostora, načrtovanju tehnološkega procesa in delovnih priprav in naprav, ter se nadaljuje z izvajanjem in zagotavljanjem varstvenih določil, neposredno na vsakem delovnem mestu, oziroma pri opravljanju določenih del in nalog ob uporabi raznih sredstev za delo. Ta panoga dejansko obsega celokupnost ukrepov, postopkov in opravil od tehničnih, zdravstvenih, socialnih, pravnih in drugih, s katerimi si delavci zagotavljajo varno delovno okolje in varne delovne razmere. To pomeni, da mora vsako delovno okolje izpolnjevati zahteve, ki jih določajo fiziološke omejitve človeškega organizma, kot so toplotne razmere, prezračevanje, škodljive snovi, Ingrad v tujini: Varšava V centru velemesta, ob glavni aveniji, eden od petih velikanov Varšave. Foto Ivo Abram »Srebrni nebotičnik« vse se kar porazgubi v tem velikanu. V po- Tudi nadzorna služba se je med gradnjo morala pojača-ti. Na stavbi ni nikoli dovolj Tako ga zdaj nazivajo do- desetkrat večja stavba je od inženirjev, delovodij, mate-mačini. To je sodobna, ele- teh, ki smo jih vajeni doma riala.. gantna, v nebo segajoča graditi. V naklepih sem se stavba, 30 nadstropij se skri- uštel, zelo uštel. Potreboval vprečju je ves čas gradnje va pod »srebrno« stekleno sem strokovno pomoč. Ušte- zaposlenih okrog 350 delav-fasado, dve etaži sta pod li smo se tudi doma, že v pri- cev, v glavni gradbeni sezoni zemljo. pravi dokumentacije smo julija 1989 nas je bilo samo iz Z gradnjo tega objekta so podcenili tega neizprosnega Ingrada kar 207 na tem ob-Poljaki začeli nekako pred investitorja. Dve leti smo se jektu. Na kompletnem pro-20 leti, pet let kasneje pa so pripravljali na to gradnjo, jektu se je dosedaj izmenjalo jo iz statičnih razlogov in ve- Kar 41.000 m2 koristnih, preko 1000 delavcev vseh zave financ ustavili. Petnajst luksuzno opremljenih povr- izvajalcev, samo v okviru let je nedokončan objekt mi- šin je to, 13 dvigal je v stavbi, Gipossa pa je z delom v tuji-roval, načenjal pa ga je zob vsi prostori so klimatizirani, ni poskusilo zboljšati svoj časa. Domačini so ga imeno- vse inštalirano za sodobno standard preko 500 delav-vali »ukleti stolpič« in mu kompjutersko poslovanje, cev. prerokovali, da ne bo nikdar tudi cvetje po celotni stavbi dokončan. se zaliva preko električnih rada le šestindvajset. Potreben je bil ogromen črpalk in ustreznih tipal v S koncem leta 1990 naša sanacijski poseg, od statike centralni komandi stavbe, delovna organizacija zaklju-temeljev in konstrukcije, an- požarna varnost takšnega čuje dela na tem projektu, tikorozijske zaščite glavne- objekta je poglavje zase.« Sledi še zadnja akcija pri ga nosilnega skeleta, de- Ušteli so se tudi drugi iz- urejanju okolice stavbe, montaže celotne fasade... vajalci. Vsem je manjkalo vrednost del je okoli 200.000 do novogradnje aneksov z kadra, tako proizvodnih de- dolarjev, nato se vračamo dveh strani glavne stavbe in lavcev kot strokovnjakov, domov. Le peščica nas še osnove montaže alu steklene fasade v srebrno refleksnem steklu. Jože Lorbek pripoveduje: »Julija 1988. leta sem prvič stopil pred to ogromno stavbo. Zamislil sem se nad delom, ki me čaka. Približno Trenutno nas je tu iz Ing- 27 MESECEV SMO V VARŠAVI Malo, premalokrat smo se javljali v našem Glasilu. Zakaj? nas boste vprašali. Težaven projekt