CELJE, 24. marca 1961
Leto XL štev. 11
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA TN TLSKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISK«
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Pomen spremembi
v sistemu delitve
dohodka
Ko so na drugem plenarnem se~
sfanku zveznega odbara SZDL J a-,
goslavije pred dnevi razpravljali a
političnih in idejnih problemih «
zvezi z nadaljnjim razvojem našega^
gospodarskega sistema in družbeA
nih odnosov, so sprejeli sklepe, rt
katerih so poudarili spremembe V-
sistemu delitve dohodka in nekatere]
najaktualnejše naloge v zvezi z ruji-,
ml. ^
Med drugim je v sklepih rečeno^
da so najnovejše spremembe v si']
siemu delitve dohodka v gospodar--^
stuu in drugih družbenih dejavnostih
rezultat zmag naših delovnih ljudi
v krepitvi ekonomske moči naše de-]
žele in v razvijanju socialističnih'
družbenih odnosov. Te zmage soi
omogočile našim delovnim ljudem/
tako v tovarni kakor tudi v inštitutu,
bolnišnici, šoli in povsod, kjer de-
lajo, da lahko uporabljajo vse širše^
tn uspešnejše splošno načelo naše'
družbe: pravico na delitev dohodka
po delu in stopiti v etapo razvoja-
družbenih odnosov, v katerih posta-l
[a svobodno delo, delo, osvobojeno^
mezdnih odnosov in administrativ-,
nih spon, osnovno merilo vseh ljud-.
gkih wednoi.
Spremembe v sistemu delitve do-]
hodka globoko posegajo v življenje-
naše družbe. Na vseh področjih:
družbenega življenja bo pri§io do^
vse bolj svobodnih ekonomskih ini
družbeno-polltičnih odnosov, do os-:-,
vobajanja teh odnosov od neposred-
nega administrativnega vmešava-'-
nja, in to z vse bolj svobodnim de->
lovanjem ekonomskih zakonov nct
bazi družbene lastnine in razvite j-1
šega sistema družbenega samo-'
upravljanja.
Odnosi, vzpostavljeni z novim si-\
stemom delitve dohodka, so nada-''.
ijevanje tiste politike, ki je omogo-,
čila, da postanejo delavski svetl,'l
družbeno upravljanje in komune ne-]
ločljiv del življenja naših delovnih,,
ljudi. Ti odnosi so nadaljevanje ti-l
ste politike, ki je ustvarila pogoje]
za zelo hiter ekonomski razvoj in\
za takšen družbeni razvoj, ki bo na-']
redil odnose med ljudmi še bolj svo-i
hodne in še bolj človeške.
Dalje je v sklepih rečeno, da bdi
izvajanje teh načel izzvalo spre-]
membe tudi v položaju in metodi\
dela političnih organizacij in orga-'
nov družbenega up-^avljanja. Poli-]
tično življenje se še bolj demokrati-^
žira. Demokratizacija z neposredna-
delitvijo dohodka in z ustreznimi]
odnosi v političnem življenju posta-,
ja naša družbena resničnost in ha-\
kovostno nova oblika polUičnegal
življenja. 1
* Organizacije Socialistične zveze \
kakor tudi sindikati in druge druž-]
beno-politične organizacije v komu-,
ni dobivajo sedaj pomen prve stop-\
nje, ker se politični pojavi in živ-]
Ljenjski problemi delovnih ljudi naj-i
bolj kažejo in urejajo v okviru ko-
mune. \
DRUGI PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE
DOHODEK PO DELU
PREVLADUJOČA IN GONILNA SILA
Na drugem pienaimem sestanku Zveznega odbora SZDL Jugo-
sla^^ije, ki je bi'! v po(n'Q;l6lje'k v Beogradu in ki miu je predsedoval
Aldksander Raoilkovič, so raizjpravljali o političnih in idejnih proble-
mih v zveai z nadaljojiim razvojem gospodarskega isisteima im druž-
benilh odnosov. V obširnem referatu, iki ga je napisal član Izvršnega
odbora Zveznega odbora SZDU Milontije Popovič in ki je bil ude-
ležencem plenuma že vnaprej razdeljen, so bile poleg ogromnega
pomena sprememb v sLatemu delitve dahodka nadrobno osvetljene
tudi najaktualnejše naloge v izvezi s temi spremembamL
V referatu so predvsem poudar-
jene tri stvari:
1. Cim bolj svobodna je v dani
družbi razdelitev doihodkaj, tem
večja je v osnovi tudi svoboda za
razvoj družbenih in političnih od-
nosov.
2. Cim bolj neposredna je raz-
delitev dohodka, tem bolj nepo-
sredni so tudi politični odnosi, kar
pomeni, tem bolj demokratični.
3. Cim ma^nj je monopolizma,
birokratizma in administriranja
na gospodarskem področju, v raz-
delitvi dohodka, tem manj je bi-
rokratizma, dušitve svobode, mo-
nopolizma oblasti tudi na politič-
nem torišču.
Ko je govoril o razdelitvi do-
hodka, ki ga v našem sistemu raz-
deljujejo neposredno delovni ljud-
je, je Popovič poudaril, da una
razdelitev v samem kolektivu tei
v odnosih med kolektivi in druž-
beno skupnostjo dve strani: ena
je objektivna, materialna, druga
pa subjektivna, to je politična
stran. Potrebna je visoka stopnja
nesebičnosti, poštenosti, isolidar-
nosti, tovarištva in objektivnosti,
če hočemo razumeti in priznati,
da je tovariš prispeval več in da
mu več tudi pripada. Potrebnih
je še več človeških vrlin, da bi
priznali in ocenili odnose v tistih
primerih, ko gre za kakršno koli
ustvarjalnost, za iziune ali sploh
za večji uspeh v delu. In prav za-
to bo družbeno-politično življenje,
ki se razvija v kolektivih in ko-
munah na podlagi razdelitve do"
hodka, razvijalo te humanistične
lastnosti. Dosledno uveljavljanje
načela dohodka in razdelitve do-
hodka po delu omogoča in terja še
bolj neposredno odločanje vseh
članov delovnega kolektiva. Seda-
nje oblike v upravljanju podjetij
s^ poslale že pretesne za razvoj
družbenih odnosov in za stvarno
demokratično razdelitev dohodka.
Zato bodo nujno potrebne spre-
membe na področju gospodarske
organizacije podjetij, celo v teh-
nološki organizaciji, na torišču
ekonomsko-finančnega poslovanja,
v kalkulacijah, knjigovodstvu itd.
Ko referat pojasnjuje nove
spremembe v podjetju, ki bistve-
no spreminjajo dosedanje odnose
v delovnem kolektivu, govori tudi
o novi vlogi direktorjev in orga-
nov upravljanja. Pravi, da imajo
zdaj zelo važno nalogo, da vskla- ^
jujejo številne pobude, ki priha-
jajo od »spodaj«. Zato je zelo važ-
no, da skrbno proučujejo in spo-
znavajo dejstva kakor tudi, da se
odpovedo administrativnim in na-
redbodajnim metodam. Spreme-
niti se mora sama metoda in slog
dela, oblike vodstva, pa tudi ne-
kateri organizacijski odnosi v
podjetju. Upravno tehnični aparat
postaja čedalje bolj strokovna po-
moč neposrednim proizvajalcem v
doseganju ciljev, ki so jih sami
zastavili. Začenja se proces izena-
čevanja položaja delavcev in
uslužbencev ter odstranjevanje
protislovij med intelektualnim in
ročnim delom.
Ko govori nadalje o spremem-
bah v podjetju, referat opozarja
tudi na možne odklone, ki so se
ponekod že pojavili glede procesa
decentralizacije. V tej zvezi je tov.
Popovič poudaril, da je treba raz-
vijati znotraj podjetja samostojne
enote, v katerih delovni ljudje
sklepajo medsebojne konkretne
odnose skladno z načelom razde-
litve dohodka po delu, enotnost
podjetja pa se upostavi prek kom-
pleksnega ekonomsko-finančnega
organizma, katerega notranja na-
rava sta dohodek in razdelitev do-
hodka po delu.
V svojem krajšem uvodnem go-
voru pa je na plenumu Milentije
Popovič predvsem poudaril, da po-
menijo spremembe, ki so v zad-
njih mesecih nastale v naši drža-
vi, pomemben korak naprej v raz-
voju družbeno-ekonomskih odno-
sov ter novo kvaliteto v razvoju
družbenih, političnih in drugih
odnosov pri nas. Dalje je dejal, da
bi naj gospodarstvo po novem go-
spodarskem sistemu funkcioniralo
na bazi svobodnega gibanja do-
hodka in njegove bolj svobodne
delitve, kar terja neprimerno več-
jo stabilnost na torišču blagovnih
in denarnih proporcev. Važno je,
da dosegamo planirano proizvod-
njo in da uresničujemo program
razvoja življenjske ravni in oseb-
ne potrošnje.
V razpravi je sodeloval tudi
Edvard Kardelji, ki je poudaril
družbeno-zgodovinski pomen spre-
memb v sistemu delitve, ki jih
lahko primerjamo z največjimi re-
volucionarnimi dogajanji v našem
dosedanjem razvoju. Od novih
ukrepov pričakujemo dvoje, je re-
kel Edvard Kardelj. Prvič, da do-
biva osvobojeno delo širšo, čvr-
stejšo materialno podlago za ak-
cijo, in da delovni človek prek
njega dobiva več prostora za svo-
jo ustvarjalno dejavnost. Drugič,
dohodek po delu postaja prevla-
dajoča gonilna sila družbeno-ma-
terialnega razvoja, ker bi brez
takšne sile naš materialni in druž-,
beni razvoj zaostajal. Prav to je
tista pot, je poudaril, lol edina
vodi k odpravi državnega mono-
pola in birokratizma.
SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU
METODE DELA
PRILAGODITI
NOVIM
POGOJEM
v ponedeljek se je v Narodnem domu sestal okrajni komite Zveze
komunistov. Ciani komiteja so razpravljali o zaključkih in smernicah
seminarja za vodstva okrajnega in občinskih komitejev Zveze komuni-
nistov, ki je bil proti koncu preteklega meseca na Dobrni. Ugotovitve-
tega seminarja je v referatu zbral organizacijski sekretar okrajnega
komiteja J02E MAROLT, dopoldansko razpravo po tem referatu pa so
nadaljevali še v popoldanskem delu zasedanja. Ko je najprej govoril o
metodah dela vodstev organizacij Zveze komunistov, je ugotovil:
Zaradi našega vsesplošnega in
hitrega razvoja se ustvarjajo novi
pogoji za delo Zveze komunistov, ki
jim bo treba prilagoditi tudi metode
dela. Opazili smo, da se nekatere
osnovne organizacije Zveze komuni-
stov Š3 vedno ne zavedajo bistva
naše ureditve, kjer so se razvili sa-
moupravni organi, ki morajo samo-
stojno odločevati. Zato se mnogo-
krat primeri, da komun/isti napak
posegajo v delo teh organov in tako
krnijo njihovo samostojnost. Pone-
kod pa zapadajo v drugo skrajnost.
Tam se komunisti odpovedujejo od-
govornosti za delo organizacij in
organov in zagovarjajo le neko od-
govornost »na splošno«. Komunisti
bi se morali v sistemu samouprave
boriti za napredna in pravilna sta-
lišča, toda ne z neposrednim ope-
rativnim poseganjem, temveč z de-
mokratičnimi metodami, predysem s
prepričevanjem.
Sklepov okrajnega In občinskih
komitejev ter osnovnih organizacij
ponekod še vedno ne jemljejo do-
volj resno in jim niso vodilo pri nji-
hovem delu. Tako je včasih ^tudi z
ugotovitvami okrajnega in občinskih
komitejev, saj se zgodi, da osnovne
organizacije z njimi niso seznanje-
ne. Potem niti nI čudno, če ne ve-
do, kako naj bi delali.
Vendar se je dejavnost osnovnih
organizacij v primerjavi z nekaj leti
nazaj močno razmahnila. Komunisti
pa bodo morali še bolj poglobljeno
razpravljati zlasti o storilnosti dela,
uresničevanju novih predpisov na-
grajevanja in perspektivnega plana.
Velika je vloga komunistov tudi
v Socialistični zvezi, Ljudski mla-
dini, sindikatu itd. Kljub temu, da
se je na primer Socialistična zveza
že močno uveljavila, pa je nekaterim
članom ZK vloga Zveze komunistov
v njej še precej nejasna. Vedeti je
treba, da ima sicer drugačno osno-
vo, da pa se bori za iste cilje kot
organizacija Zveze komunistov. Za-
to je vedenje tisti komunistov, ki
zapostavljajo svoje delovanje v So-
cialistični zvezi, povsem nerazumlji-
vo in ga bodo morali čim prej spre-
meniti. Res pa je tudi, da komuni-
sti v Socialistični zvezi ne morejo
diktirati, temveč lahko le kot njeni
enakopravni člani z močjo prepriče-
vanja vplivajo na boljša stališča.
Pfi idejno političnem delu je bilo
v preteklem obdobju premalo dobrih
analiz politične situacije. Idejno po-
litičnega dela namreč ne moremo
deliti od osnovnih problemov naše-
ga gospodarstva, saj mora biti te-
žišče tega dela na reševanju pro-
blemov vsakodnevne prakse. Tako
bo treba v prihodnje več sprego-
voriti o vplivu nove politike nagra-
jevanja in se s tem lotiti problema
starejših delavcev, razlagati načela
naše notranje politike, razpravljati
o novi delitvi dohodka, ki ni samo
gospodarski, temveč tudi poMtičen
problem, saj bo bistveno vplivala
na uvajanje novih družbenih odno-
sov.
Posebno poglavje v delu osnov-
nih organizacij Zveze komunistov
so organizacijsko kadrovski proble-
mi. Največ pozornosti bi bilo treba
posvetiti sprejemanju novih članov
Pokazalo se je, da kriteriji za spre-
jemanje pri delavcih in intelektual-
cih še vedno niso enaki. Na splošno
vse preveč upoštevajo in ocenjuje-
jo formalnosti, premalo pa družbe-
no p^olitično aktivnost kandidata in
njegovo resnično predanost organi-
zaciji. Pomanjkljiva je tudi kazno-
valna politika. V preteklem obdobju
je bilo prav malo vzgojnih kazni,
mnogo pa je bilo izključitev — pred-
vsem mladih delavcev. Nekoliko
globlja analiza vzrokov teh izkliu-
oitev kaže, da so mlade ljudi izklju-
čili predvsem zaradi nediscipline —
ker niso hodili na sestanke. Drugo
pa je vprašanje, kakšni so bili ti
sestanki in če niso morda mladim
komunistom nalagali nalog, ki jih
ne zmorejo.
Izredno obširna razprava na seji
bo nedvomno v veliko pomoč pri na-
daljnjem delu organizacij Zveze ko-
munistov.
Pokal za najboljše društvo
Na nedeljski ustanovni skupščini Okrajne zveze za telesno kulturo
so bili razglašeni tudi rezultati tekmovanja za pokal Okrajnega
odbora Socialistične zveze. Prvo mesto in s tem lep pokal je že
drugič zapored osvojilo partizansko društvo Žalec. Na ostala me-
sta pa so se uveljavila naslednja telovadna društva: Slovenske Ko-
njice, Celje-Gaberje, Mozirje, Vojnik in Šempeter. Naša slika pri-
kazuje predsednika Okrajnega odbora SZDL tovariša Franca Lu-
beja (na desni), ko izroča pokal zastopniku žalskega Partizana^
tov. Vladu Vebru.
27. marec 1941. leta v Beogradu
Dva pomembna
mejnika
v soboto je poteklo devetdeset let, odkar so 18. marca 1871
pariški proletarci, po kratkem odločilnem boju z buržoazljo, okli-
cali pariško komuno, prvo delavsko oblast, prvo proletarsko dik--.
taturo, ki se je obdržala 72 dni v tedanjem svetu krepko razvl--
jajoiega se kapitalizma.
V ponedeljek, 27. marca pa bo poteklo 20 let, ko so v usod-'
nem letu 1941 množice delovnih ljudi Jugoslavije dvignile svoj
glas proti fašizmu, proti izdajalski buržoaziji. Ta revolt pod
geslom: »Bolje rat nego paktih, ni pomenil samo odločen protest
proti fašizmu, pomenil je tudi, da se je delovno ljudstvo Jugo-
slavije odločilo za boj proti vsemu, kar ga je tiščalo k tlom, za\
boj. ki se mu je na čelo postavila prekaljena Komunistična par-]
tija Jugoslavije.
Od marčnih dni 1871 je proletariat vsega sveta požel nešteto
zmag, zmag tudi takrat, kadar je bul trenutno poražen. Marksova
setev je poganjala povsod in iz dneva v dan se človeštvo vedno
bolj približuje svojemu namenu — pravičnejšim družbenim od-
nosom.
Mi se ob tako pomembnih obletnicah nahajamo sredi gibanja,
ki pomeni nov preskok v razvoju naše ekonomike in jačanju ne-
posredne delavske demokracije. Ko so p-ed desetimi leti bili
ustvarjeni ekonomski in politični pogoji za prehod od administra-
tivnega upravljanja na upravljanje neposrednih proizvajalcev,
je na.ša domovina prišla v obdobje procesa, ki so ga pred devet-
desetimi teti začeli pariški komunardi pod vplivom Marksove
I. unternacionaie. Marks je akt pariške komune, ko so proletarci
prevzeli v upravljanje podjetja, imenoval kot najvažnejši dose-
žek revolucije. Toda mi danes prehajamo v obdobje, ki je po
svoji vsebini mnogo pomembnejše od tistega pred desetimi leti.
Uspehi delavskega samoupravljanja so v desetih letih bili tako
razsežni, da lahko danes govorimo o rezanju zadnjih korenin
birokratskega vmešavanja države kot posrednika proietofskega
nosilca- oblasti, da lahko govorimo o dokončnem izginjanju mezd-
nih odnosov. S terrf, da bodo neposredni proizvajalci v okviru
nacionalnih proporcev odločali tako o proizvodnji, kot delitvi in
potrošnji, smo stopili v obdobje, ko so delavec, kolektiv in ko-
muna edini nosilci proizvodnje, ko družbena lastnina dejansko
preide v roke resničnih nosilcev nove družbe — družbe neposred-
nih proizvajalcev.
Zato nov sistem delitve dela, proizvodnje, presežne vred-
nosti in potrošnje ni kak eksperiment, temveč odločilen korak pri
nadaljnjem razvijanju socialističnih odnosov v obdobju nepo-
sredne demokracije. V tem sistemu, ko bodo naši delovni ljudje
na svojem osebnem standardu čutili gibdnje vseh proizvodnih
faktorjev, bo zagotovljen notranji vzgon, ki bo omogočil na-
daljnji uspešen razvoj proizvajalnih sil. Važno pa je tudi, da ta
vzpodbuda od spodaj ne bo vec pozna.a nobene vzporednice, ne v
obliki države, četudi proletarske, toliko manj pa v obliki kapi-
talističnih teženj po dobičku.
S takimi uspehi in svetlo perspektivo proslavljamo devet-
deseto obletnico prvih revolucionarnih prevratov v proizvajalnih
odnosih in dvajsetletnico dogodka, ko so delovni ljudje Jugosla-
vije javno dali zaupnico svoji revolucionarni partiji.
J. Kr.
VOLITVE V ZADRUŽNI SVET
Tudi v žalski občini so s'e že pri-
čele priprave na volitve v zadružni
svet pri Kmetijski zadrugi »Savinj-
ska dolina«. Ustanovili so že občin-
sko vol.ilno komisijo pri občinskem
odboru SZDL, ki šteje 22 članov in
in je že napravila svoj program dela
pred volitvami. V žalski komuni bo-
do izvolili v zadružni svet 50 čla-
nov zadruge — proizvajaiicev in 30
članov zadružnega kolektiva.
Za ča« od 23. 3. do 2. 4. nestalno
s pogostimi padavinami in hladno.
V jasnih nočeh slana. Sneg do ni-
žin je še zelo verjeten.

CEtJSKI tEDNIK STEV. 11 — 24. marca 1961
NA SKUPNI POTI
1    USTAi;^)yL5E!^ k (KRAJNA ZVEZA 2A TELESNO K^^ JE ZDRUŽILA PARTIZANSKA
IN ŠPORTNA DRUŠTVA - ZA PRVEGA PREDSEDNIKA JE BIL IZVOLJEN TOV.  STANE SOTLAR
V veliki dvorani Okrajne zadružne zveze so se v nedeljo do-
poldne zbrali delegati partizanskih in športnih društev ter na skup-
nem zboru sprejeli sklep o ustanvvitvi enotnega okrajnega foru-
ma za telesno kulturo.
Med gosti 30 se ustanovne skup-
ščine udeležili tudi tovariši Franc
Lubej, Cveto Pelko, Zvone Dragan,
major Fajdiga, Andrej Drolle ter
Stane Lavrič in Franček Mirtič kot
,zastopnika republilk?,,športne zveze
Na začetku dela je tov. Karel Jug
utemeljil razloge, ki so privedli do
združitve Okrajne zveze Partizan in
Okrajne športne zveze in s tem do
uresničitve enega najvažnejših skle-
pov prvega kongresa telesne kulture
v Beogradu. V nadaljevanju pa so
si sledila poročila predstavnikov
Okrajne zveze Partizan. V glavnem
referatu je predsednik tov. Franc Vi-
tanc nanizal vrsto uspehov, ki so
jih dosegle partizanske organizaci-
je v minulem letu. Važna je ugoto-
'vitev, da se je delo teh društev moč-
no okrepilo in da so v resnici po-
stala nosilec celotne telesnovzgoj-
ne in športne dejavosti. Razen te-
iga so bila lani ustanovljena še ne:
katera nova društva Partizan, hkra-
ti s tem pa se je povečalo tudi šte-
vilo aktivnih članov. Sicer pa je v
okraju blizu 26.000 pripadnikov te-
lesne kulture.
Plodno in uspešno delo teh dru-
štev se je v prvi vrsti pokazalo na
tehničnem področju. Sicer pa je
ustrezna komisija pri okrajni zvezi
dosegla pomembne rezultate pri od-
pravi dvotirnosti med partizanskimi
in športnimi organizacijami. 2e ne-
kaj časa je bila prav ta komisija no-
silec in pobudnik skupnih tekmo-
vanj, skupne vzgoje kadrov in po-
dobno. Pri vsem tem pestrem in
raznolikem delu so se spet izkazali
številni vodniki in vodnice, ki so
žrtvovali nešteto prostih ur zato, da
je delo v društvih potekalo brez za-
stoja.
Hvaležna je tudi ugotovitev, da
je večje število partizanskih društev
sprejelo tudi skrb za telesno vzgo-
jo predšolskih otrok.
Po poročilih zastopnikov Okrajne
zveze Partizan je bila še majhna, a
prisrčna slovesnost, pri kateri je
predsednik Okrajnega odbora SZDL
tov. Franc Lubej podelil najboljšim
partizanskim društvom v celjskem
okraju priznanja, ki so jih zaslužila
v tekmovanju za pokal Socialistič-
ne zveze. (Vrstni red tega tekmova-
nja objavljamo pod sliko na prvi
strani.) Čeprav skromna, so prizna-
nja vendarle povedala nekaj več; po-
vedala so namreč, da Socialistična
zveza, kot najbolj množična politič-
na organizacija budno spremlja de-
lo v telovadnih društvih in da cen;
aktivnost številnih funkcionarjev ter
vodnikov v njih kot pomembno
družbeno politično delo.
V nadaljevanju uspele skupščine
so poročali predstavniki Okrajne
športne zveze. Tako je sekretar tov
Milan Božič opozoril ne samo na
uspehe, temveč tudi na nekatere po-
manjkljivosti in zlasti še na nalo-
.ge, ki čakajo novi okrajni forum pri
utrditvi tako osnovnih organizacij
kot zlasti še občinskih ■ zvez za te-
lesno kulturo. Četudi delo Okrajne
športne zveze ni bilo vidno na zu-
naj, pa se je vendarle afirmirala ta-
ko v podpiranju številnih strokovnih
seminarjev in nadalje v pripravah
za združitev obeh doslej ločenih
okrajnih forumov za telesno kulturo.
