Naročnina listu: Celo leto . . K 50 — Pol leta ... „ 26— četrt leta . . , 13-— Zunaj Jugoslavije: 66.— Posamezne številke c« štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica It. 5. — Telefon št 220. Pommes»» «tefcflli» «slane 6© vinarjev. neodvisen'politlèeii Ust mm slovenska IJwdstv# 77. številka, Maribor» in© 19. julija 1920. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste i pri večkratnih oznanilih — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. Letnik XJL Italijani hočejo vojno. Položaj Italije je obupen. Vrednost denarja poda od dne do dne. Lira stoj. danes že znatno pod dinarjem, a je gotovo, da bo jutri stala še nižre. Brezposelnost je velika in vedno večja, draginja vedno hujša, 'državni primankljaj ogromen in narašča z d.,e na dan. Vojaštvo postaja vedno bolj uporno, 'delay -sivo vedno boljrevolucionarno.; Italijanska.vlada si neve pomagati in je prišla na zločinski’ načrt: Izzvati hoče vojno z Jugoslavijo. Na ta način upa, da se obdrži na sedlu. Vojno navdušenje bo prevzelo vse, delavec ne bo več sanjal o revoluciji, de -lali se bodo dolgovi in nikdo ne bo vprašal, odkud pokritje. Ce Izpade vojna dobro, se bo že nekako zamašilo. Naši gozdi in premogovniki bodo dober vojni: plen. V mirovni pogodbi bi nas 'Ital' jar tako pritisnila da bi morali dajati zastonj banatsko žito in .srbske' prešiče sprejemati vse sestradane laške lačenber -garje itd. Da bi utegnila vojna izpasti slabo, jim ne pride na misel. ; Vsi dogodki, ki se razvijajo tako naglo, so temu jasna priča. S p 1 i t s k i d o g o d e k: .. j V Splitu, glavnem mesto Dalmacije, sedežu naše pokrajinske vlade, ki ni bil nikdar zaseden od I-ialijanòv in katerega si Italijani ne laste po nobeni pogodbi, praznujejo god našega kralja. Pripluje italijanska bojna iadija, izkrca vojake in častnike, ki gredo po mestu in trgajo naše zastave. Množica jim hoče zabraniti in se postavi proti njim, pride naša žandarmerija in vzame v zaščito zločince, da se mn ne stori kaj žalega, laška Iadija pa prične strepati v množico in na orožnike, ki so prisiljeni odgovarjati z orožjem, Tržaški1 d. o g o k k i : V Trstu skliče „lascio dei combattenti“ (đruši ivo bojevnikov) —. neka militaristično ^šovinistična organizacija’ vojakov in častnikov brez vsacega povo -da shod. Udeleže se ga vojaki in druhal. Častniki nastopajo podžigajo množico in, ščujejo, naj gre raz - j bijat. Druhal uboga, razsaja, požiga, pleni, pobija cel J dan do polnoči in šele potem izda načelnik vlade po- ‘ ziv, naj sedaj mirujejo, ker so že izvršili svojo na - j logo. Vlada in častniki so to ne samo dopustili, am- ; oak naravnost organizirali, a barbarstva to drukali I so bila taka, da bi bila stokrat povod za vojno. j To sta samo dva dogodka in dva dokaza za na- j šo trditev. Manjših, tudi zelo težkih je, ki se ponav- j ijajo neprestano. Z vso gotovostjo zan\oremö priča- ; kovati, da pridejo jutri ali malo pozneje novi m zo - j pet novi in tako brez konca. Zasedli so naše kraje , i zaprli nam morje, rovarili proti nam krog in krog, [ ker vse ni pomagalo, so začeli''izzivati bolj naravnost. Mi ne maramo vojne. Vojna je nekaj tako .miznega in nečloveškega, da mora vsak razumen in .pošten .človek biti proti nji. Nobeno izzivanje in no-beno žaljenje ni zadostno, da bi’ opravičilo vojno.. Krivo vati moramo tu L važne in- velike koristi, samo da ne pride do vojne, storiti vse, da jo preprečimo. Kaj' pa. a ko to ne bo mógoèè ? — Za mirno ži -vijenje je potreba dveh. Ako eden'noče, tudi drugi ivè more. Recimo: ti se , nočeš pretepati. Toda nekje se te loti pretepač. Zaluča ti v obraz psovko. Ti se zanjo ne zmeniš. Pride druga, še hujša. Pusti te hladnega. Pretepač te sune, Ti se mu izogneš, Pretepač gre’zä tabo in ti pri smoli zaušnico. Kaj početi ? - A ko se čutiš slabega, beži, ali pa pusti, da le lepe po vol i -in odvzame, kar hoče. Ako se čutiš močnejšega, -ga primeš. zjj roko, čofneš - nazaj ali celo’ premikastiš tako, da ga mine: pretepaška volja. Hrlilo se hoče z nami pretepati, to je jasno. Dolžnost naše vlade je, da stori vse, da ne pride do vojne. Za same razžalitve sežgane zastave, demolirane hiše itd. se ne bomo vojskovali. Toda Italijani hočejo vojno za vsako ceno! Kaj potem? Dolžnost naše: vlade je, da uporabi vsa sredstva,, da se je izogne. Nam jel vse eno, če pomore ententa ali boljševiki ali socialisti. Upamo, da se bo našla kakšna moč, ki bo pomogla preprečiti ta zločin . . « Toda kaj, če se ne najde nobena? ... Kaj če hočejo — kar je brezdvomno — italijanski.nacionalistični krogi vojsko za vsako ceno? Kaj, ako nas puste na cedilu vsi, ki bi jo zamegli preprečiti, zlasti pa slavni ententarji? Stvar je jasna: če, se čutimo močne, se bomo branili, če se čutimo slabe, bomo pusilli, da delajo, kar hočejo. Dnevi so resni,, zelo resin in utegnejo postati usodepolni. Krmarji, naše dr-zave se morajo zavedati vse ogrdmne' odgovornosti, ki teži na njih. Poiskusiti morajo čisto, vsa sredstvu, da se izognemo vojni. Ce ni nobenega sredstva več, potem morajo dobro preudariti celotm položaj, politični in vojaš'ri. Ako se ne moremo izogniti vojni in itko je utemeljono upanje, da za nas vojna ni brez -uspešna, potem je njihova velika dolžnost, da pripravijo vse - za ta sveti obračun. Samo v tem slučaju naj pride do vojne, toda v tem slučaju mora tudi biti organizirana in strastna, kakor je malo primer v zgodovini. Vsplamte naj strasti do naj večjih; globin, vsaka kaplja krvi naj zavaJovi, vsaka mišica naj se o vi- i gne, vse kar je, naj se posveti velikemu cilju : sre - j čni in svobodni naši domovini. Vojske nikakor nečenip, ako nikakor ni drugače, Jo s srdom'sprejmemo, ako jo moramo sprejeti. 