je v nas zbujal strah, negotovost pred zaključkom, trdo smo delali, pestili so nas problemi... Prezgodaj hvaliti pa se nismo hoteli! tane za razna »krpanja«, dodatna dela pri spremembah, končni obračun ter predajo objekta. Običajno gradbišče upravlja gradbenik. Tako je tudi tu bila funkcija glavnega izvajalca zaupana Ingradu. Obsežno delo smo razporedili na dve področji: 1. operativno poslovanje in organiziranje dela 2. tehnično vodenje, koordinacija del z investitorjem in z drugimi izvajalci. Za prvo področje je zadolžen Jože Lorbek iz GO Celje, med gradnjo pa so pomagali voditi dela ing. Rado Lah iz Gradbinca, ing. Boris Janša iz GO Ljubljana, ing. Igor Petovar iz Gradbeništva Rog. Slatina. Za obračun del in carinske zadeve skrbi Franc Brinovec ml. iz GO Žalec, Zdenka Šmarčan skrbi za finance in administracijo gradbišča. Zvrstilo se je več delovodij iz vseh naših poslovnih enot, zdaj je ostal le še Drago Vrban. Bogdan Košenina se je redno ukvarjal s problemi betonov in zbi-tosti tal, tu ga je dopolnjeval Bogo Maček, ki je skrbel za distribucijo betona in strojni park. Šef kuhinje Andrej Brunšek je postal znan po dobri hrani... Za drugo področje je skrbel tehnični direktor projek- ta ing. Janko Lesjak, iz Gradb. Rog. Slatina. Pomagali so mu ing. Jure Vuko-vič-glavni inženir na stavbi, ing. Tomaž Klančnik (tehnolog), ing. Jože Komerički (zaključna dela), ing. Brane Cokan (detajli), ing. Milan Volavšek (varstvo pri delu) in Dušan Bremec, planer iz Gradbinca. In kaj pomeni ta objekt za Ingrad? Postali smo zrelejši za eno veliko mednarodno izkušnjo. Gradili smo v centru velemesta, ob glavni aveniji, utesnjeni med stavbami, prostora za deponijo materiala skoraj ni bilo, delavsko naselje je oddaljeno 6 km ... Nekaj časa smo delali noč in dan, tako, da so nas bližnji stanovalci zaradi hrupa zmerjali in obmetavali. Težki pogoji na gradbišču, dela na višini, strogi nadzorni organi ... Dobri dve leti smo zaposlovali veliko število delavcev, mnogo mladih inženirjev se je kalilo na tem objektu, veliko je bilo zidarjev, tesarjev, železokrivcev, strojnikov in šoferjev, koristili smo našo mehanizacijo. Zahteven projekt je v fazi izgradnje terjal stalno prisotnost strokovnjakov. Veliko smo se naučili, dobili pa lepe reference za delo na tem, za nas novem trgu. H končni podobi objekta bo svoj delež pridal tudi Ingrad z vrhunsko izdelanimi portali Tehnični problemi Gradnja poslovnega ob- zahtevne instalacije le pod jekta na Plač Bankowy v pogojem, da je predhodno Varšavi sicer gre v zaključ- pripravljena in ustreza po-no fazo, vendar je za dokon- ljskim predpisom. Čanje istega potrebno še Pri zaključevanju objekta marsikaj narediti. se pojavlja problem dodat- Plani so doživeli veliko nih del, za katere izvajalci korekcij in pokazalo se je, da smatrajo, da niso pogodbena tudi zadnji ne bo popolnoma obveza. »Ključ na roko« je uresničen. Ocenjevali smo bil pri tem projektu premalo namreč, da bi lahko bil ob- definiran, da bi izvajalci jekt v glavnem gotov do vnaprej vedeli, kaj jih čaka. konca leta, vendar to ne bo To po malem izkorišča in-moč realizirati, saj likvid- vestitor in iz dneva v dan širi nostna situacija v državi tudi svoje potrebe in želje. V bo-temu objektu ni prizanesla, doče bo potrebno, pred skle-Večkrat naši