Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 46 Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 46 Tjaša Lajmsner Paklec OŠ borcev za severno mejo Maribor Karierna orientacija učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli Career Guidance of Pupils with Special Needs in Primary School Izvleček Osnovnošolci se zgodaj znajdejo pred odločitvijo, na kateri šoli bodo nadaljevali izobraževanje. Naj- več ovir pri prehodu zaznamuje otroke s posebnimi potrebami. Otroci s posebnimi potrebami so ena izmed ranljivih skupin družbe, ki se težje prebije na trg dela. Zato je zanje pomembno dobro načrto- vanje njihove karierne poti in pravilna izbira srednje šole. V prispevku predstavljamo model prednos- tnih kompetenc karierne orientacije, ki je še posebno uporaben pri kariernem svetovanju učencem s posebnimi potrebami in primer dobre prakse po omenjenem modelu. Cilj kariernega svetovanja učencem s posebnimi potrebami je čim bolj izkoristiti posameznikove potenciale za življenje in delo. Abstract Early on, primary school pupils have to decide at which school they will continue their education. Children with special needs encounter the most obstacles in this transition. Children with special needs are a vulnerable group in society, which fi nds it harder to enter the labour market. It is there- fore important that they plan their career path well and choose the right secondary school. Th e arti- cle presents a model of priority career guidance competencies, which is especially useful in providing career guidance to pupils with special needs; it also presents a good practice example that is in line with this model. Th e aim of providing career guidance to pupils with special needs is to make opti- mal use of a person’s potential for life and work. Ključne besede: karierna orientacija, model prednostnih kompetenc, svetovalna služba, učenci s posebnimi potrebami. Keywords: career guidance, priority competencies model, counselling service, pupils with special needs. Uvod Poklicno svetovanje se v sodobnem času vse bolj preobli- kuje v karierno svetovanje, katerega značilnost je, da učen- cu že v osnovni šoli omogočimo pridobivanje veščin in ga usposabljamo za sprejemanje odločitev pri izbiri poklica, za prehode med izobraževanjem in delom ter nadaljnjim za- poslovanjem. To znanje in veščine bo potreboval med vso poklicno potjo in jih nadgrajeval. Enak pristop uveljavljamo tudi pri učencih s posebnimi potrebami (Drobnič 2011). 47 Programi poklicnega svetovanja za učence s posebni- mi potrebami imajo enake elemente kot tradicionalni programi, zaradi različnosti posebnih potreb pa mo- rajo vsebovati posebej prilagojene tehnike svetovanja, gradiva in programe (Zunker 2012). Osebe s posebnimi potrebami se v še večji meri znajdejo med dolgotrajno brezposelnimi ali v nezanimivih, kratkotrajnih ali slabo perspektivnih zaposlitvah. Zato je kakovostno karierno svetovanje za otroke s posebnimi potrebami nujno v osnovni šoli na nižji in višji stopnji (Medič 2015). Model prednostnih kompetenc karierne orientacije Devetošolci se znajdejo pred odločitvijo, na kateri šoli bodo nadaljevali izobraževanje. Gre za odločitev, kam, v katero smer in na katero področje bo šla nji- hova poklicna in življenjska pot. To zagotovo ni lahko vprašanje, tudi za odrasle ne. Pri otrocih s posebni- mi potrebami, pri katerih se srečujemo še z različni- mi motnjami in nesprejemanjem njihove drugačnosti zaradi predsodkov in stigmatizacije (Kovačič 2013, v Drobnič 2014), je odločitev še veliko težja. Zato je de- javnost karierne orientacije in svetovanja pri njihovem odločanju zelo pomembna. Ključni problem, ki ga pri učencih s posebnimi potreba- mi na njihovi karierni poti opažamo v svetovalni službi, je, da poklicne odločitve temeljijo predvsem na njiho- vi motnji, primanjkljajih ali nezmožnosti, kar jim one- mogoča pravilno poklicno odločitev in jih stigmatizira. Učenci s posebnimi