.131829
GLASNIH
SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA OREŠTVA
Leto II.	1959	Št. 1
Varstvo etnografskih spomenikov
Zvezni iiiisti'tlut za -varstvo ikuliur-niih isponieinikov v Beoigradai je z «'brožnico br. 314/5 dne 15. septem-brt 1)959 začel pripravljati posveto-vamje, iki naj b,i z izmenjavo mišljenj in ipkiusanj omogočilo' ko ris r-H'0 'učinkovitejšo' varatveno slaižbo na področju etooigralskili spomenikov. V ta namen je predložil teze s prošnjo ustreznim zavodom, da na nje odigovorijo in tako' v obliki ankete pripravijo gradivo za. posvetovanje. 'Pobuda zveznega instituta za varstvo kulturnih spomenikov in njegoveiga direktorja Vlada Mada-riča je ob stanju etnografskili spomenikov vse hvale vredna in tudi obvezuje silovemsike etnografe k sodeilovamjiu tako nepoisredno osebno kot posebno preko zavodov in OTiganiza'cij. Da jih spoznajo in po možnosti porabi'jo tudi za smotrne razgovore ali razprave, jih v nadaljnjem objavljamo:
1.	Zakon in predpisi (zvezni in Tepub Hiški).
V kakšni meri so obstoječi zakoni in (predpisi uredili, osnovna vprašanja o varstvu spomenikov na področju etnografije ?
Ali obstajajo še drugi predpisi in 'navodila državnih organov ali posameznih ustanov, ki urejajo splošna vprašanja o varstvu .etnografskih spomenikov in pa posebna za taka zemljišča, ki so' določena za preplavljanja, oziroma za gradnjo hidrocentlral ali cest, železniških prog itd.?
Ali so se uporabljali' zakonski predpisi v določenih primerih (n. pr. ob izvozu predmetov čez drižav-•no mejo, v 'trgovini z ljudskimi 'umetninami itd.) ?
Ali so organi isponiemiškega varstva, muzeji din druge ustanove v «floti izkoristili zakonite možnosti za izdajo pravilnikov ali predpisov •o njihovih pravicah in dolžnostih v 'ipoisiaim ezn lil i spornem i škov ars tve.i i ih posegih?
2.	Organizacija vai-stvene službe na področju etnografije.
Organiiizaoija ideik iza varstvo e tino-graifskih 'Sipoimenitoov, ki -ga je izvajal -republiški ali okrajni zavod za «pomen iško varstvo ?
Oirgamizaieija dela za varst vo etnografskih spomenikov, ki so g’a izvajali, muzeji ali. druge podobne (n. Pr. turistične) ustanove.
Aid obstoji mreža zaupnikov zavoda za spomeniško varstvo in pa muzejev; organizacija njihovega,po-
slovanja na terenu im način njihovega dela?
Kältere osebe opravljajo' varstveno delo, ki jim ga zaupajo zavodi za spomeniško varstvo in muzeji?
Ilazimerje in položaj teh oseb do •organov krajevnih oblasti, zavoda za 'S|poimeini.šik'0' varstvo in muzejev?
Dosedanje izkušnje o organizaciji dela za varstvo etnografskih spomenikov, ki Izhajajo iz ustreznostli določili spoimeniškega zakona in pa iz piraik.se same?
Uspehi 'varstva etnografskih spomenikov ob dosedanji organizaciji im izgladi za prihodnost?
3.	Referat za varstvo etnografskih spomenikov.
Ali je okrajni zavod za spomeniško varstvo začel organizirano in smodimo delati na varstvu eisnograf-skih .šiponi enikov ?
Ali obstoji poseben referat za to delo in od kedaj? Ako ne obstaja, i;z kakih vzirolkov?
Ali opravlja- delo referata sitro-ko'vm jak-etinogi-aif (isitalno’ zaposlen ali zunanji soiclelaivec) ali strokovnjak druge stroke (umetnosltad zgo-dovinar. airheolioig itd.)?
S katerimi deili je zadolžen strokovnjak, ki opravlja naloge refe-'rata za etnografijo?
Ali se on pojmiuje kot konservator ali kot kustos?
Ali so v programu dela muzejskih siiirolkovnjakov vključene tudi naloge s področja, varstva etnografskih 'spoimemiikov ?
4.	Razvid etnografskih spomenikov (posamezni spomeniki ljudskega stavbarstva, mestne in vaške irrbamisitičrie enote ali skupkne in pa premični etnografski spomeniški predmeti!).
Ali je izvršen alt začet rapvid elimografskih spomenilkov na področju okrajnega zatroda za 'spomeniško varstvo, oiziroima invieai-tadza-cija zlasti isponiemilškiili objektov, ki jih ogroža, dintonzivna gradbena dejavnost?
Kako se izvaja:
a) Razvid muzejskih (predmetov?
h) Rapvid privatnih zbirk in pred-nielov v njih?
c) 'Razviid nepremičnih nn premičnih etnoigrafsikih spomenikov na terenu?
Ali je razviid zvezan tudi z zbiranjem podatkov o stanju objektov. o vrsti im stopnji njihove ogroženosti, o. posegih, ki so bili izvedeni ali so predvideni iza- njihovo
rešitev, o konservatorskih prijemih in podobno?
Ali se vrši kategorizacija im izbira etnografskih spomenikov na temelju tako izvajanega razvida?
5.	Konservatorska dokumentacija etnografskih spomenikov.
Ali se pred samimi konservatorskimi prijemi izdeluje' znanstvena, strokovna in tehnična dokumentacija kot (temelj za prihodnja .restavratorska dela?
Ali se v določenih primerih opravi doku m en taci j a, ob spomenikih, ki so zaradi 'časovnega' razvoja obsojeni. da prenehajo'?
Kdo vse sodeluje pri zbiranju gradiva :za tako dokumentacijo (etnograf. arhitekt, kemik, ekonomist!)?
6.	Dokumentacija konservatorskih del.
Ali zavod za ispomemiško varstvo ob izvajanju ■konservatorskih in restavratorskih del na določenem objektu vodi dnevnik teh del in posname objekt fotografsko pa ■arhitektonsko?
7.	Konserviranje nepremičnih spomenikov.
Ali ima okrajni zavod v svojem 'delovnem programu tudi konservi-ranje ah restavriranje ogroženih objektov ljudske arhitekture?
Pio. kakem kriteriju izbira objekte za zavarovalne posege?
Kdo izvaja te posege in koliko sodeluje pri njih etnograf?