izvajalci zaradi panjem tovrstnih pogodb, velikih stroškov pri nabavi posvetiti več časa kontroli zaključnih materialov in op- količin in vrsti materialov, reme niso sledili potrebam Do predaje objekta je po-tempa gradnje, prihajalo je trebno pripraviti še vso od-do motenj pri napredovanju govarjajočo dokumentacijo, del. Včasih je zmanjkalo vključno z načrti izvedenih celo za plače, tako da tudi del. nezadovoljstva ni manjkalo. Nekaj izkušenj smo dobili Marsikaj se je spremenilo tudi na poljskem tržišču, ki tudi v notranjosti zgradbe, postaja zanimivo, saj se pri-saj so banke PKO, S A in pravi j a vrsta novih projek-Bank Handlovi kot dvotret- tov. Med njimi več hotelov j inske koristnice objekta na- visoke kategorije, bančni ročale mnogo sprememb, centri, posebej zanimiva bo največ jih je bilo naročenih v investicija gradnje avtoceste smislu notranje razporedit- sever-jug in vzhod-zahod, s ve prostorov, kompjuterske križanjem v Varšavi. To je instalacije, pa tudi v trezor- sicer 50-letni plan, vendar s skem delu objekta je priha- takojšnjim pričetkom grad-jalo do sprememb. nje mostov in viaduktov v Prisluhniti smo morali okolici Varšave. Prednost tudi željam drugih koristni- pri izvajanju bodo imeli iz-kov, saj so nam spremembe vajalci s svojim kapitalom, naročali, ko so bili prostori nekaj pa računajo tudi na praktično že gotovi. Pri spremembah za Agromet se nam lastne vire in kredite. Vsekakor postaja tudi v Moderna arhitektura Objekt WADECO po svo- ga oblikovalskega razreda. je menjal tudi režim protipo- Poljski vse bolj aktualno žarne zaščite, kakor tudi po- vprašanje hitrost gradnje, žarna cona. Trenutno Polja- kvaliteta in cenenost. To pa ki pripravljajo projekte za poljskim izvajalcem ne gre sistem anten na strehi (kota najbolj od rok, zlasti ne hit-100 m) in pa spremembe 24. rost in kvaliteta. Tako je vse etaže za potrebe radijske po- večji interes investitorjev, staje. Vse te spremembe po* da se odločajo za nekaj draž-vzročajo odmikanje dokon- je, a zanesljive izvajalce. Čanja objekta, nikakor pa ni Janko Lesjak, dipl. ing. gr. ji koncepciji sodi v tako imenovano HI-TECH arhitekturo. Srebrno siva refleksna fasada, vpeta v eleganten raster, tvori v okolju nevtralno celoto. Zasnovana je od fasade, do instalacij v duhu najsodobnejših tehnoloških rešitev. Skladno s celoto je tudi in-terier zasnovan na detajlih industrijske perfekcije. Sistem zasnove je popoln raster, ki se preko konstruk- Pri takšni koncepciji objekta in izjemni strogosti nadzora, imamo seveda nemalo problemov tudi pri fi-nalizacijskih delih. Pri Vseh detajlih nastopa tesna povezanost tehničnih, tehnoloških in estetskih parametrov. Zato smo pristopili k reševanju problemov s koordiniranim timskim delom specialistov, tehnologov in arhitektov. Najzahtevnejše je snovanje kontaktnih detajlov, ki Nova spoznanja V sklopu vodenja tehnoloških procesov pri izgradnji poslovnega objekta na Plač Bankowy v Varšavi ima Ingrad, kot glavni izvajalec del, obveznost koordiniranja in nadziranja kompletne dejavnosti na področju varstva pri delu in požarne varnosti. Zaradi celovitega pokrivanja vseh aktivnosti, smo naloge na projektu porazdelili v dve fazi in sicer v normativno in tehnično operativno. Pri normativnem delu smo izvajalci izdelali ustrezne