Ko so delegati sprejeli pravilnik
novoustanovljene Okrajne zveze za
telesno kulturo in se seznanili z
'okvirnim delovnim programom, so
v razpravi prispevali marsikatero
koristno pobudo za bodoče udejstvo-
vanje. Tako je tov. Cink opozoril na
nujnost večjega vključevanja kmeč-
ke mladine v telesnovzgojno dejav-
nost. Hvaležne so bile tudi.besede
tov. Vebra, ki je orisal delo in uspe-
he občinske zveze za telesno kultu-
ro v Žalcu. Tovariš Sinigoj pa se je
predvsem zadržal pri potrebi teles-
ne vzgoje Za zdravo rast mladega
rodu. Razen tega pa je dejal, da je
v društvih premalo zdravstvenega
nadzorstva nad aktivnimi člani.
V razpravi so sodelovali tudi sko-
raj vsi gostje. Z velikimi simpatija-
mi so bile sprejete besede podpred-
sednika Okrajnega ljudskega odbo-
ra Celje tov. Cveta Pelka, ki je de-
Tov. Stane Sotlar
Dva posnetka z nedeljske ustanovne skupščine Okrajne zveze za te-
lesno kulturo. Spodaj tov. Karel Jug utemeljuje program dela, zgo-
raj tov. Franc Vitanc med branjem poročila o delu partizanskih
orsaBizaciJ ,   .     . ,   n  ,.
Ao- DOMOVINI
Petek, t?, marc«
NA SEJI PREDSEDSTVA Zve« prija-
teljev mladine Slovenije »o govorili o
praznovanju 29-letnice revolucije lin o
pote>ku Jugoslovanskih pionirskih iger.
Sobota, 18. marca
NA DVODxNEVNEM POSVETOVANJU
O TURIZMU v Beogradu, ki ga je orga-
niziral državni sekretariat za turizem,
so ugotovili, da nova delitev dohodka
ter novi 'astrumenti v gospodarstvu od-
pirajo velike možnosti za nadaljnji raz-
voj domačega turizma.
Nedelja, 19. marca
NA SKUPŠČINI Italijanske unije za
Istro in Reko, ki je zasedala na Reki. so
poozitivno ocenili delo italijanskih kul-
turnih klubov pri nas ter sploh kulturno
ter zabavno življenje Italijanov v Ju-
goslaviji.
Ponedeljek, 20. marca
NA .SKUPNI SEJI odbora in umetniSke
komisije Sterij'nega pozorja v Novem
Sadu so sklenili, da naj dobi pozorje
status samostojne kulturno umetniške
ustanove.
Torek, 21. marca
V LITOSTROJU so na slavnosten na-
čin preizkusili tri ladijske motorje med
njimii tudi največji motor, kj so ga do-
slej izdelali v Litostroju po licenci neke
danske firme.
Sreda, 22. marca
ODBOR za prosveto in kulturo Ljud-
ske «rkui)ščine Slovenije je na svoji seji
sprejel predlog zakona o ustanovitvi
sklada LR Sloveaije za šolstvo.
PRVE MLADINSKE
DELOVNE AKCIJE
Občinski komite Ljudske mladine
v Celju bo v ponedeljek pričel z
lokalnimi delovnimi akcijami. Prve
akcije bodo na Otoku, potem pa še
na Golovcu in drugod. Komisija za
delovne akcije pri občinskem komi-
teju Ljudske mladine v Celju raču-
na, da bodo dela zaključili maja in
da bo do takrat na delovišču vsak
dan vsaj štirideset m.ladincev in
mladink.
PRVEMU NAJ SLEDI
ŠE DRUGI KORAK
O potrebi izobraževanja ad-
ministrativnega kadra na red-
nih sodiščih je bilo doslej go-
vora ne samo na seji obeh zbo-
rov Okrajnega ljudskega odbo-
ra, temveč prav tako na zase-
danju ljudskega odbora celjske
občine. To je problem, na ka-
terega zlasti opozarjajo sodi-
šča.
Administrativni uslužbenci
na sodiščih morajo imeti spe-
cialno znanje ali izvežbanost.
ki pa si je ob sedanjih pogojih
ne morejo pridobiti nikjer dru-
god, kot na sodiščih. To pa se-
veda zahteva pri novem usluž-
bencu precejšnjo mero truda,
volje in prizadevnosti, kar no-
vinca pogostokrat odvrača in si
prav zaradi teh zahtev išče za-
poslitev drugje.
Kako rešiti ta problem zado-
voljivo?
Lansko jesen je začela v Ce-
lju z delom administrativna
šola, ki izobražuje srednji ad-
ministrativni kader. Gotovo je,
da se bo del absolventov te
šole zaposlil tudi na sodiščih.
Ker pa je delo administrativ-
nega kadra na sodiščih speci-
fično, se zlasti sodišča zavze-
majo, da naj bi se v učni pro-
gram administrativne šole, vsaj
v zadnjem semestru, vnesli do-
ločeni predmeti, ki bi učencem
omogočili, ali bolje rečeno olaj-
šali zaposlitev na 'pravosodnih
ustanovah. Razumljivo je, da
sodišča kažejo največjo pri-
pravljenost tudi v tem, da po-
magajo pri izdelavi takšnega
učnega programa, kot tudi pri
njegovi izvedbi z lastnim ka-
drom. Tako spectaliziran ka-
der administrativne šole bi se
lahko zaposlil ne samo na red-
nih sodiščih (pravosodne usta-
nove, brez resorja notranjih
zadev, zaposlujejo v celjskem
okraju nad 150 uslužbencev,
pri katerih pa znaša letna
fluktuacija do 15%), temveč
tudi v oddelkih za notranje za-
deve, nadalje pri delu porav-
nalnih svetov (kot tajniki), v
službi pravne pomoči in podob-
no.
Pobuda, ki so jo za takšno
izobraževanje dali predstavniki
pravosodnih ustanov, je tudi
pri vodstvu administrativne šo-
le naletela na razumevanje.
Zato so že storjeni prvi koraki,
da se izdela ustrezni učni pro-
gram. Vendar bi priporočili, da
bi prvemu koraku čimprej sle-
dili še drugi in da bi na ta na-
čin kmalu rešili problem, ki je
očiten in ki kliče po rešitvi.
Seminar v Logarski dolini
Občinski komite ZKS v Žalcu bo
organizral v prvih dneh aprila se-
minar za vse novoizvoljene sekre-
tarje osnovnih organizacij in člane
občinskega komiteja v Logarski do-
lini. Semmar bo razdeljen v dva de-
la. Najprej bodo sekretarji osnovnih
organizacij iz podjetij obravnavali
razna vprašanja z njihovega po-
dročja dela, v drugem delu pa se
bodo seminarja udeležili sekretarji
vaških organizacij. S. L.
ZAKAJ NOVI
^MI\HJ IMUfl načrti ustrezni
STARA GROFIJA — STUDIJSKA KNJIŽNICA — LAPI DARIJ
Ko se je zdelo, da stvari okoli ure-
janja Stare grofije ter novih prosto-
rov za Studijsko knjižnico potekajo
kolikor toliko normalno, čeprav pre-
počasi, se je nepričakovano pojavil
na zadnji skupni seji obeh zborov
Občinskega ljudskega odbora Celje
nov predlog, tretji po vrsti, po ka-
terem naj bi se Studijska knjižnica
preselila v prostore, ki jih trenutno
zaseda celjska podružnica Narodne
banke. Prav je ravnala predsednica
sveia za kulturo, ki je na občinski
seji predlagala, da naj novo ina-
čico najprej prouči pristojni svet in
šele nato o njej odloča ljudski od-
bor.
Tako se je v začetku tega tedna
to vprašanje pojavilo na seji občin-
skega sveta za kulturo.
Prizadevanja za kompleksno ure-
ditev obeh poslopij Stare grofije so
stara več kot eno desetletje. Po pro-
gramu, ki ga je ljudski odbor celj-
ske občine potrdil kar dvakrat, naj
bi staro stavbo, z arkadami, zase-
del Mestni muzej in prav tako pri-
tličje novejšega trakta z lesenim
ogrodjem spredaj, kjer pa naj bi
uredili lapidarij. Prvo In drugo nad-
stropje tega dela (seveda na novo
postavljenega) pa naj bi dobila Stu-
dijska knjižnica. Ta program ustre-
za tako Mestnemu muzeju kot Stu-
dijski knjižnici. Ni prezahteven niti
glede finančnih sredstev, ki bi jih
potrošili za obnovo starega dela ter
za zgraditev novega trakta na te-
meljih dosedanjega, Ce ne bi ^ga
problema reševali idealno, potem bi
moral Mestni muzej dobiti obe stav-
bi. Studijska knjižnica pa povsem
novo poslopje.
Sedanji prostori Studijske knjiž-
nice so pretesni. Ustanova, ki se je
v letih po vojni razvila v pomemb-
no pokrajinsko kulturno in znan-
stveno središče, ima največ pregla-
vic zaradi neprimernih skladiščnih
prostorov. Celjska Studijska knjiž-
nica ima okoli 72.000 zvezkov; do-
bra tretjina teh knjig pa je v zabo-
jih, ki zavzemajo prostornino tride-
setih kubičnih metrov. Tako je le del
njenega uporabnega knjižnega fon-
da na policah. Studijska knjižnica
ne more naprej, ne more se razvija-
ti, hkrati pa je napoti Mestnemu
muzeju. Adaptacija pritličja stare
stavbe, v katerem je Studijska knjiž-
nica je nemogoča, dokler v njem de-
la knjižnica.
Z zgraditvijo novega trakta bi re-
šili dva problema. Enkrat za vselej
bi spravili z dnevnega reda kultur-
ni madež mesta Celja, namreč lapi-
darij in drugič — svoje nove in pri-
merne prostore bi dobila Studijska
knjižnica. Z zgraditvijo novega
trakta pa bi rešili tudi urbanistični
problem. Znano je, da so-se lani za-
čela dela pri zavarovanju in ohra-
nitvi tako imenovanega južnega
pročelja siarega dela celjskega me-
sta, v katerem pa ima poslopje Star
re grofije prevladujoče in najpo-
membnejše mesto. Ali naj bi potem-
takem odstopili tudi od tega načrta
če bi potisnili Studijsko knjižnico o
druge prostore?
Čimprejšnjo ureditev lapidarija
pa zahteva še ena okolnost. Let(^
bo v Zagrebu svetovni kongres ar-
heologov. V tem času bo skupina
svetovnoznanih poznavalcev davne
zgodovine obiskala tudi Šempeter in
Celje. Ogledali si bodo rimske izko-
panine ter celjski lapidarij. Ta načrt
in ta obisk je že potrjen. Vprašuje-
mo, kakšen vtis bodo ti ljudje od-
nesli iz Celja, če si bodo morali zgo-
dovinske spomenike ogledati na dvo-
rišču Glasbene šole, kjer so izpo-
stavljeni propadanju?
To so nekatere najvažnejše okol-
nosti, ki govorijo v prid pospešene
obnove in zgraditve novega trakta
Stare grofije.
Kakor hitro je bil iznešen novi
predlog o lokaciji Studijske knjižni-
ce, je bila sestavljena posebna stro-
kovna komisija, ki si je ogledala
prostore Narodne banke in proučila
vse možnosti za delovanje Studij-
ske knjižnice v njih. Kakor komisi-
ja, tako so tudi člani sveta za kul-
turo zavrnili preselitev Studijske
knjižnice v prostore Narodne banke.
Poslovanje Studijske knjižnice o
teh prostorih bi bilo nevzdržno ne
samo zaradi lokacije (velik promet
in Jirup), temveč tudi zaradi nepri-
mernih prostorov. Spričo tega je
svet za kulturo sprejel sklep, ki ga
bo posredoval obema zboroma ljud-
skega odbora, da naj se problem
Studijske knjižnice rešuje v okviru
znanih in potrjenih načrtov, torej z
zgraditvijo novega trakta ob Stari
grofiji. Da bi pospešili ta proces, je
svet sprejel še odločitev, da naj se
iz prostorov Stare grofije takoj iz-
seli podjetje Vino ter mizarstvo Jel-
ka. Sklep o tej preselitvi je že star;
treba ga bo samo obuditi in uresni-
čiti. Končno pa je bil svet mnenja,
da naj bi celoten problem Studijske
knjižnice, lapidarija in v tej zvezi
Mestnega muzeja temeljito proučili
tudi na sestanku Kluba ljudskih od-
bornikov. Zdi se namreč, da so od-
borniki premalo seznanjeni s to pro-
blematiko.
Stališče sveta za kulturo o grad-
nji novega trakta pri Stari grofiji za
potrebe Studijske knjižnice in lapi-
darija Mestnega muzeja, je pravilno
in zasluži podporo širše javnosti.
Gre namreč za reševanje problema
ki je eden med najstarejšimi v me-
stu Cinl prejšnjo rešitev tega vpra-
šanja pa si zasluži tudi kolektiv
Studijske knjižnice, ki je z vestnim
delom dvignil, ugltd 'C mlade usta-
nove in jO poštavd v vrsto starejših
pokrajinskih Studijskih knjižnic.
M.B
Uveljavili so se
Pred dvema letoma so tudi
v celjski občini nastali porav-
nalni sveti. Štirinajst po šte-
vilu. Sprva je njihovo ustanav-
ljanje in delo Spremljajo redno
okrajno sodišče, pozneje pa so
nadzor nad njihovim delova-
njem prevzele organizacije So-
cialistične zveze. Ta spremem-
ba je bila logična, saj porav-
nalni sveti niso podaljšana ro-
ka sodišč, temveč družbeni or-
gani določenega območja. Pa
tudi sicer se njihovo delo bi-
stveno razlikuje od dela rednih
sodišč. Medtem, ko sodišča so-
dijo, pa poravnalni sveti le po-
ravnavajo in posredujejo. Po-
ravnalni svet niti ne more od-
ločati o spornih zadevah, am-
pak le svetuje in prigovarja,
da se spor reši brez sankcij.
Analiza dela poravnalnih sve-
tov na območju celjske občine
je zadovoljiva. Zanimiva je ugo-
tovitev, da so poravnalnim
svetom v 1959. letu največ za-
dev odstopila sodišča in sicer
113 in da so državljani vložili
le 31 spornih vprašanj. V ce-
loti pa so poravnalni sveti na
območju celjske občine sprejeli
vsega skupaj 149 zadev. Do
bistvene spremembe je prišlo
že naslednje leto, to je lani, ko
so državljani vložili 399, so-
dišča pa le 122 zadev. Ostalih
pa je bilo 46. Tako, da so vsi
poravnalni sveti obravnavali
skupaj 567 zadev. Medtem, ko
so poravnalni sveti uspešno re-
šili 1959. leta 43 zadev, pri ka-
terih je uspela poravnava, pa
se je to število v lanskem letu
povzpelo že na 313. Vse to ka-
že, da so se poravnalni sveti
uveljavili in upravičili svoj ob-
stoj.
In končno še en podatek —
po vsebini vloženih zadev sicer
kaže, da so kazenske v pora-
stu, na splošno pa zavzemajo
žalitve, telesne poškodbe, dol-
govi itd. okoli tri četrtine vseh
obravnavanih primerov.
Dosedanje delo poravnalnih
svetov je pokazalo, da je njiho-
vo število zadostno, da pa si-
cer kaže povečati število nji-
hovih članov.
ČASTNO IN NEČASTNO
Od sindikalne podružnice celjske
bolnišnice smo prejeli naslednji do-
pis:
Na svoji zadnji seji smo razprav-
ljali tudi o članku, ki je izšel v Celj-
skem tedniku in med drugim govori
o razlikovanju med »častnim« in
>nečastnim« delom, kar da je bilo
do sedaj v naši bolnišnici praksa. Ta
trditev je popolnoma netočna in jo
zavračamo, ker smatramo že šest-
najst .let, ne glede na veliko razno-
terost delovnih mest pri nas, vsa
dela častna in cenimo vse tiste, ki
svoje delo pošteno opravljajo.
Upravni odbor sindikalne podruž-
nice je enodušen v prrepričanju, da
je mnenje — v kolikor izhaja iz na-
šega kolektiva, ki je služilo kot iz-
vor tej trditvi, morda res osamljeno
mnenje enega ali dveh posamezni-
kov, nikakor pa odraz splošnega pre-
pričanja v našem kolektivu.
Pripomba uredništva: Mnenja o
»častnem« in »nečastnem« delu so
žal še vedno različna, čeprav bi v
naši družbeni ureditvi ne smeli tega
že davno razlikovati, ker so vsa
dela, če so koristna tudi enako čast-
na. Veseli smo, če v celjski bolniš-
nici ni tega razlikovanja, toda mne-
aje o tem, res izhaja iz tega kolek-
tiva.
POGLED po svetu

Za 'ves svet je bila zanimiva no-
vica, da se bo francoska vlada za-
čela pogajati z alžir^sko vlado. Za-
hodni tisk je to novico pozdravil kot
uvod v novo razdobje, v katerem se
bo okrepila enotnosti Evrope, Ame-
rike, Afrike In Azije, češ Sredo-
zemlje ne bo več »mehki trup« Ev-
rope, kakor se je v drugi svetovni
vojni rad izražal Churchill, pač pa
bosta severni in južni breg, »zibelka
evropske kulture«:, soglasno nasto-
pila zoper »komunistično izzivanje«:.
Da, tako! Posebno je to gesto fran-
coske vlade pohvalila Zahodna Nem-
čija, češ da se tudi ona čuti sood-,
govorna za Sredozemlje, da to po-
dročje spada med »elementarne po-
trebe nemške varnosti.«
Alžirski minister Ben Bela. ki so
ga 1. 1956 ujeli v zraku, je bU pre-
meščen iz ječe v Aixu, v kateri je
imel že dalj časa velike privilegije,
v internacijo nedaleč od Pariza. Ze ^
so se zaradi tega začele intrige, da '
je Ferhat Abas ogrožen, češ, more-
biti je Ben Bela primernejši za'
vključitev v atlantski tabor. Ce po-
mislimo na Kongo, so te intrige pro-
zorne. Zahod triumfira, ker so v Ta-
nanarivi na Madagaskarju sklenili
ustanoviti kongoško zvezno državo.
Posrečilo se je imperlalistom razko-
sati Kongo in zdaj bo Hammarskjold
z večjo korajžo uveljavljal resoluci-
jo Varnostnega sveta, naj se vsi
Belgijci umaknejo. Interesi imperia-
listov so s kongoško konfederacijo
dovolj zaščiteni, nekaj tisoč Belgij-
cev v Kongu več ali manj, to na
stvari nič ne spremeni.
V Izraelu bodo sodili Eichmannu.
Proces bo v nekaterih dimenzijah
večji od onega v NUrnbergu. 560
časnikarjev je že prišlo v Palestino
v NUrnbergu jih je bilo komaj 250.
Zanimivo je, da so k procesu pustili
kar 44 časnikarjev iz Zahodne Nem-
čije in sedem iz Vzhodne. V sodni
dvorani je rezerviranih 756 sedežev
za uradne poslušalce. Eichmannov
proces utegne biti proces dobe. Ali
bo z njim še enkrat obsojen faši-
zem in z njim vse tistot kar je pri-
nesel in prinaša.
Angleški CommonweaUh je izklju-
čil Južno Afriško Unijo iz svojih
vrst zaradi apartheida. Ta izključi-
tev je obsodba rasizma in dokazuje
da svobodnjaške tradicije vendarle
nekaj veljajo. Pravijo, da bo Com-
mor\wealth s to izključitvijo postal
močnejši.
Hladna vojna ni v stadiju »bodo-
čega ognja«, a vendarle traja. Ken-
nedy je odložil razorožitvena poga-
janja na 11. september. Na konfe-
renci naj bi se razpravljalo tudi o
prepovedi atomskih poskusov in o
trenju med ZDA in SZ v Laosu in
Kongu. Nemčija je ponovno o^tro
postavila nesprejemljivo tezo o
združitvi obeh Nemčij, ki naj jo iz-
vede nova konferenca štirih. Odloč-
no odklanja koncesije na Odri in na
Niši, o katerih resno razmišljajo ne-
kateri angleški politiki. Kennedg je
v zadnjem času nastopil za olajša-
nje embarga, vendar do odlokov v
tem smislu ni prišlo, ker je zoper
nje ameriški vojaški štab Pentagon.
Kennedg je tudi izjavil, da bi želel
zboljšati odnose s Kitajsko, vendar
ne za ceno kapitulacije. Kako pa
naj se revidira Dullesova politika
do Kitajske? Ali sta otoka Kvemoj
in Macu že dovolj? Gotovo ne, bi-
stvena stvar je ameriška politika 55
Formozo. Ta pa slej ko prej stoji;
'na stališču, da bi bil kitajski napad'
na Formozo isto kot napad na San
Francisco. Morebiti bodo ZDA pri-
stale na sprejem Kitajske v OZN.
saj se je zato izrekel ves Common-
wealth. To seveda še ni bila kapi-
tulacija ZDA, pač pa pogoj za na-
daljnja pogajanja.
Generalna skupščina OZN, ki se
je te dni spet sestala, ni v zcdregi
za dnevni red. Zagata pa je v tem
ker je težko izbrati problem, ki bi
bil rešljiv v bližnji prihodnosti.
T. O.
jal, da bo imela nova organizacija
za telesno kulturo v okraju ob iz-
datnejši finančni podpori vse pogo-
je za še uspešnejšo rast.
Ob zaključku Bstanovne skupšči-
ne, ki je pred tem izvolila 39 tova-
rišev v upravni odbor ter po pet v
nadzorni in častno razsodišče, je
spregovoril še tov. Stane Sotlar. Ko
je govoril o prihodnjih nalogah, je
dejal, da bo moralo novo okrajno
vodstvo prilagoditi način svojega
dela družbenemu dogajanju in to
tako po vsebini, kakor tudi po
usmerjanju društev in krepitvi ob-
činskih zvez. Tudi delo na telesno-
vžgojnem področju bo treba v celoti
prilagoditi novemu komunalnemu
sistemu.
Takoj po skupščini so se sestali
člani novoizvoljenih organov Okraj-
ne zveze za telesno kulturo ter iz
svoje sredine izvolili za predsedni-
ka tov. Staneta Soilarja, za pod-
predsednika Franca Vitanca in Kar-
la Juga, za sekretarja Milana Boži-
ča, za gospodarja Karla Viteza, za
predsednika propagandne komisije
Zlatka Jerička, za predsednika
zdravstvene komisije Borisa Sinigo-
ja, za blagajnika Ivanko Jazbečevo
ter za predsednika komisije za re-
kreacijo in delavski šport Tineta Ve-
bra. Razen tega bosta v izvršilnem
odboru še Lidija Leban ter podpol-
kovnik Vlado Cvenk.
CIUSKI TEDNIK STEV, 11 ^ ;24. marca 19«1

Iz zasedanja predsedstva Trgovinske zbornice
NAGRAJEVANJE PO UČINKU IN POSLOVNEM
USPEHU V OSPREDJU
PRED DNEVI JE PREDSEDSTVO TRGOVINSKE ZBORNICE
ZA CELJSKI OKRAJ RAZPRAVLJALO O NEKATERIH POSEB-
NIH PROBLEMIH V ZVEZI Z NOVIMI GOSPODARSKIMI
PREDPISI. MED DRUGIM SO MENILI, DA BO ZBORNICA V
NASLEDNJEM OBDOBJU MORALA POMAGATI TGROVSKIM
PODJETJEM PRI SESTAVLJANJU IN USTVARJANJU SISTE
MOV NAGRAJEVANJA. TO VELJA ZLASTI ZA ONE GOSPO-
DARSKE ORGANIZACIJE, KI SO ORGANIZACUSKO ŠIBKEJ-
ŠE IN KJER SO V TEJ SMERI DOSLEJ NAREDILI NAJMANJ.
VENDAR, SO POUDARILI NA POSVETOVANJU, BO TRGO-
VINSKA ZBORNICA NUDILA PODJETJEM LE STROKOVNO
POMOČ, MEDTEM KO MORA OSNOVNA ZAMISEL O RAZDE-
LJEVANJU DOHODKA PODJETJA BITI PRVA IN NAJPOMEM-
NEJŠA SAMOSTOJNA NALOGA VSAKEGA TRGOVSKEGA POD-
JETJA.