potrebami se izogibajo poklicev, ki jih zaradi posebne potrebe ne bi zmogli opravljati, in ne razmišljajo o svojih močnih področjih in o tem, kje ima- jo prednosti. Zato v nadaljevanju predstavljam model karierne orientacije, ki temelji na posameznikovih kom- petencah in ne na njegovih nezmožnostih. Drobnič (2014) je razvil odličen model prednostnih kompetenc karierne orientacije (slika 1), ki ponuja orodje za zagotovitev učinkovitega pristopa karierne orientacije otrok s posebnimi potrebami. S takšnim modelom otroci s posebnimi potrebami enakovredne- je vstopajo v konkurenčni tržni prostor. Poklicne od- ločitve in kariere ne gradimo na njihovi hibi, ovirah, primanjkljajih, invalidnosti, čeprav jih ne prezremo. V tem modelu najprej ugotavljamo prednostne kom- petence (najboljše sposobnosti, znanja, osebnostne lastnosti idr.), ki jih dobimo z različnimi tehnikami in vprašalniki. Poudarjena so učenčeva močna področja in ne šibka. Sledi defi niranje prednostnih kompetenc, torej izbor kompetenc, na katerih bomo postavili cilje in karierni načrt. Drobnič (2018) poudarja, da so to naše ključne točke načrta za izboljšanje samozavesti, krepitev osebnosti in premagovanje učinkov okvar. Temu sledi defi niranje poklicnega cilja, poti, tveganj in priložnosti, ki je neke vrste karierni načrt. Za izvedbo načrta pa so potrebne poti, sredstva in drugi elementi, ki so opredeljeni v usposabljanju, treningih, prilagodit- vah in krepitvi osebnostnih lastnosti. Gre za pristop in orodje, ki je postavljeno na logične premise in teoretične podlage inkluzije, ki se odmakne od medicinske paradigme in ima namen zagotavljanja kompetitivnosti v poklicnem razvoju teh oseb. To pa je glavni cilj, za katerega si moramo prizadevati – torej enaka možnost otrok s posebnimi potrebami na njihovi poklicni ustvarjalnosti. Vloga svetovanja se v tem mode- lu spremeni, tako da omogoči proces učenja in spozna- vanja in ne daje neposredne sugestije (Drobnič 2014). Predstavitev primera dobre prakse po modelu prednostnih kompetenc Primer dobre prakse kariernega svetovanja po modelu prednostnih kompetenc je učenec Aljaž (ime je zaradi varovanja osebnih podatkov izmišljeno), pri katerem se je začelo karierno svetovanje na začetku osmega raz- reda. Aljaž je bil učenec s primanjkljaji na posamez- nih področjih učenja in z zmerno govorno-jezikovno motnjo, njegova samopodoba je bila nizka, v razredu ni bil priljubljen in se je držal zase, bil je učno uspešen uče- nec. Ko sva se začela pogovarjati o vpisu v srednjo šolo in poklicni prihodnosti, ni vedel, kaj ga veseli in kaj bi rad postal, zato je bila pri njem smiselna uporaba mo- dela prednostnih kompetenc. Začela sva s sestavljanjem individualnega načrta karierne poti, ki je vseboval: 1. Profi l osebnosti (interesi, stališča, spretnosti, sposob- nosti, osebnostne lastnosti, kompetence, učni uspeh) Karierna orientacija učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 48 Profi l osebnosti sva oblikovala s pomočjo reševanja različnih vprašalnikov (vprašalnik osebnostnih last- nosti, vprašalnik lastnosti in motivov, vprašalnik delov- nih stilov in vprašalnik za samooceno kompetenc) prek spletne strani eSvetovanje in s pomočjo individualnih pogovorov. Pregledala sva njegove ocene in učni uspeh. 2. Profi l močnega področja / V čem sem najboljši? (močni interesi, posebne sposobnosti, dobre spret- nosti, poudarjene veščine, izjemne lastnosti) S pomočjo analize vseh rešenih vprašalnikov in in- dividualnih pogovorov sva oblikovala profi l močne- ga področja. 3. Oblikovanje kariernega načrta in karierne poti (poklici, pot do poklica, srednješolsko izobraževa- nje, vpisni pogoji, načrt učenja, pomoč drugih oseb) Z Aljažem sva na podlagi profi la osebnosti in profi la močnega področja oblikovala njegov karierni načrt, ki je vseboval poklic, ki ga želi opravljati, srednjo šolo, pot do vpisa na srednjo šolo, katere osebe mu bodo lahko na tej poti v pomoč in načrt, kako bo dosegel cilje. 