tehnološke elaborate vseh dejavnosti, tako za področje varstva pri delu kot za področje požarnega varstva, istočasno pa uredili zadeve na področju zdravstvenega varstva s poljsko inštitucijo za vse zaposlene na projektu. Vsi izdelani dokumenti so bili osnova za izvrševanje nadzora s strani poljskih inšpekcijskih organov. Drugi in najobsežnejši del aktivnosti je usmerjen na tehnično operativne naloge, predvsem v preventivnem in predčasnem odkrivanju vseh nevarnosti. Težišče del je bilo v prvem delu gradnje namenjeno področju varstva pri delu, v zaključni fazi pa ima poseben poudarek področje požarnega varstva, predvsem zaradi specifičnosti objekta, ki sodi zaradi svoje izredne višine, požarne obremenitve, števila iz- cije in fasade veže na tlake, terjajo veliko modifikacij in Ingradova ekipa za vodenje projekta v Varšavi mogoče v to vkalkulirati vse stroške, ki nastajajo v zvezi z organizacijo gradnje. V decembru pričenjamo z ogrevanjem objekta, da bomo v zimskem času opravljali interierska dela. Objekt je sicer zaprt, vendar je potrebno izvesti še mnogo inštalaterskih del, za te pa še vedno manjka material in naprava za pripravo vode. V Varšavi obstaja namreč problem visoko agresivne vode, katera se lahko spusti v tako obdelave sten in notranjo opremo. Poliran marmor, ogledala, metalne obloge stebrov, v pod pogreznjena cvetlična korita, klopi iz marmorja in usnja in veličasten atrij s fontano, so glavne značilnosti interiera visoke- Za realizacijo tega zahtevnega projekta je Poljska pooblastila mednarodno uveljavljeno firmo Wadeco Con-salting, z naše strani pa je bil ustanovljen jugoslovanski konzorcij Generalexport/Giposs. Konzorcij sestavljajo direkciji gradnje in kooperantov. Za projektiranje je skrbel Biro 71 iz Domžal, za gradbena dela Ingrad Celje, za inštalacije Monter Zagreb, za zaključna dela Tapeks Beograd, za fasaderska dela pa Elmes iz Šibenika. Izvajalec za dvigala je švicarska firma Gebaner. Ingrad pa gradbena dela ni izvajal sam. V sklopu Gi-possa je pri gradnji sodeloval še Gradbinec iz Kranja, ki je bil udeležen s 25 % pogodbenega obsega del. Naš podizvajalec za zahtevna tlakarska dela je bil Gradbeni finalist iz Maribora. uvajanj novih veznih elementov. Pri tem imamo mnogo težav z izvajalci, ki imajo skromen izbor elementov, modifikacije pa skoraj ne pridejo v poštev. Pri montaži predfabriciranih elementov so izjemno pomembne izvedbene tolerance. Ker tudi na tem področju naša industrijska proizvodnja ni ravno vzor, davek seveda plačujemo mi, tukaj na objektu. Naša uspešnost je mnogokrat odvisna samo od naše iznajdljivosti in improvizacije. Vse naše muke in napori vajalcev in v tej fazi še nedograjenega projektiranega sistema reševanja in gašenja, (kar je posledica tehnologije del, saj gre za mešanico adaptacije in novogradnje) v kategorijo posebno ogroženih objektov. Operativne probleme na tem projektu lahko razdelimo v dve skupini: 1. Različna, nepopolna in neustrezna tehnična opremljenost posameznih izvajalcev del, kjer se kažejo vse pomanjkljivosti slabe tehnološke priprave del doma. 2. Različni nivoji tehnično varnostne kulture, tudi tu so se pokazale precejšnje razlike med izvajalci. Le-te izhajajo predvsem iz navad sredin, od koder so izvajalci. V celoti gledano na dejavnost varstva