Ali isitia vprašam je o ustanovitvi muzeja na proisitem skupaj obravnavala' zavod iza varstvo spomenikov in muzej?
8.	Konserviranje premičnih spomeniških predmetov.
Ali se uporabljajo obstoječe delavnice zavodov za spomeniško varstvo in muzejev iza taka dela?
Ali zavod iza spomeniško varstvo organizira dalo na1 konserviranju potrebnih etnografisikili objektov, ali sodeluje pri tem in kako?
Ali sodelujejo etnografski muzejski. strokovnjaki pri delu za ko;n-servlranje, restavriram j e ali rekonstruiranje etnografskih spomenikov ali pa so ta dela prepuščena prepa-ratorjem?
Ali se zasledujejo' izpremembe na objektu po konsarvaciji?
Ali .obstojijo potrebe im možnosti za ustanovitev restavratorske delavnice za komiscTvacijo premičnih etnografskih spomenikov pri olkraj-nem zavodu za sipomeniško varstvo ali pri ustreznem muzeju?
9.	Sodelovanje in koordinacija dela zavodov za spomeniško varstvo, etnografskih muzejev in etnografskih oddelkov krajevnih muzejev.
Alj obstoji sodelovanje teh ustanov in siknrpno .reševanje vprašanj o varstvu etnograf sikih .spoineinilkov ?
Ali strokovnjaki muzejev obveščajo .zavode z,a spornen iško. varstvo, o stanju objektov na terenu An ali predlaigajo ustrezne spomenike za konservatorske posege?
Ali .zavodi za spomeniško’ varstvo povezujejo organe Oblasti, organizacije, mstanovie in podjetja, ki pod-vzemajo in izvajajo večja dela na terenu, s katierimi prekinjajo ljudska izročila?
fO.. Posvetovanja o vprašanjih varstva etnografskih spomenikov.
Ali iso zavod za. ispomeiniško varstvo ali 'kalka draga ustanova organizirali sestanke o vprašanju varstva etnograf sikih spomenikov?
Ali .so sestanki etnografskih sekcij pri društvu muz e j cev sprejeli sklepe o vprašanjih varstva etmo.-grafsikih spomenikov na terenu in v muzejskih zbiirlkah?
11. Denarna sredstva.
Ali ima .zavod za varstvo spomenikov v letošnjem predračunu predvideno določeno vsoto za zavarovalna dela na etnografskih spomenikih?
Ali ta vsota izaidoistuje za. izvedbo najbolj nujnih nalog v zvezi z njihovim varstvom?
Ali .razpolagajo muzejski, (predračuni. z vsotami iza zavarovanje muzejskih predmetov, koinservacije. in restavracije v delavnicah ali objektov na terenu?
12. Stališče in razmerje ljudskih oblasti do vprašanj o varstvu etnografskih spomenikov.
Kako je razumevanje in stališče organov ljudskih oblasti do etmo-grafiskih spomenikov, zlasti do ljudske arhitekture?
Ali pomagajo krajevne oblasti pri podvzetih zavarovalnih in varstvenih posegih?
Postavl jene teze kažejo, da zvezni inlštitut zia varstvo kulturnih spomenikov vključuje v pojem etnografskih spomenikov zlasti spomenike ljudske materialne kulture in pa ljudske likovne umetnosti.. Zaradi tega bi bilo prav, da čim širše sodelovanje pri razpisani anketi načne tudi vprašanje o vsebini pojma etnografskega ,spomenika. Saj je prav ljudska duhovna kultura n. pr. z dokumentiranimi zbirkami narodnih pesmi in narodnih melodij dokaz, da je pojem etnografskega' spomenika širši in zajema vse zvrsti ljudskega -izročila od materialne do socialne, in duhovne ljudske kulture, ki se med seboj vsestransko izpopolnjuj ejo.
Razmerje med
etnografskimi in tehniškimi spomeniki
Medtem ko je razlika med delovanjem raznih zvrsti kulture in tehnike na določeni, n. pr. sedanji razvojni ravni očitna in tako tudi razlikovanje spomenikov tehnike od spomenikov drugih kulturinilh posegov ali dognanj jasno, pa je razmejitev tehniških in etnografskih .spomenikov na nižji razvojni ravni težja in zaradi tega v spomeniškem varstvu im muzejstvu pogosto sporna.
Če izhajamo s stališča, da obrav-mava etnografija ljudsko kulturo v celoti, potem je v materialni kulturi vsak izvirni ljudski način za pridobivanje, ali predelovanje dobrin delavnost, ki spada v področje 'etnografije, s tem pa tudi ustrezni izdelki, surovine in oiodja za njihovo izdelovanje. Ker pa .izhaja vsako pridelovanje ali izdelovanje dobrin. Az načinov, ki so bili vsemu človeštvu precej skupni, a so se zaradi prirodnih življenjskih pogojev, posebnih vplivov empiričnih dognanj, in zunanjosti, različno razvijali An i/zpremdmjali, mora tudi tehnika z zgodovino proizvodnje poseči v .pridelovalne in predelovalne prvine, se pravi v etnografsko področje, zlasti takrat ko obravnava tehniški spomeinilk ali proizvajalni postopek zgodovinsko in se v razvojnih prvinah sireča z etnografijo. Vendar je ob cilju proučevanja bistvena razlika med smotrnim prijemom etnografa in tehnika;
etnograf obravnava proizvajalne prvine v .sestavu gospodarskega in kulturnega stanja, ki .odraža določeno ljudsko dejarmost, zgodovinar tehnike1 pa kot uvod v zgodovino proizvodnje ali materialne kulture na razvojno višji ravni. Iz tega, izhaja precej jasno, razmerje etnografa .in tehnika do. spomenikov ljudske materialne kulture; etnograf jih obravnava kot vir z.a določeno .stopnjo ljudske materialne kulture, tehnik pa za uvod v začetke razvojno višje proizvodnje, ki predstavlja vsebino obravnavanega vprašanja. Tega se bosta držala etnograf in telunik tudi pri varstvu spomenikov in pa pri pridobivanju predmetov za muzejsko razstavo v etnografskem ali tehniškem muzeju.