Istočasno so obravnavali tudi
potrebo po krepitvi in formiranju
ekonomskih enot v onih podjetjih,
kjer jih še niso ustanovili. Spod-
budna je ugotovitev, da so v celj-
skem okraju skoraj vsa večja tr-
govska podjetja pristopila k utr-
jevanju ekonomskih enot in pre-
našanju pristojnosti nanje. Tako
v zadnjem času Ljudski magaoin,''
Kovinotehna, Elektromercator in ^
druga večja podjetja posvečajo '
posebno pozornost delovanju eko-1
nomskih enot. V teh podjetjih '
namreč že občutijo, da ni dovolj
razdelitev oddelkov na ekonom-
ske enote, temveč da je predvsem
potrebno utrditi ekonomsko po-
slovanje vsake enote posebej. Pri
tem pa podjetja predvsem težijo
sa tem, da bodo kriteriji, za izra-
čunavanje poslovnega uspeha čim
bolj enostavni in razumljivi vsem
prodajalcem. Večinoma so za os-^
■ovo vzeli promet v ekonomskih
enotah, s tem da kot korektor
aspeha poslovanja deluje še
zmanjševanje stroškov in koefi-
cient obračanja. V vseh podjetjih
pa so se tudi odločili, da bodo po-
sebne tržne vplive na povečanje
prometa in povečani promet za-
radi tega izvzeli iz osnovnih meril
za nagrajevanje. Nt*:atera pod-
jetja pa so se odločila, da bodo
kot merilo za razdeljevanje oseb-
nih dohodkov vzele dohodek pod-
jetja in ekonomskih enot.
Na sestanku so podirobno ana-
lizirali 'tudi politiko formiranja
novih con v malopax>daji. Tdko so
ugotovli, da v trgovini ni (bilo te-
ženj po zviševanju cem ali po za-
državanju padca cen predimekxm
firoke potrošnje. Dogaja se celo
nasprotno. Nekaitera podjetja bo-
do zaradi 'doslednega d23vaoanja
fipiiošne ipoiditiilte 'zniževanja cen
zašla v težavn'0 situacijo. 2e sedaj
prodajajo staro blago, ki so ga
imedi na zalogii 'in ki so ga nabavi-
li po starih 'višjih cenah z izgubo.
Pretežni del te izgiube bodo krili
iz rezervnih siMadov, vendar ta
sredsitva povsod ne bodo zadošča-
la. V teh primerih bodo podjetja
potrebovala posebne kredite. Na-
loga zbornice pa bo, da bo pod-
jetjem ob teh težavah pomagala.
Kot kaže, eo zaenkrat v posebno
težavnem položaju trgovska pod-
jetja s tekstilom.
Ob analizi formiranja novih cen
pa SO' ugotovili, da se znižujejo
tudi cene onim izdelkom, za ka-
tere v začetku ni bilo predvideno
zniževanje. Tako na primer na-
bavne cene mikane preje padajo,
hkrati pa so nekatera industrijska
podjetja znižala cene svojim izdel-
kom preko prvotne napovedi. Ti
pojavi nekoliko motijo zaradi ne-
jasnosti stanja na tržišču, so pa
hkrati prva posledica novih eko-
nomskih ukirepov. Teh pojavov
bo v naslednjem obdobju vse več
in več, kajti gotovo je, da bo trg
vse bolj vplival na dinamiko cen.
V nadaljevanju so razpravljali še
o problemih razvoja in vzdrže-
vanja trgovske šole, o predlogu za
gradnjo komunalnega centra ter
o ustanovitvi Zavoda za napredek
trgovine.
V lanskem letu so trgovska pod-
jetja v celjskem okraju naročila
pri raznih zavodih preko 50 pro-
jektov za novogradnje, adaptacije,
ureditve in podobno. To je zelo
veliko število. Računati pa mo-
ramo, da se bo to število spričo
potreb po ureditvi trgovinskega
omrežja, še povedalo. Zato so
predstavniki Trgovinske zbornice
mnenja, da bi bilo najbolj umest-
no, če ustanove poseben zavod, ki
bo skrbel za raaivoj trgovine v
celjskem okraju. Z ustanovitvijo
posebnega zavoda bi pridobili
predvsem na hitrosti izdelovanja
projektov za potrebe trgovine,
projekti bo se pocenili, zavod pa bi
lahko s sugestijami in posebnimi
i-egionalnimi načrti za razvoj tr-
govine tudi bistveno prispeval k
načrtnemu razvoju in moderniza-
ciji trgovine v okraju. Glede usta-
novitve posebnega zavoda pa so
tudi nekateri pomisleki predvsem
z organizacijske plati (uveljavitev
novega zavoda, kadri in podobno).
Še ena samopostrežna trgovina
v soboto so-v Celju na Oto-
ku odprli drugo celjsko samo-
postrežno trgovino. Gradnja tr-
govine na Otoku se je zaradi
nepredvidenih težav sicer neko-
liko zavlekla, vendar zaradi te-
ga potreba po trgovini v tem
naselju ni upadla, temveč po-
rasla. »Otok^ je že zaključeno
mestno območje, ki je zaradi
pomanjkanja ustreznih. špece-
rijskih trgovin v zahodnem de-
lu središča mesta ves čas po-
grešal in tudi potreboval novo
trgovino.
Tudi novo trgovino na (Jto-
ku je uredilo podjetje »Center«
in sicer predvsem iz lastnih iz-
kušenj v prvi samopostrežni
trgovini.
Na majhni slovesnosti je no-
vo trgovino odprl podpredsed-
nik celjske občine Beno Krivec
prvi kupec v novi samopostrež-
ni trgovini pa je bila Anka
Kusterle.
Naša posnetka kažeta tova-
riša Bena Krivca, ko je prerezal
trak in prvo prodajalko v drugi
samopostrežni trgovini v Celju.
Problem je rešen
v nekaterih zahodnih deželah so
v zadnjem času rešili problem zabi-
janja kraha. Strokovnjaki so izdelali
poseben prozorni papir, ki prenese
velike vročine. S tem papirjem peki
že surov kruh zavijejo in ga zavi-
tega spečejo. Zamisel se je zelo do-
bro obnesla in se je hitro razširila
Razen higienskih prednosti ima za-
vita peka tudi to prednost, da osta-
ne kruh, če ga seveda ne odvijemo,
tudi do štirinajst dni svež.
Kot smo zvedeli bodo tudi v Ljub-
ljani začeli peči zavit kruh. S tem
bodo odpadle mnoge težave pri pro-
daji in nakupovanju kruha. Ce se bo
poizkus obnesel, bi ne kazalo iti mi-
mo te novosti v pekarski stroki.
Zakaj se je zadeva zataknila?
Pred časom je bilo precej
govora o predlogu, da bo
Kmetijska zadruga Šentjur
osnovala v Celju prodajno
mrežo za prodajo mesa. Tako
bi šentjurska zadruga ob po-
moči sosednih zadrug nepo-
sredno intervenirala na trgu.
Tedaj je bilo veliko govora
tudi o možnostih za poceni-
tev mesa, ker bi odpadli ne-
potrebni posredniki Vendar
je ta zamisel zaspala. Zakaj?
Kot smo zvedeli, je tudi ob-
činski svet za blagovni pro-
met razpravljal o tem vpra-
šanju, na občini pa so tudi že
sklenili, da bodo šentjurska
kmetijska zadruga dobila v
Celju tri prodajalne. Zvedeli
smo tudi, da bi Kmetijska za-
druga Celje pomagala šent-
jurski. Cen sicer ne bi mogli
znižati za več kot do trideset
dinarjev pri kilogramu, ven-
dar je tudi to že precej.
Ostane torej vprašanje, za-
kaj je Kmetijska zadruga^
Šentjurju umaknila predlog
za neposredno intervenco na
celjskem trgu? Morda bi o
tem kazalo kaj več povedati,
saj so si ljudje o predvide-
nem znižanju cen mesa v
mesnicah Kmetijske zadruge
Šentjur veliko obetali
' Strokovno
šolstvo
rV težavah
Razvoj strokovnega šolsti^
je v celjskem okraju med zelo
pomembnimi problemi. Zadeva
je še težavnejša, ker so vse
srednje šole in domala tudi vse
specializirane strokovne šole v
okrajnem središču — v celjski
občini. To nalaga celjski občini
še posebno gmotnčf breme, ki bi
ga spričo naraščajočih potreb
šolstva niti ne zmogla. Razen
tega pa posamezne strokovne
zbornice tudi težijo, da bi ime-
le večji vpliv na poslovanje in
razvoj strokovnih šol, ki za po-
samezne panoge pripravljajo
strokovnjake.
Tako je bil pred dnevi posvet
o tem p^-oblemu med predstav-
niki občine in Trgovinske zbor-
nice o nadaljnjem poslovanju,
finansiranju in statusu Sole za
trgovske učence napram Trgo-
vinski zbornici. Posvetovanja
se je udeležil tudi podpredsed-
nik občine Celje tovariš Beno
Krivec.
Tovariš Krivec je podrobno
obrazložil težave, ki nastopajo
in predlagal, da bi usianovitelj-
stvo Sole za trgovske učence
prevzela Trgovinska zbornica
ki bi hkrati prispevala pretežni
del sredstev za poslovanje in
redno vzdrževanje šole.
Po   daljši  razpravi   so   se
predstavniki zbornice strinjali
s tem predlogom. Razprava pa
je pokazala, da bo možno s tes-
nim   sodelovanjem   zbornice
up'-ave šole in novim šolskim
odborom doseči nekatere bist- i
vene izboljšave in tudi zmanj-',^
sanje stroškov poslovanja šole. \
Tako bi na primer že takoj lah- j
ko vključili v redno delo šole [
(sicer kot posebno zvrst) po- ■
šolsko izobraževanje, ki v zad-
njem obdobju vse bolj pridobi-
va na pomenu.
Tak spremenjen odnos zbor-
nice do šole pa bo imel tudi
druge pozitivne posledice. Sola
bo neprimerno bolje povezana
s trgovino, s tem pa bo poraslo
tudi zanimanje trgovskih pod-
jetij do poslovanja šole, kar je
končno nujno, saj šola vzgaja
kader za trgovino. Skratka, vse
bolj bodo lahko prišle do izra-
za praktične potrebe pri vzga-
janju ljudi, ki so si izbrali tr-
govski poklic. Zato v Celju so-
dijo, da bodo tudi ostale zbor-,
niče podobno ravnale.
Kratke vesti iz sindikolne dejavnosti
DVE
ZNAČILNOSTI
V zadnjih dneh tudi preostale sin-
dikalne podružnice v gospodarskih
organizacijah in podjetjih imajo
svoje občne zbore. Letošnji občni
zbori sindikalnih podružnic so še
toliko pomembnejši, ker sovpadajo
š spremembami gospodars-kega si-
stema, ki tudi sindikalnim organiza-
cijam nalaga posebne naloge in po-
globljeno dejavnost v kolektivu. V
celjskem okraju lahko zapazimo bi-
stvene spremembe in kvalitativen
napredek dela sindikalnih organiza-
cij v zadnjem obdobju, to pa velja
tudi za priprave in potek občnih
zborov sindikalnih podružnic. Da bi
dobili vsaj delen pregled nad raz-
gibanim življenjem v sindikalnih
organizacijah v obdobju občnih zbo-
rov, smo naprosili tajnika Občinske-
ga sindikalnega sveta v Celju Iva-
na Pertinača za kratek razgovor o
nekaterih značilnosti letošnjih obč-
nih zborov. Takole je dejal:
V zadnjih letih sicer opažamo vse
bolje delo sindikalnih podružnic in
tudi uspešnejši potek občnih zborov.
Vendar to še posebej velja za letoš-
nje občne zbore. Ti so bili v celj-
ski občini skoraj v vseh kolektivih
zelo dobro pripravljeni. Zanimiva
pa je še druga značilnost, namreč,
da se je tudi vsebina razprav na
občnih zborih spremenila. Medtem,
ko so v preteklih letih prevladovali
drugi problemi, so ljudje letos na
občnih zborih največ govorHi o na-
grajevanju in o možnostih poveča-
nja proizvodnosti v podjetjih.
• Razen tega so bili občni zbori ra-
zen nekaj izjem zelo dobro obiskani,
čeprav letos ni bilo poudarka na za-
bavnih delih občnih zborov, ki so
v preteklih letih še bili kot nekako
vabilo in so na kraju v mnogih pri-
merih končali zelo problematično.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so
kolektivi sprevidel^ da se jim lah-
ko zelo maščuje, če v vodstvo sindi-
kalne podružnice izberejo ljudi, ki
potem ne delajo. Tako cesto opaža-
mo, da so pri volitvah dajali pred-
nost gospodarsko in politično raz-
gledanim članom kolektiva. To pa
je končno bistvena pridobitev letoš-
njih občnih zborov. Saj doslej nismo
zabeležili primera, kjer bi volili za-
radi volitev, kar dejansko tudi pri-
ča, da članom kolektiva ni vseeno
kdo bo vodil sindikalno podružnico.
Menim, da so te kvalitetne spre-
membe plod temeljitih priprav na
občne zbore, dalje živahne razprave
kolektivov o perspektivnem načrtu
občine.-V veliki večini kolektivov so
sindikalne podružnice pri tem' živo
sodelovale in kaže, da je odstranje-
na razmejitev med problemi občine
in problemi kolektiva. To je druga
velika pridobitev.
SEMINARJI ZA PREDSEDNIKE
SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Občinski sindikalni svet v Celju je
v tem tednu pripravil kratke semi-
narje za nove predsednike sindikal-
nih podružnic in člane upravnih od-
borov. Na teh seminarjih so najprej
obravnavali nekatere bistvene ele-
mente gospodarskih sprememb, v
nadaljevanju pa še nekatere poseb-
ne probleme in naloge, ki jih bodo
sindikalne organizacije morale re-
šiti v naslednjem obdobju. Seminar-
je so pripravili za vsako panogo go-
spodarstva posebej.
Čeprav lahko ugotovimo, da so
seminarji zelo dobro uspeli in da so
zlasti udeleženci seminarjev o ob-
ravnavani snovi in načinu podaja-
nja dali zelo ugodno oceno, pa vse-
eno mnenje nekaterih kolektivov, ki
so z vsemi možnimi izgovori prezrli
te seminarje, ne more biti najpra-
vilnejše. Enako je tudi napačno, da
nekateri kolektivi pošiljajo na semi-
narje vselej iste ljudi, ker jih pač
baje lahko najlaže pogrešajo.
KORISTNA ANKETA
Občinski sindikalni svet v Celju
je izvedel posebno anketo o delo-
vanju organov samoupravljanja v
gospodarskih organizacijah in vpli-
vu zaposlenih na delovanje teh or-
ganov in njihove odločitve. V anke-
ti so ugotovili, da se delavsko
upravljanje vse bolj razvija, da se
hitro spreminjajo oblike in da se sa-
moupravni organi pri svojih odlo-
čitvah vse bolj poslužujejo mnenja
in razpoloženja večine zaposlenih v
podjetju. 2al pa tega ni moč trditi
za vse gospodarske organizacije.
Tako so ugotovili, da v dveh celj-
skih podjetjih še vedno nasplošno
prevladuje volja vodilnih oseb in teh-
ničnega osebja in da v nekaterih
podjetjih ni zadostnega stika med
organi delavskega samoupravljanja
in kolektivom.
V »MANUFAKTURI« ENA
NAJBOLJŠIH PODRUŽNIC
Pretekli občni zbori sindikalnih
podružnic so pokazali, da je tudi v
malih kolektivih sindikalno delo
lahko živahno. Tako je ena med naj-
boljšimi sindikalnimi podružnicami
v Celju v trgovskem podjetju ».V\a-
nufaktura«. V tem podjetju imajo
največ zaposlenih žena in tudi v
vodstvu podružnice so pretežno že-
ne. Značilno za ta kolektiv je, da so
sindikalno delo v zadnjih letih po'
živeli in da so s tem ustvarili prist-
ne delovne odnose in skladno, a ne
familiarno sožitje kolektiva. Tako
ugodne razmere v kolektivu pa so
tudi vplivale na uspeh poslovanja
podjetja, ki je uspel z razmeroma
malim številom zaposlenih doseči
zavidljive usptht. mi
Mimogrede posne-
to in zabe-eženo
v Celju veliko gradimo. Razum-
ljivo, med novimi stavbami so ne-
katere lepe, druge manj lepe, na-
zadnje pa je nekaj tu-di takih, ki ni-
so najlepše. Novo stavbo ob mostu
čez Savinjo smo zato posneli ob ne-
deljskem slabem vremenu. Verjemi-
te mimogrede. Stavbi ni kaj očitati,
v slabem temačnem in neprijaznem
deževnem dnevu najmanj. Saj te-
daj kontrasti ne bijejo v oči. Ob
soncu bi svetlo plava barva mogoče
tudi na sliki drugače učinkovala.
Ob priložnosti si jo oglejte.
PERSPEKTIVNA REPORTAŽA IZ SALESKE DOLINE
Smo na pragu nove petletke. Naše želje pa skj že pri
zaiključku novega gospodarskega obdobja, v lotu 1935. Vedno
kadar človek dela, se veseli končnega 'trenuitka, ko mu 'tmd
obrodi sadove. Da bd vas popeljal v letu 1965 nad nov gi-
gant Sateške doline, sem se moral sprehodiiti po 28 straneh
poročila znanega strokovnjaka Kemijskega inštituta »Boiria
Kidmič« tov. Lavrenčiča. Nj egovo poročilo so iposlušaili v širo-
kem avdiitoriju na drugem posvetovanju Slovenskega kemij-
sikega druš>tva februarja 1961 leta. . \
Preskočimo zdarj pet let naprej.
— Leto 1965 ...
Veterniice našega heliikc(pterja
8o nas dvignile visoko nad mo-
derno Velenje. Nad bleščečo gla-
dino jezera se črni dnevni kop
lignita. Naš ptič zaniha proti za-
padu Ze smo nad novim jaškom
v Pesju, malo dlje, med Pesjem
in Termoelektrarno se nam po-
gled ustavil na gigantu, na sedem-
indvajsetih ponosnih stavbah no-
vega energo-'kemijsikega kombi-
nat^ v Vedenjia, Iz teh stavb, na
prostoru okoli ikilometra dolžine
in nekaj 200 metrov šiirine je dra-
goceno srce, iki pošilja v plin pre-
delan šaleški Ignit v številna sre-
dišča linduistrije v |Sl)o>v0niiji: V
Rafvne, Celje, Slovensko Bistrico,
Sitore, Kidričevo, Maribor, Kam-
nik, Ljubljano, Kranj 'in na Je-
senice. Pljuča, iz ka-terdh črpa srce
dra,goceno energijo, so ves šaleški
premogovni bazen, ki pod poivr-
šino lepe pckrajiine sikriva 680 mi-
lijonov ton lignita ...
Da, da. Se ipred petknd leti so
od tu vozUi na vlakih poleg res-
nične energije tudi vodo, pepel,
zraven pa ceLo vrsto kemičnih
snovi, kii so se brez hasfea iasgub-
IjaJe v pečeh, in to silno korastne
snovi potrebne kmetijisitvu, agiro-
tehnilfci, kemični industriji, imdai-
striji gradbenega ma^teriala, ki bo
s pridom iza-abljail pepeL Danes,
v letu 1965 pa premog v toomlbi-
natu postane plin, ki greje Celje,
Maribor in Ljubljano, ki topi že-
lezo v Storah in na Jesenicah, ki
topi aluTOiiruj v Slovenski bistrici
in Kidričevem. Savinjsika žedez-
nica pa ne vozi več neskončnih
kompozicij premoga, tenvveč v so-
de, casteme, zatooje in vreče sprav-
ljene proizvode, od umetrah gno-
jil umetnih hranil, innetne smole
in tvariva
Morda bd bilo dotoro pristati in
si ogledati ta ogromen obrait Toda
ndnaa pra^v nobenega smisla, kajti
izgubdild bi se med napravami in
bi jim ne vedeli določiti pomeBa.
(Tako nekaiko sem se jaz zgubil
med neznanimi kemičnimi formu-
lami na 28 straneh poročila ...)
Rudnik je zdaj le obrat, ki kdm-
binatu priskrbi osnovno surovino.
Sicer je rudnik obrat, ki zaposluje
največ ljudi, okoli 2.500, medtem
ko sušilnica, kemični obrati, top-
larna in plinovodi zaposlujejo le
750 ljudi, kaj'ti vse je avtomati-
zirano' do skrajne možnosti. V
kombinatu je tretjina žena. S tam
je bil rešen problem ženske de-
lavne siHe v Šaleški dolini.
Ljudje se pač najbodje spoznamo
v številke, če hočemo zvedeti
vrednost nečesa. Prav pa dajmo.
Ob začetku gradnje so v Velenju
nakopali 3,5 milijonov ton pre-
moga. Od tega ga je termoelek-
trarna porabila 967.000 ton. Pre-
ostanek bi ne mogli zvoziti, če bi
v iz(gradnjo železnice s smešnim
»savinjskim Pavlihom« ne vlažili
vsaj 5 mUijard dinarjev. S tem,
pa bi poleg energije v Mgnitu pre-
važali po svetu vsaj 50 % balasta,
nepotrebne Miovi, bo odslej s su-
šenjem in vplinjevanjem v enem
Letu prihranjeno sfciapnosti vsaj
milijaflxio in 330 mJlijonov dinar-
jev.
Odslej bodo v železarskih im
metalurgičnih središčih svoje ka-
pacitete veliko bolje iskoriščaii.
svoje izdelke pa kvalitetno izbolj-
šali: Potrošniki lignita, kd bodo
sedaj kuipova'li p^lin in sušeni
lignit, bodo odslej prihranili letno
vsaj 414 milijonov dinarjev. Toda
največji delež bo dajal kombinat
s proizvodnjo kemičnih proizvo-
dov, s katerimi bo skupnosti pri-
hranil letno za 7,5 milijard dinar-
jev, ki smo jih doslej porabili za
uvoz itak'ih proizvodov.
... Heldikopter kroži nad Šaleško
dolino ... Zapadno od Šoštanja je
v zadnjih leitih zrastel nov jašek,
brat onega v Pesju. Paka se svet-
lika v svoji zidani strugi in kdo
bi si mislil, da so njene vode in
vode njenih pritokov bile kdo ve
kolikokrat pregrete v paro, na-
polnjene s strupi, ponovno očišče-
ne, ohlajene. Cez hriibe in po do-
linah na vse strani peljejo svetle
ravne žile, plinske cevi, po kate-
rih potujejo neskončni curki
energije v plinastem stanju. Ša-
leška dolina pa je čista, lepa, i>re-
pletena z urejen imii potmi, zelena
in komaj kaj podobna rudarsikim*
revirjem v preteklosti.
Pred desetimi leti se je rodila
pravljica, pred petimi leti je bila
napisana, leta 1965 pa je nehala
biti pravljica. Kajti strokovnjaki
v Kemijskem inštitutu res ne
znajo pisati prarvljic. J. K.
Velenjsko jezero danes, kako bo čez pet let...?
IZ NAŠIH KOMUN
Pereči stanovanjski prablemi v Šoštanju
Vsa leta po osvoboditvi je v Šo-
štanju velika stanovanjska stiska
Ta stiska je nastala zaradi tega, ker
se je število novih delovnih mest
znatno povečalo z ustanavljanjem
raznih novih podjetij in zavodov in
2 razširjanjem obstoječih. Zaradi te-
ga je v primerjavi s predvojnim
stanjem znatno narastlo tudi šte-
vilo prebivalstva. Ugotovili so, da
v Šoštanju primanjkuje najmanj 200
družinskih stanovanj. Možnosti, da
bi vsi interesenti prišli v doglednem
času do stanovanj, niso nič kaj rož-
nate.
Za Šoštanj je namreč značilno, da
gospodarske   organizacije   nimajo
posebnega interesa, da bi se energič-
no lotile reševanja stanovanjskega
problema svojih delavcev in usluž-
bencev. Izjemo predstavlja Termo-
elektrarna Šoštanj, ki je zgradila
stanovanja za večino članov svoje-
ga kolektiva in je priskočila na po-
moč tudi občinskemu ljudskemu od-
boru  pri  reševanju  stanovanjskih
problemov za zdravstvene in pro-
svetne uslužbence, tako da je ne-
katerim izmed teh uslužbencev do-
delila  družinska  stanovanja. Tudi
Tovarna usnja Šoštanj je zgradila
dvanajststanovanjski blok, kar je
za podjetje, ki zaposluje nad 500
delavcev mnogo premalo. Vsa ostala
podjetja pa k stanovanjski izgrad-
nji še niso pristopila. Enako pri-
manjkuje stanovanj za javne usluž-
bence. Občinski ljudski odbor sicer
gradi dvanajststanovanjski blok za>
javne uslužbence — člane Zveze
borcev, vendar v tem stanovanjskem
bloku ne bodo mogli dobiti stano-
vanj niti vsi prosvetni, zdravstveni
ni drugi javni uslužbenci, ki živijo
sedaj  v  nemogočih stanovanjskih
razmerah ali pa stanovanj sploh rri-
niajo. Občinski ljudski odbor n. pr.
