Naše---
NOVINE 2. juli 1979.
Slovenska stran

1W PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Nadaljevanje
6«

ar po Domače...
Javna konferenca oziroma razprava o etnični televiziji, ki se je vršila prejšnji petek, je potekla pač kot dosedanji etnični TV programi pod vodstvom izbrancev v SBS -eksperimentalno. Predsedajoči, ki so prišli po nasvete v svrho. da bi našli izhod za svoje namene a so prišli do besede le kadar so na vprašanja odgovarjali s vprašanji, so se največ ukvarjali z vzdrževanjem reda zbirajoč pestre vtise...
Že revmatični zastopniki "zasužnjenih" narodov, ki so na dvek stolčkih iskali ravnotežje za svoje vrste v tesnem objemu s Hitlerjem v upanju, da se bodo Zapadne sile spoprijele z Rusijo še za časa vojne, a se danes tukaj naslanjajo na platformo liberalne stranke, so zavzeli strateška mesta v dvorani in prešli takoj v napad, ki se jim je izjalovil.
Poljak, pooblaščen od teh špekulantov za železno zaveso, ki vse manj škriplje in se je skoraj po svetopisemsko razklala na dvoje koje Brežnev. ne po nemarnem, v Carterjevi družbi imenoval božje ime, je "pooblaščen tudi v imenu Jugoslavije" (???) zahteval, da se nikdar več ne sme kaj takega kot je Moskva pokazati na avs. etnični TV. Ker so se v dvorani zbrali ljudje, ki jih predvsem zanima kultura in svoboda miselnosti in razen njih antirasisti, antinacisti, antifašisti, antiliberalci,	antilaburisti,
antisocialisti in celo strpni antikomunisti, kapitalisti, pacifisti in antianti. so mu v imenu kulture, olimpijskih iger in Moskve zavezali usta. da je osmešen ostal brez besed do konca konference. Vsi razen že omenjene drobne peščice, ki počasi izumira, smo kot zreli ljudje zahtevali et. TV. brez cenzure. Se pač nimamo kaj bati. Poraja se nov svet - če ga ne bo neki kJasičen primer nasilstva kot je bil Hitler, uničie - kar Hitlerju ni uspelo. Bog obrne, pa če človek še tako obrača.
Po kosilu je imel največjo besedo Baltik, ki nas je s svetniškim navdušenjem moril z vztrajanjem, da po čarterju za človeške pravice avstralska vlada absolutno mora povsem finančno vzdrževati etnično TV. Ni pa mogel nikakor razumeti, da Avstralija kliče na pomoč tuji kapital, in da bi vlada v slučaju, da od nekje pričara najmanj 29,000.000 na leto za vzdrževanja et. TV kanala, gledala predvsem svoje interese.
Najpraktičnejše bi bilo, da država prevzame stroške predvajanja filmov o socialnem skrbstvu in o informacijah za emigrante; kulturna zabavne programe naj bi vzdrževali sponsorji kot so trgovci in industrija.
Strategija, ki je v dvorani odpovedala, je med odmorom v kantini pokazala svojo podobico: tu so sedeli z Baltiki in predstavniki zapeljancev iz zemlja za železno zaveso tudi naši najbližji bratje, ki so pred tem v ovčjih kožah kakor novomašniki blago kovorili o kulturi. Eden iz te bratovščine, katerega sem si zapomnila že iz neke fonference v Liverpoolu, ko sem mu razlagala moj vidik o Sloveniji v federaciji Jugoslavije, da smo v njej najbolj vami - mi je svetoval, da naj se Slovenci pridružimo Avstrijcem kadar in če bo prišlo do nezavisne
države Hrvatske. Verjetno tega mišljenja o Slovencih ni izvlekel iz rokava.
Konferenci so prisostvavali zastopniki številnih skupnosti. Angleži, Avstralci, Arabci, Amerikanci, Avstrijci. Belgijci, Baltiki, Danci, Francozi, Grki, Hrvati, Italijani, Kitajci, Lebanonci, Maltežani, Nemci, Poljaki, Ukrajinci, Vietnamci, predstavnik Zveze Jugoslovenskih društev in po stari navadi • niti eden Slovenec, razen g. KoŠoroka in mene. Krepko in brezobzirno sva se pritožila zaradi načina slovenske oddaje za katero je odgovorna SBS.