Vse tehnične pridobitve temeljijo v ljudski tehniki, se pravi, na etnografskih spomenikih, iz katere pa so irastle ob hitrejši ali počasnejši smoltirinosti organizacije za izkoriščanje empiričnih spoznan j v preteklosti in znanstvenih dognanj v sedanjosti. Samopreskrba planinske kmetije v sedanjosti ali podložnika v visokem fevdalizmu je pač dala pobudo za delitev dela, a ga se ni organizirala kot so. to storili n. pr. cehi z obrtnimi redi, rudarstvo z rudarskimi pravilniki ali individualno, kmetijstvo na zemljiških gospoščinah, :ko so [z.aklj učili v .sestavu širše organiziranega pravnega
reda proizvodnjo dotedanjih vaških skupnosti ali .sosesk,, gozdnega rudarstva ali avtarkncga kmetij s. tv a in uredili delitev dela. Organizirana delitev .dela, je razvijala nove načine An postopke v proizvodnji in jih ločila od ljudske izvirnosti in splošno,sti ter ob tem ustvarila, dve ravni proizvodnje:	prvo ljudsko
brez in drugo obrtno z organiziranimi proizvajalnimi, načini, ki so se odrapili tudi v novih družbenih stanovih in poklicih. Delitev dela in njemu ustrezna organizacija, p.«> izvodnje je ločila ljudsko tehniko proizvodnje n. pr. v domači obrti od poklicne višje tehnike n. pr. v organizirani .obrti zlasti z uvedbo novih pogonskih sil in ustreznimi višjimi 'delovnimi učinki, ki ,so postali [značilni tudi za sedanjo limdu-sitrijo. Raven obrtne organizacije in ustrezne pogonske sile so (značilnosti za tehniško, domača obrt s prevladujočim ročnim delom pa za .ljudsko, ali etnografsko, materialno kulturo; temu skladna ,pa je tudi meja med etnografskimi in tehniškimi .spotmemilki o proizvodnji ali o materialni kulturi.
Drugačno pa je razmerje do spomenikov socialne in duhovne kulture. Odraz proizvodnje na življenje določenega' poklica, stanu ali razreda spada v sestav celotnega ljudstva An naroda in je zaradi tega vir z,a socialno in duhovno 'kulturo vsega slovenstva. Dokumenta,most delovnega razmerja n. pr. drvarja ali vsebina kovaške narodne pesmi bosta priči za raziskovanja sociologu, pravniku, zdravniku, političnemu, umetnostnemu .ali gospodarskemu zgodovinarju, tehniku in etnografu in vsem, da bodo s s vojstveno delovno metodo oblikovali slovensko družbeno nadstavbo. To velja zlasti danes, ko so se posamezne zmamstverne zvrsti osamosvojile od kulturne zgodovine in samostojno obravnavajo, ustrezna delovna pod-
ročja, med njimi tudi etnografija in zgodovina, tehnike, pesništva, glasbe itd. 'Zaradi tega bodo« spomeniki ljudske socialne in duhovne kulture last vsake znanstvene zvrsti, ki razpolaga z ustrezno delovno metodo za njihovo obravnavanje in vključevanje v slovensko socialno in duhovno, kulturo, ki temelji obenem z materialno, kulturo v ljudski kulturi.	Franjo Baš
Lončarstvo Prekmurja, zlasti črno v Filovcih je v očitni krizi. V pobudo za njegovo obravnavanje predlagamo, da se pomurski kakovostni lončarji združijo v zadrugo, ki bi usmerjala in nadzorovala izdelke, skrbela za sirovine in trgovino in pa zagotovila strokovno oblikovanje. Ne smemo pozabiti, da je prekmursko lončarstvo, dvignila, na nekdanjo raven, zlasti v Središču šola za umetno, obrt v Budimpešti, ki je po letu 1919 ni nadomestil nihče!
GLASBENO NARODOPISNI INŠTITUf
Ljubljana, Wolfova 8/II
Podatki veljajo za kraj (okoliš):
Ime i.n priimek poročevalca: ......
Točni naslov: .....................
Čas zapisa :.......................
Glasbila in zvočila na Slovenskem (I)
L Zvočila in običaji
i.	Ali je ‘pri vas o pustu ali kakšni drugi.priliki v navadi pokanje z bičem? Če je, kdaj?
2.	Kakšen je bič? Kako mu pravite? Kdo poka z njim?
3.	Kaj pokanje pomeni, čemu je treba pokati?
4.	Ali! ipni vas o pustu, za Jurjevo (še drugače kda j) pozvanjajo z zvonci? (Prosimo za kratek opis običaja!)
7.	Ali so pri: vas v navadi velikonočne raglje, kle-petei itd.? Kako jim pravite po domače?
8.	Kdo jili izdeluje, iz česa in kako? (Prosimo za opisi, po možnosti* 1 za risbo!)
9.	Ali je še ob kakšnih drugih prilikah v navadi ropotanje1? (Na velikonočno sredo, ob svatbi, na predvečer godu itd.?)
10.	S činu ob takih prilikah ropotate in kdo to opravi?
3. Ali so to posebni zvonci? Kupljeni: ali doma narejeni? Jiih tudi sicer uporabljate1?
H. Zvočne igrače
6. Kako pravite tem zvoncem po domače? Kako veliki so itn kakšne oblike?
1.	Ali delajo pri vas otroci kakšne igrače, ki dajejo šum ali glas (brnijo, ropotajo, piskajo ...)? Kako jim pravijo?
2.	Iz česa j:iih dela jo (i;z koruzmli stebel, orehovih lupin . ..) ? Kako? (Prosimo za opis, po možnosti za risibo!)
3.	Ali imajo otroci tludi kupil ne zvočne igrače (žvr-golioo, fconjiiiöka, ki piska ipd.) ? Kako jim pravijo po domače? Kje jih kupujejo?
4. Ali piskajo tudi na trObantioo ali kakšno drugo cvetlico? Katero in kako jo .imenujejo po domače?
illil. Preprosta glasbila
1.	Iz kakšnega lesa in kdaj delajo pri va,s piščali? (Kdo piščal navadno omaji (ali kako temu pravite Vi)?
2.	Kakšne vrste piščali poznate (z luknjicami, z zamaškom ...)? Ce z luknjicami, koliko jih je? Ali je piščal uglašena in .kako?
3.	Kako imenujete sestavne dele piščali?
5.	Ali poznate pri vas rog iz lubja? Kako ga imenujete?
6.	Kdo in kako .ga dela? Ob kakšni priliki nan j trobi (tuli, piska .. .) ?
7.	Ali delajo pri vas kakšno zvočilo iz votlih stebel (morda iz trafike)? Kako se imenuje? (Trstenker .pisku lic e, orglice ...)
8.	Kako jih naredijo (povežejo skupaj med dve deščici ...) ? Koliko trstik je treba za eno zvočilo?' Ali so uglašene, s čim im kako? (Prosimo za opis-■oz. .risbo!)