že več kot pol leta plačuje hotelsko
sobo za prosvetno delavko, ker ji ne
more zagotoviti niti primerne sam-
ske sobe. Da pa bi dobili stanovanje
prosvetni delavci, ki jih bodo potre-
bovali na šoštanjskih šolah v no-
vem šolskem letu, pa sploh ni mi-
.■sliti. Svet za šolstvo občinskega
"ljudskega odbora misli ta problem
začasno rešiti tako, da bo nekaterim
!zmed njih dodelil stanovanje v Ve-
lenju v novem stanovanjskem blo-
ku, ki ga bo občinski ljudski odbor
odkupil od Rudnika lig.nita Velenje
Popolnoma razumljivo je, da se ti
prosvetni delavci zaradi vsakodnev-
ne vožnje v službo ne bodo mogli
v dovoljni meri posvetiti svojemu
šolskemu, zlasti pa šs izvenšolske-
mu delu
Da bi se v Šoštanju stanovanjska
stiska pričela v doglednem času hi-
treje reševati, bo potrebno hitreje
graditi nova stanovanja. Organi
upravljanja gospodarskih organiza-
cij bi morali analizirati težavne po-
goje, v katerih stanujejo člani nji-
hovih delovnih kolektivov in name-
niti znatno več sredstev iz skladov
skupne porabe za stanovanjsko iz-
gradnjo. Občinski ljudski odbor pa
bo moral poleg hitrejše stanovanj-
ske izgradnje za potrebe javnih
služb poskrbeti, da bo sklad za zi-
danje stanovanjskih h'š začel ures-
ničevati smernice, ki jih je določila
stanovanjska reforma v začetku lan-
skega leta. Upravni odbor sklada
pa do zdaj še ni začel zbirati sred-
stev tistih državljanov, ki so pri-
pravljeni prispevati k rešitvi svoje-
ga stanovanjskega problema. Sklad
bi jim moral zagotoviti možnost
predplačila za dodelitev stanovanj-
ske pravice, predplačil za nakup sta-
novanj in podobno. Prevzeti bi mo-
ral tudi investitorske posle za grad-
njo stanovanj.
Nujno bi bilo tudi, da bi z urbani-
stičnim načrtom čimprej določili,
katere površine se lahko v Šoštanju
uporabijo za stanovanjsko izgrad-
njo. F. L.
Skrb za delovnega človeka
z MODERNIZACIJO PROIZVDNJE SE BO POVEČAL OSEBNI
DOHODEK
Pred dnevi je bil v Tovarni noga-
vic na Polzeli občni zbor sindikaine
podružnice. Iz poročila kakor raz-
prave je bilo mogoče razbrati, da je
kolektiv dosegel v lanskem letu do-
kaj lepe uspehe.
Z ekonomskimi enotami so razšii-
rili proizvodno sodelovanje,' v sa-
moupravne organe pa so pritegnili
vsakega petega člarja kolektiva.
V proizvodnji je prišlo do spre-
membe v strukturi izdelkov, saj iz-
deluje tovarna 60 odstotkov sinteti-
ke. Proizvodnega plana, ki je bil za
12 odstotkov večji od predlanskega,
niso v celoti izpolnili predvsem za-
radi sprememb v proizvodnji arti-
klov z daljšim časom izdelave, za-
radi motenj v dobavi surovin in na-
zadnje zaradi priučevanja delovne
sile na nove stroje.
V razpravi je na občnem zboru
direktor Repič pojasnil članom ko-
lektiva nekatera aktualna vprašanja.
Med drugim je poudaril, da so do-
seženi rezultati plod prizadevanj
zadnjih let, da bo druga etapa v re-
konstrukciji tovarne vsak čas kon-
čana in d»bi v nasprotnem primeru,
v kolikor z rekonstrukcijo ne bi biH
pričeli pravočasno, danes stal ves
kolektiv pred perečim vprašanjem.
Hkrati z modernizacijo proizvodnje
se -bo povečal tudi osebni dohodek
ki je v letošnjem letu znaša! preko
17 tisoč dinarjev ali za 22 odstotkov
več kakor v letu 1959. Predvidevajo
tudi, da bodo zaradi dela na novih
strojih povečali prejemke delavcev v
nočni izmeni za 25 odstotkov.
V podjetju bodo morali spričo po-
večanja proizvodnje posvetiti poseb-
no skrb strokovnemu kadru. V tem
smislu rešujejo vprašanje štipendi-
ranja kadra; tako bodo letos dobili
pet "tehnikov, pozneje pa še osem.
V podjetju se je znatno izboljšala
tudi zdravstvena oskrba in skrb za
delovnega človeka. Pričeli so ureje-
vati delovne prostore, da bi zaščitili
delavca na delovnem mestu. Večina
delavcev uma delovne obleke, med-
tem ko pa zaščitnih sredstev ne upo-
rabljajo v zadostni meri. Zelo pere-
če je tudi stanovanjsko vprašanje,
saj- je v tovarni trenutno 20 kritič-
nih primerov.
Na koncu je v razpravi predsed-
nik občinskega odbora SZDL Ivan
Kovač poudaril, da od ljudi ni mo-
goče zahtevati na delovnem mestu
fizičnih žrtev, marveč je treba spre-
meniti organizacijo dela in z njo za-
gotoviti večjo proizvodnjo.
Športno igriSCe
Telesno vzgojno društvo Partizan
v Šoštanju je te dni pričelo graditi
v središču Šoštanja v bliž^ini okraj-
nega sodišča igrišče za rokomet, ko-
šiarko in odbojko. To igrišče bosta
uporabljali tudi obe osnovni šoli v
Šoštanju. Večino del bodo opravili
s prostovoljnim delom in s pomoč-
jo šoštanjskih gospodarskih organi-
zacij, zlasti Termoelektrarne in vod-
ne skupnosti. Vodstvo društva raču-
na, da bodo vsa dela zaključena do
praznika dela 1. maja.
Uspešne priprave za
popis prebivalstva
Na popis prebivalstva, ki bo v
vsej državi v času od L—7. aprila,
se tudi v šoštanjski občini skrbno
pripravljajo. Občinska popisna ko-
misija, ki jo vodi podpredsednik
občinskega ljudskega odbora je že
razdelila območje občine na popis-
ne okoliše, določila občinske inštruk-
torje in 80 popisovalcev, ki bodo
opravljali popis. Za te popisovalce
sedaj pnipravljajo tudi ves potreben
.material, ki ga bodo pri popisu po-
trebovali.
Tudi numeracija naselij, zlasti pa
Velenja se intenzivno urejajo, kar
je predpogoj za uspešno izvedbo te
največje statistične akcije v letoš-
njem letu.
USTANOVLJENI SALESKI
ŠTUDENTSKI KLUB
Nedavno so na ustanovnem obč-
nem zboru ustanovili v Šoštanju
šaleški študentski klub, ki bo pove-
zal redne in izredne slušatelje vo-
sokih in višjih šol zobmččja občine.
Klub bo imel nalogo, da bo se-
znanjal svoje članstvo s problema-
tiko domače občine in jih vključe-
val v družbeno življenj^ svojega
kraja. Pri tem so bild doseženi že
prvi uspehi; predstavnik kluba so-
deluje v delu občinske komisije za
štipendije. V Velenju in Šoštanju
pa je klub organiziral predavanje;
alžirskega študenta Aid si Mohame-i
da, ki študira na ljubljanski Univer-
zi, o boju alž-irskega ljudstva za;
svobodo in o njegovih lastnih doživ-;
Ijajih v tej borbi. Predavanja se je-
udeležilo veliko poslušalcev, zlastij
pa mladine. i
i
Pred gradnjo IV. :
osnovne šole v Celjn
Da so celjske tri osnovne šole že
prenatrpane, je znana stvar. Zatone
preostaja nič drugega kakor graditi
zopet novo šolo. Toda kje? Odkar
se je gradnja stanovanjskih blokov
in hiš preselila z Otoka na Dečkovo
naselje, so odgovorni ljudje prišli
do prepričanja, da spada nova šol-
ska zgradba v ta okoliš. Zanjo sta
bila po petih komisijskih ogledih iz-
brana dva prostora ali lokaciji in si-
cer: prostor sredi Dečkovega nase-
lja ob podaljšku Kersnikove ulice
čez Dečkovo cesto med že zazidanim
naseljem, drugi prostor je nekoliko
više proti Lokrovcu ob koncu Ingra-
dovih provizorijev. Ker računamo
kot mejo novega šolskega okoliša
sedanjo savinjsko železnico, je ta lo-
kacija za učence, starše in učitelje
manj ugodna, ker leži ob robu veli-
kega naselja.
Ker imajo urbanisti-načrtniki za
razvoj mesta Celja globlji in širši
pogled naprej, so seveda navdušeni
za to — obrobno lokacijo šole in
imajo zato vsega upoštevanja vred-
rie razloge.
Prosvetni delavci, gradbeni odbor
in precejšen del staršev pa gledajo
situacijo iz praktičnih razlogov, so
torej za središčno ali bližnjo loka-
cijo. Oba razloga sta utemeljena, ta-
ko urbanistični kakor trenutno živ-
ljenjsko fn praktično, torej šolo v
center naselja!
Ker bodo v to šolo vključeni tudi
oddaljeni kraji Ostrožno, Lopata,
Lokrovec in drugi, bo merodajno tu-
di njihovo mnenje. V tolažbo naj
omenimo, da bo v bližnji prihodnosti
potrebna še ena šolska zgradba, kar
je pa sedaj še neizvedljivo.      -nik
Pred odgovornimi nalogami
Politični aktiv šoštanjske občine
se je te dni zbral na seji in razprav-
ljal o predlogu petletnega perspek-
tivnega načrta šoštanjske občine,
družbenega plana in proračuna za
leto 1961 ter o novi gospodarski po-
litiki.
Po poročilu, ki ga je podal pred-
sednik občinskega odbora SZDL
Zevart, je bila dokaj razgi'bana raz-
prava. Ponovno so nanizali potrebe
v šolstvu in zdravstvu ter govorili
o ureditvi komunalnih objektov in
elektrifikaciji slehernega zaselka v
tej občini. Ce bi hoteli vse to še le-
tos izvršiti, bi morali imeti najmanj
milijardo dinarjev. Toda v občin-
skem proračunu ni niti desetine te-
ga. Pozdraviti je treba sklep voliv-
cev v Saleku pri Velenju, ki so
uvedli krajevni samoprispevek, da
bi tako lahko rešili najnujnejše ko-
munalne probleme. Prav tako je
hvalevreden primer Cirkovc, kjer so
sklenili, da bodo s prostovoljnim de-
lom skopali 700 metrov dolg jarek
za vodovod. Vseh problemov, ki so
potrebni rešitve, tudi z dobro voljo
ne bo mogoče rešiti. Prav je, da po-
vemo, da bodo že letos pričeli gra-
diti v Velenju energo-kemo kombi-
nat, ki bo terjal dragocena sredstva.
Do leta 1965 bo vanj investiranih
30 milijard dinarjev. Polovico teh
sredstev bodo dale neposredno zain-
teresirana podjetja' sama. Nedvomno
bodo to velike žrtve. Toda vsak vlo-
ženi dinar se bo že v naslednjih pe-
tih letih temeljito obrestoval. To bo-
do čutili tudi prebivalci šoštanjske
občine sami. Razumljive^ je, da bo-
do vsi napori pretežhb posvečeni te-
mu vprašanju.
V razpravi je sodeloval tudi se-
kretar okrajnega komiteja ZKJ tov.
Franc Simonič, ki je osvetlil vse na-
loge, ki čakajo občane in pokazal
na svetlo perspektivo šoštanjske ob-
čine.
Razpravljali so tudi o novem go-
spodarskem sistemu in sklenili, da
bodo preko DU Velenje organizirali
v vseh gospodarskih organizacijah
seminarje o novem gospodarskem
sistemu, da bi tako temeljito sezna-
nili z njim vse proizvajalce in
upravljavce. PredFagali so tudi, naj
bi bilo v bodoče več zborov voliv-
cev, na katere bi prebivalce sproti
seznanjali z vsemi nalogami.
Vo-
Ali naj Planika razpade?
Menda ni seje upravnega odbora
zdravilišča za TBC v Topolšici, na
kateri ne bi govorili o nadaljnji
gradnji bolniškega oddelka Planika.
Oddelek so pričeli graditi 1950. le-
ta, sedem let kasneje je posebna ko-
misija ocenila njegovo vrednost na
138 milijonov dinarjev. Za dokonč-
no izgradnjo pa bi bilo potrebno še
180 milijonov dinarjev. Toda grad-
nja je že več let na mrtvi točki. In
to kljub potrebi po moderno ureje-
nem oddelku, v katerem bi lahko
končno tudi združili vse operativne
prostore, ki so zdaj raztreseni. Lani
je objekt pregledala okrajna komi-
sija. Toda z decentralizacijo je tudi
to zdravilišče postalo občinska usta-
nova.
Ne sprašujejo se zaman zelo za-
skrbljeno, kje vzeti sredstva za do-
graditev, kajti v nasprotnem prime-
ru bodo vložena sredstva propadla.
Povejmo še to, da je lani zdravili-
šče samo investiralo dva milijona,
prejšnja leta pa 15 milijonov. Ker
so vsi ostali prostori zdravilišča ze-
lo stari — za-primerjavo naj nave-
dem oddelek Zoro s 46 bolniškimi
posteljami, ki ima le dve kopalnici!
— je veliko vzdrževalnih del, ki
bremenijo ustanovo. Zato ni čudno,
če si tu vsi od uprave do zadnjega
člana kolektiva želijo, da bi tudi od-
delek Planika zaživel. V nasprot-
nem primeru bo imela komisija za
ugotavljanje okvar v nedograjenem
oddelku vedno več dela in škoda bo
rasla v milijone.
Vsi pomisleki, ali naj bi oddelek
dogradili turizmu ali čemu druge-
mu na ljubo, so odveč. 2e način do-
sedanje gradnje terja, da bi odde-
lek v prihodnosti služil svojemu na-
menu.
Zdravilišču samemu ne bo uspelo
rešiti tega vprašanja, prav tako ver>-
jetno tudi ne občini. -Vo-
MLADI TALENTI PRED
JAVNOSTJO
V znamenju jugoslovanskih pio-
nirskih iger prireja Koncertna po-
slovalnica v nedeljo, 26. marca ob
10. uri v Narodnem domu revijo ta-
lentov glasbenih šol celjskega okra-
ja. Vstop bo odprt tudi za javnost,
ki bo lahko presodila izvežbanost in
umetniško kvaliteto mladine glasbe-
nih šol Celja, Slovenskih Konjic in
Šoštanja. _.
Rimske izkopanine
Pred dnevi je bil v Šempetru raz-
širjeni  sestanek  turističnega  dru-
štva, na katerem so obravnavali
vprašanje ureditve okolja rimskih
izkopanin.
S tem v zvezi so po obrazložitvi
idejnega osnutka ing. arch. Jarosla-
va Cernigoja sprejeli nekatere kon-
kretne zaključke.
Društvo naj bi se zavzelo za to.
da bi čimprej uredili okolje izkopa-
nin v skladu z načrti Zavoda za
spomeniško varstvo LRS; šele, če
bi se pokazalo, da se bo ureditev ča-
sovno zavlekla, bi prišli v poštev
nujno potrebni provizoriji. Nadalje
bi bilo treba v Šempetru izdelati ur-
banistični načrt, ki bi upošteval iz-
kopanine; razširiti turistično propa-
,gando in pričeti z zbiranjem finanč-
nih sredstev za dokončno ureditev
in dopolnitev izkopanin v smislu ar-
heološkega investicijskega progra-
ma; postaviti na mesto okusno ta-
belo, ki bi prikazovala obiskoval-
rem celotno rekonstrukcijo z ure-
jenim okoljem. Ena izmed važnih >
nalog šempeterskega turističnega
društva bo tudi čimprejšnja zgra-
ditev pločnika za pešce na odseku
železniške postaje v Dobrteši vasi
do Šempetra. ,
Novi trgovski
lokali
V ŠOŠTANJU
Pred dnevi je trgovsko podjetje
Paka iz Smartnega ob Paki odprlo
novo sodobno opremljeno trgovino
z električnimi in drugimi tehničnimi
izdelki za gospodinjstvo, kolesi, ši-
valnimi stroji in gradbenim materia-
lom. Nova trgovina je na trgu Svo-
bode v Šoštanju in predstavlja za
Šoštanj precejšnjo pridobitev.
V novi poslovni stanovanjski
stavbi, ki jo je zgradila Termoelek-
trarna Šoštanj, pa pospešeno ureju-
jejo lokale Za novo prodajalno me-
sa in delikatesno trgovino ter trgo-
vino s sadjem in zelenjavo, ki bodo
v kratkem začele poslovati.
Jezero v Braslovčah
Pred kratkim so ustanovili v Bra-
slovčah Turistično in olepševalno
društvo, ki si je nadelo kaj velike
naloge. Braslovče nimajo industri-
je, prevladuje le kmetijstvo. Zaradi
tega so Braslovčani sprevideli, da
morajo preusmeriti svojo dejavnost
na ■'.urizem, kajti lepa okolica nudi
za to edinstvene možnosti.
Poleg drugih nalog, kakor olepšava
trga samega, preskrba prenočišč itd
hoče turistično društvo obnoviti in
modernizirati jezero v dolini sever-
no od trga, do koder je komaj 10
minut hoda.
V tej, tako imenovani Plaskanovi
dolinici, se nahaja pregrada še iz
časa celjskih grofov, ki so obdali
svoj grad Zovnek (sedaj razvalina)
z manjšimi in večjimi jezerci, kjer
so po vsej verjetnosti gojili ribe ozi-
roma so služila kot obrambno sred-
stvo proti turškim vpadom.
Tu namerava sedaj Turistično
društvo obnoviti jezero, ki naj bi
služilo za oddih našemu delovnemu
človeku v prostem času. Tu bo mož-
no uživati mir v prekrasni okolici,
kajti jezero obdajajo lepi smrekovi
gozdovi, v ozadju pa se dviga lepo
Dobrovlje ob katerega vznožju iz-
vira potok Trebnik, ki bo napajal je-
zero. Ob izviru tega potoka pa so
možnosti za taborjenje, za razne
športne igre ter prostor za parkira-
nje avtomobilov. Tam namerava
TVD Partizan zgraditi tudi novo
smuško skakalnico, ker je že sam te-
ren za to zelo pripraven. Seveda bo
ta kot, ki je eden izmed najlepših v
Savinjski dolini, prav zaživel šele
takrat, ko bo mimo jezera zgrajena
avtomobilska cesta, ki bo spojena s
pred kratkim zgrajeno ' Partizansko
cesto na Dobrovlje.
R. M.
Aluminij in bukev pečeta
Nekoč so v oštariji vriskali pi-
jančki. Morda so se celo stepli za-
radi hude krvi. Toda to je bilo že
davno. Stari, rjavkasti zidovi so še
tisti in kamenite stopnice morda tu-
di. Danes je to še upravno poslopje
štiriletnega podjetja. Da, še: »Al-
pos« namreč naglo raste in stara hi-
šica mu je postala pretesna. Jutri
je že ne bo več. Nova obleka je že
tu: sodobno, svetlo poslopje, kjer se
bodo vsak čas naselili ljudje, ki so
pred štirimi leti rojevali alposovo
podjetje. Takrat še niso slutili, kaj
bodo napravili iz hirajoče delavnice
kmetijskih strojev. Da, bilo je ne-
koč: pred štirimi leti ...
Povedal bi ra3 samo nekaj o lju-
deh, ki si ustvarjajo novi dom. Za-
enkrat jih je tri sto. Raztreseni so
po vsem Šentjurju na sedmih raz-
ličnih obratih. To ni prijetno, ker po-
(Iražuje proizvodnjo in hromi enot-
nost. Zdaj so že razrili kot krti oz-
ko dolino med progo in cesto, kjer
bodo do jeseni postavili novo veliko
halo. To bo omogočilo združitev
obratov na enem mestu. Pravijo, da
bodo kmalu zaposlili 500 ljudi. Tudi
žene bodo lahko delale v oblikoval-
rnci, kakih sto jih bo. Samo da ure-
dijo še potrebne sanitarne naprave.
pa bo. Preko 90. mladih ljudi je v
podjetju. Morda je tudi razdroblje-
nost obratov kriva, da ne zaživijo
polnejše družabno življenje? Mla-
dinska organizacija? Ni je bilo opa-
ziti. Drugače pa: družabno življenje
že klije. Rastočnikov osemindvajset-
članski moški pevski zbor krepko
zaori svoje pesmi. Sicer pa ne uteg-
nejo dosti, ker ...
Verjemite, da so se mu svetlikale
oči prav srečno, ko me je vodil sko-
zi prostore podjetja, ki še niti do-
gra'eni niso. »Vidite, tu bo komer-
cialni oddelek, tu bo sprejemnica, tu
pisarna, tu prostori za tehnike,« je
živo pripovedoval direktor Franc
Zore, kot bi v nedograjenih prosto-
rih že delali ljudje. »Tu so zemelj-
ska dela že končana: do jeseni bo
tudi hala. Vidite, tu so omarice za
delavce. Vsak ima svojo. Tu pa je
kuhinja: vsak dan dobivajo topel
obrok za malico. Pravijo, da je
okusno. Rad sem mu verjel, ko mi
je prijetno zaščegetalo v nosu. »Bo-
ste videli: to vse še moramo izpo-
polniti. Najprej so investicije za po-
večanje proizvodnje. Prav gotovo jo
bomo v prihodnjih petih letih pove-_
čali stoodstotno, če bomo zaposlili"
več delovne sile in izboljšali še teh-
nološki proces. Trg? Bolje, da ne
vprašate! Zaenkrat željam ne more-
mo povsem ustreči. Dogovarjamo se
tudi z zunanjim trgom: z Nemčijo
Avstrijo in Srednjim Vzhodom.«
»Pa da ne boste mislili: vse tudi
ni najbolj rožnato. 40 odstotkov n^-
ših delavcev in skoraj vse upravno
osebje se vozi na delo. Zdaj gradi-
mo, toda misliti moramo na stano-
vanja. Drugo obdobje investicij bo
namenjeno stanovanjskemu fondu.«
Da, v lepem okolju se poraja mlado
podjetje, kateremu pa dajejo ž"vljp-
nje le prizadevni ljudje. Skrb za
ljudi, stanovanja in hrana, to je
osnova tudi v proizvodnji in tega
se dobro zavedajo v mladem pod-
jetju. »Zelja imamo veliko,« je na-
daljeval tovariš Zore. »Radi bi do-
polnili proizvodnjo za gradbeni ma-
terial: okna, okviri. Radi bi izpopol-
nili tehniko površinske zaščite, eluk-
sažo, za kar bomo vsaj v začetku
potrebovali dobre strokovnjake...
Radi bi...« To je govoril človek, ki
sprf^ml'a pod'etie od dne, ko se je
rodilo. Rad verjamem, da ima še ve-
liko načrtov in veliko želja, ki pa
jih bo lahko uresničeval le takrat,
če bo veliki delovni kolektiv enoten
in se bo zavedal svoje skupne od-
govornosti. Enaindvajsetčlanski de-
lavski svet, ki mu predseduje Ivan
Cadej, krepko drži vajeti samo-
upravljanja v rokah. Seje nikoli ni-
so mrtve. »Brez skrbi! Naši ljudje
dobro poznajo problematiko podjet-
ja, zato tudi na sejah ne molče niti
ne_^ kimajo, temveč govore, predla-
gajo in zahtevajo. Direktor in sekre-
tar morata največkrat samo poslu-
šati in celo lepo prikimati,« se je za-
smejal nekdo. Sekretar podjetja Jo-
•že Gojtan pa je dodal še besedo o
izpopolnjevanju:
»Dosegli smo, da je naš center
za izobraževanje dosegel to, da je
večina delavcev pridobila manjka-
jočo izobrazbo, ki je za delovno me-
sto potrebna. Delavska univerza
šentjurske občine je z velikim priza-
devanjem pomagala, posebno še pri
seminarju, ki so ga obiskovali vsi
člani sveta, da so se seznanili s sa-
moupravljanjem. Res pa je težke
razvijati širše družabno življenje v
podjetju. K nam se vozijo delavci
iz šentjurske okolice, Ponikve, Dra-
melj, Šmarja in celo iz Obsotelja
Ko bomo dogradili podjetje in poz-
neje še stanovanja ...« Da, vsi mi-
slijo na jutri. Aluminij in bukev se
združujeta in tako pečeta za vse
tam okrog lepši kolač kruha' Po-
vprečna nagrada je zdaj 22.200 din.