Ni bilo nikogar iz Slovenske narodnega odbora, iz Slovenskega cerkvengega središča niti iz Slovenskega društva akademikov, niti tistih, ki so se z menoj vred pritoževali v slovenskem tisku nad malomarnim postopanjem s slovenskimi TV programi na et. TV.
Vsaj en naš akademik bi se bil lahko pojavil na tej konferenci, da bi nas v angleščini na akademski ravni zastopal, kot so to znali razen vseh tistih narodov, ki jih Slovenci smatramo za zaostale, tudi Turki.
A še bolj me čudi, da so bili odsotni naši duhovniki, saj so vendar že od nekdaj bili zaščitniki slovenske kulture: saj je kultura vznikla iz vere. Najsi bo to katerikoli vera. vsaka je ustvarjala svojo versko kulturo po podobi naravnih pojavov kot so sonce, voda, blisk, oblaki, grmenje in - človek. Človek sam je kultura. Morda smo slovenski izseljenici v NSW na splošno le subkultura?
Pavta Gruden
Knjižne slovenščine sem se naučila v Avstraiji, Pravi Zofka Petek, ki je po 26 letih obiskala rodno
Slovenijo
Očarana sem nad Domovino
Iz Avstralije je prišla naravnost v Pekel. Ampak ona pravi, da je priila v raj. Če bi mogla, bi ostala v tem Peklu, razvejani dolini med Lenartom in Mariborom. Ali pa na Gorenjskem, med planinami. V šestindvajsetih letih
je le enkrat videla sneg... Samo dva meseca časa ima Zofka Petek za vse tisto, po čemer je hrepenela dobrega četrt stoletja. Slovenijo bo obredla do zadnjega kotička, obiskala sorodnike in znance pa prijatelje, s katerimi si je dopisovala, ne da bi jih bila kdaj videla. "Vse si zapomni, Zofka, kar ti bodo rekli, pa pridno fotografiraj, da nam boš povedla, kako je zdaj pri nas," soji pred odhodom naročali rojaki.
Lačni smo domače besede
Ko sem šla iz Jugoslavije, se je doma na veliko gradilo in videti je bilo, da se bodo časi prav kmalu spremenili. Seznanjena sem bila z razvojem domovine, čeprav si tega nisem znala dobro predstavljati. Sorodniki in znanci so nam pošiljali knjiga, tudi na časopise smo naročeni. Žal pa prihtajajo z veliko zamudo, tudi napisani so bolj za vas doma in ne za nas, ki smo lačni osnovnih informacij. Veliko zgrešenih predstav o domovin bi se razblinilo, če bi bili bolje informirani.
Meni je precej pomagalo dopisovanje. Vrtala sem, spraševala, če mi ni bilo kaj jasno. Če je kateri od nas obiskal domovino, smo ga nestrpno pričakovali, in potlej je moral v neskončnost razlagati, kaj je vse videl in doživel. Včasih sem si na tihem mislila, da so jih pač prevzela čustva in da malo pretiravajo. Pa sem nitro spet pisala in spraševala prijatelje, ali je res tako.
Eno bi rada položila na srce vsem. ki imate koga v tujini. Pošiljajte jim knjige, plošče in Časopise, z ničimer jim ne boste bolj ustregli. Prihodnji teden bom šla v Ljubljano, naročila bom čtivo in plošče in kasete za naš kiub v Adelajdi, rojaki so mi zabičali.
naj se brez tega nikar ne vrnem.
Zebe me, a ljudje so topli.»
Prav toliko let. kolikor sem jih prebila v Avstraliji, sem sanjala o obisku v domovini. Pa doselej ni što. Pri hiši je bila samo ena plača, otroka sta bila majhna. Zdaj je starejši sin zaposlen, mlajši bo kmalu diplomiral, pa sem si lahkoprivoščila to dolgo pot. Ko se vrnem, bo šel v Slovenijo mož, takrat bo že upokojen. Samo o tem govori, kako bo šel na Triglav in preplezal sploh vse gore v Sloveniji.