4. Oblikovanje načrta treningov, usposabljanj in krepit- ve osebnostnih lastnosti (delavnice socialnih spretnos- ti, dnevi odprtih vrat, informativni dnevi, raziskovalna naloga, predstavitev izbranega poklica pri razredni uri, vključitev v projekt Prehod mladih na trg dela) Na začetku devetega razreda je Aljaž oblikoval načrt usposabljanj in krepitve osebnostnih lastnos- ti ter svojih močnih področij, v katerega je vključil udeležbo na delavnicah socialnih spretnosti, obisk dneva odprtih vrat na izbrani srednji šoli, obisk in- formativnega dne, raziskovalno nalogo s področja biologije, predstavitev svojega bodočega poklica so- šolcem in sošolkam ter vključitev v projekt Prehod mladih na trg dela. Aljaž je s pomočjo modela prednostnih kompetenc spoznal svoje osebnostne lastnosti, interese, sposob- nosti in močna področja. S pomočjo uporabe modela se je izboljšala tudi njegova samopodoba. Na podlagi svojih prednostnih kompetenc si je zastavil cilje, obli- koval karierni načrt in načrt treningov, usposabljanj in krepitve osebnostnih lastnosti. Načrte je izpolnje- val in mesečno sva evalvirala njegovo delo. Vpisal se je na poklicno šolo, v katero je želel, in bil tudi sprejet. Srednjo šolo opravlja zelo uspešno in pove, da je bila izbira pravilna, saj lahko pokaže svoje kompetence in sposobnosti, ki v osnovni šoli niso prišle do izraza. Še vedno je vključen v projekt Prehod mladih na trg dela. Karierno svetovanje učencem s posebnimi potrebami Zunker (2012) opozarja, da imajo delodajalci pogosto negativne predsodke do posameznikov s primanjklja- ji, kar vodi v diskriminacijo. Nadaljuje, da vseh oseb s posebnimi potrebami ne moremo enačiti oz. uvrstiti v posamezno kategorijo hendikepiranih, temveč mo- ramo obravnavati vsakega posameznika z njegovimi unikatnimi značilnostmi. Karierno svetovanje učen- cem s posebnimi potrebami je zaradi tega poseben izziv. Ugotavljam, da je razvoj kariere pri kariernem sveto- vanju učencem s posebnimi potrebami v veliki meri odvisen od vsakega posameznika, zato mora biti za to tudi primerno usposobljen, kar pomeni, da zelo dobro pozna samega sebe, svoje lastnosti in sposobnosti, ki so ključne za njegov poklicni razvoj. Pri učencih s poseb- nimi potrebami moramo že na razredni stopnji razvijati samoocenjevanje, pri katerem oblikujejo svoje vredno- te, interese, sposobnosti, spretnosti, znanja, prednosti in slabosti. Ključnega pomena pri učencih s posebnimi po- trebami je razvoj samoocene, ki pomaga pri odločanju o tem, kaj želijo ter kako bodo načrtovali nadaljnje izobra- ževanje in kariero. Opara (2009) poudarja, da je v skladu s sodobnimi vrednotami demokratičnosti, pravičnosti, avtonomnosti posameznik ključni nosilec odločitve v šoli, na delovnem mestu in v drugih okoliščinah, zato bi se to moralo ustrezno odražati tudi pri kariernem sveto- vanju učencem s posebnimi potrebami. Sodobni karierni svetovalec ne sme biti le ozko speci- aliziran za vprašanja kariernega razvoja, vendar mora biti širše kvalifi ciran za novo vlogo, za katero je potreb- no veliko znanj, metod in tehnik za svetovanje ter pris- tope k svetovancu. Vloga svetovalca se iz dominantne vloge presojanja in odločanja spreminja v vlogo spod- bujevalca, motivatorja, spraševalca in organizatorja. Zato klasični pristopi v kariernem svetovanju učencem s posebnimi potrebami, ki temeljijo na pasivni vlogi svetovanca, niso učinkoviti in primerni, prav tako ne 49 Karierna orientacija učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli pristopi, ki se ukvarjajo predvsem z ekonomskimi in sociološkimi dejavniki (Drobnič 2018). Ugotovitve raziskave, ki jo je opravila Medič (2015), so pokazale, da bi bilo potrebno boljše sodelovanje s speci- alnimi pedagogi, psihologi in drugimi izvajalci dodatne strokovne pomoči pri kariernem odločanju učencev s posebnimi potrebami. Že pri načrtovanju individualizi- ranega programa bi bilo vanj smiselno