pri delu in požarne varnosti na tem projektu, ugotavljamo, da smo pa bodo poplačani takrat, ko tak? Posameznik' kot ekipa bo v soju luči tiho šumenje P^dobil dobršen del novih izkušen) m spoznan), ki jih bomo na novo pridobljenih objektih upoštevali. J. Komerički, d.i.a. Milan Volavšek v soju luči tiho šumenje vode v fontani zamenjalo hrup strojev in ljudi. Neprilagojenost in izpostavljenost Edita Čebela, dipl. psih.: Praksa dokazuje, da se ljudje med seboj razlikujejo po svoji notranji nagnjenosti k nesrečam. Tudi raziskave potrjujejo, da so nesreče v največji odvisnosti od človekove osebnosti. So odraz neprilagojenosti delavca na trenutno situacijo, v kateri se nahaja. Pri vsaki nesreči sodelujejo tako subjektivni kot objektivni faktorji, neki subjektivni faktor pa dokončno povzroči nesrečo. Faktorji neprilagojenosti ali subjektivni faktorji: - pomanjkanje sposobnosti (ugotavlja medicina dela) - nezadostna usposobljenost, pomanjkanje spretnosti in slabe delovne navade - nekontrolirani in avtomatizirani gibi - neprimerno psihično in fizično stanje delavca. Gre za razne lastnosti temperamenta in karakterja, da jim rečemo »potencialni nez-godniki«. Te lastnosti so povezane z delovnimi navadami kot so neurejenost, nediscipliniranost, slaba prilagojenost kolektivu, individualizem. Govorimo o nestabilnih osebnostih, ki so močno nagnjene k nesrečam, ker so mnogo bolj podvržene vplivom okolja - težki življenjski doživljaji (smrt, izguba prijatelja, osebno nezadovoljstvo, skrbi) - utrujenost, zlasti pri dolgotrajnem delu - bolezni - negativen odnos do dela (tega lahko povzroči slaba organizacija dela, nizek osebni dohodek, neurejeni odnosi v kolektivu, konfliktne situacije, slabe delovne razmere - starost (starejši so manj spretni in bolj izkušeni, mlajši pa so bolj predrzni) - nevroze (gre za nestabilne osebnosti, pri katerih gre za neprilagojenost celotni družbi, v kateri živijo, in ne le v delovni situaciji - alkohol (lažja stopnja je že nevarnejša od težje, ker povzroča stanje, v katerem sta vedno prisotna drznost in zmanjšana kontrola dejanj. Težjo stopnjo spremljajo tudi drugi pojavi kot so bolečine, bruhanje, glavobol itd. Kronični alkoholiki pa tako predstavljajo poseben okolje problem in lahko delajo le na - neprimerno psihološko neizpostavljenih delovnih delovno okolje mestih itd. - slaba organizacija dela Faktorji izpostavljenosti - neuporaba zaščite pri ali objektivni faktorji: delu - neprimerno delovno - zaporedje dni v tednu. Gradbena operativa Slovenske Konjice zoper se MUf , beiAvec. rooesffčciL Si opazil ,bA se ueMTčHI pooosTEK po?Koi»urero V Slov. Konjicah smo prekinili z gradnjo razvojnega inštituta za Konus (zgoraj), v Zrečah pa predali namenu zdraviliški objekt (posnetek spodaj) Gradbeništvo Rogaška Slatina IčB, EMI lO se ic ‘KKAT roUobGVALI.bKUtil SO VIA LETA 6RcZ WE7tiO& NfcK-ATERl UUtOE S0 bOLD NAQN3eMl K NESREČAM. NMJ3E MORAMO M Tl BOO fOZORNN IN UPOŠTEVATI ta*o o*o*ktivne ROT SUBJEKTIVNE" paktorpe To bo sodobna športna dvorana, namenjena predvsem tenisu in gostom zdravilišča Poplava 1. novembra 1990 Najhuje so prizadeti obrati IGM v Medlogu - Naporno delo med poplavo in po njej - Solidarna pomoč za oškodovance Na Celjskem so 1. novem- ne moremo pa biti zadovolj- zato v tem članku objavlja-bra