Ne znam opisati občutkov, ki so
Orkan z moškim imenom
Že petindvajset let bučijo Carol, Edna ali Greta z Atlantika ali s Karibskega morja proti kopnemu, kjer povzročajo razdejanja. V prihodnjih tednih se jim bo pridružil Bob. prvi orkan z moškim imenom. Ameriška vremenoslovna služba je ustregla zahtevam bork za žensko enakopravnost. V prihodnje se bodo vrstila ženska in moška imena. Letošnji seznam. Ana, Bob. Claudetie. David. Elena. Frederic. Gloria. Henry. Isabel, Juan, Kaie in Larry. Ko bodo vsa imena porabljena - to naj bi bilo leta 1984 - bodo začeli spet od kraja poimenovali orkane. Viharji na vzhodnem Pacifiku bodo imeli imena Adres. Bianca, Carlos. Vivian ali Waldo. Meteorologi so se
odločili zaimena. ker si jih vsakdo laže zapomni kakor zapletene tehnične oznake. V ta namen izbirajo vsakomur lahko izgovorljiva imena. Nekoč so orkane označevali z imeni v koledarju. Včasih je prihajalo do pomot, ker ni bilo vselej jasno razvidno, kateri orkan za imenom Felih je kdo mislil oz. iz katerenga
leta. Pbtem so se odločili za vojško fonetično abecedo (Able. Baker, Charlie itd.), a so spoznali že po dveh letih, da tudi to povzroča zmedo, če se pojavi več viharjev hkrati. Leta 1953 so ameriški vremenarji uvedli sistem ženskih imen. ki se je ker obnese), dokler se niso Američanke oglasile z gasnimi protesti.
Hribi in doline na Veneri
Novice in zanimivosti
V Jugoslaviji vročina, na vršiču sneg
VRŠIČ - V Jugoslaviji je zadnje štiri tedne" vladala poletna vročina in je zlasti ob moiju, pa tudi na bregovih rek in jezer že pravo poletno vzdušje, pa je mak) višje v hribih še prava zima. Cesta, ki pelje na Vršič, pod Erjavčevo kočo zavije v pravcati snežni kanjon, saj je snežna stena visoka dobrih deset metrov. Vršiški prelaz je tako še vedno zaprt. Malo zaradi izrednih količin snega, malo pa tudi zategadelj, ker jo s trentarske strani že asfaltirajo.
TRBOVLJE - Na Vrheh nad Trbovljami je bila 2. junija velika manifestacija zasavskih delavcev in občanov, organizirana v počastitev 60-letnice ustanovitve komunistične partije Jugoslavije, revolucionarnih sindikatov in komunistične mladine Jugoslavije ter 40-letnice posvetovanja Tita s slovenskimi vodilnimi komunisti leta 1939 na tem mestu.
Lepo, sončno vreme je zvabilo na prireditveni prostor na Vrheh 15.000 Zasavcev, občanov Laškega in drugih, pridružili pa so se jim številni slovenski revolucionarji.
PARIZ - Organizacija združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je vse države pozvala k akciji za ohranitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov kakor tudi k obnovi znanstvenih in prosvetnih ustanov v Črni gori. Besedilo tega poziva so sprejeli v Parizu na seji izvršnega sveta Unesca. Kulturni in zgodovinski spomeniki in naselja pripadajo svetovni kulturni dediščini.
Člani sveta so pozvali generalnega direktorja, naj bi v sodelovanju z zainteresiranimi državami članicami in pristojnimi medvladnimi organizacijami pretehtal možnost, da bi na Balkanu in v območju Sredozemlja ustanovili mrežo potresnih opazovalnic.
LJUBLJANA - 7. junija je trii v dvorani Tivoli koncert ob 35-letnici delovanja Partizanskega pevskega zbora. Ob tej priložnosti so sedanjemu vodi zbora prof. Radovanu Gobcu, objijegovi 70-letnici podelili red bratstva in enotnosti, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito.