Od norm in akordov so prešli na
nagrajevanje po enoti proizvoda
Tudi to je novost, v katero se še
niso vživeli. Poglavitno pa Je, da
ljudje zaupajo svojemu podjetju, da
verujejo v njegovo prihodnost: to
pa v »Alposu« delajo, zato tudi
zmagujejo in vedo, da bo jutri vse
lepše ... Sotelski
IZ ŽIVLJENJ NA VASI
Pred volitvami zadružnili svetov j
ZADRUŽNE ORGANIZACIJE SE NAHAJAJO V PRIPRAVAH
ZA VOLITVE NOVIH ZADRUŽNIH SVETOV. TA AKCIJA, ČE-
PRAV NA VIDEZ MORDA NE ZVENI TAKO, BO ZELO PO-
MEMBNA. PO REORGANIZACIJI ZADRUŽNIŠTVA SO DOBILI
ORGANI UPRAVLJANJA V ZADRUGAH ŠE POMEMBNEJŠO
VLOGO, SPREMENILA PA SE JE TUDI KVALITETNA VLOGA
IN OBLIKE UPRAVLJANJA. GRE NAMREČ ZA PRIBLIŽEVA-
NJE ORGANOV UPRAVLJANJA NEPOSREDNIM PROIZVAJAL-
CEM IN DELAVCEM V KMETIJSTVU. TO PA BODO ZADRUGE
DOSEGLE Z USTANAVLJANJEM IN IZBIRANJEM NAJBOLJ-
ŠIH LJUDI V ORGANE POSAMEZNIH PODROCiJ, KJER BODO
VOLILI ORGANE PROIZVODNIH OKOLIŠEV.
Zlasti v zadnjih dneh se je živ-
ljenje na vasi močno razgibalo.
Nepričakovano lepo vreme je po-
vzročilo naglico na poljih, hkrati
pa zadružniki že živo razpravljajo
o volitvah v nove organe samo-
upravljanja. Prvo kar hočejo do-
seči je, da bodo za člane zadruž-
nih svetov, upravnih odborov in
v organe poslovnih okolišev iz-
brali najboljše in najbolj razgle-
dane ljudi. V večini zadrug so o
tem vprašanju že razpravljali in
sodijo, da bo v tej akciji koristno
tesno sodelovanje zadrug in za-
družnikov s političnimi organiza-
cijami. Saj je gotovo, da bo uspeš-
no delo novih gospodarsko in te-
ritorialno večjih zadrug predvsem
odvisno od uspešnega in poglob-
ljenega dela samoupravnih orga-
nov zadrug.
Drugo pomembno vprašanje, o
katerem živo razpravljajo, je od-
nos med voljenimi zadružniki in
delavci oziroma člani kolektiva
zadruge. Sodijo namreč, da bo pri
teh  volitvah  potrebno  posvetiti
posebno pozornost temu proble-
mu. Zadružni sveti bodo morali
biti zrcalo moči in razvoja novih
zadrug.
Kot tretji pomemben činitelj v
razpravah je bila poudarjena po-
treba po vključevanju v zadružne
svete čimveč mladih ljudi in žena.
Ta naloga bo silno pereča, saj je
bilo število mladih ljudi in žena
v zadružnih svetih premajhno.
V središčih kmetijskih zadrug,
a tudi v proizvodnih okoliših so
v preteklih dneh o teh problemih
živo razpravljali. Tako prevladuje
mnenje, da bi centralni zadružni
sveti zadrug ne bili preštevilni.
Močno poudarjeni pa bodo morali
biti sveti poslovnih okolišev, ki
bodo na svojem območju dobivali
vse več pristojnosti in tudi nalog.
Ker je izvršni svet Ljudske
skupščine LRS tudi že določil rok,
do katerega moraljo ibiti oprav-
ljene volitve v zadružne svete
(30. april), gredo politične pripra-
ve za volitve h koncu. Posebej je
potrebno pohvaliti letošnje tesno
sodelovanje političnih organizacij
z zadrugami v tej akciji, živahno
zanimanje zadružnikov za sode-
lovanje vaških krajevnih odbo-
rov. Istočasno je tudi Okrajni od-
bor socialistične zveze za celjski
okraj imenoval posebno komisijo,
ki bo sodelovala pri neposrednih
pripravah za volitve zadružnih
svetov in drugih samoupravnih
organov kmetijskih zadrug.
Drobtine iz življenja
šmarskili sindikatov
Te dni so po vseh sindikaloih
podružnicah šmairske oihčine pate-
.kali občni zibori. Na ŠmarSkem
sicer m mnogo podjetij, pokra-
jina je prvenstveno kmetijsika,
vendar nekatera drobna podjicjtja
in obrtniške delaivrnice počasi že
pretraščaijo v večje dbrate. Takih
bi morailo biti vedno več. Verjet-
no bodo nasitajali prav v obsotel-
s/ki proigi ter itako prispevali k
preobraževaniju šmarskega gospo-
darstva. Na Šmarskem je da/nes
še obilo nasprotij, ki se prav talko
poznajo v sindikalnem življenju,
ki liišče vedno nove oblike in se
vedno močneje zakoreninja v
družbenem življenju mlade šmar-
ske industrije, družbene kmetijske
proizvodnje .in ostalem. Tokrat
nameravam prilkazaiti le nelkaj zna-
čilnositi s posvetovanja občinskega
sindilkalnega sveta, kjer so kritič-
no ocenjevali delo posameznih
Siindikatov, ki je vsekakor pestro
in raznioliko, kakor so pesitri po-
goji v katerih posamezni sindikati
delujejo.
Tovairiš HJinko Drnovšek je vo-
dil isejo. On ima že dolgoletne iz-
kušnje iz življenja šmarskih sin-
dikatov. Pozna prav dobro vse in
hitro ve, kje škriplje. Posamezni
člani občin^ega sindikalnega isve-
ta so oblikovali skoraj vse po-
družnice. V »Oblačilih« se zbora
menda nobeden ni udeležil, pa so
bili takoj hudi, morda upravičeno.
Tudi s prosvetnimi delavci trenut-
no oboinsiki sindikaln;! svet ni imel
najitesnejših stikov, zaito so imie-
nov^ali peitčlansko ikomisijo za pro-
sveto, ki bo povezovala rogaško,
šmarsko, obsotelsfco in ikozjansko
&indi'kalno podružnico prosvetmih
delavcev. Taiko se krepijo stiiki in
bo delo prav gotovo enotnejše in
uspešnejše.
»Vloga siindikatov je zelo po-
membna. Ponekod se tega niti ne
zavedajo dovolj. Sindikat naj bo
tisti, ki bo stobel predvsem za
človeka v podjetju, se potegoval
za njegove pravice, a tudi vzgajal
ljudi, da bodo poznali svoje dolž-
nosti hi pravice, da bodo s'odielo-
vali kot polnovredni člani ko-
lektiva,« je poudajril predsedmik
Drnovišek.
PREMALO JIH JE
Družbeno in družabno življenje
se naglo razvija tudi na Šmar-
skem. Videti je, da bodo že letos
uredili pri 19 krajevnih organiza-
cijah SZDL prostore za družabno
življenje, kjer bodo našle zatočišče
tudi ostale družbene organizacije
in društva: posebno še mladinska
organizacija in prosvetna društva.
Marsikje obžalujejo, da niso takoj
po vojni, ko so bili ugodni pogoji,
gradili zadružnih domov. Teh je
na Šmarskem vsekakor premalo,
saj jih lahko preštejemo na prste
ene roke. Prav gotovo je med naj-
lepšimi zadružni dom v Bistrici
ob Sotli (na sliki), kjer se razvija
vso družabno življenje tega čed-
nega obsoteljskega kraja.
DVAKRAT
PRED ROKOM
Letošnja pomlad je pohitela,
pravzaprav njena predhodnica.
Zime ]e bilo naenkrat konec.
Daleč pred rokom. Ljudje so se
že navadili na izredno toplo
sonce in sončne dneve. Mnogi
so že spravili suknjiče, otro-
ci so svoja igrišča prestavili na
trate, sadjarji so imeli ugodno
vreme za škropljenje, pa tudi
kmetijski stroji so že načeli
zemljo. Vreme je bilo ugodno
tudi za setev in oni, ki so po-
hiteli, ga niso zamudili.
Toda tako, kot je pred rokom
končala zima, ne meneč se za
koledar, je tudi zgodnja pomlad
preteklo nedeljo na mah prene-
hala. Koledar in koledarska
razdelitev leta je pač opozorila
ljudi, da je vreme še vselej mu-
hasto. Zato tudi ni čudno, da
je bila pretekla nedelja tako
neprijazen dan. Kajti vsi, ki so
zaradi česar koli čakali lepe
nedelje, je niso mogli izrabiti.
Ni je bilo. Vreme nam jo je za-
godlo prav pred »uradnim« za-
četkom pomladi.
Južni sneg pa je v višjih kra-
jih naredil na drevju tudi ne-\
kaj škode. Oprijemal se je vej
in jih lomil. Sodijo pa, da se
bo že v naslednjih dneh vre-
me znova izboljšalo.
VRTIČKI IN VRTIČKARjI        Posebne skupine
Samo za neikaj dni je slabo ivre-
prekinilo pridne roke vrtičkarjev,
ki so po vsem okraju, okoli vseh
industrijiskih središč začeli ureje-
vati svoje grede. Grede res, toda
oni ne sadijo nož, temveč zelenja-
vo, kaijti družinski proračun se po
zatrdilih gojspodinj ibiistveno
zmanjša, pa čeprav je le gredica
in ne polje. Razen tega pa s svo-
jega vrtička jemlješ lahko, kaidar
hočeš — brez ozira na tržne pri-
like iin neprilike. Niekaj pa ne
smemo piozabiti dodati. Vrtički so
res 'okoli vseh večjih lindustrijisikih
krajev, razen o^kdli Veilenja. Tam
je mesto in okolje iapapolnijeno z
zelenimi tratami in cvetličnimi
gredami.
Čeprav vrtičkarji svoje vrtove
navadnio urejujejo in obdelujejo
predvsem zaradi koristi, ki jim jo
prinaša vrt, so ti vrtički posebno
lepo   obdelani   in   pripravljeni.
Gredice so urejene, poti ravne —
mnogim, zlasti iupokojencem pa je
vrtiček tudi zabava. In še posebna
vrsta Icterije. — Kako bo obro-
dilo, ali sem pravilno gnojil, mior-
da le ne preveč, ali bo dovolj vla-
ge in podobno?
Posebno hudo je bilo vrtičkar-
jem v nedeljo. Kako bo vplival
sneg lin mraz na posevke. Pripom-
nimo, te skrbi so imeli samo prid-
ni — oni, ki so vrtičke že uredili
in »njivico« že zasejati. No, stro-
kovnjaki so jih kmalu potolažili.
Mokrota bo vrtičkom samo kori-
stila, ker je bila zemlja že suha.
Torej brez skrbi, seveda zaenkrat.
Pred dnevi je imel Svet za kme-
tijstvo in gozdarstvo celjske ob-
čine redno sejo, na kateri sio ob-
ravnavali pereča vprašanja gojit-
venega načrta gozdarstva, sečnega
plana in krčenja gozdov na rela-
tivnih gozdnih tleh na območju
celjiske občine. Pri tem so 'Obrav-
navali tudi potrebo, da si 'zadruge
usposobijo posebne sikuipine, ki bo-
do sposobne izvajati sečna naro-
čila kmetovalcev. Zato so si za-
druge morale nabaviti vsaij naj-
osnovnejša proizvodna sredstva.
Sodijo namreč, da sicer zadruge
ne bodo mogle uBipešno posegati
na ipodročje sečnje.
Za napredek turizma v žalski občini
v žalski občini sodijo, da bo v
naslednjem obdobju (potrebno po-
svetiti posejano pozornost razvoju
krajev, Ici so sd že deloma prido-
bili sloves kot turistični kraji.
Sem sodi predvsem Prebold, a tu-
di ostalih krajev ne kaže v tem
pogledu zanemarjati. Tako sodijo,
da bo potrebno izkoristiti in ob-
noviti obstoječe gostinske obrate.
Razen tega se tudi olepševalna
društva v žalski občini trudijo, da
bi kraje kar najlepše in prikup-^
neje uredili. V ta namen in za raz-
voj .turizma bodo ■ (tudi iporalbil:
sredstva, s katerimi razpolagajo.
Pričakujejo tudi večji priliv go-
stov, gostinci pa pričakujejo za
okoli 10 odstotkov večji promet.
Ze pred sezono .pa so gostinci raz-
pravljali o potrebi po krepitvi in|
urejanju solidnejše postrežbe t&v
o ureditvi gostinskih sob. Zato so-
dijo, da bodo letos morali preure-
diti nekatera gostišča.
Ob 24-letnici velike stavke
tekstilnih delavcev v Preboldu
»MOLOHOVI« TLACANI SO SE UPRLI...
Prekletstvo za kralja — ščit je bogataša,
ki nič ga ne gane siroščina naša,
ki zadnje hožjake iz nas še izžme
in še veli streljati v nas kakor pse.
Mi tkemo, mi tkemo.       (Heinrich Heine — Tkalci)
Ko je romantik in revolucionar,
pesnik Heinrich Heine leta 1843
v Parizu napisal svojo slovito
pesnitev »Tkalci«, je v nekda-
njem Sent Pavlu pod graščino
mogočnih Augsbergov zrasla Uli-
chova predilnica — najstarejša
tekstilna tovarna na Balkanu.
Mali kmetje, kočarji in hlapci so
jeli stopati v vrste delavske ar-
made, ki je štiri leta pozneje v
Marksovem komunističnem ma-
nifestu dobila svoje bojno geslo.
Prebold je od tistih dni bil zve-
sta priča boja delovnega človeka,
doživljal je razkroj fevdalizma in
krepitev kapitalističnega gospo-
stva, kar je rojak pisatelj Janko
Kač tako živo opisal v svoji po-
vesti »Moloh«.
Do prve svetovne vojne je ob
rečici Eolski bila samo predilnica,
po njej je bila dozidana še tkal-
nica, leta 1934 pa je češki kapi-
tal zgradil tu še aplemenilnico. V
desetletjih razširjena tovarna je
zaposlovala vedno več ljudi in
proti svoji volji ustvarjala močno
delavsko trdnjavo na robu zelene
Savinjske doline, od koder so se
širile napredne ideje po vsej celj-
ski kotlini. Ze leta 1920 je v tem
kraju dobila Komunistična parti-
ja 20 glasov. Svojemu vrhu pa se
revolucionarno razpoloženje pre-
boldskih tekstilcev približa z za-
četkom delovanja Slandrovih. Le-
ta 1932 nastane v tovarni partij-
ska celica, ki pa se je z leti raz-
vila v krajevni komite z več ce-
licami na tem področju.
V času, ko se je med vsemi slo-
venskimi tekstilci začel punt, so
bili preboldski tekstilci organizi-
rani v URS-ovih sindikatih. Ljud-
ski fronti, »Vzajemnosti« in Dru-
šitvu kmečkih fantov in deklet.
Ne samo tovarniški delavci, vsa
okolica je bila prežeta z napred-
nimi idejami, zato lastnikom to-
varne ni bilo lahko z njimi. Mi-
mogrede povedano, v času tek-
stilne stavke so bili preboldski
delavci bolje plačani od onih v
Kranju in Mariboru. To pa prav
gotova ne zaradi »ljubezni do de-
lavskega razreda«, prej iz strahu
pred njihovo enotnostjo.
»Molohovi« tlačanLso bili vse
preveč zavedni, da jLh ni moglo
ohladiti niti pogosto obiskovanje
orožnikov, ki so prihajali po naj-
bolj revolucionarne tovariše ter
jih pošiljali v taborišče Ivanjica
v Srbijo.
Ko so v Kranju in Mariboru
že stavkali, je tudi v Preboldu
bilo vse pripravljeno. Zlasti ople-
menilnica, v lasti čeških kapita-
listov, je bila na žerjavici. Do-
godek s poskusom odvoza goto-
vega blaga je bil sprožilec, ki je
sprožil stavko tudi v Preboldu.
Nekaj dni po tistem, ko so Koss-
monosovi delavci že stavkali, je
stavkovni val zajel tudi delavce
v predilnici in tkalnici. Stavkov-
ni odbor je vodil bitko za kolek-
tivno pogodbo, jo tudi izvojeval,
kar pa seveda ni bUo toliko v
prid delavskih prejemkov, koli-
kor v vzip>odbudo njihove zavesti.
Ta zavest se je z vso močjo po-
kazala leta 1941, ko je ravno ta
predel postal zibelka prve sa-
vinjske čete, ko je tovarna dala
njene prve borce, pa tudi žrtve.
Prebold je le nekoliko večja vas,
pa je žrtvoval 174 ljudi, med te-
mi nad 70 delavcev iz tovarne,
kar pomeni vsakega desetega iz
vrst tega napredno usmerjenega
. kolektiva.
Po zmagovitem zaključku 170
let trajajočih bojev je Tekstilna
tovarna Prebold stopila v novo
obdobje. Septembra 1950. leta je
kolektiv prevzel gospodarjenje v
svoje roke in od takrat ves čas
dobro gospodaril. Pred leti so si
nabavili elektro-foto pantogra-
vurno napravo. Zgradili so
upravno stavbo, razširili obrate.
Vsa okoHca ie s tovarno vred na-
predovala. Prebold je s svojim
bazenom in weekend hišicami
priljubljen turistični krai. Da ce-
lo kmetijstvu so pomagali na no-
ge, saj ie njihova bivša ekonomi-
ja središče naprednega kmetij- ,
stva. Cisti proletarci preraščajo'
plast polproletarcev. to pa terja
nova .stanovanja in objekte druž-
benega standarda.
Kolektiv preboldske tekstilne
tovarne se lahko ponaša, da je
najstarejši tekstilni kolektiv na
Balkanu. Ta ponds pa ne poikrije
številnih skrbi, kaj/ti tovarna je
mimo novih oddelkov zaires za-
starela. Zato se kolektiv z vso
vnemo posveča rekonstrukciji
podjetja. V gradnji je nova ple-
tilnica. Od prve faze, ki predvi-
deva 5.000 vreten je 2000 vraten
že v obratu. V dokončni fazi re-
konstrukcije naj bi tovarna imela
20.000 vreten v oddelku predilnice
novo kotlarno in popolnoma ob-
novljenio   cplemenilinioo.   Takrat
bo tudi tkalnica svojo proizvodno
zmogljiivost dvignila za 20 Oidstot-
kov. V ta namen deloma že za-
ključujejo regulacijska dela poto-
ka Boljska, da bi izšuliii teren za
nove tovarniške objekte.
Delavs'ko upravljanje se je v
kolektivu močno za)kc'reninilo.
Kako je ta kolektiv treba v tem
oziru ceniti, idokazuje dejstvo, da
so preboldsiki te'kstiici uvedli de-
lavske svete po obratih v času, 'ko
so po drugod šele ugibali, če je to
dobra ali slaba zadeva. Vprašanje
družbene prebrane je pri njih že
zdavnaj rešeno, v kulturnem živ-
ljenju pa slovi PreboOid v vsem
Okraju. Skraitka Prebold je zelo
rad v ospredju:
Prva tekstilna tovarna, prve
pairtizaniske enote na Š.tajerskem,
prvi bazen na vasi, prva vašika
knjižnica in čitalnica in najno-
vejše — prva vaiška samoposttrež-
na trgovina ...
Kadar slišite za Prebold, pa naj
gre tudi za zadrugo, nehote po-
mislite vedno na preboldske tek-
stilce, močan kolektiv na robu do-
line zelenega zlata, na ljudi, kate-
rih ideje so bile vselej napredne.
Po 170 letih, od takrat, ko so
grajske gospodične prezirljivo gle-
dale v raševino odete hlapce hi-
teti v »smrdljivo« tovarno, vedo
za Prebold v daljmji Durmi, v de-
želah Daljnega in Bližnjega vzho-
da.
»Molohovi« tlačani so postali
svoj gospodar ...
J. K.
KULTURA IM PROSVETA
Kdor dela, naj ima
PROSVETNI
DELAVCI
O NAGRAJEVANJU
PO UCINKU
Družbeni razvoj je tako nagel, da
večkrat zadihani omagujemo, ven-
dar gremo samo naprej. Ljudje de-
lajo in niso več zadovoljni z mezd-
nim nagrajevanjem. Vsak naj dobi
toliko, kolikor zasluži. Učinek naj
bo mera za nagrado. Prosvetni de-
lavci so dolgo samo prisluškovali
utripom novega, ki se je naglo uve-
ljavljalo v proizvodnji, toda letos
tudi sami krepko razmišljajo, kako
bodo temeljito spremenili nagraje-
vanje v svojih vrstah. Prosvetni de-
lavec je družbeni delavec, njegovo
delo korenini globoko v celotnem
družbenem življenju in se ne neha
samo za katedrom. Zato je tudi tež-
ko govoriti o nagrajevanju po učin-
ku, temveč moramo govoriti o na-
grajevanju po prizadevanju, po vlo-
ženem trudu in uspehih.
»Zaenkrat je gibljivi del s petimi
odstotki zares majhen, toda po-
membno je, kako bomo zdaj pristo-
pili k nagrajevanju, ker to bo osno-
va tudi potem, ko se bo del pove-
čal«, je poudaril upravitelj L osn
šole v Rogaški Slatini Vlado Birsa.
Ujeli smo ga v pogovoru z uprav-
nikom šmarske delavske univerze
Tonetom Slivnikom, ko sta prav-
kar razpravljala o nagrajevanju.
»Osnovno je vsekakor učiteljevo
delo v šoli. Toda napačno bi bilo
misliti, da je učiteljevo delo v šoli
zaključeno že s tem, če je napisal
lepo pripravo in metodično pravilno
izvajal pouk. Težko je, ker nimamo
še jasnih metod, s katerimi bi ob-
jektivno ocenili učitelja po uspehu.
Učitelj dela v razredu, dodatno po-
učuje, sodeluje pri svobodnih aktiv-
nostih učencev, se strokovno izpo-
polnjuje, aktivno dela v družbenih
organizacijah. Seveda, dela ali pa
tudi no. Prav tu je zelo občutljivo
področje, ki ga bo potrebno vred-
notitj. Menim, da bo poleg komisije,
ki jo naj imenujejo šolski odbori,
najbolj odgovoren učiteljski zbor, a
v njem, razumljivo, šolski upravi-
telj, ki bo moral odločno in pravil-
no pedagoško ocenjevati.«
»Menim, da bi morali upoštevati
tudi tisto delo, ki ga učitelji oprav-
ljajo izven neposrednega dela v šoli
Poglejte, mnogi namreč vlagajo ve-
liko truda za delo pri izobraževanju
odraslih, medtem ko drugi s tem
sploh nimajo opravka. Krivično bi
bilo, če bi tega ne upoštevali. Jasno,
da je težko najti pravilne kriterije.
Obračunavanje po enoti proizvoda
se tu ne more neposredno uvelja-
viti,« je poudaril upravnik DU to-
variš Slivnik. Ponekod so neumestno
izjavljali, da si bodo enostavno ena-
komerno razdelili pet odstotkov; ne-
kje pa so celo dejali, da se za tiste
»ficke« sjjloh ne bodo zmenili. Take
izjave so samo dokaz nezrelosti za
dojemanje družbenih pojavov, ki so
v današnjem razvoju nujni. Prosvet-
ni delavci, upam, bomo to umeli
pravilno urejevati. Vsekakor pa bi
se bilo dobro s prosvetnimi delavci
pred tem še temeljito pomeniti. To
priliko bomo izkoristili tudi na se-
minarju 24. in 25. marca v Rogaški
Slatini. Predsednik prosvetne komi-
sije pri OSS tovariš Ado Marčič bo
ob tej priliki še posebej obravnaval
ta vprašanja in vlogo sindikata
sploh.