prestopile bregove do- ni z odzivom na akcijo odp- mo le tiste, ki so bili najbolj mala vse reke in potoki, tudi ravljanja posledic vodne prizadevni, ki šo bili med pr regulirani tok Savinje ni ujme in čiščenja obratov vimi reševalci, ki so dežurali zmogel pretoka »stoletne« IGM v prostih dneh 3. in 4. tudi ponoči, ki so se posebej vode. Že dopoldne so ostali novembra, saj je prišlo v so- izkazali • • • zaradi razlitih voda povsem boto 220, v nedeljo pa le 160 V poslovni enoti IGM so nedostopni naši obrati IGM prostovoljcev. Vse, ki so se to Janko Grm, Jovo Dako- odzvali na akcijo, žal ne mo- vič, Franc Komerički, Janko remo predstaviti v Glasilu, Doler, Andrej Verdel, Branko Sambol, Rudi Furlan, An- v Medlogu, popoldne pa je voda zalila še delavnice in skladišča poslovnih enot Mehanizacije in Proizvodnih obratov, do vrha pa je napolnila kletne prostore naše poslovne stavbe. Napori reševalcev, ki so prvi prišli v naše objekte, so bili žal marsikje zaman, saj vode ni bilo moč ukrotiti, ponekod pa so s pravočasnim reševanjem le ublažili velikansko škodo. Organizacija naše civilne zaščite je stekla še pred pozivom občinskega štaba. Tu gre priznanje predvsem tistim, ki so sami uvideli grozečo nevarnost in prišli reševat Ingradovo imetje. Tudi na poziv se je odzvalo precej pripadnikov civilne zaščite, ton Šeligo, Veljko Čurkovič, Janko Palir; v PE Mehanizacija Stane Mimik, Janko Žil-nik, Anton Uplaznik, Ernest Lampret, Karli Rom, Dušan Cokan, Erik Bratina, Branko Doler; v proizvodnih obratih Anton Speglič, Marjan Ošlak, Bora Mitič, Milan Lipovšek, Milan Ojstrež, Rafko Kampuš, Jože Lipovšek, Anton Kovač, Pavel Rider, Vinko Marinkovič; iz GO Celje Karli Gornik; iz Družbenega Franc Ramšak je nekaj dni in standarda Marija Mave; iz noči usklajeval vse akcije ci- Strokovnih služb Franc vilne zaščite znotraj Ingrada, Ramšak, Marjana Kenda, pa tudi z občinami, kjer je In- Stipe Dramac, Vili Šuster, grad sodeloval pri odstranje- Ksenija Škrobar, Dušan vanju posledic poplave Horvat, Zvonko Medved; iz Savinja in Ložnica sta se na široko razlili... Erik Bratina na poplavljenem dvorišču poskuša še kaj rešiti Janko Grm, Franc Komerički in Anton Šeligo so v naraščajoči vodi v IGM reševali, kar se je pač dalo dovolj dvigniti Petek, 2. novembra. Vse območje IGM v Medlogu je bilo zalito z muljem. Potrebno bo še veliko dela, da bomo očistili vse naprave in vse kotičke. Stane Mirnik, vodja lahke Anton Uplaznik, vodja elek-mehanizacije troservisa Janko Doler, komercialist v Marjana Kenda, vodja labo-IGM ratorija Anton Špeglič, vodja elektro Marjan Ošlak, vodja klepar-obrata s/c ega obrata Kletni prostori poslovne stavbe Ingrad so bili povsem zaliti. Projektive pa Anton Švab. sleni v Ingradu prispevamo Seveda pa je poplava pri- 1 odstotek neto osebnega zadela tudi mnoge naše so- dohodka za najbolj oškodo-delavce, saj jim je voda zalila vane sodelavce, v novembru hiše, stanovanja, kleti, gara- pa smo delali dve soboti, kaže ... Na predlog sindikata terih dohodek je namenjen in vodstva podjetja je delav- celotnemu poplavljenemu ski svet sklenil, da vsi zapo- območju. V poplavi 1.11. 