P. Ali je pri vas znamo glasbilo iz lonca, ki mu je čez odprtino napet svinjski mehur? Kako ga imenujete?
10.	Oib kakšnih prilikah godejo ali .so godli nanj? Kako?
1.1. Ali delajo tudi otroci podobno zvočno igračo?'
4.	Ali delate iz lubja še kakšno drugo zvočilo? (Prosimo za ime i,n opis, po možnosti risbo!)
Iß. AJi anate ipri vas .piskaiti oia pero? Kakšen Mist je za 'to wporaiben. Kalko je treba pero držati, da (piska?
15. AM imajo pri vas navado piskati na travo? Kako jo je treba držati? Kakšna trava je za to uporabna ?
14. Ali poznate čiviink oz. kako 'iniienujate zvočilo iz (trave, napete med dva koščka lesa? Kako je narejeno?
1(5. Ali je ipri vas navada, da bi iz doidej navedenih glasbil sestavili godbo za zabavo? Če je, iz katerih im kako?
116. Poznate coštiimaje (zvočilo iz 6 trsti ki ? Je uporabno samo ali le v zvezi z drugimi zvočili?
17. Ali so bile pri vas kdaj znane diude (ipd,ščalice (Z mehom)? Kakšne so bile in kdo je nanje godel?
18. Ali je bila pri vas v navadi idruinlica?
Če ipoiznate pri vas še kakšno drugo zvočilo, zvočno igračo ali .glasbilo, prosimo za opozorilo in podatke!
K vprašalnici »GLASBILA IN ZVOČILA NA SLOVENSKEM«
Predhodnik nove vprašalnice je bil članek »Paberki o slovenskih ljudskih glasbilih«, ki je izšel v lanski 4. St. »Glasnika«. V njem smo odkrito priznali, da je poglavje o glasbilih v slovenski folkLortflstiki •eno najmanj obdelanih, ker smo i>i-M doslej nanj premalo pozorni in je gradivo o glasbilih zelo sikrom-Jmx Medtem ko je n. pr. v Švici že 1957 izšla obsežna in temeljita razprava o ljudskih glasbilih (H. in der Gamd, Volks!iimliehe Musiikiin-strumente der Schweiz. Archiv f. ^Volkskunde, 1. 56), jih je naša sitro-kovna .literatura prav do zuidnjih let le bol j mimogrede omen iaila. Da popravimo zaimujieno, je Glaislbeino narodopisni institut skleiiiil začeti s sistem atičnim razisko va n j eni I jud -skih glasbil in zvočil. Že VI. ikon-r'res^ j ugoislovansikih folkloristov je Podčrtal važnost glasbil in zvočil, terenska raziskovanja zadnjega časa ipa .so pokazala, da so. med ljudstvom v rabi ali v spominu instrumenti, za katere doslej nismo imeli Podatkov. Ko smo ob komcu »Palber-kov« y lamsikem »Glasniku« za poskusni (o naprosili bralce, naj nas
opozorijo, če jim je znano še kaj, česar članek ne omenja, so nas do-šli odgovori prepričali, da smemo t vegati vprašal nioo. Odgo vori, ki jih upamo prejeti, bodo deloma izpopolnili naše terenske izsledke, deloma pa nam bodo za napoltek, katere kraje moramo še posebej obiskat!.
Glede na to, tla štejeimo med ljudska glasbila .ne le tista, na katera igrajo godci, ampak tudi vrsto preprostih reči domačega izdelka, ki so namenjene bolj fza zvočno igro kot za .godbo, -smo našo vprašalnicp razdelili m a dva dela. Današnji številki »Glasnika« prilagamo prvi del. ki obsega vprašanja o zvočilih v zvezi z običaji, o zvočnih igračah in o preprostih glasbilih kot so razne vrste piščali. Pozneje, bomo vprašali še za prave godčevske instrumente, t. j. zanimale nas bodo kmečke .godbe i;n vse. kar je v izvezi z godci, to zanima tudi naše etnografske muzeje lin zbirke.
V primeru, da smo posameznim vprašanjem odmerili premalo prostora. prosimo, da nam odgovore napišete na poseben list. Glede risb
nam dovolite pojasnilo: .še tako nadroben opis včasih ne more povedati tega, kar prepir ost«, pa jasna, risba. Naj se nihče .ne plaši, češ da ni risar. Zadostovalo bo, če v glavnih poteza,h narišete zvočilo ali glasbilo, le da so raz vidni sestavni deli. Ustregli nam boiSte, če na, trishi pripišete, moreibiltna imen a sestavnih delov. Tudi sicer prosimo, da nam za vsa glasbila, ki jih boste omenjali, sporočite domače ime, tako kot se izgovarja, ne v knjižni obliki.
Prepričani smo, da je med našim ljudstvom še veliko zvočil in glasbil, ki zanje doslej nismo izvedeli im jih v vprašalnici ne navajamo. Hvaležni bomo, oe nas nanje opozori te.
Za odgovore pa prosi mo, da bi bili čim številnejši im čim popolnejši. Posebej se s ito prošnjo obračamo na bralce, ki imajo prilik,» priti v stik s šolsko mladino. Naše terenske izkušnje dokazujejo, da jc meti otroki še mnogo gradiva.
Glasbeno-iiarodopisiti institut Ljubljana. Wolfova 8/II
»ELO IN VPRAŠANJA
Slovensko narođmo, epsko m 'Ilirsko ipeisn-ilšiivo je zibrnno v štrrih Štrelkljevih kinjiig-afa (SNP), ki jih imajo naše knjižiniice, rodkeje sio, zlasti popolni izvodi, v zasebnih rokah. Gradivo, ki je ostalo im v zlbinki ni bilo objavljeno, hrani NUK. Ker ni (urejemo, je manj uporabljivo. Iz mjeiga je črpal Glonair, nadaljevalec Štrekljevega dela, za svoje zbirke. Zbirko Slovenskih narodnih pesmi z napevi iOSNP), zbrano v letih	1WI51—<119414 pod
•okriljem posebnega .odbora, hrani sedaj Glasbeno, narodopismii inštitut v Ljubljani. Ker je strokovno vešče urejena, je zek» dobro porab-Ijiva.
Na podlagi gornjih treh virov so v glavnem nastale razne priMene zbirke naših ljudskih pesmi (Glo-nar, Glazer idr.).