Vsekakor bodo veliko vlogo pri
določanju gibljivega dela nagrad
imel šolski odbori Tudi sindikalne
podružnice prosvetnih delavcev ne
smejo držati križem rok. Smarska
podružnica je pred dnevi o tem te-
meljito razpravljala. Ugotovili so.
da je brezpogojno potrebno izobli-
kovati nekakšen kriterij, ki bi bil
osnova za delo ocenjevalnih komisij.
Ta osnova bi morala biti enotna in;
čim bolj objektivna. Predlagali so.j
nekakšen sistem točkovanja. Osred-|
nje delo je vsekakor v razredu in v,^
povezanosti' s starši, za kar bi bilo"*
mogoče doseči 60 točk. Za dodatni
pouk, izdelovanje učnih pripomočkov
bi posameznik lahko dosegel še na-
daljnjih 10 točk, za delovanje pri
svobodnih aktivnostih učencev še 10
pik, za delo v družbenih organiza-
cijah spet 10 pik in za strokovno iz-
polnjevanje. Za izobraževanje od-
raslih ter ostalo še 10 pik. Pravico
do gibljivega dela pa bi dosegel sa-
mo tisti prosvetni delavec, ki bi
zbral nad 80 točk. Seveda, je točko-
vanje samo pripomoček, ki bo nudil
ocenjevalcem določeno oporo.
Upravitelj I. osn. šole v Rogaški Slatini Vlado Birsa v pogovoru z uprav-
Na izletu
v okviru športnega dne je Osnovna šola Mihe Pintarja-Toleda iz
Velenja v počastitev 20. obletnice vstaje priredila partizanski po-
hod. Učenci so krenili iz Pake po poteh XIV. divizije preko Cirkovc
na Graško goro — goro jurišev, in od tod v partizansko vas Ple-
šivec. Tam so izvedli kulturni program, kar prikazuje tudi posnetek
IGOR ozn PRIDE T«
TRETJA
TURNEJA
.„._...SLQ.._....._......
Ze tretjič v letošnji sezoni se je
SLG v Celju napotilo na Dolenjsko.
Od 11. do 13. marca je obiskalo
Sevnico, Brežice Kostanjevico in
Novo mesto. Repertoar: Robinzoni
in dekleti. Dve predstavi na dan.
Povsod lep sprejem in hvaležno ob-
činstvo. Kljub utrudljivemu potova-
nju lepo in nepozabno — zaradi lju-
di, ki imajo radi gledališče, in za-
radi prelepe Dolenjske.
Povsod želja po stalnem abon-
maju, polne dvorane, v Kostanjevici
600 prodanih vstopnic! V bežnih in-
tervalih med počitkom in predsta-
vo ogled brežiškega gradu, katerega
začetki segajo v 12. stoletje. V njem
bogat muzej in baročno poslikana
viteška dvorana, v kateri je po
osvoboditvi pokojni Ivan Levar ne-
pozabno igral Molierovega Tartuf-
fa v tako rekoč naravnem ambientu
V Kostanjevici nas je sprejel to-
variš Lado Sinrekar, predsednik ko-
misije za gostovanja za novomeški
okraj. Kostanjeviška šola, katere
ravnatelj je. je pravcata pinakoteka
modernejših slovenskih smeri, pa ne
zaprta v depoje, marveč kot del
splošnega izobraževalnega pouka
stalno razstavljena po hodnikih in
stopniščih in v gaju pred šolo. Tu
bo v letošnjem poletju tudi medna-
rodni simpozij likovnih umetnikov
Svoja dela, ki jih bodo dokončali na
Krkincm otoku kostanjeViškega tr-
ga, bodo zapustili šoli.
Tovariš Smrekar nas je jlktem na
poti v'-Novo mesto spremljal še v
kartuzijo Pletarje. kjer so med NOB
našli varno zavetje naši partizani
Ob nedavnem obisku Drame SNG
iz Ljubljane so v samostanskem ka-
pitlju igrali »Dvanajst porotnikov«
igro brez žensk, ki jim stroga sa-
mostanska klavzura prepoveduje
vstop. - - Toliko o turneji. Hkrati z
vedno širšim območjem gostovanj
se večajo tudi zahteve od majhnega
ansambla. Kljub težavam in napo-
ru bomo obiskali Dolenjsko še dva-
krat v letošnji sezoni. Maja s »Kor-
czakom in otroci« na Otočec, kjer
bodo velike proslave 20-letnice vsta-
je. J. 2.
Med jugoslovanskimi umetniki, ki
st) se uveljavili v svetovnem meri-
lu, zavzema najvidnejše mesto Ljub-
ljančan Igor Ozim. Violinist, ki so
mu na stežaj odprti vsi koncertni
odri sveta, je star 29 let. Študira!
je glasbo najprej v Ljubljani. Iz-
haja iz razreda profesorja Leona
Pfeiferja. Ko ga je pred več kot de-
setimi leti ob svojem gostovanju v
Ljubljani slišal igrati znameniti an-
gleški violinist in violinski pedagog
Max Rostal, je mladi Igor dobil ta-
koj ponudbo, naj pride v London na
podiplomski študij. Ponudbo je spre-
jel in tako napredoval, da je potisnil
v senco celo svojega učitelja Rostala
\^ zadnjih desetih letih je Igor Ozim
prepotoval domala ves svet. Njego-
vo igro.sta slišali celo Kitajska in
Japonska.
Londonski Times je navdušeno za-
-pisal, da je Igor »igral nežno, občut-
ljivo in poetično«, pariška strokovna
kritika govori o »visokih kvalitetah
tega virtuoza«, v Helsinkih so ga
proglasili za »novo zvezdo na ne-
bu violinske umetnosti«. Dunajsko
časopisje se je razpisalo o zadivlju-
joči interpretaciji Bartokove sonate:
»Mladi jugoslovanski violinist Igor
Ozim poseduje odlične tehnične kva-
litete, ki jih pa ne razvija v srneri
praznih bravur, marveč jih je kot
polnokrvni muzik stavi! v službo či-
ste' glasbene izpovedi.« (Neues
Osterreich). Nič manj laskavo se ni
izrazil kritik v Stockholmu, ko pra-
vi, da je Ozimov koncert »eden naj-
boljših koncertov sezone, če ne naj-
boljši«. Ozim »je največji umetnik
na svojem instrumentu, kar smo jiii
slišali v tej deželi«.
Igor Ozim je nosilec prve medalje
(Carl Flesch Medal) internacional-
ne konkurence v Lonuonu 1. 1951 in
prav tako dobitnik prve meaalje
mednarodnega tekmovanja v Mu-
nichu 1. 1953.
Naš slavni rojak, ki bo edinstve-
no doživetje koncertne sezone, bo
igral v Celju 29. marca.
Igor Ozim
Silva Radcenko:
Nečesa ni bilo
Bilo je z bršljanom
oblakov spleteno nebo,
bilo je sonce v zatonu
in .bil je smeh zvezd
pred nočjo,
nečesa pa ni bilo.
Bila so dekleta
zakritih oči,
da bi skrila ljubezen
pred dnevom
in bili so ljudje
in cvetje in sreča,
nečesa pa ni bilo.
Solz ni bilo.
In njega.
Solz,
ki bi izkričale žalost
z odmevi v vodnjak
prihajajočega večera,
ki bi z zasmehom
sprejele smeh zvezd
pred nočjo,
ki bi jih sonce v zatonu
mehko obrisalo z lic.
In njega ni bilo.
Odšel je pod kdove katero nebo,
odšel brez smehljaja
moje sinje ljubezni,
odšel tistega večera,
ko so se zvezde otožno
smehljale še
pred nočjo.
Ppsvet na Trojanah
Pred dnevi so se na Trojanah se-
stali člani občinskih svetov Svobod
in prosvetnih društev iz Domžal.
2alca in Celja. Pobuda za skupni
sestanek se je. porodila na občin-
skem zboru žalskega občinskega
Sveta, namen pa je bil ta, da bi se
pomenili o problematiki kulturno-
prosvetne dejavnosti, o načinu dela.
o težavah, ki jih to delo poraja, ka-
kor tudi, da bi izmenjali medseboj-
ne izkušnje in drug drugemu posre-
dovali najuspešnejše metode.
V tem smislu so Sveti poročali o
posameznih področjih dela, o dose-
ženih uspehih ter o tem, kako so
vanje pritegnili zlasti mladino. Ta-
ko je domžalski Svet poročal o iz-
redno živahni dejavnosti glasbene
šole, ki ima svoj sedež v Domžalah,
svoje podružnice pa po raznih manj-
ših krajih. Solo. ki razpolaga sko-
raj  z vsemi  instrumenti, obiskuje
nad 400 učencev, med njimi tudi cT-'
cibani.
Razprava je naposled zajela tudi
vprašanja klubov in klubskega živ-
ljenja. Udeleženci posvetovanja so
si bili enotni v tem, da so za uspeš-
no delo in razvoj te nove oblike kul-
turnoprosvetne dejavnosti potrebni
vsaj skromni prostori. Oprema je si-
cer tudi važna, vendar ne bistvena,
zlasti, če so organizatorji kluba do-
volj iznajdljivi in sposobni, da
znajo sestaviti pester program. Tak
program bi moral zajeti pravočasno
poročanje o vseh aktualnih dogod-
kih doma in po svetu, razen tega pa
poskrbeti za primerno in prijetno
kulturno zabavo. V kolikor organi-
zatorjem klubskega življenja to
uspe, prav gotovo tudi občinstva ne
bo težko pridobiti, v nasprotnem
primeru seveda ni pričakovati kakš-
ne posebne udeležbe.
Žalska delavska univerza
Žalska delavska univerza je že
večkrat menjala prostore, pri čemer
pa pravzaprav kakšnih delovnih pro-
storov ni imela in jih še danes ni-
ma. Ker se je torej pred kratkim zo-
pet preselila, mi bržkone zato nihče
vzdolž dolgega trga ni vedel pove-
dati, kje je, če sploh kje je. Ko
sem takole mimogrede na cesti spra-
ševal ljudi, se mi je prav tako mi-
mogrede porodila misel, da bi bilo
nemara pametno natisniti seznam z
imenom Kje je kaj. Vendar pa te-
gale »besedotvorja« ne bi hotel iz-
. koristiti v kakšne humoristične na-
mene in iz dovolj resne problema-
tike narediti kakšno burlesko ali ne-
mara humoresko. Saj, ustanovo sem
potlej našel — po zaslugi informa-
cijske pisarne.
Ustanovo? No, ja. Sobo, ki je si-
cer lepo urejena, ki pa v njej tako
rekoč ves »štab« dela po tako ime-
novanem desk sistemu. Seveda ne
bi bilo treba posebej poudarjati, da
za delavsko univerzo tak sistem ni
najbolj primeren in da bi bilo zato
dosti bolje, če bi ga opustili. To pa
pomeni nove prostore, nov problem
«in novo problematiko.
Ko smo Se takole pogovarjali o
delu, ki ga je delavska univerza že
opravila, ki ga opravlja in ga bo še
opravila, je kajpak prišla na dan
tudi misel, da jo včasih ponekod še
vedno pojmujejo kot nekakšen pri-
vesek, ne pa kot ustanovo, ki so jo
porajale splošne in specifične po-
trebe. Žalska delavska univerza na-
vsezadnje s svojimi prizadevanji in
nekaterimi stvarnimi dosežki prav
gotovo ne potrjuje domneve, da bi
bila tu zavoljo same sebe. Podobno
kakor ostale delavske univerze se
tudi ta ukvarja z organizacijo iz-
obraževalne dejavnosti, to je, s tisto
»panogo«, ki dobiva z vsakim dnem
vse širši in globlji pomen.
Konec aprila bo čez sto slušate-
ljev zaključilo partijske šole, ki jih
je delavska univerza priredila ob so-
delovanju političnih forumov v Pre-
boldu,  Libojah.  Polzeli  in  Žalcu.
Ideološko politično izobraževanje je
zajelo tudi teren in podjetja. Tu po-
tekajo predavanja po programu So-
cialistične zveze in Zveze komuni-
stov in ob njih se delavci seznanja-
jo tako z vprašanji delavskega sa-
moupravljanja in delitve dohodka
kakor z vprašanji kmetijstva, kmeč-
ki ljudje pa prav tako s kmetijstvom
kakor delavskim samoupravljanjem
Ta »kooperacija« v obravnavanju
posameznih aktualnih tem ni samo
koristna, pač pa v enaki meri po-
trebna.
Poleg tega prireja delavska uni-
verza posebna predavanja po mla-
dinskih aktivih, za vodstva mladin-
skih organizacij, za sindikalne or-
ganizacije, krajevne odbore itd. V
teku so družbeno ekonomski tečaji
za vodje ekonomskih enot na Pol-
zeli, seminar za družbene upravljav-
ce, strokovni tečaji za kopače v za-
bukovškem rudniku, seminar za in-
štruktorje praktičnega pouka v Ju-
teksu in keramični industriji v Li-
bojah, nadalje tečaj za višje kvali-
fikacije v kovinski stroki in tečaj za
kvalificirane šoferje.
V okviru splošnega izobraževanja
je žalska delavska univerza ustano-
vila sedem oddelkov za dopolnitev
osnovnošolske izobrazbe ter pet šol
za starše — v Grižah, Orli vasi, Pre-
boldu, Gomilskem in Žalcu, v-okviru
20. obletnice vstaje pa bo pritegnila
v krog svoje dejavnosti posamezne
borce, da bodo po vseh osnovnih šo-
lah žalske občine pripovedovali di-
jakom svoje doživljaje iz partizan-
stva.
Žalska delavska univerza' je. na-
posled priredila tudi vrsto poljudno
znanstvenih predavanj zlasti s pod-
dročja zdravstva, vendar pa, kakor
pravijo, se niso vsa najbolje ob-
nesla, ker pač krajevni organizatorji
niso umeli pravilno pristopiti k or-
ganizaciji. V tem pogledu je bilo
dosti bolje v podjetjih, kjer kakšne
posebne organizacijske oblike spričo
strnjenosti kolektivov niso niti po-
trebne.
Prej posebna šola, zda
zavod „ivanke uranjekove"
Na seji občinskega ljudskega od-
bora Celje je upravni odbor Po-
sebne šole predlalgal, naj bi se
šola preimenovala v Zavod »Ivan-
ke Uranjekove«. Predlog je bil
sprejet.
Ivanka Uranjekova je bila hči
enajstčlanke rudarske diružine iz
Griž. Po končani osnovni šoli se
je leta 1932. vpisala v celjsP^ao gii^-
naizijo. Ze tedaj je okuisila vso
grenkobo življenja in nepravič-
nost družbe. 1937. ;se je vpisala v
SKOJ. V gimnaaiijii se je sezna-
nila z Vero Šlandrovo, Kajuhom
in drugimi, prav tako je tudi do-
ma nave2:ala stike z naprednimi
mladiinci — Petram Sprajcem, Na-
do dn Silvo Cilenek. Pri hi/šni pre-
izkavi 1938. so našli na podstrešju
razne brošure, zaradi česar so yo
zaprli, a jo čez nekaj tednov za-
radi pomanjkanja dokazov izpu-
stili. Po maturi se je odločila za
uciteljdški poklic. Ker jo na ljub-
ljansko učiteljišče niso sprejeli,
se je s poanočjo brata in sestre
vpisala na učiteljišče v Mariboru.
Tu so spomladli 1940. vse šole za-
prli in tako je učiteljišče dokon-
čala v Ljubljani.
Ivanka Uranjekova je takoj, ko
je okupator- zasedel naše kraje, še
pogldbila svoje ilegalno delo. Njen
sošolec pa jo je izdal in sledile so
hišne preiskave. Tokrat tudi pri
sestri Tinki, kamor je pionooi pri-
hajala po hrano. Tu so našli njeno
sliko ;in jo pokazali ovaduhu, ki je
potrdil, da »je prava«. Toda Ivan-
ke nisio našli doma. Sestajala se je
s Slavkom Šlandrom in Iršičem
ter prenašala razno propagandno
gradivo. 28. junija 1941. je odšla
v Krško, da bi fnizerju-aktiviistu
Radu Kaplanu oddala važne do-
kumente. Ker ga ni našla doma,
se je zato napotila v Videm, da bi
ga poisikala tu. Meditem pa jo je
pomočnik v brivnicii iizdal. Ker je
v Krškem policija pričela priprav-
ljati akcijo, so se SKOJ-evci zbra-
li k iposvetu v bunkerju Rore, da
bi proučili položaj. Tu so jih
Nemci obkolili in zajeli. Vodili so
jih po mestu in fJo vso noč zasfli-
ševali. Ker niso iz njiilh izsilili ni-
kakršnega priznanja, so jih zjutraj
nailožili na kamion in jih odpeljali
v gOKd Dobrava pri Brežicah.
Grob so si morali izkopati sami.
Njihove posmrtne ostanke so po
osvoboditvi po zaslugi tamkaijš-
njega logarja, ki je neopazen pri-
sostvoval usmrti^tvi .in je tako spo-
ročil mesto zločina, prinesli v
skupno grobnico na krško poko-
pališče.
S polic
Študijske
knjižnice
Diemer A. & I. prenzel: iPhilosophie.
Frankfurt (Main 1960. S. 20696/11.
Eisner L. H. & H. Friedrich: Film. Rund-
fnnk. Fernsehen. Frankfurt/M. 1958. S.
20696 9.
Fochler-Hauke G.: Allgemeine Geogra-
phie. Frankfurt M. 1959. S. 20695/14.
Gerlach W.: Phvsik. Frankfurt/M. 1960.
S. 20696/19.
Heberer G. & G. Kurth I. Schwidctzkj-
Roesing: Anthropollogie. Frankfurt/M.
1959. S. 20696/15.
Ilellmer J.: Recht. Frankfurt/M. 1959. S.
20696 12.
Hofstotter P. R.: Psocholoigie. Frank-
furt/M. 1950. ,S. 20696 6.
Kbnig R.: Soziologie. Frankfurt/M. 1959.
20696/10.
Mann G. & H. Pross: Aussenpolitik.
Frankfurt/M. 195S. S. 20696/7.
Medizin. I-III. Frankfurt/M. 1959. S.
20696 16-18.
Rittershausen 11.: Wirtschaft. Frank-
furt/M. 1958. S. 206915 8.
StepMan R.: Musik. Frankfurt/M. 1958.
S. 20696/5.
Stunipff K.: Astponolinie. Fraukf urt/M.
1959. S. 20696/4.
Tischner H.: Volkerkunde. Frankfurt/M.
1959. S. 20696/13.
VVallbank W. T.: A Short Historv ol
India and Pakistan. New York 1958. S.
20?20.
lohannan J. D.: A Treasury of Asian Li-
terature. New York 1958. S. 20727.
Knjižnica je odprta vsak delavnik od
8. do 18. ure, ob »obotali pa samo od 8.
do 15. ure.
CELJSKI TEDNIK STEV. 11 — 24. marca 1961

Nacetova mama
*To me je zabolelo kot vse trplje-
njef€
Okrog teh besed se razpleta res-
nična zgodba trpečega življenja ma-
lih ljudi, ki so še v nedavni, sta^'
Jugoslaviji živeli tlačanstvu slično
življenje?
Jasen vrisk- se je razlegal iz Pla-
njave, se odbil od Brane — tihi jek
pa se je slišal celo še od Mrzle gore.
Tako zavriska Nace, fant Solčav-
skih planin, s katerim sva si kmalu
nato na vrhu Kamniškega sedla to-
variško stisnila roki. Odšla sva po
prodnati stezi proti Okrešlju. Dru-
gače vesel in vedno nasmejan fant
se mi je zdel tisti dan otožen. Ni-
sem ga motil z besedami, saj sem
vedel, da mi bo potožil sam in vsaj
delno razkril, kaj ga teži.
»Mati je bolna!«
Te njegove besede so prekinile
molk, z njim je povedal vse, v teh
besedah so bila izrečena čustva, skrb
in ljubezen dobrega otroka do ma-
tere, do take matere kot je bila ona
in kot sem jo tudi jaz pozneje spo-
znal. Na klopi pred kočo na Okreš-
lju sva posedela. Prameni žarkov
zahajajočega sonca so padali na-
vpično čez Rinko in naprej v Logar-
sko dolino. Za njimi je uprl Nace
svoj pogled in de! prikritih čustev
je naio izrazil z besedami:
»Veš Jože, kadar ti je hudo ali
dolgčas, pojdi v te naše planine. Le-
po je biti sam med skalami in pla-
nikami. Človeku se zazdi, da v to
višino ne prodro skrbi vsakdanjosti
ali pa jih vsaj začasno pozabiš. Pet
ur sem hodil čez Jamo, Škarje. Ko-
rošico in Planjavo, tukaj pa lahko
malQ posediva.«
Zamislil se je in dejal: »Glej to
strmo stezo od tu do doline, ne vem
ali jo ljubim ali sovražim. Ljubim
zato. ker me vežejo nanjo mladost-
ni, čeprav trpki spomini, sovražim
zato, ker je izpila moji materi kri
in zdravje. Ah kaj je vse pretrpela
v življenju in posebno na tej poti.
Veš, včasih ni bilo tako kot danes.«
Se tiše je dodal:
»Pojdi z menoj, da jo vidiš in
marsikaj ti bo povedala.«
Odšla sva v dolino.
Vstopila sva v skromno, snažno
sobico. Sklonila se je počasi v po-
stelji. Kaj vse sem občutil v otro-
ško drobni, zgubani dlani, katero mi
je nudila v pozdrav! Prvič me je vi-
dela in izrekla je iste besede kot bi
jih izrekla moja pokojna mati, in
sicer ne »Nace, ali si lačen«, temveč
»ali sta lačna.« Prisedel sem k nje-
ni postelji. Tih in rahel je bil njen
glas, kot je že vidno bila rahla živ-
ljenjska bit v njenem telesu.
»Tale moj .Nace, ko bi njega ne
imela! Prišel je na svet kot otrok
ljubezni. Bila sem nosač za planin-
ski dom na Okrešlju. Nosila sem iz
Solčave vsak dan tudi po dvakrat
Naložila sem si 30 do 40 kilogra-
mov, pa tudi več sem jih nesla že
v košu. Tri do štiri ure je trpela
tako enosmerna pot. Ko je Nacek
shodil, sem ga jemala s seboj na
pot. Po strmini sem ga mordia no-
siti. Razmaknila sem steklenice v
košu, da je bil prostor tudi za nje-
ga. S predpasnikom sem ga prive-
zala okoli pasu, da ne bi padel. Ne-
rodno se je gugal revček v košu
in paziti sem morala, da nisem
omahnila v strmini. Najteže je bilo
če je zaspal in se nagnil na eno
stran. Ko je bil že malo večji, mi
je ovil svoje roke okoli vratu in me
poljubljal. Dostikrat sem se jokala
ko sem prišla do vrha. Nisem ga
smela prinesti v košu do koče, da
bi me ne videli »gospodje«, ker ta-
krat so hodili v hribe, kot smo pra-
vili, samo boljši ljudje. Odpustili bi
me, če bi videli, da nosim otroka
v košu, ker je bila hrana in pijača
zanje. Nekoč, neko nedeljo proti ve-
čeru sem že tretjič prinesla težko
breme iz Solčave. Pijana družba me
je že čakala pred kočo. Ko so me
zagledali, so zarjuli kot čreda vol-
kov, debel, v obraz zaripel moški
pa Se je zadri, »poglejte, že nese
zopet naš osel«; sedaj ga bomo.
Ta beseda me je zabolela bolj kot
ožuljena ramena in noge. Bolj letela
kot šla sem nazaj. Nad prepadom
Rinke, kjer sem po navadi počivala
sem sedela ter jokala, sama sebi pa
sem ponavljala besede »nese naš
osel« — spoznanje krivice, vse za-
tajeno in prikrito trpljenje sem do-
jela tisti dan.
Sem jaz mar najbolj nesrečna?
Ne, nisem bila. Ravno tisti večer nie
je srečal drvar Sikanc. Sel je do-
mov k družini. Kam? Pod zemljo
v jamo, še danes nazvano Sikanče-
vo zijalko, katera se nahaja ob ce-
sti, ki vodi proti Pastirku. Sikanc
je bil drvar. Sekal je v gozdovih ta-
kratnih veleposestnikov. V gozdu
ki je meril 500 ha, si je postavil le-
seno kočico, kajti prišla je družina.