30 bomo izbojevali z napetjem vseli naših sil. Obrnem® del® mašili demokratov. Ljubljanska „Domovina“, glasilo slovenskih naddemokratov-mladinov, na čelu jim mladi demokratski up dr. Žerjav, napoveduje izdajo dokumentov dr._ Koroščeve stranke iz leta 1914. Ne bomo se pečali s temi „dokumenti“, katerih izdaja je že od nekdaj manija naših liberalcev, dasi so doslej želi s svojo laži-pisavo same neuspehe in še večje nezaupanje od strani naše poštene inteligence in pred vsem pa ljudstva. Toliko pa danes lahko trdimo, da na voditeljih naših obmejnih Slovencev tudi „Domovina“ ne bode našla niti praška kakega protinarodnega madeža. Ker pa si lastijo naši liberalni mladini nekak monopol na narodnost, je naša dolžnost, da priobči -mo tudi mi nekaj dokumentov „narodnih zaslug“ li -beralnih prvakov, a to ne izza dobe 1914, ampak iz najnovejše zgodovine naše Jugoslavije, ko je šlo za določitev naših severnih mej n a p ram Avstriji. Ravno glede mej med Avstrijo in Jugoslavijo imata glavna stebra demokratov: dr. Žerjav jii minister dr. Kukovec take maroge na vesti, da je naravnost škandal širokovestnosti, kako se drznejo ti ljudje v svet z nekakimi dokumenti Koroščeve stranke. Ravno te dni izpraznujemo Radgono, katero moramo po Žcrjav-Kukovčevi zaslugi izročiti 'Avstriji. Svoj čas je mladi dr. Žerjav, ki ima po izjavi dr. Kukovca baje „največ zaslug“ za udejstvitev Jugoslavije, se vrinil v ona pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo, ko je šlo za določitev demarkacijske črte severno od Maribora ob progi Spilje—Radgona. Ta • pogajanja je mladi deželni podpredsednik vodil v „toliki narodni navdušenosti“, da je hotel pustiti Nemcu celo apačko kotlino. Ta njegov trud za povišanje Avstrije je bil takratni deželni vladi v Ljubljani tako po godu, da je odpoklicala ta demokratski up, ki je kazal preveč popustljivosti napram.,Nemcem. Da ni tedaj deželna vlada sama zamašila ust dr. Žerjavu z odpoklicom, bogzna kaj bi še bil vse zavozil ta kazensko priznani politični Agromerkur. Kar je preprečila deželna vlada pri Žerjavu , to je srečno izpeljal demokratski poglavar, minister dr. Kukovec. i Smo obelodanili pred tedni, da je naš Kukovec • že bil v stari Avstriji bolj nemškoftinega prikroja , ; ker je vlagal pri graškem deželnem zboru svoje interpelacije v blaženi nemščini. Za časa vojne si je . stekel toliko zaslug za Jugoslavijo, da je polnil svoj j advokatski žep še s plačo avstrijskega oficirja. Ko ! je slekel uniformo avstrijskega častnika, ni zabil tu-; di v svobodni Jugoslaviji svojih prijateljev Nemcev I v Gradcu. Kot v zahvalo za nekdanje nemške uslu-j ge Je izjavil pred polomom v Gradcu, da Slovenci ! nikakor ne reflektirajo na Radgono. Na to izjavo so ! se pozneje Nemci vedno sklicevali, jo prinesli v Pariz j in te dni izpraznuje Jugoslavija Radgono po zaslugi i ministra dr. Kukovca. Regent Aleksander je odliko-i val Kukovca; ko bi znal za njegove obmejne zaslu -j ge, bi tega gotovo ne storil. Upamo, da bo izposloval ! tudi dr. Kamniker še od avstrijske strani za velmo-‘ ža dr. Kukovca kako kolajno in križec za njegovo neustrašeno gobezdavost v prilog Nemški Avstriji. Dr. Kukovcu pa ni zadostovala samo ustmena obljuba Nemcem, da slobodno ugrabijo Radgono, še Maribor .jim je hotel navreči s pisano besedo. Neustrašeno j,e zapisal v „Narodu“, da je Maribor nemško mesto. Ta pisana izjava demokratskega voditelja je poromala v Pariz pred mizo mirovne konference in nam položila Maribor skoraj na tehtnico izgube. Gospodje demokrati, to so dokumenti ne iz leta 1914, amp’ak iz' najhovejšili časov in ti dokumenti so nam škodovali in te dokumente sta si naprtila na svojo liberalno vest glavna demokratska fafiača: dr. žerjav in dr. Kukovec, od katerih je eden že žalibog krmaril Slovenijo, drugi pa ščiti s svojo • enopro-granino točko svojega socijalnoskrbnegà programa ljubljanske milijonarje kot beograjski minister. Z mirno vestjo lahko trdimo, ako bi bili gradili Jugoslavijo sami demokrati, bi bila gotovo cela Štajerska pod Avstrijo. Take in tolike so narodne zasluge demokrats -kih velmož, se li moremo čuditi, ako so potem Žerjav Kukovčevi učenci: Voglar, Koderman, Pfeifer, Li- poid itd. glavni zaščitniki Nemcev in nemškutarjev . Mariborski JDS advokat si ne bo brusil pet v korist Nemcev samo po Mariboru in Ljubljani, ampak celo po Beogradu. Da, da. milijone posedajo ljudje: Žerjav, Kukovec in njuni mlajši tovariši, a narodnih zaslug nobenih, kvečjemu škodili so Jugoslaviji, kar so največ zamogli po svoji demokratski pameti in ne -premišljenosti. In -ti Ijildje, ki imajo na vesti sami narodno izdajstvo, pa bi radi obelodanjali dokumente Koroščeve stranke, ki je ob naši mej: ostala narodno čista in edino obmejno rešilna. Stranka, katere kolovodje so delali celo v Jugoslaviji v prilog Nemcev, ki se skuša ohraniti pri življenju na nepošten način z razpečavanjem laži-do-kumentov o narodno najbolj zaslužni stranki, pač ni stranka, ki bi še bila vredna političnega obstanka v Jugoslaviji. Mi smo že davno izbacnili in pognali preko mej dr. Šušteršiča; liberalcem pa še vedno predsedujeta in ministrujeta dr. Žerjav in Kukovec, ki si lahko podata roko z dr. Šušteršičem. politične vesti. Jugoslavija. Na seji narodnega predstavništ-V a stavijo razni poslanci iz zasedenega ozemlja in Dalmacije vprašanja in interpelacije glede barbarskih italijanskih izgredov v Trstu, Reki, Splitu, Pulju itd. Na vsa ta vprašanja je odgovarjal ministrski predsednik Vesnič, ki je ugotovil, da so žalibog vsa ta tozadevna zasebna in časniška poročila resnična. Beograjska vlada je že prejela od raznih merodajnih oblasti potrdila, ki uradno ugotavljajo italijanski vandalizem, nasilja ter grozodejstva. Vlada bo podvzela vse korake, da čuva čast naše države. LDU Beograd, 16. julija. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je na stavljeno vprašanje odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič: Vlada nima nobenega obvestila, da je Bakar zavzet in mu tudi ne verujemo, da se je to zgodilo. O dogodkih v Gorici in na Reki nimamo zanesljivih podatkov. Mi bomo svoje pravice varovali. Kar se tiče Trsta, pa Imamo poročilo tržaškega delegata. To poročilo izjavlja: Včeraj je drhal demonstrirala povodom splitskih dogodkov. Tolpa je popolnoma uničila pohištvo delegacije na Beneškem trgu (Piazza di Venezia) in moje lastno. Pisarna oddelka za izdajanje potnih listov v Mazzinijevi ulici je bila istočasno opustošena. Storil sem potrebne korake pri glavnem mestnem komisarju. Po sprejemu te brzojavke je vlada takoj brzojavila svojemu zastopniku v Rimu: Zahtevajte nastopno: 1. Poročilo generalnega civilnega komisarja v zadevi agencije; 2. Pravično povračilo škode za 0-pustošene stvari. Do tega trenutka še nimam poročila iz Trsta in tudi ne iz Rima. Pričakujem možnost, da se bo zastopstvo v Rimu zavzelo za ostale zadeve v Trstu in da pošlje sporočilo vladi. V imenu kraljeve vlade izražam sožalje našim bratom, ki so to -liko pretrpeli. Ako so poročila časnikov točna, potem meče to temno senco na sosedni, še vedno rečem prijateljski italijanski narod. (Hrup, protesti in medklici.) Jaz upam, gospoda, da. se bo italijanski narod zavedal svojega položaja v svetu in odgovornosti in da bo našel pot in način, da se v teh' dneh opre na svoje dostojanstvo in čast. Jaz verujem v to. Kralje- va vlada, zavedajoč se svojih dolžnosti, bode vedno štorih), kar interes vesoljnega miru zahteva od nje, in to je, da se obrne na vrhovni svet in mu predoči položaj, kakoršen je in vtise, ki jih delajo taki do -gödki na celokupni naš narod ter da skrbe za to, da bo takemu stanju konec, V tem trenutku prosim Vas, da se s tem odgovorom zadovoljite! Narodno predstavništvo je tudi glasovalo glede versasi!ske mirovne pogodbe.’ Glasovalo je, 160 poslancev, in sicer 155 za, 5 proti. N a celi demarkac d j s k i črti je opažati močno gibanje in ojačen je italijanskih čet, osobito topništva. LDU. Beograd, 16. julija. „JTiribuna“ piše: V se.ii ministrskega sveta so razen splitskih dogodkov obravnavali tudi vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad. Kakor vse kaže, se je nadejati, da se bližamo sporazumu. Danes se je razprava o tem vpra ; šanju nadaljevala. Pesimizem ni upravičen. Na obeli j straneh obstaja žel a, cla se stvar čimproj dovrši ter j je umestna nada, da bo tudi popolnoma uspela. LDU. Prag a, 16. julija. Jugoslovanski posla- j nik v Pragi, Ivan Hribar, za svojo osebo ne veruje, I da stoje za dogodki v Splitu in Trstu odgovorni ita- ' lijanski činitelji. Zanaša se popolnoma na italijansko korektnost. Dogodki v obeh mestih dokazujejo šibko disciplino italijanske vojske, in slabo, italijansko u - ; pravo, ki popuščata ravno v trenutku, ko jih je naj ] bolj potreba. Samoobsebi se razume, da morajo ti' do- ; godki vzbuditi med Jugoslovani vihar ogorčenja. Ju- ; goslovenska vlada si gotovo na vse moči prizadeva, da pomiri ljudstvo. Toda, kaj bo, ako mine ljudstvu potrpežljivost? Poslanik jej zavrnil kot brezvestne spletke poročila nacionalističnih italijanskih li -stov, da je Jugoslavija iskala povod za konflikt in da je pozvala iz Italije vse, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Dalje je izjavil poslanik, da nima uradnega poročila o senzaeijskili vesteh graških listov, da je Jugoslavija že odposlala Italijjf ultimat, Poslanik meni, da z Italijo ne pride do oboroženega konflikta, ker ima italijanske državnike za preveč previdne, da bi v bodočnosti poravnali spore z orožjem; ako pa pride do vojne, se bo Italija prepričala, da je Jugoslavija oreh, nad katerim si bo polomila svoje zobe. Zasedeno ozemljo. Italijanski vandalizem se nadaljuje po vseh večjih krajih zasedenega ozemlja. Najnovej-Se vesti nam oznanjajo italijanska nasilja, požige in razdejanja v Zadru in Šibeniku. Poročila nam jav -ljajo tudi o številnih aretacijah naših ljudi in o tr -pinčenju slovanskih žrtev od strani laških vojakov . tolp in druhali. Po mestih narodno zavedne Dalma -čije prireja naše ljudstvo protestne manifestan,je. Italija, I t a I i j a n s k o č a s o p i s j e poroča o pri -pravi močne koalicije in padcu Giolittija. II a 1 i j a n s k i ministri baje obravnavajo razne nasilne italijanske dogodke v zasedenem c-zemlju in pripravljajo tozadevno preiskavo, pri vsem italijanskem nasilju napram Jugoslovanom doživlja Italija dan na dan nove stavke kakor v Milanu in v Rimu, kjer stavkajo nameščenci mestno cestno železnice. O d p o s 1 a n e c sovjetske K u i j c Krasin pride baje v kratkem v Rim. Konferenca v Spal. Glede t e š i n s k e g a vprašanja sta sklenila Beneš in Grabski sprejeti rešitev po zaveznikih. Izpovedala sta v imenu svojih vlad, da se o -pusti plebiseit. Velesile bodo rešile to sporr.