Kdor dandanes želi črpati iz te zakladnice ljudskega pesništva za kakšen cvetnik ali pesmarico, naleti na vrsto vprašanj. Kaj in kako naj izbira? Naj se odloči za eno izmed variant v SNP ali iz ostaline ali iz OSNiP? In za katero? Ali bo sposoben'upoštevati večjo ali manjšo zanesljivost zapisa oz. zapisovalca?
Ali pa izbere Gloinarjevo redakcijo'? ÄM priredbe po raznih pesmaricah, kjer je odločala pevnost besedila, torej eden izmed najpomembnejših čiiniteljev, kj delujejo
na spreminjanje ljudske peasmii?
Ali naj se v primerih, kjer je avtor oz. prvi natis znan, vrnemo raje k pristni prvotnosti ? Ali pa naj komično poiščemo v kraju samem živo inačico v današnji obliki? Pesem, kot je v razvoju postala?
Ali na j nemara iz več variant sestavimo eno. »idealno«, kot je delal Glazer pri zbirki ljudske lirike in podobno Kelemina v zbirki ljudskih bajk in pripovedk? Za znanstveno rabo pač gotovo velja eno merilo, za poljudno, na primer pesmarice, pa drugo.
Dalje gre vprašanje zunanje oblike, v kateri naj se ljudska pesem objavi. Fonetsfci zapis je primeren le za študijske namene. Kaj pa raba spačenk in narečnih izrazov? Ali naj starejše jezikovne posebnosti zamenjajo sodobne oblike (delno se to dogaja celo pri Prešernovih!)? Kaj pa primer, kjer gre za očitno napako (nerazumljena beseda ipd.) ?
Ali se dajo gornja načela enotno uveljaviti? Kdo naj odgovori na gornja vprašanja in tako pomore začetniku? Kdo naj odgovarja za izvajanje enotnih načel? Gotovo, neša najvišja kulturna ustanova, akademij a z univerzo.! Naše založbe naj bi sprejele sklep, da brez odobritve teh zavodov ne sme iziti nobena zbirka, ljudskega gradiva.
Leopold Stanek
KONGRESI IN POSVETOVANJA
Delovna skupnost vzhodnoalpskih narodopiseev se je sestala v drugo, to pot v St. Martinu pri Gradcu od 25. do 28. maja 11959. Temelje, ki jih je položil prvi sestanek 1056 v Ljubljani, so se izkazali za trdne in sprva zgolj istrofcovmi stiki so. se med tem spremenili v prijateljstvo. Na sporedu je bilo deset predavanj. Od teh so slovenski udeleženci opravili tri (dr. Ivan Grafenauer, La-tinsiko-slovenski-hrvatsiki 'delež pri pripovedki o razmejitvenem teku iln njegov pomen: dir. iNdkoKulreit, Aldo-nisovi vrtički v Sloveniji; dr. Vitko Novak, Položaj planšarstva v Sloveniji med germanskim in romanskim območjem); predaval je tudi' dr. Milovan Cavazzi iz Zagreba (Pomen raznih vzhodnoalpskih kulturnih vplivov na sosednja področja jugovzhodne Evrope). Na sestanku ste bili zastopani še Italija fdr. Gae-tano P e r u s i n i /Udine, dr. Evel G a s. p arin ii/Padova) in Švica (dr. Robert W i 1 d: h a b e r/Basel) poleg avstrijskih narodopiseev. od katerih so predavali dr. habil. Ernest B u r g is t a 11 e r./Linz in dr. Oskar M o.s e r/Celovec. Sestanek sta pripravila etnološka stolica graške univerze in Štajerski narodopisni muzej v Gradcu, organizacijo je vodil
naš prijatelj univ. profdr. Leopold K r e t z en h a c h e r. Sestanek je z diskusijami vred potekel v izredno prisrčnem razpoloženju in je že doslej tako plodno sodelovanje vzhodnoalpskih narodopiseev spet utrdil in poglobil, zraven pa odprl nove poglede in dal novih pobud. Udeleženci so dobili v roke zbornik s predavanji, z ljubljanskega sestanka, ki je izšel tik prej (»Alpes Orientales«. Acta primi conventus. de eth-nographia Alipiium Orientalium tra-ctantis, Labaeii il95!6. Ljubljana 19519. SAZU, razred za filol. in literarne vede. Dela IB, Inštitut za slovensko1 narodopisje 3). Tudi sanktinairtinska predavanja bodo izšla v zbotrniku, čigar izdajo bo oskrbela štajerska deželna vlada.
N. K.
RAVNE NA KOROŠKEM
so v preteklem letu s sodelovanjem kmetijcev, železarjev in šolnikov obnovile dimnic», ki bi mogla postati nova zveza med etnografi, zgodovinarji in tehniki v Poravju.
KONGRES ZVEZE JUGOSLOVANSKIH FOLKLORISTOV NA BLEDU
V času, ko. so se oči vse javnosti obračale proti Bledu na šahovski turnir za svetovno prvenstvo, je to naše priljubljeno letovišče doživelo še drugo pomembno' srečanje. Tam so se zbrali jugoslovanski folkloristi in etnografi na VI. kongres svoje Zveze folklornih društev. Izletnik, ki je v dneh 14.—ill7. sept. obiskal Bled, je lahko' srečaval ljudi z miniaturnimi čipkastimi prtiči in trobojko v gumbnici. To so bili udeleženci kongresa, ki so se v lepem številu Kblizu IDO) zbrali iz vseh krajev Jugoslavije in deloma iz inozemstva. Organizacijo prireditve je prevzelo Slovensko, etnografsko društvo, pokrovitelj pa je bil Svet za kulturo in prosveto URS.
Zasedanja so bila dopoldne in popoldne v Kazini. Po običajni otvoritvi, kjer je kot odposlanec pokrovitelja pozdravil udeležence pesnik Matej Bot, v imenu Zveze pa predsednik prof. M, Vasiljevič, so se najprej zvrstili domači referati1. Obravnavali so narodopisno' podobo Gorenjske, ker se je na dosedanjih kongresih ustalil običaj, da domačini predstavijo območje, kjer se kongres vrši. Isti dan popoldne so bili na sporedu referati, ki so. spadali v okvir teme »Metode primerjalnega raziskovanja folklore«. Osrednja tema, ki ji je bil odmerjen ves drugi dan, je bila posvečena vprašanju vpliva narodnoosvobodilne borbe na folkloro jugoslovanskih narodov. Tretji, dan so bili na vrsti referati o raznih problemih, ki so važni bodisi za etnografijo na splošno, ali pa, posebej za nekatera področja. Vsega je bilo blizu 50 referatov in koreferatov.