Gora. višja kot Ml Everest. največja dolina, kar so jih doslej odkrili v osončju, in orjaška visoka planota, s katero se more primerjali nobena na našem planetu, so samo nekatere značilnosti, ki sta jih na planetu Veneri odkrili ameriški sondi "Pionir", so poročali na letnem posvetu ameriških geofizikov. Venera je razgiban planet z razčlanjenim zemljiščem in s prav posebnim	atmosferskim
mehanizmom. so izjavljali znanstveniki po pregledu podatkov, ki sta jih poslali sondi "Pionir 1" in "Pionir 2".
Na slikah, narejenih na podlagi radarskih podatkov, se vidi 11.200 metrov visoka gora, neuradno imenovana "Mahvvelf. Stoji na vzhodnem koncu visoke planote, dolge 3.000 in široke 1.500 kilometrov. Na drugi strani planeta je ogromna dolina, nastala iz razpoke v skorji. Ugotovili so tudi, da se atmosferska cirkulacija Venere razlikuje od cirkualcije na vseh drugih planetih v osončju. Znanstveniki so mnenja, da utegnejo podatki o atmosferi na Veneri pripomoči k boljšemu razumevanju atmosferskega mehanizma na zemlji.
Nadomestak za človeško kožo
Zdravniki in kamiki NDR so izdelali sintetično človeško kožo. ki bo precej olajšala zdravljenje budih opeklin. Pri odkritju so sodelovali zdravniki univerzitetne kirurške klinike v Leipzigu in kemiki tovarne plastičnih snovi v Schwarzhcidi. Novost so dalj časa preizkušal! na pacientih s" hudimi opeklinami na evetih klinikah v NDR in na Čaškoslovaškem. Po uspešni preizkušnji so iznajdbo patentno zaščitili
v 26 deželah pod oznako "syspur - derm". Sintetična koža pokriva opečene dele telesa, dokler ni možnosti za presaditev koščkov pacientove kože. Iznajdba je velikega pomena, kajii smrt zaradi opeklin je po statistiki svetovne zdravstvene organizacije o nesrečah na tretjem mestu. V industrijskih deželah umre /aradi opeklin 60.000 ljudi na leto. V NDR je leino 7.000 pacientov • z opeklinami od tega 10 odstotkov s smrtnimi poškodbami
me prevevali, ko se je letalo spuščalo na beograjsko letališče. Doma sem, mi je kar naprej kljuvalo v možganih. Po 26 letih doma. Zrak je bil domač in nebo je bilo domače in ljudje... V letalu je bilo še precej drugih Slovencev, ki so se peljali na obisk v domovino. Vsi smo bili živčni, nestrpni, srečni. V letališki svli me je čakalo prvo od mnogih presenečenj. Sestra in svak sta prišla pome. Lahko smo se spoznali, saj smo si pošiljali fotografije. Potiej sem romala iz objema v objem.
Tu, v Peklu, me kar naprej zebe. saj je v Adelajdi zmeraj vroče. Zemlja tam nikoli ne počiva, kar naprej nekaj sadimo. Enkrat sva se z možem peljala na sever Avstralije, da sva videla sneg. Zavijam se v jope in se tresem. ampak ljudje so tu tako topli in gostoljubni.
Doma sem praznovala 59 rojstni dan. Ko bi še katerega!
Ne morem se nagledati vsega, kar je zraslo doma v teh letih, odkar me ni bilo. Naša avstralska hiša ni nič lepša od sestrine. Pa tako smo bili revni! Toliko je tu cest, avtomobilov, novih zgradb! In prisrčnih ljudi. Pa kako so se odnosi spremenili! Vsi se izobražujejo, ženske niso več kmetice in gospodinje, kot je bilo v naših časih po slovenjegoriških gričih. In otroci...
£
Hanne r > HOBHHE

Tisti razcapani in lačni otroci, ki smo nekoč saniali o Ameriki in Avstraliji, se bomo prihodnjo soboto sestali v bližnji gostilni. Praznovali bomo 45 obletnico male mature. Sošolka, s katero si dopisueva, bo pripravila srečanje. Nadvse se veselim, da bom spet videla razrednika Mirka JVaudo, čez osemdeset jih že ima. Pa tudi nekaj naših učiteljic bo prišlo. Rada se jih spominjam, veliko lepega so nas naučili. predvsem pa ljubiti domovino, saj so vedeli, da nas bo precaj odšlo v svet.