- vprašanje po zaslišanju obeli strank. Busija. Ruska vojna, poročila javljajo o vodnem prodiranju sovjetskih čet na celi fronti. Z ozirom na vzpostavitev trgovi-n e med Rusijo in Anglijo je dosežen sporazum. Ta sporazum pa nikakor ne znači, da priznava Anglija sovjetsko vlado. Slomškova Zwe» ma klavskem taboru* Program. Dne 30. julija, ob 10. uri odhod iz Ljub -ljane. V Ponikvi izstop, pohod na Slomškov dom. Ob 6. uri zvečer nadaljevanje vožnje v Maribor. Prihod V Maribor ob 8. uri zvečer. Dne 31. julija, ob 548. uri na Slomškovem grobu sv. maša in nagovor g. vseučlliščnega prote -sorja dr. Lukmana. Ob 9. uri slavnostno zborovanje Slomškove zveze v telovadnici II. dekliške meščanske šole, Can -karjova. ulica: I. pozdravi, II. referati, III. ustanovitev podružnice za, bivšo Štajersko. Referirajo: 1. gospa prof. Marija Stupca: Anton Martin Slomšek, naš vzor. 2. G. profesor dr. Josip Demšar: Znanstvena utemeljitev versko-nravne vzgoje. 3. Nadučitelj Ivan Štrukelj: Za Kristom ali Antikristom. Popoldne nadaljevanje zborovanja: 1. Poročilo o katoliškem pokretu med hrvatskim učiteljstvom. Poroča tovariš Ljubo Kuntarič iz Našic-Slavonija. 2. O organizaciji mladih junaka, predava tovarišica L Marušič iz Zagreba. 3. Ustanovitev „Lige katoličkih nastavnika“ v kraljestvu SHS. Poroča tovariš Marko iV.unič iz Splita. Po zborovanju skupen izlet v okolico. Zvečer se zborovalci udeleže večernic in koncerta „Ljubljane.“ Pnevne vesti. Bakovnikom na orlovskem taboru. Duhovniki, ki se udeležijo orlovskega tabora, bodo lahko vsaki dan opravili daritev sv. maše, ako se priglasijo pra- j vočasno. Izdajo se posebne izkaznice, na' katerih bo označen dan in ura ter oerkev, v kateri se mašuje. Brez take izkaznice ne bo mogoče maševati. Treba se bo tudi strogo držati določene', ure, da pridejo vsi na vrsto. Maševalo se bo od 4. do 10. ure v sledečih mariborskih cerkvah: Stolnica, Sv, Marija, Sv. Magdalena, Sv. Alojzij j pri šolskih sestrah, na Kalva -ri ji, na pokopališču (na Slomškovem grobu) in v Studencih pri Sv. Jožefu. Izkaznica se bo glasila za vsako posamezno mašo, ‘da so bo lahko maševalo v taborskih dneh v različnih cerkvah. Za vsako izkaznico se plača po 4 K, s tem so poravnani vsi stroški, Naročijo se ali naprej po pošti ali pa.se oskrbe osebno pri stolnem župnem uradu, Slomškov u-g 20. Da bo temveč strežnikov na razpolago, naj se blagovolijo priglasiti tudi mladeniči, ki znajo ministrirati. Slomškova zveza za bivšo Spodnještajersko se ustanovi na orlovskem taboru v Mariboru dne 31. t. m. dopoldne na slavnostnem zborovanju Slomšeltove zveze v telovadnici II. dekliške meščanske šole (Can- j karjeva ulica). Krščansko misleči učitelji in učitelji - I ce! Pridite! Ne bojte se nasilja liberalnih tovarišev ! in predstojnikov! Še so nad njimi višji, ki ne bodo 1 pustili krščansko-mislečega učiteljstva tlačiti in tero -rizirati ! Slomškova zveza se bo ustanovila kljub nasprotovanju ! Vsak dan prihajajo prijave našega dobrega učiteljstva, da pristopijo k Slomškovi zvezi. Cim krepkejša bo Slomškova zveza, tem prej bo strt terorizem liberalnega učiteljstva, ki se da primerjati samo terorizmu socialistov. —■ Učiteljstvo, ki se misli udeležiti orlovskega tabora v Mariboru, opozarjamo , da šolska oblastva rada dovoljujejo dopuste za ude -ležbo v Maribor. Zaprek vam ne more delati nihče in nikjer!, Treba se je le pravilno javiti in navesti čas dopusta. Kdor še nima taborske izkaznice, naj pošlje denar (10 K) na naslov: J. Štrukelj, nadučitelj, Vič pri Ljubljani.“ S tem ima kot organiziran Judi pravi- , cq do skupne hrane. Judovski šnopsarji, demokratski advokati in jugoslovenski sodniki! V Ljubljani se je zgodil slučaj, ki mora vsakega, kdor si s frazami dneva ni še popolnoma pokvaril razsodka in čustvovanja, pretresti do mozga. Poleg drugih črvov, ki izpodjedajo korenine našega naroda, se je- naselil v Ljubljani tudi nek tuj Jud, M se piše Spitzer. Za svojo stroko ljudskega izžemanja si je izbral šnops ali jeruš in sicer jeruš najslabše vrste, katerega je potem prodajal tovarnarjem in drugim delodajalcem, da so ga dajali delavcem na račun plače. Stvar je namreč za delo -dajalce jako dobičkanosna, čeprav po zdravem razumu nepoštena. Gospodar ponudi delavcu v primer-nem trenutku kozarček žganja, če je zaleglo, pa še drugega. Kaj vpraša delavec v takem trenutku po ceni. Potem se pa odtegne od plače. Tako se spravi v denar slaba roba, a zraven pa neumni delavec še raje gre delat k takemu gospodarju, češ, da dobi pri njem še žganja. To j:e najgrša špekulacija na Človeško strast. Jud Spitzer si je za svojo šnopsarijo najel prostore v poslopju ..Kolizej“ na Gosposvetski cesti. Nedavno je pa poverjeništvo za socijalno skrb temu Judu — ki ni naš državljan in nima v Ljubljani nobenega koristnega opravila — odvzelo stanovanje. Jud se je pritožil na sodnijo, za zagovornika si_ je vzel dr. Ivan Tavčarja. Ta mož je eden najstarejših in glavnih voditeljev jugoslovanske demokratske stranke, velja ne samo za enega najboljših slovenskih advokatov, ampak tudi za enega najpoštenejših in najrazumnejših slovenskih mož. Ob istem času, ko je zastopal to umazano šnopsarsko zadevo ter napisal v „Slov. Narodu“ slavospev, da je ž njo zma gal, je napisal tudi v istem listu obširno jeremijado nad pomanjkanjem poštenosti v naši javnosti! Dr. Tavčar je torej prevzel zastopstvo in ljubljanski jugoslovenski sodniki so razsodili za njegovo stranko, to se pravi: izrekli so, da je odredba poverjeništva neveljavna. Jud Spitzer naj torej ostane v svojih lokalih, rmi še nadalje uničuje ljudstvo s šnopsom ter množi kapitalistom