Od slovenskih udeležencev so. k uvodni temi' prispevali: dr. P. Blaznik o poselitvi Gorenjske, prof. F. Baš o žebljarstvn, dr. E. Cevc o ljudski likovni umetnosti, dr A. Baš o poznoisir ednj e v eški noši, dr. S. Vilfan o Prešernovem »Ponočnjaku« kot spoznavnem viru ljudskega pravnega običaja, dr, N. Kuret o zimskih in pustnih maskah. Dalje je dr. M. Matičetov ob najnovejšem magnetofonskem posnetku prikazal današnje stanje pravljic na Gorenjskem, akademik dr. I. Grafenauer je podal pregled gorenjskega ljudskega pesništva, dr. B. Hrovatin .obravnaval metriko teksta in melodije, podpisana pa 'življenje ljudske pesmi na Gorenjskem. Dva slovenska' referata sta okvir Gorenjske presegla in svoj problem zajela širše, primerjalno. To sta bila referat dr. V. Voduška o slovenskih kratkih poskočnih pesmih ,in referat M. Šuštarjeve o oblikah plesa štajeriš na Slovenskem.
Uvodni, referat k osrednji temi je imel dr. D. Nedeljkovič (Beograd), sledeči koreferati pa so problem folklore v NOB osvetlili z raznih
strani in prispevali podatke iz vseli republik. Tako je n. pr. dr. Ž. Mladenovič (iBeoigraid) (govoril o vlogi pesmi v NOB. Š. Plana (Priština) o Siptarski partizanski pesmi, J. Do-Pu-dja (Sarajevoi) o bosanskih plesih iz dobe NOB, M. in E. Kiraly o borbeni pesmi manjših v Vojvodini itd., da oimeniimo samo' riekatere. O slovenski partizansiki pesmi je poročal dr. R. Hrovatin.
Od inozemskih gostov je n. pr. vzbudil pozornost s svojim referatom prof. dr. E. Seemann iz Frei-burga v Zah. Nemčiji, ki je govoril o medsebojnem vplivu nemiških balad in slovenskih pripovednih pesmi. Zelo tehten je bil referat dr. A. Schm aus a iz Milnchena o kronoloških kriterijih na osnovi stilne analize tjuidskih umetnin. Izrazito primerjalna sta bila ' referata ing. I. Ivančana (Zagreb) O' istrskih plesih in V. Pialavastre (Sarajevo) o raz-iskovamju pripovedk. Cv. Rihtman m dr. J. ‘Vukovič (Sarajevo) sta obravnavala odnos (govornega in muzikalnega akcenta v pesmi1, J. Be-jič (Zadar) je prikazal posebni način dvoglasnega dalmatinskega petja '(»ojikanje«), dr. B. Rusič (Sfcop-Je) je razpravljal o tajnem sporazumevanju guslarjev, itd. itd.
/Da bi bilo udeležencem kongresa bivanje na Bledu čim prijetnejiše, je Slovensko etnografsko' društvo Poskrbelo tudi za prireditve, ki maj združevale prijetno s koristnim m bile hkrati ilustracije k referatom o Gorenjski. Tako smo že družabni večer uvedli s kratkim programom gorenjskih pesmi in ple-s°v. Sodelovali so pevci s Podkorena, plesalci iz blejske okolice in recitator Joiža Šolar iz Krope. Slovenski oktet, ki se je prav takrat mu-®1 na Bledu, pa je iz prijaznosti dodal še nekaj priredb narodnih Pesmi. — 'Prihodnji večer je bili namenjen etnografskemu filmu. Gostje so se mogli 'seznaniti ;z izdelovanjem klekljanih čipk, gor j niških pip m kroparskih kovaških umetnin. Uvodoma pa smo na platnu občudovali naravne lepote Gorenjske, ka-fcor jih je na diapozitive ujel in nam predvajal M. Kambič. Na koncu so tovariši iz Maikedonije poka-^aii svoj film o velikonočnih običaji'1.' Tretji večer smo skupno 0 )'sikali otok, posamezni udeleženci Pa so se v prostem času tudi sami razgledovali po ©ledu in šli 'še na prači občudovali razgled po jezeru rn okolici, ki je že začela dobivati nadih jesenskih barv.
. Za zakl juček kongresa •— po skup-ki pomeni obračun enoletne-'š'V’dela in na kateri so volitve predsednika (za prihodnjo poslovno do-° J,e ml izvoljen predsednik našega društva prof. Franjo Balš) — smo se odpeljali na izlet. Prva postaja JC oila Draga, kjer smo se pokloniti vojnim žrtvam in položili venec na njih grobove. Po ogledu Be-gunj in pravem gorenjskem kmeč-
kem kosilu smo jo mahnili v Vrbo, obiskat Prešernovo . rojstno hišo. Od tam nas je pot peljala v Kranj. Žal nam je dež preprečil ogled mesta. Pač pa smo' se ustavili v muzeju, ki je kongresu na čast priredil posebno etnografsko razstavo in udeležence razveselil z darilcem — škofjeloškimi kruhki v ■obliki srčkov. Posebno doživetje je bil
■obisk čebelarskega muzeja v Radovljici, kjer so nam postregli z izvrstnim medom, domačim' kruhom in medico ter tako pokazali, da slovenska oziroma gorenjska gostoljubnost ni prazna beseda. Iz Radovljice smo se vrnili na Bled, od koder smo se prihodnji dan razšli polni lepih vtisov in prijetnih spominov.	r-, v	v
Dr. Zmaga Kumer
Kdo se še
Ko' je pred (tremi leti M. Jagodic zbirala gradivo za svojo knjigo »Narodopisna podoba Mengša (in okolice« (izišla v Mengšu 1938), je v Loki pri (Mengšu spoznala 70-letno Matijevo mamo, pevko izrednega spomina in zelo muzikalno. Opozorila je nanjo vodstvo. Glasbeno narodopisnega inštituta, ki je nato posla,lo- v Loko svojo' terensko ekipo. Po pripovedovanju tov. jagodic smo si od snemanja -sicer marsikaj obetali, vendar je to, kar smo našli, preseglo naše pričakovanje. Stara ženica, ki izvira iz pevske družine in je v mladosti veliko prepevala z dekleti ob pletenju slamnatih kit za eekre, je ohranila v spominu nekatere stare balade, ki so dandanes že prava redkost. Ena takih je pesem o divjem možu in Jerci. Po besedilu spada med variante balade o povodnem možu (v Štrekljevi, zbirki št, 01') o|ziroma Trdoigla-vu in Marjetici ,(št. 86—89), za katere doslej sploh nismo imeli napeva, 'besedilo pa je zadnji izapisal M. Ravnikair-Poženioan pred 120 leti. Mengeška varianta je bila ob« javljena hkrati z drugimi pesmimi iz te okolice v že omenjeni inarodo-pismi knjigi. Odtlej smo zaman poizvedovali za njo. Zato jo- /zdaj predstavljamo bralcem Glasnika s prošnjo, da nas opozorijo, če se kdo' spominja vsaj kakšnega odlom-
spomni?
ha ali ve za koga, ki pasem še |zna. Morda se bo ob tem kdo domislil kakšne druge glasbeno narodopisne st,arin,e, ki je v nevarnosti, da, se izgubi. Institut bo za vsako tako opozorilo h val ežen.