Nekaterih sošolcev nisem videla cebh 40 let. Malce sem presunjena, ko se srečamo, saj sem jih ohranila v spominu takšne, kot so bili takrat. Kar pozabljam, da se tudi jaz v teh letih nisem pomladila. Kako drugače je, če se ljudje skupaj starajo. Neopazno. Ampak jaz sem tukaj, v Peklu in Pesnici in Mariboru in Sloveniji in v Jugoslaviji, še zmeraj cbma. Veliko novega je, a nič mi ni tuje.
Čeprav se nismo videli desetljetja, je tako, kot bi bili zmeraj skupaj. Res je, v Avstraiji živimo med drugačnimi ljudmi in drugače, ampak Slovenci smo ostali. Ne samo po jeziku.
O, še bom prišla
Sorodniki so me dovolj vozili z avtom okoli, zdaj pa bom kar sedla na vse mogoče avtobuse in se peljala do zadnje postaje. V hribe. Na morje. Obiskala bom vse, s katerimi si dopisujem. Izročila pozdrave in darila. Pa fotografirala in zapisovala. In ne upam si pomisliti na trenutek, ko bom morala nazaj v novo domovino. Najraje bi kar ostala.
Šveda pa to ni mogoče. V Avstraliji imam dom. ki smo ga dolgo spletali, pa sinova, ki sta tam odrasla. Adokler bom živa, bom hrepenela po Jugoslaviji, zdaj, ko sem jo po toliko letih spet videla, še bolj. P Pa bom še prišla, zdaj ne bomo imeli več večjih izdatkov in bomo varčevali za potovanje.
Pa pridite kaj k nam, čez ocean. Lepo vas bomo sprejeli. Boste videli, da smo še zmeraj stari, širokosrčni Štajerci, Primorci, Gorenjci... in pošiljajte nam novice iz domovine, tako smo jih lačni. Tudi če niso prijetne. Nekaj ur potem, ko smo zvedeli za otres v Čmi gori, smo že zbirali denar. Pa varujte nam to našo lepo domovino, v svetu jo zelo spoštujejo in tudi mi. izseljenci se trudimo, da ji v tujini utrjujemo ugled."
Sonja Grizila
—--Naše ^
Stranazačitaoce	__2. juli 1979- NOVINE Lr_
EíenepyTKa
bejia nenepyTKa CO HOKHH Kpmia npejiera ripea MeHe npoiieT m mh HaBecTH.
HoeMBpH COHMeB ToruiH 3pauM rpeaT ho, MoeBo jiaaHO cpue HHKaKo m ro 3aToruiaT.
üaneKy Ha Jyr Kaxo ocaMeHa riTHLia nojietab ha nthlia co MeTajiHH KpHJia.
H Toj beuie HoeMBpH co yTpa hito MaMaT "xiojaeTe aeiia caMH Tyrja MajKa Be k3hh"...
"nenepyTKe MHJia nojnn Kaj MojaTa 3HMa hjih CHeryjiKH bejiH HJl J10>KfleCU flOHeCH MH
H jac cyM nenepyTKa luto jietam taka on ubct ha ubet h noKoceHH TpaBH"...
TouiecKa Jincha« a
Tu He Cu...
HeKoraiiJ conyBaB 3a Tebe a cera caMO boji bo rpaflHTe h kambahhte luto chjiho bnjat
luto MH KOpHaT TarH rojieMH...
enat henohcka>kah h o moh CTpaCTH, moh caKatt>a...
KomeaT h KonaaT jinaboxo paHH	h	bOJlKH
HeH3Jip>KJIHBH.
Th He ch MojaTa HHHHHa, hhth mhph3j1hb3 npOJieT, hhth rpaHKH be3 JlHCja, hhth UBeT be3 onoeH
MHpHC...