premoženje. Potem se bo pa še dalje godrnjalo, da je delo delavcev malo produktivno- Sodniki so učeni možje in torej vedo, kaj so iz -rekli s svojo razsodbo. Ce je ta odredba neveljavna, so neveljavne tudi vse druge bodisi istega poverje -ništva, kakor tudi vseh drugih, neveljavne so pa^ tudi odredbe vseh ministrstev v Beogradu. Celi naš javni red pa sloni pri sedanjih razmerah na odredbah. Ako ukinete vse odredbe, ne ostane ničesar. Zdaj pa imamo slučaj, da izreče neko provincijalno sodišče , da so vse odredbe naše vlade neveljavne. Ali si morete misliti, da bo ljudstvo verjelo šc v veljavnost sodnijskih razsodb, ako ne sme verjeti v veljavnost državnih odredb? Potem bo pa ljudstvo verjelo samo še na eno: na zmagovitost sile socijalne revolucije . Težko je reči, kaj je bolj nepojmljivo: aroganca pri-vandranega Juda, ki se upa s tako zadevo pred sodnijo, socijalno naziranje advokata, ki sprejme tako zadevo ali pa pravno naziranje sodnikov, ki izrečejo tako razsodbo. Toda kolo časa pojde svojo pot .... Politična dalekovidnost g. ministra dr. Kukovca. Dne 28. decembra 1918 j;e imela JDS v mariborskem Narodnem domu zborovanje svojih velmož. Pri tej priliki je podal tudi celjski advokat dr. Kukovec kot politični vedež pregled tedanje jugoslovanske politike za sedanjost in tudi noter do nedogledne pri -Modnosti. Ta delfiška prerokovanja g. Lojzeta so se dozdevala neverjetna samemu pravovernemu nadde -mokratu dr. Gorišeku, ki se je osmelil med. dr. Ku - kovftevem gledanjem prihodnosti do medklica: „Kaj pa bo s Koroško?“ G. zaročenec prerokinje Kasan -dre dr. Kukovec se je zravnal pri tem vprašanju, je raztegnil svoj obraz v posmeh in blaženo izustil: „Od Koroške si bomo pa vzeli, kolikor bomo hoteli!“ To so preroške besede vodje J D ST dr. Kukovca, ki so prikrojene po receptu Voglarjeve polomije. Doslej se še dr. Kukovcu ni posrečilo niti enkrat, da bi biL pravilno presodil sedanjost, kaj še le prihodnost! Se li mar smemo čuditi, če blebeče take in podobne preroške race voditelj liberalcev, kako 'še le govorijo in pišejo njegovi politični podložniki. „Od Koroške“ bomo vzeli, kolikor bomo hoteli“, za ta izrek je zaslužil naš minister regentovo odlikovanje! „Papež in mi.“ S tem naslovom prinaša „Mariborski delavec“ v Stév. 154 in 155 podlistek. Človek bi pričakoval, da najde v tako naslovljenem članku pojasnjeno načelno stališče mariborskih syobodopü -selcev do papeža. Kaj še! G. podlistkar pripoveduje ves čas neke storije o italijanskem vojnem kuratu,'se ponaša, da hi verski fanatik, ampak Darvinov pri -j staš itd. Sele na koncu svojega umo-tvora, (to je ; tvor na umu) ki bi ne delal časti niti gimnazijcu — i prvošolcu, se spomni, da bi, moral vendar povedati nekaj o papežu, če je že svojemu duševnemu otroku ; nadel tak naslov, in s svojo liberalno nizkotnostjo se j kar brez vsake zveze zažene, v papeža češ: „Vsak j v Sardiniji in v drugih divjih krajih Italije interniran slovenski duhovnik gotovo sam ve, koliko se pa-i pež briga za usodo svojih hlapcev slovanske narod-I insti.,“ Potem zopet kvasi nekaj o odpravi „neumne-‘ ga celibata“, o „zbližanju ver“, o „deviškem življenju ? duhovnikov“ in kar naenkrat svoj zmedeni podlistek konča z besedami: „Je torej mnogo vzrokov (pa še onega ni povedal), ki govore za ločitev od Rima in I proti nezmotljivosti sv, očeta, italijanskega nacijona-lista“. -- Edina trditev, vredna odgovora je zgoraj j omenjena, da se namreč papež ni brigal za v Italiji internirane slovenske duhovnike. Na to nam daje po-I pol noma zanesljiv odgovor mož, ki je bil sam v, Ita-J liji interniran. Škof Mahnič je oktobra lanskega leta i -pisal iz Rima v Jugoslavijo pismo, v katerem, dasi v ([ Rimu, brezobzirno in neustrašeno napada imperija-I ližem italijanske vlade. O papežu pa, piše to-le ; j Sveta stolica se baje ni niti zganila, dat bi za me in za toliko drugih naših odvedenih duhovnikov izposlovala osvoboditev. T,o ni res. Na mojo željo so rm dopustili, da pregledam dotični arhiv državnega tajništva Njegove Svetosti. Našel sem več tisočev c-ntdniii spisov, tičočih se prosilcev, ki se v svojem trpljenju vsled vojnih nezgod obračajo na sv, stolico za pomoč in posredovanje. Vse prošnje so nele točno registrirane, ampak tudi do zadnje uradno rešene. Po tem sledi obvestilo prošnjrku o uspehu in na koncu ie navadno priklopljeno tudi pismo, ki se v njem prosilec zahvaljuje sv. stolici. Koliko dobrega je storil sv. Oče za časa svetovne vojske za svoje sinove brez razlike narodnosti! Vse to pa mora po žeiji sv.e-! tega Očeta ostati skrito pred svetom. Ne mislite pa, i da je sveti Oče, vršeč misijo krščanske usmiljenosti, i pozabil na nas! Ne! V omenjenem arhivu sem našel nešteto imen meni znanih in dragih duhovnikov in laikov, ki so pri sv. očetu našli pomoč in tolažbo. Bodisi da je šlo za osvoboditev poedincev ali celih družb, ali denarno podporo, za posredovanje pri politični ali vojaški oblasti itd. — povsod proži sveti oče roko v pomoč. Bodi mi slednjič dovoljeno, da se j lu javno zahvalim svetemu Očetu, da se je pri Hab-ianski vladi tako skrbno zavzel za mojo osvoboditev, Ako pa zaželjenega uspeha ni dosegel, je to nov dokaz, kaki odnošaji vladajo med italijansko vlado In sveto stolico, ki ne more izposlovati osvoboditve niti enega svojih škofov.