Kočo so mu požgali, rekoč, ni na
tvojem svetu.«
»Odšla sem proti domu nekam po-
tolažena, ker sem srečala človeka
ki je še bolj trpel kot jaz. Doma me
je čakal Nacek. Vlekla so se še leta
trpljenja. Tudi v tistih štirih letih
borbe sva vedela z Nacetom, kje je
najino mesto, da ne bomo več osli
in berači. Morda bom dobila pokoj-
nino, morda mi bodo dali podporo
ker sem bolna, saj vse to vedo.«
Poslovil sem se od nagubanega
materinskega obraza, od drobnih
rosnih oči, ne vedoč, da za vedno.
Umrla je nenadoma. Ne rabi več
pokojnine, le Nace ji vsako leto pri-
nese na njen grob planik s poti nje-
nega trpljenja.
Spoznal sem dve povesti življe-
nja. Življenje ljudi, ki so bili ogolju-
fani za življenje. Spoznal sem tudi
jamo, kjer so si bivši solčavski' ve-
likaši postavili spomenik zlobe, ti-
ranstva in brezčutnosti do človeka.
Ostale so jame, ostali grobovi, na-
stal pa je pravičnejši svet, ki ne bi
smel več poznati Sikancev in ne
trpljenja Nacetovih mater.    B.J.
Kako je padel Savinjčan
Po Roški ofenzivi je bil sedež
Okrožnega odbora OF za Kočevsko
v gozdu med Ferdrengom in Bilpo,
en del pa je imel taborišče na
hribčku nad Lapinjami. V logorju
nad Ferdrengom se je 1. septembra
1942 zglasil Savinjčan, mlad štu-
dent, ki je prišel z nekimi naročili
glede mladinskih organizacij. Oble-
čen je bil civilno, le ob pasu je imel
pištolo. Ostal je pri nas do večera,
ko pa smo ga povabili, da pri nas
prenoči, je rekel, da mora biti na-
slednji dan že v Beli krajini in bi
raje prenočil nekje med potjo. Z Iva-
nom Hrovatom sva ga spremila z
namenom, da ga vzameva s seboj
v taborišče na Lapinjah. Med potjo
sva s Hrovatom zavila še v vas
Ferdreng, da vidiva, v kakšnem sta-
nju je ostala sadna sušilnica, katero
smo pred ofenzivo zgradili. Savinj-
čanu sva opisala pot do Lapinj, opo-
zorila pa sva ga, naj nikakor ne
ostane v Pokštajnu, ker.' utegnejo
priti zgodaj zjutraj Italijani.
Midva s Hrovatom sva si ogle-
dala položaj v Ferdrenu in se pozno
ponoči vračala skozi Gornji Pok-
štahj na Lapinje. V Gofnjem Poik-
štajniJ je bila naseljena le mala hi-
ša, kjer je bivala Pirnatova mati,
pri njej pa je bil že nekaj dni žup-
nik Franc Mate iz Mozlja, ki je vso
ofenzivo prestal z nami. Pri hiši sva
s teste klicala in žvižgala, ker pa
se ni nihče oglasil, sva šla dalje" na
Lapinje v veri, da je Savinjčan že
tam. Pa ni bil, osta! je pri Pirnato-
vih in tam prenočil.
Zgodaj zjutraj 2. septembra 1942
so prišli v velikem številu Italijani
preko Rajndola, na široko obkolili
Gornji in Spodnji Pokštajn ter pri-
čeli preiskavo. Savinjčana so dobili
pred hišo na klopi, kjer se je raz-
govarjal z župnikom Matetom. Pir-
natova mama ga je opozorila naj
izgine, da ga ne dobe Italijani. Ko
je   Savinjčan   zagledal   nenadoma
pred seboj Italijane, je skočil v sobo
in ko je uvidel popolnoma brezupni
položaj in nemožnost preboja s sa-
mo pištolo, se je ustrelil. Pirnatovo
mater in Mateta so Italijani ukle-
nili in odgnali, hišo s truplom pa
zažgali. Prihodnji dan smo našli le
lobanjo in nekaj ožganih kosti. Vse
smo položili v malo otroško zibko,
ki je slučajno ostala cela in zako-
pali v ograjenem vrtiču pred hišo .
Sele pozneje sem ugotovil Savinj-
čanovo pravo ime. Bil je Dušan
Drolc, doma iz Laškega, predvojni
član SKOJ, študent v Ljubljani in
med vojno član Okrožnega komiteja
SKOJ v Ljubljani.
V Spodnjem Pokštajnu so takrat
zajeli tri naše tovariše, ki so prišli
iz taborišča, da popravijo družinam
žlebove pri vodnjakih, kjer so sta-
novale, ker niso imele vode, kazalo
pa je na dež. Bili so to stari Me-
link. Kljun in bivši orožnik Guzelj
Vse tri so uklenili in z Matetom od-
peljali do ceste pri Spodnjem logu,
kjer so čakali avtomobili. Obe vasi
so popolnoma požgali, ujetnike pa
odpeljali v Kočevje. Ženske so pu-
stili, ker zanje niso imeli prostora
edino štiri šolske sestre, ki so prej
delale v Mozlju in bile ves čas z
ostalimi v gozdu, so. šle prostovolj-
no z njimi v Kočevje. Tri moške so
nato poslali v internacijo na Rab.
bivšega orožnika Guzelja pa so po-
stavili pred sodišče, kjer je dobil
30 let ječe. (Po »Novicah«)
IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA
3. 6.
Pošta od doma. Sinek je hudo bo-
lan in me skrbi. Ves dan ležim,
zdravnik se muči z menoj, vendar
pravi, da mopam pod nož. Seveda
odklonim operacijo pod Trisulom
Poleg mene leži Zoran s hu-
do angino. Stane kašlja, še zmeraj
ni prebolel svoje bolezni. — Na
kratko povedano, tu v dolini prevla-
duje dolgčas. Ce oni zgoraj ne opra-
vijo v nekaj dneh, grem na silo
kljub Andreju nazaj. Po treh tednih
snega, dela in prijetne utrujenosti
se mi zdi višina 4000 m zapor.
4. 6.
Ležim na trebuhu, bolezen druge-
ga ne dopusti in opazujem taborni-
ško življenje okrog sebe. Strel čez
moreno me šele zbudi s premišlje-
vanj. Andrej zahteva nosače, torej
strel v polno. Cez dobro uro prine-
sejo lepo tarovo samico. Konserve
v kot, na vrsti je sveže meso. Kako
se temu služi, ve najbolje Stane.
Spravi se nad ubogo žival in opol-
dne dobimo v bolniški oddelek si-
jajne zrezke s krompirjem. — Do-
poldne pasja vročina, popoldne ob-
vezno sneži. Na topli zemlji seveda
sneg ne obstane, pada samo za našo
jezo. Nosači že spravljajo pakete z
baze II, ostane samo najnujnejše, da
ob povratku oni z vrha ne obsedijo
brez vsega. Dotijali so zelo pridni
in svojo plačo na vsak način zaslu-
žijo. Čudim se, kako zdržijo vsako
noč v tem mrazu bosi in napol goli
pod.polivinilsko prevleko. Kurijo ce-
lo noč, pridno pečejo čapati in ko-
maj čakajo, da bo cirkusa sahibov
konec. Za večerjo okisano tarovo
meso — Stanetov umotvor, ki me
vsaj z okusom vrne v domače oko-
lje. Ko tako poležavam, se zdim
sam sebi nebogljeno bitje, ki živi po
krivici, medtem se pa ostali mučijo
nekje na Trisulu II in morda potre-
bujejo mojo pomoč. Kako hitro nas
zlomi, vzame moč in pusti potrte
pod seboj — morda samo zato, da
se pobliže spoznamo in izgine v
zrak' nadutost in vera v svoje spo-
sobnosti. — Po večerji zopet na tre-
buh, ob meni radio in kup časopi-
sov. »Kaj še hočeš lepšega«!
5. .6.
Dnevnik pišem že navsezgodaj
Zmotijo me streli z grebena. Zjutraj
sta odšla kapetan in Andrej oboro-
žena na pohod in sedaj poka kot da
sta na vojaški patrulji. Ali sta na-
letela na čredo tarov ali pa obraču-
navata med seboj. Sicer pa je že
skrajni čas, da kapetan nekaj poči.
saj že ves čas odprave ni položil
ničesar na kosmati strani. S Sta-
netom sušiva višinske šotore in ča-
kava na sveže meso, vseh osem stre-
lov ni šlo mimo? Prišla sta skesanih
obrazov in praznih rok. Streli preko
morene na razdaljo 300 m so pač
udarci na srečo,
DVA TEDNA
po deželah
severozahodne
Evrope

NA POT
Naš prvi cilj je bil Stockholm.
glavno mesto Švedske, mesto, ki ima
upravičeno tudi vzdevek »severne
Benetke«. Pri dobrih zvezah in ve-
liki brzini vlakov traja potovanje
iz Ljubljane do tja samo 48 ur...
Jezili smo se, da se pri nas ne da
dobiti rezervacije sedežev za eks-
presni vlak. In ker smo imeli samo
dve možnosti na izbiro, in to, ali do-
bro stati v I. razredu, ali pa slabo
sedeti v II. razredu, smo se odločili
za drugo možnost.
Prešli smo mnogo meja, saj smo
potovali preko Avstrije, Nemčije in
Danske, vendar prehodi meja so se
komaj občutili. Nekoliko pogosto je
sicer treba pokazati p^otni list in
vozne karte, sicer pa res ni sile. Od
Jesenic dalje je pač občutna razlika
v hitrosti vožnje, kar je razumljivo.
saj mora do tam hlapon premagovati
občutno strmino, naprej pa gre vse
z električno vleko. Ko srno torej ob-
čutili to veliko razliko in lahko brez
skrbi pogledali skozi okno tudi v
smeri vožnje, smo kaj hitro prešli
na razgovore o skorajšnji moderni-
zaciji našega železniškega prometa,
zlasti o Diesel-elcktričnih lokomoti-
vah, ki jih že vse več vozi po raz-
nih progah naše države.
V MiJnchenu je bilo treba presesti
Dobili smo nove sopotnike. Vsaj
onih, ki so bili v istem oddelku z
menoj, nisem bil prav nič vesel. Bi-
li so magnati od pet do temena. Mr-
ki, domišljavi in zadlrčni. Še sami
med seboj so takšni; kaj si naj to-
rej od teh gospodarskih ekspanzio-
nistov obeta dobrega ostali svet!?
V Hamburgu je treba drugič pre-
stopiti. No. tokrat je šlo po sreči in
smo se lepo namestili v spalniku
Vendar tudi tu ni vedno vse v re-
du. Toliko časa smo že bili na poti.
da smo videli, da imajo pulmanibr-
zih in ekspresnih vlakov umivalnice
s tekočo toplo in mrzlo vodo ter
vtikalno pušo za brivski aparat. Ko-
likšno je torej bilo razočaranje, ko
smo v modernem spalniku, ki je bil
ves iz jekla, zaman iskali kakršno-
koli možnost za priključitev naših
naprav, ki so nam sproti vzdrževale
videz kulturnih in negovanih ljudi.
Vendar, vsaka stvar se nekako ure-
di. V sosednjem spalniku starejše iz-
vedbe smo našli vse, kar smo rabili,
da smo naslednje jutro v Kopenhag-
nu izstopili ne le naspani in umiti
temveč tudi obriti. .
Pet ur postanka v glavnem mestu
Danske je bilo dovolj, da smo se za
silo orientirali v velemenstnem vr-
vežu. Nato smo nadaljevaji pot ob
morski obali, dokler nas' niso že
drugič na tej poti s trajektom spra-
vili preko morja na drugo obalo.
Prvič namreč iz Nemčije v Dansko,
drugič pa iz Danske v Švedsko.
•Prehoda te meje sploh občutili ni-
smo, saj nas ni nihče vprašal ne za
potni list, ne za vstopno vizo.
OSEM DNI NA ŠVEDSKEM
Od Helsinborga, prve postaje na
Skandinavskem polotoku, smo do-
brih 9 ur drveli proti severovzhodu,
da smo po točno 48-urnem potova-
nju prispeli v okrog 700 km odda-
ljeni Stockholm.
Dežela je napravila na nas zelo
dober vtis. Sicer je jugovzhodni del
Švedske pretežno ravninski, toda ve-
liki gozdovi in številna velika ter
mala jezera ustvarjajo tolikšno sli-
kovitost, da težko obrneš glavo od
okna. Vsled posebnih okolnosti ob
času našega prihoda in različnih
»strokovnih« mnenj, ki si jih človek
ustvari po pripovedovanju drugih,
je bila to za nas
DEŽELA PRESENEČENJ
Spričo precej severne lege smo se
nadejali mraza, snega in ledenih vi-
harjev. Namesto tega pa smo zagle-
dali kopno zemljo, brez sledu o sne-
gu in prijetno pomladansko sonce
Čez dan nam je bilo včasih v naših
težkih zimskih plaščih že pretoplo.
Pripovedniki so nam tudi prebival-
ce skandinavskih držav predstavlja-
li kot sicer vljudne, toda hladne, za-
držane, strogo poslovne ljudi. Na-
mesto tega smo naleteli na pravi
prijateljski sprejem in na tolikšno
pozornost ter gostoljubje, ki prav v
ničemer ne zaostaja za našimi do-
mačimi navadami.
Da so ti ljudje pametni, se da že
nekako sklepati po tem, da že 150
let žive v miru. Nekakšen zunanji
videz možnosti sožitja ljudi raznih
narodnosti in svetovnih nazorov pa
daje složno življenje in spreletava-
nje divjih rac ter gosi in galebov
ob vodah te dežele. Vsekakor po-
sebnost, ki je pri nas ne poznamo.
Kajti galeb je ptica morja in ob-
morskih predelov, divja raca pa do-
muje daleč v notranjosti ob tekočih
in stoječih sladkih vodah. Spričo do-
kajšnje razčlenjenosti švedske obale
ter velikega števila jezer in preto-
kov pa človek sploh ne ve, ali je še
ob jezeru ali že ob morju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Blizu železniške postaje v Kopenhagnu je znana letalska družba
SAS zgradila visoko zgradbo. V njej so vsi potovalni uradi te druž-
be, razne, turistom potrebne trgovine in nadvse komforten hotel.
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 11 — 24. marca 19611
Dragi mali bralci
Veliko lepih prispevkov ste
nam poslali pretekli teden
in hvala zanje. Razveselili
smo se vsakega posebej. Med
njimi je bilo nekaj takih, ki
govorijo o svojem domačem
kraju — torej o temi, ki smo
jo nagradili — drugi pa ste
pisali najrazličnejše prikupne
stvari. Nagrade smo razdelili
tako-le:
prvo nagrado smo prisodili
Marjani Hribar iz osnovne
šole Franja Vrunča na Hu-
dinji za prispevek »V, Jošto-
vem mlinu«,
drugo nagrado Tei Butinar,
Vodnikova 9, Celje za prispe-
vek »Moj domači kraj«.
tretjo nagrado pa Manici
Godec iz Teharij 26 za pri-
spevek »Teharje včeraj«.
Nagrade za njihove lepe
prispevke jim bc»no poslali
po poštL
In o čem naj pišete pri-
hodnjič? Menili smo, da bi
bilo prav, če še enkrat raz-
pišemo nagrado za temo »Moj
kraj včeraj«. Zato vas vabi-
mo, da nam prispevke s tem
naslovom pošljete najkasneje
do naslednje sobote. Upamo,
da jih bo veliko.
Nagrade —
V
Kdo ne pozna hrabre štirinajste
divizije, po kateri nosi naš odred
svoje ime?
Toplo februarsko sonce nas je
zvabilo na športni dan — po poti
štirinajste divizije. V veselem raz-
položenju je krenila četica učencev
po beli cesti skozi vasi Razdelj, Loc-
ka, do Senegaškega mlina, kjer so
se partizani pred 17. leti spoprijeli
s sovražnikom in prebili obroč na
Veliko raven. Tam smo se ustavili.
Obudili smo spomine na herojsko
preteklost in iz naših grl je že za-
donela odločna partizanska pesem.
Pot smo  nadaljevali  po  strmi
gozdni stezi. Izpod listja nas je na
vsakem koraku pozdravljal teloh, ki
smo ga povijali v šopke. Samo krat-
ka pot nas je še ločila od samotnih
partizanskih grobov na Veliki rav-
ni, na katere smo kasneje hvaležno
položili venčke cvetja.
V naše mišice se je naselila pri-
jetna utrujenost. Posedli smo v krog
in v sredo povabili tovarišico Ma-
rijo Stimulak, ki nam je obudila
spomine na težke, nepozabne boje
štirinajste divizije. Hude čase so ta-
krat preživljali Velikoravančani!
S hvaležnostjo v srcu smo se na-
potili dalje. Marsikaj smo doživeli
in na osojni jasi smo zagledali že
osamelo krpo snega. Po zraku so
zafrčale kepe, drugi so si gasili
»pomladansko« žejo, najspretnejši
pa so se pomerili v drsanju. Daleč
naokrog se je razlegel smeh živali-
nih strmških šolarjev.
Utrujeni, žejni, lačni, toda poini
najlepših doživetij tega dne smo
prispeli domov.
• Ivan Knez,
6. razred.
Strmec pri Vojniku
TEHARJE
VČERAJ
Moj kraj leži na lepem griču. Od
tam se odpira lep' razgled na Celje
in okolico. Na sredi vasi stoji stolp
in to je zadnji spomin na teharske
plemiče.
Do leta 1958 je v trgu stala tudi
stara cerkev, na kateri je bil" grb
Teiiarčanov — dve zvezdi na mo-
drem polju. Ker pa je razpadala, so
jo podrli. Poleg osnovne šole stoji
velika zgradba, ki je bila včasih re-
stavracija, danes pa se v njej šola-
jo najrazličnejši ljudje. Njeno ime
— Pri Mlinarjevem Janezu dopol-
njujejo tudi freske po vseh prosto-
rih, ki pripovedujejo o času, ko so
še živeli celjski grofje.
Pa še eno stavbo imamo pri nas,
ki je znana po svoji slavni pretek-
losti. To je Farčnikova domačija, ki
jo krasi spomenica narodnoosvobo-
dilne borbe. V tej hiši so se večkrat
zbirali partizani prve celjske čete.
Ob izdaji so tovarišico Farčnikovo
odpeljali v taborišče, kjer je umrla,
malo Jožico pa so vzeli sorodniki.
Oče se je po osvoboditvi vrnil.
Vesela sem, da živim v tako zgo-
dovinsko pomembnem kraju, še bolj
pa sem ponosna nanj.
Marija Godec,
Teharje 26
Moj domači hpaj
Največ spominov iz detinstva me
veže na moj domači kraj. V, njem
sem doraščala, v njem so se doga-
jali dogodki, ki se jih še danes spo-
minjam. Mnogo se je spremenilo od
takrat. Kjer smo se nekoč lovili, sto-
je danes hiše in igrišča za naše naj-
mlajše.
Oče, ki je pred leti delal v tovar-
nah, mi rad pripoveduje o kraju iz
prejšnjih časov. Njegovi spomini so
sveži, nikoli se ne bodo postarali,
težave se ne dajo pozabiti. Delo v
tovarnah ni bilo lahko, ni bilo stro-
jev, ki bi opravljali nevarna dela in
tako vsaj nekoliko zaščitili delavce.
Mesto je bilo polno ruševin, ljudje
so potrebovali stanovanja in mnogo
je bilo treba storiti.
Po osvoboditvi so roke segle po
kamenju in opeki in iz nekdanjih
ruševin so rasle nove hiše, tovarne,
šole in stanovanja. Lepše življenje
in bodočnost so nam zgradili ljud-
je, ki smo jih zdaj že po rasti sko-
raj prerasli. Njihove izkušnje pa so
mnogo večje-kot naše. Njihove roke
so .zgradile naše belo mesto Celje.
Da, res ga lahko tako imenujemo,
saj je v primerjavi z drugim dosti
bolj belo, toplo in prijazno.
Delavci delajo v tovarni z mo-
dernimi stroji. Ne za enega, vsi za
skupnost. Nove šole izoblikujejo
ljudi, ki bodo z delom svojih rok
zgradili še lepšo bodočnost belemu
Celju.
Lep je pogled na moderna stano-
vanja, parke in ceste, na vse tb, kar
ni zraslo iz tal, kar so ustvarile žu-
Ijave roke. Mi odraščamo in delali
bomo, ljudje, ki so gradili pred na-
mi pa se starajo. Toda njihovo delo
ne bo nikoli staro. Vedno nas bo
vzpodbujalo in nam pomagalo. In
vedno bom s ponosom povedala:
»Moj domači kraj je Celje.«
Tea Butinar,
. Vodnikova 9, Celje
Prva kDjiga
Bila je tako lepa moja prva
knjiga; polna presenečenj, lepo
obarvana in zame nepopisno
dragocena...
Danes se spominjam le še te-
ga, da je opisovala domače ži-
vali in da sem jo znala vso na
pamet. Ne vem, kolikokrat so
mi jo morali prebrati. Potem
sem jo neštetokrat »brala«: sa-
ma in se vse bolj navezovala
nanjo. Toliko mi je pomenila!
Svet, račke, ki sem za njimi te-
kala po domačem dvorišču, žre-
bička, ki so ga imeli pri teti in
bi ga bila tako neskončno rada
pobožala, pa sem se ga bala
kravico, katere mleko sem pila
sonce, ki me je grelo, ko sem
jo prebirala in še in še.
Moja knjiga in jaz pa sva
bili v zabavo tudi drugim, ti-
stim, ki so naju imeli radi. Ra-
hlo se še spominjam, kako so
se nama nekoč smejali, ko sem
»brala« iz svoje knjige in jo
— nisem še poznala črk — dr-
žala narobe.
Potem sem nenadoma svojo
knjigo pogrešila in še danes ne
vem, kam je izginila. In ko so
me v šoli naučili prvih črk, je
namesto moje prve knjige pri-
šla druga, tretja, deseta .. . Od
takrat sem spozncda že mnogo.
prijateljic-knjig, toda čudno
kaj kmalu sem pozabila nanje
Moja prva knjiga, moja prva
mala prijateljica pa me v mi-
slih spremlja povsod.        -ica
Znamenita
graščina
Graščina, o kateri govori naslov,
je stara nekaj čez tri sto let. V njej
so se v srednjem veku šopirili Bla-
govski gospodje. Za njimi so jo ku-
pili neki Kondrati. Ti so posestvu
in graščini gospodarili zelo dolgo.
Potem je bila graščina last nekih
Zagrebčanov, ki so se imenovali Ca-
rici. Teh se spominja še moja teta.
Zdaj je graščina in polovica kme-
ta Gologrančeva.
Pravijo, da je v graščini skrivna
klet, kjer so spravljene sablje in su-
lice graščakov. Kdo ve, če je to res!
Anton Suhel,
Store
ČESA SE
PUNČKA BOJI?
Punčka se je boječe stisnila k zi-
du. Toliko da ni zajokala. Morda
tudi je jokala, pa je bil fotograf pre-
hiter.-
Cesa se punčka boji?
Morda porednega kužka, ki ji ve-
selo maha z repkom in laja. Laja,
ker kužki lajajo, če so veseli, če se
igrajo. Punčka pa ne razume, da
psički lajajo tudi takrat, če so ve-
seli .. .
Ali pa je morda na razgretem
kamnu zagledala martinčka, ki seje
prišel gret na sonce. Martinček jo
gleda z drobnirfii očki, malce našo-
pirjen in pripravljen, da v nasled-
njem trenutku pobegne v špranjo
med kamenje. Punčka take zverine
še ni videla, zato se martinčka boji.
Martinček pa nje . ..
Morda pa je bila punčka poredna
m ji zdaj očka žuga? Kdo ve?
Pišite narh, mladi bralci, zgodbe
o dogodkih, ko vas je bilo zares
strah. Saj ni človeka na svetu, ki ga
ni bilo nikoli strah. Tudi pravi res-
nični junaki so pogosto občutili
strah. No, kar brez strahu o stra-
hu ...