Th he ch yMopHa nTHua, h He CH )KybOpJlHB nOTOK, hhth >KaJIOCHa Bpba, th He ch...
TouiecKa JlnjLaHa.
Ilecivia o JbykaBM
HeMoj mhcjiht na je OHa LUto hx hma h be3 bpoja, LUto ce wyjy ha cba 3boha... TaKBa HHje necMa Moja.
0^ybaBH,jacTHXOBe ÍToKyuiaBaM HanncaTH, Jep mh necMa cpue 30Be M OHa MH )KHBOT npaTH.
Ja je nniueM, ja ce TpynHM, Ajth he 3h3m nan hy 3hath C OBHM MOjHM nepOM JTyXtHM
T3KBy necMy Haimcam..
IleCMy KOj3 >KHBOT H y JIM Koj3 )Kej]h nOKyUJ3TH JLyb3B TBojy A3 npobyAH... üa th Mory CBojy nam
Bepa Xopsar.
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu'
Hokth
üeuiaBano mh ce noHeKan, 3JiH jexrnoM nnaK H3y3eTHO H TOJIHKO )KyCTpO
y BeoM3 TeMnepMeHTHOM upyiiiTBy, na npncycTByjeM p3Cnp3BH O MOZiepHOj My3HLLH. T3 "jeíLHa" pacnp3B3 Me je Moma CKyno KOLUT3TH jep je^H3 Ofl npHcyTHHX naMa je HMana CTP3HIH0 BejiHKe HOKTE, HCTHH3 Jieno HeroB3He h H3M3HHKHp3He. ajlh Hn3K...
Ü3M3, B3TpeHH nObOpHHK "non" My3HKe, npocTO HHKOMe HHje fl03B0/b3B3JI3 ,m H3yCTH bHJIO LUT3 npOTHB. Oj3M3X bH yCT3j3JI3 H3 (JxjTejbe y Kojoj je cejtena, ,0H3ana
CBoje jiene pyxe 33jeHHO Ca H3M3HHKHP3HHM h jieno HeroBSHHM hokthms npywajytiH hx y npasuy -ruma h oHHjy cabecejiHHKa. VseK je nocrojajia noTeHunjajiHa onacHocr xja ce ziorojiH "3jiohhh"; na HeKo H3 flpyuiTBa ocraHe be3 OHHjy h TO COnCTBeHHX. Ycneo C3m nnaK, y3 BejiHKe >KpTBe, pH3HKyjyhn oho UiTO	je	HOBexy
HajaparoueHHje - OHM, m j3BH0 nOHHeM H3HOCHTH CBOje "yMeTHHMKO (J)HJI030(|Xi Ko'' CXB3T3H>e O My3HUH.
CTpenehn	CB3Kor
MOMCHT3, nOHeO C3M
b0J3)KJbHB0 m rOBOpHM: "non" neB3HH HeMajy cKopo HHK3KBe	rJI3COBHe
MoryhHocTH: CBojy neBaHKy HecnocobHOCT HaaoKHahyjy CBeTJIOCHHM e(JjeKTHM3, byKOM HHCTpyMeH3T3, rapaepobOM, be30bp33JiyK-OM, aepH^BOM, ohh cy "My3HHKe aHant^beTe"...
ZlsMa, ca Jieno
HerOBSHHM	HOKTHM3,
ckohhji3 je, XHTpO k30 THTpHus Hcnpy>KHBLUH pyKe npeM3 MeHH, momc jinuy, MOjHM ohhm3. OmHTO je bHJi3 cnpeMHa H3 H3BpmeH>e KpHBHMHor flejia H3 rpyne KpBHHx neiiHKaTa, (Konatbe
OHHjy h3 hhckhx nobyaa), K30 KOpnOC JieJTHKTH bHO joj nocny>khjih hokth, jieno HerOB3HH H H3M3HHKHP3HH.
yctykhyo csm, MOj MOJiehHB norjieji je bHO ynepeH y HOKTE, H3M3HHKHp3He Oil h>HX je cana 3aBHCHJio cBe, Moj 0nCT3H3K, MOJ JKHBOT, MOje OHM. Tp3)kh0 C3M MHJIOCT, cpehoM bho csm ycjiHiueH. Ohh cy mh ocTane hhtsbc, HMaM HX joui H flaHfl3H3C. Jlnue, Mano, cscbhm cjiynajHO H3rpebeHo, y3 h3bhh>eibe, h3j53bho.