“ Tako piše o papeževem postopanju mož, ki se je o zadevi na lastne oči prepričal ui ki zasluži gotovo več verodostojnosti kakor pod -lisfckar, „Mariborskega cleilavria“, ki iuu< je nareko -vala podlistek strast in sovraštvo do papeža in Cerkve ali pa — krulioborstvo. Uredniki kaplani. „Nova doba“ in „Delavec“ pisarita vedno zaničljivo o kaplanih-urednikih pri „Straži“ in „Gospodarju“: dr. Lenardu, Kranjcu in Golecu. Resnici na ljubo povedano, posedajo ti gos -podje akademsko izobrazbo in niso falirani študenti, kakor celjski poet Špindler, ki zbija in veže „Novo dobo“, ali g. R. Rehar z izobrazbo trgovskega na-stavljenca, ki se kruhoborno muči z „Delavcem.“ Pri vsem starobajtarskem večnem študentovstvu je utis-njen g. Špindlerju pečat kulturne nepoštenosti glede njegove pesniške zmožnosti. Visoko nad faliranim študentom, kulturnem nepoštenjakom Špindlerjem in nad človekom, ki bi spadal v trgovino, a ne v uredništvo Reharjem, so pač kaplani: dr. Lenard, Krajnc in Goleč. Toliko, da bo javnost znala ločiti kaplane od večnih študentov in trgovskih nastavljencev. Naslov kaplan, katerega pa rabita „Nova doba“ in „Dela-vec“ v zaničljivem smislu, znači, da je dotičnik izvršil svoje študije pošteno in da ni več kruhoborni študent, ki bi moral pobirati drobtine celjskih in mariborskih JDS advokatov. Sokolsko jadikovanje v Prekmurju. Sokoli n« morejo pozabiti svojega „presenečenja“ v Prekmurja Mislili so, da jih bo ljudstvo nosilo na rokah kot narodne osvoboditelje, namesto tega pa so dobili pra' hladen tuš, ponekod celo klic: „Dol s Sokoli, živijo Orel!“ Za ta klic je bil bojda aretiran neki ldicar, » gotovo ne na ukaz sodnega predstojnika dr. Irgolič* ki je nastopil tudi kot sokolski govornik. Ce so Sokol' „presenečeni“ radi te blamaže, tega bi jim ne žanr?' rili. Toda nelepo je, da pri tej priliki zmerjajo (Z. Ustanovni obč. zbor naše podružnice se je vršil dne 14. t. m. Udeležilo se ga je 48 dijakov. Posebno nas je veselil obisk predsednika celjskega orlovskega okrožja g. Krošla. Na- sporedu sta bila dva referata: Namen SDZ (osmošolec Boštele) in Kulturno delo dijaštva v počitnicah (bogoslovec Karo). Napravil se je natančen načrt smotrene organizacije predavanj med ljudstvom . Da se katoliško-narodni dijaki med seboj boljše spoznamo in da pritegnemo vse naše dijake k delu, se sklene prirejati večkrat na raznih krajih prijateljske sestanke našega dijaštva. Izvolil se je odbor za prvo poslovno leto. Vsa dopisava za našo podružnico naj se v počitnicah naslavlja na tajnika: Drag. Ober--žan, abiturijent, Briše, pošta Zidanimost. V Mariboru se bo dne 30. t. m., neposredno po zborovanju .vseh prosvetnih društev vršil ravnotam kratek zau -pen sestanek naše podružnice. Duhovne vaje za katoliške akademike in abituri lente-Kongregacije katoliških akademikov in abitn-r-ijenlov ■ priredi dne 6. avgusta t. 1. tridnevne duhovne vaje za akademike in abiturijente v škofovskih zavodih pri Sv. Vidu nad Ljubljano. Za hrano iti stanovanje je poskrbljeno. Trgovci in naša carinama. Opetovano se čita v raznih listih pritožbe zaradi nepravilnega posto -panja naše carinarne. Vendar take pritožbe po listih nimajo nobenega vspeha. Da pa bo v bodoče tak uspeh zasiguran, je mariborski trgovski gremij pripravil polo, na katero se vpišejo vse pritožbe, tičoče se carinarne. Te pritožbe se bodo nato tedensko po enkrat skupno poslale na merodajna mesta. Opozarja se torej vse člane gremija, da vsak. posamezen slu -čaj takoj javijo gremiju s pravilnimi podatki ter po možnosti javijo tudi osebo, ki postopa nekorektno. Na ta način bo vendar enkrat mogoče priti do boljše carinsko uprave, kajti ti gospodje se motijo, če mislijo, da je trgovstvo zaradi njih tukaj; nasprotno, oni so za nas tu! Neresnično vesti glede kupčijskili zadev v Splitu. Vesti, ki se širijo, da se trgovcem, kr prihajajo v Split, delajo zapreke glede bivanja tamkaj, po poročilu trgovske in obrtniške zadruge v Splitu niso resnične. Nasprotno se gre vsem trgovcem, ki pridejo v kupčijskih zadevah v Split, v vsakem oziru na roko. S svojimi željami naj se trgovci za posredovanje obrnejo do navedene zadruge. Angleški denar. Po poročilu naše trgovske Urgencije v Londonu nimajo novci po en funt šterlinga ter po deset šilingov izdani 1. avgusta in 1. septem-bral914 ter 1. januarja 1915 več značaja zakonitega plačilnega sredstva. Ti novci se lahko zamenjajo do septembra v popolni vrednosti z novci, ki veljajo ko' zakonito plačilno sredstvo. , Učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. .Tečaj bo trajal od 1. oktobra 1920 do 1. junija 1921, to je osem mesecev. V ta tečaj se sprejmejo le ženske, ki še niso prekoračile 40, leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dopolnile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Prosilke se morajo najpreje javiti pismeno pri profesorju babiške šole. Dne 1. oktobra 1920 se pa morajo osebno javiti pri profesorju (porodniški oddelek obče javne bolnice v Ljubljani) ter prinesti s seboj krstni in rojstni list, eventuelno poročni list, aii, če so vdbve, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem spričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da šo zdrave ter telesno in duševno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da .so iznova cepljene, naposled tudi izpričevalo o šolski izobrazbi. Za ta tečaj je razpisanih 20 usta -nov učnega zaklada po 200 K, s povračilom za pot sem in nazaj. One ženske, ki hočejo prositi za 1 teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene z navedenimi listinami in z zakonitim ubožniro listom, do dne 1. septembra t. I. vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu. mariborske vesti. Javno vprašanje. Žo