ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRA-ŠANJA Delegacija KS Rakova Jelša je na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1986 postavila VPRAŠANJE kako ustaviti samovoljno gradnjo stanovanjskih objektov v krajevni skupnosti, in kdo je odgovoren za preprečeva-nje črnih gradenj. ODGOVOR: Kdo je odgovoren za gradnjo nedovoljenih objektov je obča-nom, inšpekcijskim organom in sodnim organom dobro znano. To so predvsem črnograditelji sami. Sodstvo pa je tisto, ki izreka kazni kršilcem predpisov o gradnji objektov. O milih kaznih oziroma na neustrezno kaznovalno politiko na tem področju se je večkrat opozarjalo. MUIS je predlagala, naj bi se gradnja objektov brez. z zakoni predpisanih soglasij okvalificirala kot kaznivo dejanje. Pobuda MUIS pri novelaciji kazenskega zakona SR Slo-venije žal ni bila sprejeta. 0 preprečevanju črnih gradenj oziroma ukrepih urbanistične inšpekcije MUIS na območju KS Rakova Jelša je bila ta obveš-čena pismeno z dopisi št. 350-926/86-6 z dne 3.12. 1986 in št. 350-16/86-6 z dne 30.9.1986. O isti zadevi se je pismeno poročalo dne 7. 11. 1986 pod št. 039-22/86 na izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posebna informacija je bila poslana še Postaji milice Vič-Rudnik pod št. 350-16/86 dne 30. 9. 1986. Vsebino teh informacij, pojasnil in odgovorov po mnenju MUIS ni potrebno ponovno ponavljati. Na kakšen način je možno ustaviti nastajanje nedovoljenih gradenj je bilo predvideno že z republiškim družbenim dogovo-rom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, ki so ga leta 1976 sprejeli Zveza sindikatov Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ti udeleženci so se zavezali, da bodo vsaj enkrat letno obravna-vali izvajanje tega dogovora ter obenem ustanovili odbor za spremljanje izvajanja dogovora, ki bo predlagal tudi potrebne ukrepe. Delo tega odbora ni nikjer zaznavno. O tem je leta 1985 o informaciji IS SML o uresničevanju sklepov za preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj razpravljala tudi Skupščina mesta Ljubljana. Informacija vsebuje izčrpen prikaz stanja na področju nedovo-Ijenih gradenj, barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. katego-rije. Obravnava ugotovitve in usmeritve prostorsko zakonodaj-nega vidika, prostorsko stanovanjskega vidika, sociološko in socialno politični vidik ter predloge sklepov ter nosilce nalog, ki jih ti sklepi še posebej zavezujejo, da naj začnejo uresničevati sklepe, sprejete v tej zvezi že v letu 1982. NAČELNIK MUIS Rudi Lampret, I. r. Delegaciji KS Milan Česnik in KS Malči Belič sta na 6. seji zbora krajevnih skupnosti in na 5. skupnem zasedanju zborov postavili VPRAŠANJE glede rekonstrukcije Tržaške ceste. ODGOVOR: Rekonstrukcija Tržaške ceste v območju KS Malči Belič je v fazi priprave lokacijskega projekta, v katerem bo vključen celoten profil ceste, s pripadajočimi hodniki za pešce in kolesarskimi stezami ter traso za ECŽ. V zaključni fazi pa je izdelava dokumen-tacije za obnovo cestišča, ki se bo v čim večji možni meri vklapljala v dokončno ureditev Tržaške ceste. Koncept obnove predvideva, da bi se v 1. etapi porušila dva objekta Tržaška cesta 56 in 70 in uredil severni del vozišča, medtem ko bo levi rob dokončno zgrajen ob izgradnji električne cestne železnice. Vsi komunalni vodi, ki potekajo po severni strani bodo izdelani v končni varianti, medtem pa vodi, ki potekajo po južni strani ostajajo v glavnem nedotaknjeni. Dela se bodo izvajala na pod-lagi priglasitve del. Možna je tudi varianta izvajanja Tržaške ceste v celotnem profilu, vendar le v takem obsegu, kot bo razpoložljivih finančnih sredstev. V tem primeru pričetek del v letošnjem letu ne bo mogoč, ker zahteva tak poseg izdelan lokacijski načrt in priprav- 13 Ijeno zemljišče. Skupnost za ceste Ljubljana kakršnihkoli sred-stev za Tržaško cesto s svojim planom nima predvidenih in bo dela izvajala samo v primeru in takem obsegu kot bo zagotovlje-nih sredstev s strani Skupnosti za ceste Slovenije in Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Po oceni potrebujemo samo za obnovo cest 2,800 mrd., katerih Skupnost za ceste Slovenije do sedaj še ni zagotovila (po planu le 1,000 mrd din). Skupnost za ceste Ljubljana se zavzema, da bi zgradili celotni profil ceste vključno s tramvajskim koridorjem in v obsegu zagotovljenih sredstev. Planirana sredstva bi porabili tako, da bomo preplastili za krajše obdobje obstoječo Tržaško cesto. Preostala sredstva pa porabili za odkup in pripravo zem-Ijišč in tako pripravili pogoje za dokončno rekonstrukcijo Tržaške ceste III. faza. DIREKTOR DS Skupnosti za ceste Ljubljana mag. Jože Jenko, I. r. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik zahteva, da se Tržaška cesta obnovi v celotni dolžini brez tramvajskega kori- dorja, kjer to zaradi rušenja ni možno in ne pristaja na začasno preplastitev. Izvršni svet zahteva, da se k obnovi pristopi v letošnjem letu. IZVRŠNI SVET Delegacija KS Lavrica je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja podala DELEGATSKO POBUDO, da se dogradi javna razsvetljava v celotnem naselju Lavrica. ODGOVOR: Javna razsvetljava naselja Lavrica ni opredeljena v planskih dokumentih niti v krajevni skupnosti niti KSLO za leto 1987 in s tem se ne zagotavljajo finančna sredstva. Krajevni skupnosti predlagamo, da se poveže s Komunalnim podjetjem Ljubljana TOZD Javna razsvetljava ter se skupno dogo-vore o pripravi tehnične dokumentacije, kar je lahko pripravljeno že v letu 1987 in s tem podana realna možnost, da krajevna skupnost pridobi finančna sredstva in možnost realizacije v naslednjih letih. ZA IZVRŠNI SVET Marjan Krmavner, l.r. Delegacija KS Lavrica je na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1987 postavila VPRAŠANJE izgradnje cest oz. komunalnih naprav na križišču na Lavrici pri kulturnem domu (semaforizirano) pri odcepu za Orle, ureditev pločnika v središču naselja. ODGOVOR: Ureditev ni predvidena v tem srednjeročnem obdobju; do leta 1990 je možno pripraviti vso potrebno tehnično dokumentacijo, kar bo omogočilo ureditev križišč v naslednjem srednjeročnem obdobju. ZA IZVRŠNI SVET Marjan Krmavner, l.r. Delegacija KS Murgle je na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1987 postavila VPRAŠANJE postavitve oz. nadomestitve sedanjega promet-nega znaka »Nimam prednosti« z znakom »Stop« v križišču Mokrške ceste s Cesto v Murglah, ter vprašanje statuta bivšega VVO objekta na Mokrški. ODGOVOR: Izvršili smo terenski ogled in ugotovili, da je preglednost v križišču Mokrške ceste in ceste v Murglah zmanjšana zaradi objektov in zelenja. Zato smo že izdelali odločbo o spremembi prometne signalizacije. Znake 11/1 - križišče s prednostno cesto, bo KPL-TOZD Javna razsvetljava nadomestila z znaki ll/2-ustavi. S tem bo prometna varnost v križišču izboljšana. MESTNI KOMITE ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO PROMET IN ZVEZE ODGOVOR: VVO je 22. 10. 1985 sklenil, z Milovanom Čiričem najemno pogodbo za objekt na Mokrški 60. Ob koncu leta 1985 so ga obvestili naj se izseli v roku, določenem v tej pogodbi. Obenem so poslali obvestilo o prepovedi adaptacije na objektu. Ker se 14 ¦>nigprmogli sporazumeti, so maja 1986 poslali Temeljnemu sodišču v Ljubljni predlog sodne odpovedi najemne pogodbe. . Ker ni sodišče nič ukrenilo, s urgirali in 7. 5. 1987 dobili njihov odgovor. VVO so poslali Čiričev odgovor zoper odpoved pogodbe in izpraznitev prostorov. V ugovoru navaja. da je odločba sodišča v tem postopku odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede lastnikove pravice oz. družbenega postopka v zvezi s tem objektom. Pravda v tej zadevi pa se zelo vleče. Zadnja obravnava je bila razpisana za avgust 1986, nato pa zaradi sodnikove bolezni odpovedana. Do danes še ni bila ponovno razpisana. V tej situ-aciji VVO težko še kaj ukrene, dokler se ne bo sodišče odločilo obravnavati zadevo in razsoditi o njej. Zaradi pomanjkanja sred-stev za redno vzdrževanje delujočih objektov pa ne more zagoto-viti sredstev za redno vzdrževanje tega objekta, ki ga namerava prodati. Delegacija KS Galjevica je na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1987 postavila VPRAŠANJE glede bodoče izgradnje Polikema v industrijski-conl Rudnik, kakšni zaščitni ukrepi so bili sprejti oz. kakšne posledice na okolje in Ijudi se predvidevajo ob morebitnem izlitju ali izparevanju naravnih snovi. ODGOVOR: Obrat v industrijski coni VP 1/2 Rudnik