Jerca je šla po oado, pa jo več nazaj ni blo.
V zev jo je ta dooji mož, pielu jo je pod vado.
Pielu jo je pod voda, pa jo več nazaj ni blo.
Notar je bla let jen dan, Noter je bla let jan dan, ker je sinka pestvala.
■»Vsaka navest a v gostja gre, šla bom tudi Jarca jast!«
Ne huodi po šaruoki pot, tam ker furman furajo.
Tam ker furman furajo jan močno preklinajo.
Huodi po ta uoski pot, tam ker rožce rasejo.
Tam ker rožce rasejo jan močno preevetajo.
Z. K.
ETNOGRAFSKI FILM
Dolgoletno prizadevanje Inštituta za slovensko narodopisje je rodilo sad. Viba-fiTm v Ljubljani je pristal na njegov predlog za snemanje filma o- štehvanju v Zahomcu v Ziljski, dolini. V dneh od lil), do 115. septembra 1959 je ekipa, sestavljena iz režiserja Ernesta Adamiča, snemalca Ivana Marinčka, asistenta Boška K 1 o b u, č a r j a, itn etnografskega svetovalca dr. Nika Kureta, ki je tudi napisal scenarij, posnela ob prekrasnem vremenu na licu mesta barvni cine-mascope-film o zaho,inskem 'štehvanju. Za izvedbo filmanja gre posebna zahvala požrtvovalnim za-homškim domačinom, ,sodn. pripr. Janku W i e g e 1 e t u, pa tudi pomoči Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Koroška deželna vlada je z izredno pozornostjo omogočila neo-
virano delo, kar je zasluga dr. Oth-mar ja R u d a n a. Film je prav dobro uspel in se bo kot 10-minutni dokumentarni film še pred zimo pojavil na naših platnih. ^
V raziskavanju teoretičnih -osnov etnografskega filma je naredil CIFE (Mednarodni odbor za etnografski film) velik korak naprej na seminarju v Perugiji v dneh od 14. do 21. maja 119159. Glavni predmet je bila tipologija etnografskega filma. ‘V razpravah so prednjačili Italijani. Navzoči so bili zastopniki Francije, Švice, Poljske in Jugoslavije. Jugoslovanski odbor za etnografski film je zastopal dr. Niko Kuret, ki je pripravil tudi predavanje (Uporaba filma v etnografskih arhivih — filmski zapis). N. K.
SLOVSTVO
Izšla sta 1. in 2. zvezek zbirke SLOVENSKI LJUDSKI PLESI, ki jo je zasnoval Glasbeno narodopisni institut v Ljubljani. Obsegata po šest izbranih orknerov z variantami na skupno okrog lOO straneh. Zvezka, ki imata naslov »Slovenski ljudski plesi Primorske« in »Slovenski ljudski plesi Koroške«, je sestavila sodelavka instituta 'Marija Šuštarjeva. Zapisu napeva in splošni oznaki plesa je v vsakem primeru dodam nadroben opis plesnih gibov z besedami im z mednarodno plesno pisavo (kinetografijo). 'Za tiste, ki te pisave ne obvladajo, je delu priloženo posebej tiskano Pojasnilo' znakov (sestavil dr. Henrik Neubauer). Številne fotografije pojasnjujejo opise posameznih plesmih faz in celo gibov.
Čeprav je delo zamišljeno kot znanstvena izdaja izbranega gradiva, ga bodo mogli s pridom uporab-Ijatii tudi plesalci in vodje folklornih skupim. Kdor bi želel zvezka naročiti, naj piše mia maslov: Glasbeno narodopisni institut, Ljubljana, Wtol-va 8/IJI.
'Pred kratkim je bil dotiiskan zbornik razprav s kongresa Zveze folkloristov Jugoslavije v Varaždinu 1. 19517, ki ga je uredil d!r. V. Žganec (Zagreb). Knjiga vsebuje obsežno poročilo o delu kongresa, referate in koreferate s povzetki v tujih jezikih, glasbene primere in vsa potrebna ilustrativna pojasnila ter precejšnje 'število fotografij. Glede na to, da je bil na kongresu obravnavam tudi del slovenskega ozemlja, je delo1 zanimivo tudi za naše bralce. Naročite ga lahko pri Slovenskem etnografskem društvu v Ljubljani, Woifova 8)/IH. Člani društva imajo znaten popust.
Letno poročilo, ki ga izdaja Drž. realna gimnazija za Slovence v Celovcu, prinaša tudi prispevke svojih profesorjev. Nas posebno veseli, da so prispevki obeh dosedanjih letnikov vzeti iz etnografije koroSkih Slovencev, tako beremo1 v I. letniku (195i7/5B): Dr. Pavel Z a b 1 a t n i k, Koroški ljudski pesnik im dramatik Andrej Schu,s ter-Drabo s n jak (str. 15-17); dr. France C z i g a n. Kamionske pevske bukviee Jstr. 18-19'), v
II.	letniku	pa: idr. France
C žiga n. Ljudska velikonočna pesem na Koroškem (str. 19«-2l4)..
Čenkij L id«, Praha, objavlja v svojem 46. letniku (1959) poročilo Maje B o š'k oi v i ć - S t u 11 i j e v e iz Zagrebu o raziskovanju ljudskega slovstva v Jugoslaviji (Studium lidove slovesnosti v Jugoslävii 1955-1958, str. 36-38 in 82-83).