1990 je bila Ingradu povzročena škoda po ocenah strokovnih komisij v višini 46,286.000 din. V posameznih poslovnih enotah je bila škoda naslednja: Objekti Oprema Ostalo Skupaj IGM Medlog 2,081.000 21,150.000 11,554.000 34,785.000 Poslovna stavba 1,976.000 706.000 585.000 3,267.000 PE Celje 1,928.000 - 1,086.000 3.014.000 PE Družbeni stan. 1,521.000 281.000 389.000 2,191.000 PE Proizv. obr. 731.000 234.000 280.000 1,245.000 PE Mehanizacija 490.000 181.000 184.000 855.000 PE Laško 471.000 192.000 195.000 858.000 PE Šentjur - - 50.000 50.000 PE Lesni obr. - - 21.000 21.000 Skupaj 9,198.000 22,744.000 14,344.000 46,286.000 Obisk našega gradbišča v Nemčiji Že od konca septembra Ingrad izvaja gradbena dela za štirinadstropni stanovanjski blok v bavarskem kraju Puchheimu, okoli 25 km oddaljenemu od Munchena. Nosilec posla je Gi-poss, ki je sklenil pogodbo s firmo Hama Munchen. Način izvajanja del je specifičen za Nemčijo, to je, gradbeni izvajalec opravlja le tesarska, železok-rivska, betonerske in zidarska dela, za material poskrbi investitor, ta poišče tudi izvajalca za obrtniška dela. Vsa dela se v celoti izvajajo v akordu, kar bistveno vpliva na mesečne prejemke. Tu je treba poudariti, da so nemški normativi, v primerjavi z našim, izredno ostri in jih naši delavci s težavami dosegajo, vendar je plačilo primerno. Bivanje naših delavcev je bilo sprva v začasnem domu utesnjeno, kar pa se je s preselitvijo v novi samski dom uredilo. Tu imajo na razpolago manjše kuhinje, kjer si sami pripravljajo hrano. Ingrad zastopajo delavci iz več poslovnih enot. Na tem gradbišču je zdaj 21 naših delavcev, v kratkem pa pričakujemo pridobitev novih del, kjer bomo dodatno zaposlili še okoli 25 delavcev, s tem pa bomo ojačali tudi ekipo vodstva gradbišča. Ob obisku gradbišča koncem novembra so ugotovili, da dela po terminskem planu zadovoljivo napredujejo, razgovor o tekočih problemih pa je ujet na spodnjem posnetku, kjer so od leve naš delovodja Mladen Babič, vodja Gipossove enote v Mtinc-henu Ivan Celar in direktor proizvodnje Anton Aškerc. Kadrovske vesti Stanovanjska gradnja v Celju je močno skrčena, ta blok smo zgradili v Novi vasi. V Zagrebu smo objekta tržnice in distributivnega centra v sklopu Tržnega centra Dubrava že predali namenu V novembru smo kadrovali 10 delavcev, v istem času jih je odšlo 19. Na Poljskem je 26 delavcev, v Munchnu 21 in v Abu Dha-biju 2. UPOKOJILI SO SE: starostno BREŽNIK Matevž, rojen 24. 10. 1931, delovodja v PE GO Celje, delo je združeval v Ingradu 28 let, 3 mesece; stalno bivališče: Šempeter 126, 63311 Šempeter. KRKLEC Branko, rojen 23. 2. 1930, čuvaj v PE Mehanizacija, delo je združeval v Ingradu 18 let, 6 mesecev; stalno bivališče: Putkovec 60, 41225 Djurmanec. OROŽIM Vladimir, rojen 15. 11. 1930, mizar v PE Lesni obrati, delo je združeval v Ingradu 15 let; stalno bivališče: Latkova vas 146, 63312 Prebold. predčasno starostno CIZL Mirko, rojen 1. 11. 1932, železokrivec iz PE GO Celje, delo je združeval v Ingradu 33 let, 8 mesecev; stalno bivališče: Iršičeva 6, 63000 Celje. MERNIK Marija, rojena 4. 9. 1939, delavka iz PE GO Slovenske Konjice, delo je združevala v Ingradu 11 let in 1 mesec; stalno bivališče: Mali breg 7, 63215 Loče pri Poljčanah. POVŠE Srečko, rojen 14. 1.1935, mizar iz PE Lesni obrati, delo je združeval v Ingradu 32 let; stalno bivališče: Braslovče 6, 63314 Braslovče. invalidsko upokojen GRAH Janez, rojen 12. 12. 