opetovano smo se spodti-ka,li nad razmerami, ki vladajo v mestu, a menda je Oko postave takim stvarem še iz Trsta tako vajeno, da se boji, ako odpravi te nedostatke, da bo pogrešalo nekaj domačega. A vendar ne spada to v mesto in moramo ponovno apelirati na sanitarni čut in redoljub je naše policijske oblasti. Od ranega jutra nam -reč, komaj da zapoje petelin, pa do poznega večera, ko gredo starejši ljudje že k počitku, se razbija po raznih hodnikih in dvoriščih po posteljnini, sé seka po kuhinjah drva, se stepa cunje s prahom in drugo nesnago na cesto, a nikdo se ne zmeni za to. Kaj zato, ako dobi kak pasant na obleko kako steničieo! Morda bomo še celo dočakali, da bo priletela ob 11. uri, na sredi promenade, iz kakega okna „tekočina“ na šetajoče. Bog ve! in to bi privoščili tistemu, ki ne najde povoda, da bi ovadil te razvade, ki se zadnje čase vgnjezdujejo v našem mestu. Zopet se svetlikajo v raznih izložbah dvojezični in samonemški napisi. Predno je dospel naš dični regent v Maribor, se je z mrzlično naglico vse take stvari odstranjevalo, a sedaj seveda se j:e na to pozabilo, se je dotična odredba stavila ad acta. In vsleđ. te naše nekonsekventnosti se nam smejijo dru-gorodei. Izvršimo vsaj vsako započeto delo. Glejmo , da se vsi dani ukazi strogo izpolnijo in pridobili si bomo čisto drug ugled, kakor ga uživamo, ko en u -kaz drugega bije, ali pa se sploh ni treba brigati za izdane ukaze. In kaj se je zgodilo z onimi, ki se niso pokorili izdanemu ukazu povodom regentovega obiska? Smo res radovedni! Ne izzivajte! Ali je izzivanje s turnerskimi in drugimi takimi švabskimi znaki v našem mestu res dovoljeno? Ce se ne motimo, je nošnja znakov razpuščenih in nemškonacijonalnih društev v Sloveniji na ; sploh prepovedana. Kaj je na tem? Zahvala, Ravnateljstvo Dekliške ljudske in .meščanske šole I v Miklošičevi ulici se iskreno zaliva- ] linje vsem blagim dobrotnikom, ki so z Izdatnimi pri- i spevki pospešili ameriško pomožno akcijo v prilog j 164učeukam tega zavoda. Izkaz darovalcev je razvi- ; den v šolski zajutrkovalnici. Od nabranih 2000 K se j jo potrosilo za peko kruha 576 K, za kuharico 200 K, ; za ostale potrebščine 100 K, skupaj 876 K. Preostanek v znesku 1124 K se bo uporabil začetkom prihodnjega šolskega leta za nadaljno podelitev zajutrkov. istočasno izreka, ravnateljstvo lesotržeu gospodu Mafiji Obranu najtopljejo zahvalo za 4 kubične metre drv. Splošna organizacija vojnih invalidov v Mariboru bo te dni po svojih poverjenikih nabirala pro -s to voljne darove za vojne invalide, vdove in sirote. Nabiralne pole so oblastveno potrjene in je torej vsaka zloraba izključena. * Davek od postelj. V seji mestnega sosveta 8. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, da se v korist mestnemu zakladu od 1. avgusta 1920 dalje pobira davščina od sob, oziroma od postelj v hotelih in drugih' lokalih, ki se v njih prenočevanje obetoma izvršuje. Podrobni načrt leži na vpogled razgrnjen pri mest -nem knjigovodstvu. I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Sft ©red slavnostnega sprevoda. ! o b p r i 1 i k i I. slovanskega orlovskega tabor a v n e d e 1 j o, dne L avgust a 1 9 2 0. Od 7. do y>8. ure zjutraj: Zbiranje udeležencev. Prosimo vse udeležnike, da se natančno ravnajo po teh navodilih. I. skupina: (Zbirališče na Zrinjskem trgu, zgornji del.) 1. Konjeniki (Orli in narodne noše). 2. Fanfaristi. 8. Alegorija na vozu. II. skupina: (Zbirališče Kersnikova ulica.) 4. Jugoslovanska kmetska zveza. 5. Jeseniška društvena godba. 6. Jugoslovanska obrtna zveza. 7. Naraščaj Orla. 8. Slov. dijaška zveza, srednješolci. 1 voz narodnih noš. III. skupina: (Zbirališče y Aškerčevi ulici od Kersnikove do Cankarjeve ulice.) 9. Mengiška društvena godba. 10. Cehoslovaška odposlanstva. 11. Odposlanstva ententinih držav. 12. Poljska odposlanstva. 13. Odposlanstva jugoslovanskih organizacij iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine in drugod. 14. Hrvatske narodne noše. 15. Svetinjska' godba. 16. Araerikanski Jugoslovani. 17. Jugoslovanski akade -miki in starešine. 18. Pevska zveza Ljubljana. 19. Slomškova zveza in hrvatsko učiteljstvo. Dva voza narodnih noš. IV. skupina: (Zbirališče v Cankarjevi ulici od Aškerčeve ulice do Tomšičevega drevoreda.) 20. Višnjegorska orlovska godba. 21. Primorci. 22. Korošci. 28. Prekmurci. '24. Medjimurci, Vmes narodne noše teh pokrajin. V. skupina: (Zbirališče: a) gostje, Tomšičev drevored vzhodno od Kersnikove ulice, b) Orlovska zveza. Tomšičev drevored zahodno od Kersnikove ulice.) 25. Selška orlovska godba. 26. Ustredni j Rada Orla Cesko-slovenskeho: a) Ceško-slovaški a- I merikanski katoliški Sokol, b) Ceško-slovaški Orli, c) Ceško-slovaške Orlice. 2 L Federation nationale de Societes cathol. de gymnastique Belgique (.belgijski kat. telovadci). 28. Federation Gymnastique et Sportive des Patronages de France (francoski kat. telovadci). 29. Boy Skouts Heatquarters (angleški telovadci). 30. Hrvatska Omladina. 31. Salezijanska godba iz Ljubljane. 32. Orlovska zveza, a) kroj, b) čepice. 33. Godba iz Marija Device v Polju. 34. Orliška zveza. Dva voza narodnih noš. VI. skupina. (Zbirališče Cankarjeva ulica od Aškerčeve do Majstrove ulice.) 35. Jugoslovanska strokovna zveza. 36. Radeška godba. 37. Narodne noše iz Kranjske in Štajerske. 38. Prometna zveza. En voz narodnih noš. VIL skupina. (Zbirališče Aškerčeva ulica od Cankarjeve do Prešernove ulice.) 39. Hrvatska in I slovenska ženska zveza. 40. Semiška društvena god-! b(a. 41. Rokodelska društva. 