je zamišljen kot sodobno skladišče kemikalij s pretakališčem, kjer bo skladišče-nje in pretakanje potekalo v zaprtem sistemu. Na ta način kemika-lije ne bodo prišle v stik ne z delavci, ki bodo tam delali in seveda tudi ne z okoljem. Nobenih odprtih naprav (cistern, vodov, posod itd.) ne bo, s čemer bo preprečeno vsakršno izhlapevanje. Celotno skladišče oz. pretakališče bo zgrajeno v obliki lovil-nega bazena. V slučaju eventuelnega izliva bodo kemikalije ste-kle v posebne lovilne zaprte rezervoarje izpod pretakališča. Nikjer ne bo stika med kemikalijami in zemljiščem, saj so bile take tudi zahteve strogih pogojev inšpekcijskih služb. Odveč je torej pripo-minjati, da pri tako koncipiranem obratu ne bo ne ropota, ne smradu ali kake druge škodljive posledice za okolje ali lastne delavce. V našem vsakdanjem življenju se dnevno srečujemo s kemikali-jami in tudi nevarnimi snovmi, n. pr. bencin, kurilno olje, razne kisline, gospodinjski plin itd. Če pa z njimi strokovno ravnamo in so ustrezno zavarovane, so nam v pomoč in ob njih in z njimi varno živimo. N. pr. bencinske črpalke, ki so tudi v samem središču mesta niso nič drugega kot skladišče in pretakališče nevarnega bencina, vendar tako urejeno, da je varno. Tako strokovno zaščiteno in zavarovano bo tudi naše skladišče na Rudniku. Torej bomo mi, naša bližnja in širša okolica lahko živeli z njim oz. ob njem varno in zdravo. Za obširnejšo strokovno obrazložitev, eventuelni ogled načr-tov, soglasij, dovoljenj in druge dokumentacije se lahko krajani KS Galjevica obrnejo na vodja projekta na Rudniku, tov. Marjana Jeharta, telefon 315-677. DO POLIKEM direktor marketinga Zvone Tofant, dipl. ing., l.r. Delegacija KS Rakova Jelša je na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1987 postavila VPRAŠANJE čiščenja jarkov in glede porabe namenskih sredstev za čiščenje in posipa-nje cest. ODGOVOR: V KS Rakova Jelša po programu kolektivnih komunalnih naprav in objektov - ceste, vzdržujemo naslednje ceste: - Cesta dveh cesarjev - Cesta I. Slov. art. brigade - Pot na Rakovo Jelšo. Za vse ostale poimenovane ulice v KS smo s predstavniki Komunalne skupnosti in Krajevne skupnosti že leta 1984 ugoto-vili, da cestna mreža pravno ni prenešena v kataster ter zemljiško knjigo. Predlagamo krajevni skupnosti, da pristopi k pridobitvi lokacijske dokumentacije cestnega omrežja, lokacijskega dovo-Ijenja ter izvedbenega projekta, na podlagi katerga bo upravni organ lahko odvzel zemljišče, ki je potrebno za določitev cest-nega sveta. Vsa vzdrževalna dela po cestah se vršijo po programu in finančnem načrtu za leto 1987, sprejetem po delegatski poti. Primer: iz programa je razvidno, da je za 1 km makadamske ceste na leto predvidenih 45 m3 gradbenega materiala. Iz gradbenega dnevnika, ki se vodi dnevno je razvidno, kje in ka) se dela na cestah. Pot na Rakovo Jelšo je bila v letošnjem letu 1. posuta z gradbe-nim materialom: 11.2. 15 m3 11.2. 30 m3 18. 2. 25 m3 19.2. 4 m3 18. 3. 5 m3 19. 3. 15 m3 23. 3. 5 m3 Skupaj: 99 m3. 2. strojno profiliranje vozišča dne 25. 3. 1987. Glede na dolžino Poti na Rakovo Jelšo je razvidno, da smo količino gradbenega materiala glede na plan že enkratno prese-gli, s tem pa smo glede na zakon o cestah (83. člen) zagotovili prevoznost ceste. Iz vprašanja je razvidno, da količina vloženega materiala in dela ni zadovoljiva, zato prosimo, da po delegatski poti pripomorete k normativu, ki bo omogočal večkratno popravilo ceste. Opravljeno delo nadzoruje Komunalna skupnost, ki nam ga plača po opravljeni storitvi. Iz tega sledi, da so delavci plačani po količinsko opravljenem delu in ne po urah. DIREKTOR KPL-TOZD KOMUNALNE GRADNJE Alfred Kranjc, ing. gradb., l.r. Izvršni svet je odgovor Komunalnega podjetja Ljubljana na delegatsko vprašanje KS Rakova Jelša obravnaval na 52. seji dne 22. aprila 1987 ter ob tem opozarja, da se sredstva za komunalne zadeve ne zbirajo iz sredstev za osebne dohodke. V odgovoru Komunalnega podjetja Ljubljana izvršni svet opozarja, da posto-pek, ki je predlagan v 2. odstavku ni pravno zanesljiv in je bolj primeren postopek, ki je vezan na sprejem zazidalnega načrta za to območje, ki je v izdelavi. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.