dodati poglavje karierne orientacije (vsaj od 6. razreda dalje). Za lažjo in pravilno karierno odločitev pa se lahko učenci s posebnimi potrebami pridružijo projektu Pre- hod mladih, ki je nastal z namenom vplivanja na večjo socialno vključenost mladih s posebnimi potrebami in oblikovanja enotnega podpornega okolja kot vmesnika med šolo in trgom dela za opolnomočen vstop mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Ciljna skupina so mla- di s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju, slepoto in slabovidnost oziroma okvaro vidne funkcije, gluhoto in naglušnost, govorno-jezikovne mot- nje, gibalno oviranost, dolgotrajno bolezen, avtistične motnje ter čustvene in vedenjske motnje. Izkazalo se je, da je staršem otrok s posebnimi potrebami to zelo do- brodošla ponudba, ker otroci dobijo dodatno svetovanje in podporo glede njihove karierne odločitve. Projekt se izvaja v različnih krajih Slovenije od januarja 2018 do de- cembra 2021 in v njem sodeluje 14 projektnih partnerjev. Ključni cilji projekta Prehod mladih so: pridobivanje kompetenc mladih s posebnimi potrebami, njihova čimprejšnja aktivacija in približevanje trgu dela ter ozaveščanje. Naša šola sodeluje s projektnim partnerjem URI Soča. Strokovna delavka na začetku šolskega leta povpraša svetovalno službo, ali imamo na šoli učence s posebnimi potrebami, ki bi jih vključili v projekt. Sveto- valna služba predlaga učence, ki bi jim vključitev v pro- jekt koristila, in se dogovori za sestanek s starši. Izvajalci predstavijo projekt staršem. Če starši otroka vključijo v projekt, začnemo sodelovati. Sodelovanje s šolo poteka tako, da po dveh mesecih strokovna delavka projekta pokliče svetovalno službo in evalvira sodelovanje učen- ca v projektu. Svetovalni delavec dobi informacije, ki jih lahko vključi v karierni načrt učenca s posebnimi potre- bami in jih uporabi pri kariernem svetovanju. Sklep S poklicnim usmerjanjem so začeli učitelji in nada- ljevali svetovalni delavci v šolah in poklicnih sveto- valnicah. V današnjem času je karierna orientacija področje dela vseh. Nadvse pomembno je aktivno sodelovanje vseh omenjenih z učenci in njihovimi starši, pri učencih s posebnimi potrebami pa še s spe- cialnimi pedagogi in drugimi strokovnimi delavci ter institucijami, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami. Vloga kariernega svetovalca se mora iz dominantne vloge presojanja in odločanja spreme- niti v vlogo spodbujevalca, motivatorja, spraševalca in organizatorja. Karierna orientacija učencev s po- sebnimi potrebami naj temelji na učenčevih močnih področjih, znanjih in spretnostih, v katerih so dobri, najboljši, in ne na vprašanju: »Česa ne zmorem?« Pre- mislek o šibkem področju in zdravstvenih omejitvah je potreben, vendar naj bo glavno vodilo pri iskanju karierne poti vprašanje: »V čem sem dober?« Izhodi- šče naj bo pomoč pri spoznavanju učenčevih močnih področij ter spodbujanje in usposabljanje za samos- tojno odločanje. Viri in literatura Drobnič, J. (2011). Poklicno svetovanje in zaposlitvene možnosti oseb s posebnimi potrebami. V: Destovnik, K. in Tasič, A. (ur.), Usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2008, 2009, 2010 in 2011. Ljubljana: SOUS – Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, str. 189–196. Drobnič, J. (2014). Razvoj modela poklicne orientacije za osebe s posebnimi potrebami. (Doktorska disertacija). Koper: Univerza na Primor- skem, Pedagoška fakulteta. Drobnič, J. (2018). Kariera in osebe s posebnimi potrebami. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Medič, M. (2015). Poklicna orientacija učencev in učenk s posebnimi potrebami v osnovni šoli. (Magistrska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Opara, B. (2009). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana: Centerkontura, d. o. o. Zunker, V . G. (2012). Career counseling: A holistic approach. 8. edition. Belmont, CA, USA: Cengage Learning.