CptjaH HMHyjiwñ
Pesniku
Tebi,-
0	znani i neznani druže posvečujem ove reči.
Jedno moje iskreno hval3 najlepše ti je priznanje za tvoje rime i stihove.
Ti dobro poznaješ svet poznaješ moju tugu, poznaješ i moju radost.
Tvoja neumorna olovka uzvrača svetu tvoju ljubav
1	duži ga za jedno hvala.
Pesnice,-
0	znani i neznani druže tebi posvečujem ove reči
1	deo moje ljubavi.
Jedno moje skromno hvala najlepše ti je priznanje, za tvoje trime i stihove, za tvoju pisanu reč. za tvoju ljubav i pažnju.
G)ndor Valentin«
ORatu
Taksa... Taksa... Taksa...
Naš najpoznatiji stručnjak za TAXATION
Boško Tešanovič
otvorio je novu kancelariju n3 adresi:
45 Arthur St. Cabramatta
Stručno popunjavsnje svih vrst3 poreskih prijava zs: radnike, zanatlije, poslovne ljude, kompanije, investitore,
rentijere i druge. Stručno i zakonsko vodenje poreskih knjiga. Naša kancelarija radi svakog radnog dana od 9 do 17 časova. Subotom od 9 do 12, posle toga po dogovoru.
Boško Tešanovič 45 Arthur Street, Cabramatta 2166 Tel. 726 5707; posle rada 042-96 5880
AOOPM3MH
3aTBapaM ohh na bnx y mhcjihma byxteo CBe, cohm nojiHTHKe.
Y HeKHM 3eMJbaMa ce CBe mo>Ke h HHLUTa He mo>Ke.
Hapoa y >KHBOTy HMa CBe y CBoje pyKe, na nnaK hcujto
naje cyobHHH.
Cehaite HOBeKa je Hajcrapnja HayKa 3a hberoB cajiauifbH >khbot.
Ako . xoheuj bhth ocraBJbeH on cbhx. nohn y Tyhn CBeT.
íocnona ce MehycobHo ueHH, a cejbaKa yueityje.
CejbauH	ca
crpaxonouiTOBaLbeM rrie.a-ajy Ha rocnoxty.
Miiann bp30 naMTe a join bp>Ke 3abopaaíbajy, MOTHKy h ruTyr.
O ljudi
ovaj svet je šašav... Tamo -
na nekoj x paraleli i.sada
kao prekjuče i juče v(xiiserat.
Rat
ta gladna reč, željna samo krvi još uvek se nije zasitila:
... a svaki dan guta i guta kaociklop • ili neki zmaj bezbroj nevinih ljudi.
0	ljudi
dosta je bilo krvi
-	ne igrajte se više rata.
-	Igrajte se slobode
1	proleča,
/ar to ne zvuči lepše! G>ndor Valentin«
Jopan bpKuh
A(|)0pM3MM:
CyjeTa je Heoby3£taHo cebejbybjbe.
npeBHiue je aobpnx rjiyMaua-Ha no3opHHiw »CHBOTa.
ripaBfla je HecaMepjbHBa, Kao h KBaopaTypa Kpyra.
kana bH Jbyan bum becmpthh Ha obom CBeTy, - "yMHpajin" bH oxt ziocaoe.
3an>ybJbeH0CT je "eminencnja" pa3yMa.
ripHjaTejbCTBo ce He cTHHe BpeMeHOM, Beh noBepen^m.
Ako )KejiHTe cnokojctbo h MHp: yraftajTe cebH a He xipyrHMa.
Bepa ce cacTojn y xiobphm nenhma, a he y mojihtbh. iiyx je concTBeHa TBopeBHHa. HajouBpaTHHjH cy yneHH Jbyxw be3 jjyxa.
C iMuioBanoBHfi