42. Mladeniška društva. 43. Slovenska krščansko-socialna zveza. 44. Dobro -delna društva. 45. Moške Marijine družbe. 46. Konjenica. Okrašeni vozovi z narodnimi nošami se zbirajo na Zrinjskem trgu od Kolodvorske do Kopitarjeve u-lice in v slednji. Vsaka skupina ima svojo rimsko številko. Zastave organizacij v skupini gredo na čelu skupine. Pri prvem znamenju s fanfarami naj se vsi udeležniki postavijo v vrste, pri drugem znamenju naj bodo'pripravljeni na odhod, pri tretjem znamenju se sprevod začne pomikati dalje. Reditelji sprevoda imajo bele trakove in se jim mora vsak brezpogojno pokoravati. Glavni reditelji imajo poleg belih trakov trobojne kokarde. V vsaki vrsti koraka po šest mož, izjema je samo pri narodnih nošah, kjer se koraka poljubno, na Glavnem trgu pa morajo tudi narodne noše stopiti v vrsto. Vrst se ne sme zapuščati. Vsi udeležniki morajo paziti, da je sprevod vedno sklenjen. Ob 8. uri predpoldne. Odhod k sv. maši in zborovanju. Sprevod se vrši v vsakem vremenu! Sprevod se pomika po Mojstrovi, Koroščevi, Trubarjevi, Krekovi ulici,, Jugoslovanskem trgu, skozi Razlagovo in Kolodvorsko ulico, po Aleksandrovi cesti, po Grajskem trgu, skozi Slovensko, Gosposko in Šolsko ulico na Slomškov trg, mi -mo stolnice, po Orožnovi in Strossmajerjevi ulici, čez «Vodnikov trg in po Koroški cesti na Glavni trg. V slučaju slabega vremena odpadejo Mojstrova, Koroščeva, Trubarjeva, Krekova in Razlagova ulica in se začne sprevod pomikati po Kolodvorski ulici. Ob 9. uri predpoldne. Sv. maša na Glavnem trgu. Nato manifestacijsko zborovanje. Po zborovanju razhod, P e t j e n a orlovskem t a b o r u. Od pon-doijka naprej dnevno redne pevske vaje mariborskih pevk in pevcev v Lekarniški ulici št. 6 ob ‘/?7. un of 1-9;. uri) zvečer. flajnovejše I Z ozirom na nasilne dogodke v zasedenem ozemlju od strani italijanskega vojaštva in druhali je sklenila beograjska vlada sledeči nastop: Zahteva zaščito Jugoslovanov v zasedenem ozemlju. Naša vlada protestira proti divjaštvu D’Annunzijevih čet, za -leva ustanovitev mednarodne policije na Reki. Radi opustošenja naše misije v Trstu «zahteva popolno, zadoščenje. Predlog o ženski volilni pravici kot odločna zahteva Jugoslovanskega kluba gi prišel na glasovanje, ker niso prisostovali socijalisti in republik kanci, ki so bili za žensko volilno pravico in zahte -vali glede te točke poimensko glasovanje. K o n f e r em c a v Spaijii Je končana. Odpo -slanstva so odpotovala. Ratifikacija st. germainske mirovne pogodbe se je izvršila v Parizu 17. t. m. ob navzočnosti vseh poslanikov. Jugoslavijo Je zastopal Pašič. Pri občinskih volitvah v Budimpešti so dosegle združene krščanske stranke izvolitev 167 krščanskih socijaJistov. Liberalcev je bilo izvoljenih 73. Poljaki so izpraznili pred. premočjo sovjet -skih čet Vilno, Poljski državni svet je sklenil, odposlati brezžično brzojavko, da sprejme Poljska od Lloyd Georgea stavljene pogoje radi mira z Rusijo. N a ruske m državnem svetu v Moskvi je baje odklonil Trocki j vsako premirje s Poljaki, dokler niso zasedle sovjetske čete Varšave. Prireditve. Vransko. Koroški odbor za sodni okraj Vransko priredi v nedeljo, dne 8. avgusta t. L, na vrtu gostilne „Slovan“ veliko ljudsko veselico. Tem potom vabimo vsa politična in kulturna društva, prihitite v naš gorski kraj in ozirajte se vsepovsod na našo prireditev. Koroška kliče na pomoč !| Raznai Sedlarji! P0Z6R! Lepi „BLANK“ dobite v Mariboru, trg ». Belinger. Kralja Petra 579 RAZPIS, Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini sta razpisani začasni mesti zdrariliškega knjigovodje in blagajnika. Prošnje je vlagati do 28. julija t. 1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razpisa v ljubljanskem Uradnem Usta. 573 ki ie iz^ežban v Ms vi ui V t5v, Titnarski stroki, se takoj sprejme pri Menla, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ni. 44 IVggfa »e«" Zaboje (kište) za zrnje, okovane na zaklep, tunke ali deže (kible) za Špeh proda Matija. Lab, Maribor, davni trg 4. |_| IX z velikim dvoriščem in XLlöii hlevom, za vsako obrt sposobna, zraven msgdalenske cerkve, Tržaška cesta 3, se po ceni proda. 5t 3 URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. JU IGRSCI1, MARIBOR GRAJSKI TRS v gradu (Burg). Posestva ea prodaj : 1. Gostilna s prostori za prodajalno, jedoonadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlov, sadonosnik, štiri orale njiv s travnikom pri Sv. Benedikta v Slov. gor. Cena: K 21S000'—. 2. Vlnogradno posestvo : 2 orala amerikanskega vinograda izbornih vinskih trt, 7 oralov travnika in njiv, 6 oralov polnega bukovega gozda z vinogradnimi potrebščinami v Grosovi dobro uro od Maribora. Sena K 160.000'—. Pojasnila dajo notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Fran Stupica. 577 Na prodaj je izvrstna peč L\h?(I kolače) in sušenje ssdja s šestimi lesami ; zunaj železna, znotraj obzidana s samotno opeko, takozv. , Wei eia-Reform tv erk e“. Postavi se lahko kjerkoli, je na kolescih, ter takoj pcr&bna. Služi vsake vrste kurivo. Točno navodilo zraven. Le malo rabljena. Več pove lastnik F. S., Jurski vrh 1 pošta Gor. Bv. Kungota 561 laročajte naie liste I POZOR S POZORI ~ K. Warsche» Maribor —- Gei$l>08Jka% ulica SÖ. ~B tfefetroGTO z manufakturnim blagom. 'maM' M^MmBmmMmxaunmrnKrnwmrwmKnmmmnm ll^llllllll^lllllllllllll ii iimiiiiiiii m i humi m ri Priporei« srajc» bos»f& zaloge p© jak© zmlžmnnb cewah, E®!"! jFftUII S Čevljarski mojster razpošilja m vgako količino rn®sk