1936, zidar iz PE GO Slovenske Konjice, delo je združeval v Ingradu 17 let; stalno bivališče: Strmec pri Vojniku 6, 63203 Strmec pri Vojniku. M. L. nn li li n »Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2.000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. To številko uredil in oblikoval Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk Aero Celje. Po mnenju izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Šport v Celju 1890-1990 Naš delež je opazen Letos praznujemo v Celju 100. obletnico organiziranega športa. Kot začetek se šteje ustanovitev društva Sokol v Celju 4. julija 1890, ustanovna slovesnost pa je bila 7. septembra 1890, ko je bil na Skalni kleti prvi večji telovadbi nastop. Slovesnost s podelitvijo plaket in priznanj zaslužnim športnikom in športnim delavcem je bila 14. decembra v Narodnem domu. Plaketo je prejelo 92 posameznikov, 15 športnih organizacij in 9 delovnih organizacij, priznanje pa 136 posameznikov in 8 organizacij. Med njimi je tudi naša delovna organizacija in 9 posameznikov (dva že upokojena) iz Ingrada. Športno in rekreacijsko udejstvovanje v našem kolektivu šteje prav toliko let kot naša delovna organizacija. Z njenim razvojem, pa naj se je imenovala Beton ali Ingrad, se je vseskozi izkazovala potreba po športu in rekreaciji in ta dejavnost je postala sestavni del našega notranjega dogajanja. Nosilec rekreativnega in tekmovalnega športa je Športno društvo Ingrad, ki je pobudnik internih tekmovanj, srečanj z drugimi kolektivi, spodbuja udeležbo na občinskih tekmovanjih, športnih igrah gradbincev, pa tudi tekmovanj višjega ranga. Zato tudi uspehi, ki jih športniki in športnice Ingrada dosegajo, niso naključni. Ime Ingrada nosita tudi dva celjska kluba, nogometni in namiznoteniški, kjer sodelujejo tudi naši športniki in športni zanesenjaki. Ingrad - plaketa za organizirano množičnost in podporo športu Ne samo zaradi rezultatov in uspehov, ker je šport tisto, kar oblikuje zdravega človeka, ima ta dejavnost v kolek- tivu ugled in podporo. Šport je trdna vez med člani naše delovne organizacije in je zato Občinska plaketa ob 100-letnlci športa v Celju delovni organizaciji Ingrad priznanje vsem našim delavcem za prispevek športu. Tanja Gobec - plaketa za tekmovalne dosežke v kegljanju Metka Lesjak - plaketa za tekmovalne dosežke v kegljanju Tončka Pečovnik - plaketa za tekmovalne dosežke v kegljanju Albert Kerkoš - plaketa za organizacijsko in strokovno delo v hokeju na ledu Franc Vltanc - plaketa organizacijsko delo v športu Anton Aškerc - priznanje za organizacijsko delo v nogometu in odbojki VRSTA 2.1 ta | ZLITINA ZA Ko Vi IV. SPOJE e»FL KONJ KUM7L- VA 0PCR.A H-LkVC -M 1 VČV VRSTA 1\CNIC J NOKblJSKI naziv ZA SMUČI NEK £>AK/JI Javni PISAR. KARA Dl Z MAJttbN VAOOfV OCCT SEXETCAL IRIDIJ /M6SCAN DUNAJA NAŠ HOfccJi-šT PETAK KPAU7 PKLblVAUv 1 KS ICC lAk-AUCv TAbIČ NEBESNA MODRINA 0&LI |CA K0RCNI/VC TUJ C >V IMC Gensko ime mtevo s TRDIM USOM PREBIVALCI ntusuc hWTAR ERE2K.LKA bN07-lV| A |0- AK.TIVNI IzoTof T0IU7A SESTAVIL* nat^a MAR-iNSlI . (iLASILO INO/ZAO Lojzka Mravlak - priznanje za organizacijsko delo v plavanju Jernej Pelko - priznanje za organizacijsko delo v namiznem tenisu Vili Šuster - priznanje za organizacijsko in strokovno delo v košarki, atletiki in rekreaciji