»Slovenski) Narodopis .. Bratislava, prinaša v svojem 7. letniku (1959) razpravo 'Radoslava H r! oi v a t i n a Muzikologicka Charakteristika fol-
klöru v Panönskej oblasti Slov inska (str. 5717-386!). Omenimo naj še poročili Onufrija Tim k a Rytmicke tvary čardaša a melos vojvodin-skvcli Ukrajincov (str. 89-100), in Božene F i lov e Stav 1’udovej kul-tury Slovakov v juhoslavii a otäz-ka jej d’alšieho vysikumu (str. 159). Med recenzijami opažamo Jana Komi o r o v s k e g a oceno knjige I vana G t ai f e' n a ul e n j a Slovenske pripovedke O' kralju Matjažu (str. 480) m Jožefa Kudlačka oceno razprave B. B t a t a n i ć a iNelšto o starosti pluga kod Sla vena (str. 167).
»Arh et Tradition^ Populaires«, Paris, posveča v svojem 6. letniku (1959) kratko notico! delovanju Inštituta za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani (str. 10(4).
»Fabula«. Zeitschrift für Erzähl-foirschunv. Berlin, objavlja v svojem 1. letniku (1958) razpravo Ivana G r asf e n a u e r j a Die Volkser-zählung vom falschen Sarg (str. 32-46) in (Maje B oš kov i ć-S t ul 1 i-j e v e poročilo o Dizdar ja H am i d a Narodnih pripovijetkah iz Bosne in Hercegovine. — V 2. letniku '(1959') objavlja Milko M a t i č e t o v povzetek svoje knjige, ki bo v doglednem času izšla v tisku (»Der verbrannte und wiedergeborene Mensch«, str. 64-109), Ivan Grafenauer pa dodatek in povzetek k svoji' razpravi o napačni krsti (str. 265 sl.), Kurt R a n k e recenzijo zbirke slovenskih praviri« v nemškem prevodu Else B y h a n o v e (Wunderbaum und goldener 'Vogel. Kassel 119158'), Maja B o š k o v i ć - S t u 11 i j e v a pa poroča o prispevku Milka M ati četo vega Brat in ljubi (v Zborniku Primorske založbe Lipa. Koper 1956, str. 315-62).
Oester reichische Zeitschrift für Volkskunde«, Dunaj, prinaša v svojem 160. letniku (tl. letnik nove serije, 1957) tudi za naše bajeslovje in ljudsko slovstvo' zanimivo razpravo:	Werner Ly n g e, Dialen,
Unifrauen und Vilen. Motivge-schichtliehes zu den weiblichen Sagengestalten mit Tierfüssen im Alpen und Karstbereich (str. 194-2118); Leopold K r e t z e n b a o h e r poroča o kongresu jugoslovanskih folkloristom v Črni gori septembra '191516 (str. 83). — V 61. (112.) letniku ('1958) je na prvem mestu omeniti Edmunda F r i e s s a in Gustava G u g i t z a obširno razpravo o božji poti. Sv. Frančiška pri Gornjem gradu '(Die Franz-Xaver-Wallfahrt zu Oberburg, str. 85-1140), 'ki pa je šla, žal, mimo skoraj vse slovenske literaturie. (Mirko K u, si - N i) k oi 1 a’-j e v piše o hrvatski ljudski kulturi (Der Niedergang der Bauernkultur in Kroatien, sfr. 249-233'). Med poročili 'poroča Leopold Kretzenbacher o Višnje Huzjakove Zelenem
Jura ju (str. 190). o Franceta Kotnika Štorijah I (str. 296), o Else B y h a n o v e prevodu slovenskih pravljic (Wundervogel und goldener Baum, sfr. 361) in Zmage K u-m e r j e v e Slovenskih prireditvah srednjeveške božične pesmi Puer natus in Bethlehem, ki je izšla v Razpravah M SAZU (str. 362). — V 62. .(Iß.) letniku (1959) opozarjamo na članek Imgeborg Weber-K e Hermannove (Berlin), ki se bomo k njemu še povrnili, ker obravnava vprašanje narodnostnih manjšin po jezikovnih otokih in zlasti stališče nemške (nacistične in »velikonemške«) etnografije do rajih: Zur Frage der interethnischen Beziehungen in der Sprachinsel Volkskunde (19-47). Leopold Kretzen-b a c h e r poroča o »Mednarodni Fi tre je vi nagradi, Palermo 1958« za najboljše folklorne razprave in podčrtuje, da je drugo nagrado dobil Niko Kuret za svoj pregled »Aus der Masken weit der Slowenen« (izšel v zborniku »Masken in Mitteleuropa«. Dunaj .1955). Ernest B u rg-stal 11 er piše o konferenci za etnografsko kartografijo v Linzu de-cembra 1958t kise je je za Jugoslavijo udeležil B. Brat a nič iz Zagreba.
SLOVENSKE ETNOGRAFSKE DISERTACIJE
Z veseljem dopolnjujemo svoje-časno poročilo pod tem naslovom (Glasnik L 21) z novimi podatki.
Na teološki fakulteti univerze v Innsbrucku je leta 1057 obranil svojo doktorsko disertacijo' koroški rojak Kristinin Sriemc: »Das Kirchenjahr im 'religiösen Brauchtum der Kärntner Slowenen. Ansgewählte Fragen.« (Prepis v Inštitutu za slov. narodopisje SAZU).
Na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi je bila junija ,1959 predložena za dosego doktorata iz glasbene vede razpirava Radoslava Hrovafiina '»Hudeb.ni prvkv slovin-skich li'dovyoh napevu. Slovenska priredba: Glasbene prvine slovenskih ljudskih napevov, Etnolog XVI, 1945.
Na ljubljanski univerzi pri stolici za umetnosiano zgodovino je Frane K. Kos, tedaj kustos Etnografskega muzeja v Ljubljani, obranil' '19il,l doktoinslko disertacijo (z naslovom »Ornamentika, lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem.« To delo z mejnega ■območja ljudske •umetnosti je izšlo v Zborniku za umetnostno zgodovino' XVIII, H9'41.
Dne 6. aprila 1959 pa je bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze obramba disertacije, ki jo je predložili Angelos Baš, kustos. Mestnega muzeja v Ljubljani: "Noša v poznem srednjem veku in v XVI. stoletju na Slovenskem.« Glavni referent je bil prof. Niko Zupanič.
Mtv.
»Glasnik« izdaja Slovensko etnografsko društvo. — Urejuje uredniški odbor. — Predstavnik izdajatelja in uredništva:	Franjo Baš. — Uprava in
uredništvo: Ljubljana, Woifova 8/11 (Glasbeno-narodopisni inštitut). - Cena izvoda 15 din, letna naročnina 50 din; za poročevalce etnografskih znanstvenih zavodov brezplačno. — Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.