V Joštovem mlinu
Nedaleč od Ljubljanske ceste leži
precej velika zgradba Joštovega
mlina. Stoji tam kot da bi hotel po-
vedati mimoidočemu, da so za nje-
govimi zidovi položili temelje celj-
skega narodnoosvobodilnega giba-
nja. No, in prav ta dogodek je
vzpodbudil pionirje odreda Franja
Vrunča, da so združili dan osmega
marca s svojim velikim pionirskim
tekmovanjem »Naš kiaj včeraj, da-
nes in jutri« in obiskali Joštov mlin
in tovarišico Joštovo. »Zvedeti čim-
več o konferenci komunistov 1. 1939
predvsem pa o našem vzorniku Fra-
iiju Vrunču«, je bil največji cilj tega
obiska.
Sivi zidovi Jotšovega mlina so
nas že od daleč pozdravljali. Se ne-
kaj navodil mali Zlatki in že smo
stali pred ploščo, ki jo je leta 1954
vzidala organizacija Zveze borcev
v spomin na prvo konferenco komu-
nistov, ki jo je vodil tovariš Edvard
Kardelj. Tovarišica Joštova nas je
počakala pred hišo, mala Zlatka ji
je izročila šopek rdečih nageljev in
tovarišica Joštova je začela pripo-
vedovati:
»No, legenda pripoveduje, da je
v bližini sedanjega mlina stala ka-
pelica izza časa celjskih grofov. Ka-
menje te kapelice so porabili za
zgradbo tega mlina. Mlin je dobil
svoje ime »Rdeči mlin« zato, ker so
se v njem že pred vojno zbirali svo-
bodomiselni ljudje.«
L'Stavili smo se v Vrunčevi sobi
in tovarišica Joštova je nadaljevalca:
»2e pred vojno so prišli v našo hišo
ljudje, ki so tu ustanovili tkalnico
Sele pozneje sem zvedela, da so bili
tkalski stroji le kulisa, ki so jo upo-
rabljali Za oddajo skrivnih poročil.
Med temi ljudmi je bil tudi narod-
ni heroj Franjo Vrunč. On in vsa
tkalska druščina so bili veseli mladi
ljudje. Franjo Vrunč je bil lep fant.*
Zamislila se je. Morda je v mislih
iskala Vrunčev obraz, ali kraj, ka-
mor je zakopal iz policijskega avto-
mobila ukradeno partizansko litera-
turo, ali pa se je mogoče spomnila«
trenutka, ko ji je mož dal v roke
številko Slovenskega poročevalca in
je bilo na prvi strani črno obroblje-
no Vrunčevo ime. Kdo ve?
»V našo hišo je mnogokrat hodil;
tudi Franc Leskošek-Luka. Od ta-
krat se ni mnogo spremenil, le brke
je imel zelo močne. Pa vedno se je
rad šalil.
Konferenca je bila odlično pri-
pravljena. Na novoletno noč se je
zbralo za našo mizo sto dvajset
ljudi.«
Tovarišica Joštova nam je poka-
zala še vse pomembne prostore v
zgradbi, potem pa smo se odpravili
proti domu in kovali načrte, kako
bomo olepšali šolo, da bo naš odred
vreden imena narodnega heroja,
kakršen je bil Vrunč.
Marjana Hribar,
7. b razred
Osnovna šola Franja Vrunča
na Hudinji
Pomladna pesem
Južni -veter močno piha,
s sapo drevje lahno niha,
ptička mala tu je že^
išče svoje gnezdeče.
Stari dedek z dolgo pipo
gre počasi tja pod lipo,
si šepeče, govori:
»Mrzle zime zdaj več ni.^   ~
Nežen zvonček zazvoni,
zime zdaj se bati ni,
tu je Vesna gospodar,
rožicam strahu ni mar.
Kdo bi zdaj ne bil vesel?
Kdo si ne bi žvižgal, pel?
Ko nas sončece ogreje,
konec zimske je odeje.
Alojz Zalesnik,
" Florijan 4,
Gornji grad
NOVO IGRIŠČE
Zelo sem vesela, ker smo tudi
v Trnovljah dobili otroško igrišče.
Težko pa mi je, ker nekaiteri otro-
ci ne znajo ceniti tega, kar so nam
starši is trudom uredili. Zelo rada
hodim na igrišče, pa tudi moja se-
strica je večkrat tarn. Ko prideva
iz šole, brž napravim nalogo in
stečeva na igrišče. Ko sem bila
bolna in nisem smela iz sobe, sem
skozi okno žalostno gledala na
igrišče. Zdaj je že spet vse v redu.
Igramo se in veselimo na našem
igrišču in hvaležni smo vsem, ki
sc nam pripravilli toliko vese!l'j.a-
Slavica Gorenšek,
I. razred
Trnovlje 203
Drobni nasveti
Da.se na pudingu ne bo naredila
skorjica, posujte še gorak puding s
sladkorjem.
Prerezano limono poveznite na
krožnik, ki ste ga posuli s soljo ali
močnim kisom, in limona bo ostala
sveža.
Rumenjak, ki vam je ostal, dajte
v kozarec in zalijte z vodo. Tako se
ne bo posušil in lahko ga boste po-
rabili kak dan pozneje. Pač pa mo-
ra biti rumenjak cel in nepoškodo-
van.
Vsaj ob tem času - peuvo
Jabolka zrežemo na tanjše rezine
in jih nadevamo v pekač. Žvrkljamo
eno ali dve jajci ter pol litra mle-
ka, dodamo 2 žlici moke ter polijemo
po sadju, da je komaj pokrito. Po-
vrhu potrosimo s sladkorjem, pekač
malo potresemo, da se premeša in
pečemo v pečici dobrih 35 minut, ko
se pecivo že lepo zarumeni.
Iz beljakov, ki so nam ostali, na-
redimo maso za snežne poljubčke
(7dkg sladkorja stepemo z enim be-
ljakom). Maso sedaj namažemo na
pergament v obliki kroga, velikega
Icakor torta za 1 centimeter visoko
Take plošče potem sušimo v komaj
topli pečici. Ko so dodobra suhe, jih
previdno snamemo s papirja in na-
devamo med dve plošči stepeno
sladko smetano. Takšna torta je
• nadvse okusna. Ce so se vam plošče
pri snemanju papirja morda prelo-
mile, lahko te koščke uporabite v
sredini, namesto srednje plošče. Tu-
di zgornjo ploščo pokrijemo s ste-
peno smetano. Plošče si lahko pri-
pravimo tudi za naprej.
V BARVI ZRELIH BANAN
Prvi modeli pomladnih oblek, ko-
stumov in plaščev, pa tudi modnih
dodatkov, torej torbic, rokavic, klo-
bučkov in čevljev so pretežno v ži-
vih barvah ali v barvi zrelih banan.
Zlasti slednja barva hitro osvaja,
poleg tega pa je najprikladnejše na-
daljevanje lanske mode, saj k pla-
šču ali kostumu v bananovi barvi
lepo pristojajo modni dodatki v tem-
norjavi ali celo črni barvi.
ŽEMA• DOM • DRUŽINA
Idai je najprimerneiši čas za učenje
Ker je v različnih domovih paČ
različen dnevni red, imajo tudi otro-
ci čas, ko se učijo in delajo doma-
če naloge, ob čisto različnih urah.
To je seveda razumljivo, saj mora
biti ta čas prilagojen razmeram do-
ma, kajti otrok mora imeti pri svo-
jem šolskem delu popoten mir in
najprimernejše okolje, ki mu ga
moremo nuditi. Obiskala sem nekaj
družin, katerih hčerke ali sinovi ob-
iskujejo bodisi osemletko ali gimna-
zijo in so torej prav ti tisti, o ka-
terih učenju želim govoriti.
Majda se lahko uči in porabi za
učenje le zelo malo časa, še tega v
glavnem le za pisanje domačih na-
log. No. seveda učna snov ji sedaj
še ne dela preglavic. Starši se za
njen uspeh tudi prav nič ne bojijo
in prepuščajo izbiro ure, ob kateri
se bo pripravljala za šolo, kar njej
sami. Seveda se zgodi, pravi njena
mamica, da je Majda vse popoldne
pri kakšni prijateljici .in spiše na-
loge šele po večerji. Vendar je de-
klica do 9. ure zvečer itak vedno po-
konci in zanjo to ni napor, menijo
njeni starši.
Tudi Mojca se dobro uči in tudi
ona ne porabi za delo za šolo mno-
go časa. Vendar pa živi S Svojima
roditeljema v majhnem domu, kjer
morajo imeti dnevni delovni red
točno razdeljen, sicer bi bilo resno
delo onemogočeno. Tako ima Mojca
za svoje delo odmerjeni dve uri od
devetih do enajstih dopoldne, kadar
ima pouk popoldne, kadar pa je v
šoli dopoldne, se uči popoldne od
štirih do šestih. »Pogosto nimam
dela za dve uri in odstopim del svo-
jega delovnega časa očku, sama pa
grem na dvorišče ali h kakšni pri-
jateljici.«
Ker se Mišo precej težko uči in
ker za to delo nima pravega vese-
lja, je pa kljub temu dober in pri-
zadeven učenec in ker se tudi nje-
govi roditelji trudijo za njegov
uspeh, so prav zaradi tega, ker Mi-
šo pri delu ni zbran, obiskali tudi
nekega priznanega vzgojitelja. Prav
ta jim je svetoval, naj Mišo sicer de-
la redno vsak dan za vse šolske
predmete, vendar pa naj učenje ni-
ma značaja 'prisiljenega dela. Pri
tem dečku torej ura za šolsko delo
ni točno določena, ampak je prila-
gojena tistemu času, ko .Mišovi pri-
jatelji ne brcajo žoge pod njegovim
oknom in, ko je zapleteno sestavlja-
nje rakete tudi že opravljeno. Deček
se namreč tedaj laže zbere za delo,
saj ga klici in vriski ne odtegujejo
resnemu delu. Vendar pa je tudi
njegov delovni čas razdeljen ob po-
poldnevih med tretjo in sedmo uro,
ob dopoldnevih pa med deveto in
dvanajsto uro. In poglejte, Mišo je
dober učenec!
Marinka je pri učenju podoben
patron kakor Mišo. Le nerada se od-
tegne igri in pri učenju še venomer
snuje nove načrte za igre s prijate-
ljicami. Njeni starši so zaposleni in
je deklica navezana predvsem na
svojo prizadevnost. S to pa se se-
veda ne more posebno postaviti, no
žal se tudi s svojim uspehom v šoli
ne more pohvaliti.
No, in končno obiščimo še Tonč-
ka. Težko se uči in njegova mamica
ima s tem hude skrbi. Svoje delo
opravlja takrat, ko je deček v šoli,
ves dečkov prosti čas pa mu poma-
ga pri učenju. Vendar tudi tako le
stežka kaj dosežeta, saj se preneka-
terega predmeta mamica tudi sedaj
uči. Njegov učni čas izpolnjuje to-
rej vso prosto polovico dneva. —
Zal sem takšnih dobrih in zaskrb'
Ijenih mamic, kakor je Tončkova,
spoznala še več, pa tudi prizadevnih
Tončkov-je na vsaki šoli kar pre-
cej, le na zeleno vejo je vsakemu iz-
med njih kaj težko priti.
Kaj naj rečemo na kratko o uče-
nju šolarjev sedaj, ko smo spoznali
Majdo, Mojc-o, Miša, Marinko in
Tončka. Majda bi morala imeti do-
ločeno svojo uro za učenje, ker je
dnevni red zelo važen za otroka, je,
pa tudi osnova za redno življenje in
delo pozneje. Prav isto je pri Ma-
rinki, kjer se bo nepravilnost ver-
jetno še prej pokazala, ker se mala
le težko uči in ne uspeva v šoli naj-
bolje. Tonček Da bi moral imeti
kakšno urico tudi za igre in prija-
telje, najbolje takoj po kosilu, ka-
dar je še utrujen od dopoldanskega
pouka, ali pa urico pred kosilom in
odhodom v šolo popoldne. Vsekakor
velja, da naj ima otrok svoje ureza
delo določene v vsakem primeru
prav tako pa mora imeti z dnevnim
redom tudi zagotovljene ure za raz-
vedrilo in igre s sovrstniki. In ni-
kar ne dovolite, dragi starši, da iz-
rabljajo otroci ves svoj prosti čas
tako, da berejo knjige, kajti mlad in
krhek organizem otroka potrebuje
mnogo gibanja na prostem.
IZ NAŠIH KOMUN
s posvetovanja prosvetnih delavcev občine Laško
Novo nagrajevanje
Pred nedavn^n je bilo v Rimskih
Toplicah zborovanje prosvetnih de-
lavcev laške občine, ki s.o m.it pri-
sostvovali tudi predsedaik Občifiske-
ga ljudskega odbcra Stane Brino-
vec, sekretar Občinskega odbora So-
cialistične zveze Miha Prosen in
prosvetni svetovalec Okrajnega
ljudskega odbora Mirko Koželj. Zbo-
rovanje je bilo sklicano z namenom
da se tudi prosvetni delavci sezna-
nijo s petletnim perspektivnim pla-
nom razvoja gospodarstva občine
Laško.
Z glavnimi smernicami perspektiv-
nega plana je udeležence seznanil
predsednik občine Stane Biinovec
ki. je delj časa govoril predvsem o
nadaljnjem razvoju industrije, obrti
kmetijstva in krepitvi komunalne
dejavnosti v občini. Nato je govoril
o razvoju šolstva, p'osvete in kul-
ture in pri tem poudaril, da se bo-
do že v letošnjem letu povečala fi-
nančna sredstva, ki so namenjena za
potrebe šol. Ustanovili bodo druž-
beni sklad za šolstvo, v katerega se
bodo stekala tista sredstva občinske-
ga proračuna, ki so namenjena za
šole, in obvezni prispevki gospodar-
skih organizacij. Računajo, da se
bodo letos sredstva za šole pove-
čala za 17 milijonov dinarjev.
Na posvetovanju je tovarišica
Zdenka Goric, ki se je kot gost ude-
ležila petega kongresa Socialistič-
ne zveze Slovenije, govorila o svo-
jih vtisih s kongresa in predvsem
poudarila vprašanja šolske reforme,
izobraževanje odraslih in sodelova-
nje prosvetnih delavcev v družbe-
nem življenju.
Izredno živahno so razpravljali
o novem plačilnem sistemu. Prosvet-
nim delavcem, ki danes vlagajo vse
svoje moči in znanje za čim boljši
učni uspeh, je dosedanji plačni si-
stem onemogočal, da bi bili nagra-
jeni po svojem prizadevanju. Zato
so se za novega, ki bo njihovo delo
bolje stimuliral, na posvetovanju
zelo ogreli. Pokazalo pa se je, da
so med prosvetnimi delavci v laški
občini tudi taki, ki bi se od sedanje-
ga plačnega sistema ne ločili radi,
ker jim omogoča »ustaljene prejem-
ke«. Ker bo novi sistem nagraje-
vanja upošteval delo, trud, požrtvo-
valnost in uspehe, ni težko najti raz-
logov, zaradi katerih se nekateri
ogrevajo za starega.
Krajevni praznik Šentjurja
2e mnogo let praznujejo Sentjur-
čani 18. marec kot krajevni praz-
nik v spomin na junaški odpor bor-
cev v bojih na Resevni, ko je padla
tudi m.lada Cvetka .lerjnova. Tako
so praznovali tudi letos.
Na večer pred praznikom so se
Sentjurčani vključili v povorko, ki
je šla od postaje do spomenika pad-
lim borcem in žrtvam fašizma. V
pozdravnem spominskem govoru je
predsednik krajevnega odbora ZB
tov. Rauter-2ani spomnil na obdob-
je okupacije, predvsem pa na dogod-
ke, ki so vzrok tega praznovanja
nato pa je orisal razvoj Šentjurja
po vojni. Poleg dosedanjih uspehov
in napredka gospodarske in druge
dejavnosti v tem kraju, je spregovo-
ril tudi o nalogah, ki jih narekuje
nadaljnji razvoj Šentjurja.
Nato je pevski zbor zapel več na-
rodnih in borbenih pesmi, vmes pa
so se zvrstili recitatorji. Na šport-
nem prostoru za zadružnim domom
30 se kasneje zbrali mladinci in mla-
dinke, bivši borci, člani strelskih
družin in drugi k veselemu kreso-
vanju.
Ko se je že vse zdelo, da je prišla v deželo pomlad, pa nas je v ne-
deljo čisto brez napovedi obiskal sneg. Cez dan, dva je sicer izginil,
tcda navzlic temu je zapustil nekaj škode tako na prvih cvetovih
sadnega drevja, kot tudi na telefonskih napeljavah
Nenavadni ubežniki
Dva ali trije so bili. Ved^ili in ob-
lačili so v podjetju, ki se še ni raz-
mahnilo preveč na široko, kot se tu-
di druga podjetja po obsotehkih
koncih niso, razen steklarne, seveda.
Razumljivo, da dohodki n'so bili
najbolj zavidljivi. Utesnjenost se je
zato poznala tudi p^i osebnih pre-
jemkih. Posamezniki v kolektivu so
čestokrat pogodrnjali, namigovali
toda glasneje niso nastopili.
»Le počakajte! Ko bomo imeli sin-
dikalni zbo", bomo povedali svoje!«
je obetal dolgi Franček. Da, sindi-
kalni zbor; tega so pričakovali sko-
raj vsi p^av nestrpno, ta bo odloči-
len.
»Veš, pojutrišnjem bo Usti prekle-
mani sestanek,« je kislo pripomnil
direktor svoji »desni roki«. »Nič mi
ne diši! Kakšno gobezdalo U s pre-
dolgim jezikom lahko vse pokva-i.«
»Čakaj!  Poročilo  o  p-oizvodnji
kratko pripraviva,« se .je n^ekanjeno
nasmehnila desna raka. »fajnica naj
napiše vabila; sestaviti pomagajva
dnevni red...«
»Seveda! In kaj nam naj to po-
maga? Prav ljubi se mi odgovarjati
na vprašanja in pr'pombe, ki bodo
letele na nas?«
»Saj jih ne bova slišala!« se je
zasmejala »desna roka«. Direktor
se je namuznil, poirapljal »desno
roko« po ramenu in skoraj vzliičeno
vzkliknil: »Imenitno! Seveda!«
Sindikalni občni zbor! Prostor je
že napolnjen. V z-aku je nekaj vro-
čičnega. Ljudje nergajo, vodilni pa
tekajo okrog mize. Predsednik sin-
dikata se je prijel za glavo in ner-
vozno dopoveduje nekaj zastopniku
občinskega sindikalnega^ sveta.
»Dnevnega reda nimam! Včeraj smo
ga sestavili, danes pa ga ni! D'rek-
tor sam ga je pisal, zdaj ga pa še
ni! »Cas hiti, minute so odmerile že
najmanj pol ure.
»Ni ju!« je p^-isopihal dolgi Fran-
ček. »Vidiš, ni ju!« je krepko po-
ud^-il. »Baje sta morala nujno služ-
beno v Ljubljano! Pa oba, veš, v
Ljubljano!«
»In dnevni red!« je skoraj zavpil
sindikalni predsednik. »S seboj ga
je odnesel, v žepu ga je odnesel, di-
rektor!«
Na hitro roko so setavili dnevni
red. Od nekod so prinesli poročilo
ki ga je direktor slučajno le pustil.
Da vidite, kako razgiban sestanek
je to bil. Morda še nikoli ne tako
ko to pot, ko sta direktor in njego-
va »desna roka«, pa morda še nek-
do, izostali od zborovanja.
»Ja, rep sta stisnila med noge, ko
sta vedela, da jim bomo danes po-
vedali svoje!« se je ujezil Franček
»Delamo po učinku In delali bomo
kolikor bomo hoteli. Zdaj me nihče
ne bo podil ob dveh z delovnega
mesta, če jaz nočem.« je pritegnit
Miha. »Tu bi morala biti, da bi se
jasno pomenili o vseh stvareh. Ml
smo podjetje,« je vpil nekdo. »Pa še
komunista sta,« je pridal nekdo
ostro. Občinski se je nasmelmil: »Ko
bi vsaj solidarnostno brzojavko po-
slala«.
Brenčalo je, kot bi razdražil srše-
novo gnezdo. Ojej, to bo vodilnima
huda predla, ko se vrneta!
Sindikalni zbor je minil. V pod-
jetju teče delo po starem naprej.
Razgreta kri se je baje že pomirila
»Ti, si slišal,« je šepnila Mlca sta-
remu Korenčku, »dolgi Franček si
bo baje moral drugje poiskati za-
poslitve. Predolg jezik je zadnjič
Imel; staremu se je zameril.« Pa tu-
di to ni res! Mlca je samo čenčala
In napihovala, saj nismo več v sta-
rih »zlatih« časih, da bi kar tako
metali ljudi na cesto. Prav nič se
ni zgodilo, veste, prav nič! Huda
ura je mimo in danes teče pmlj^tje
v svojem tempu naprej kot poprej.
Toda vedri se, vedri! Nenavadni
ubežniki so pa spet doma. s
O pismonošah
Precej časa je že od tega, ko sem
v Podčetrtku prosil pismonošo za
poštno položnico, da bi plačal »Celj-
ski tednik«. Pismonoša se mi je
opravičil, češ, da je položnice po-
zabil doma, in se ponudil, da naj
mu kar izročim denar, da ga bo dru-
gi, dan odposlal v Celje. Dal sem
mu denar in obljubil mi je, da mi
bo prinesel potrdilo.
Cez nekaj dni se je oglasil pri
meni in povedal, da je potrdilo »po-
zabil« in tako ga je »pozabljal«
precej časa. Potem sem zvedel, da
se je časopis podražil, pa sem
pismonoši rekel, da mu dam še tri
sto dinarjev in da naj potem vse
skupaj odpošlje, če še denarja, ki
Zagonetna smrt
Pred dnevi so delavci v gozdu pri
naselju Zamalč našli žensko truplo.
Komisija je ocenila, da je smrt na-
stopila že pred več tedni.
O tem, kdo bi naj bila ta ženska,
so poizvedovali po vsej Sloveniji,
vendar je nihče ni mogel identifici-
rati. Neznanko so pokopali na po-
kopališču v Laškem.
Neznankino truplo je povzročilo
mnogo govoric. Nekateri so menili,
da je umrla nasilne smrti, zdravni-
ška komisija pa to mnenje zavrača,
ker ni našla nobenih znakov, ki bi
potrjevali nasilno smrt. T. K.
Za Kozjansko je dobro?
Zares je avtobus, ki dnevno vozi
iz Celja v Kozje preko Buč in
obratno, že muzejske vrednosti.
Staro ropotalo pretrese potnike, ki
nimajo druge izbire, do mozga.
Ljudje s Kozjanskega, ki skoraj
vsak dan nabito napolnijo avtobus,
bi želeli, da bi se lahko vozili v do-
stojnem in udobnejšem vozilu.
Pred kratkim je potnik potožil za-
radi tega, pa ga je v Celju nekdo
smeje zavrnil: »Za Kozjansko je do-
bro!« Menite, da res? Ljudje so po-
trpežljivi, zadovoljni pa ne. Močno
je v zmoti tisti, ki meni, da je za
ljudi, ki žive v odmaknjenih krajih
kjer so se med.prvimi odločno uprli
okupatorju, vse, tudi slabo, dobro!
Danes slabo za nikogar več ne sme
biti dobro.
sem mu ga pred časom dal, ni od-
poslal. Razjezil se je, ker sem si
upal podvomiti vanj. Nekaj dni kas-
neje mi je res prinesel potrdilo, to-
da datum na njem je potrdil, da ga
je oddal šele dobre tri tedne po ti-
stem, ko sem mu denar izročil.
Nenadna smrt
Pred dnevi se je pripetil v Pivo-
varni v Laškem nenavaden dogodek.
Kot vsak dan, je tudi tokrat prišel
elektrovarilec Ferdo Mihalič v do-
poldansko izmeno in se lotil svojega
posla. Med delom mu je postalo sla-
bo in zdravnik, ki je kmalu prihitel
k njemu, je lahko ugotovil le še ne-
nadno smrt zaradi možganske kapi.
Nova aktiva
Na zadnji seji Občinskega komi-
teja Zveze komunistov Mozirje so
največ govorili o pripravah na letne
konference osnovnih organizacij
Zveze komunistov, ki bi naj bile te
dni. Na teh konefrencah bodo izvo-
lili tudi delegate za Občinsko kon-
ferenco Zveze komunistov, ki bi naj
bila 22. aprila v Mozirju.
Na seji so razpravljali še o novih
aktivih Zveze komunistov in skle-
nili, da bi ju ustanovili pri Kme-
tijski zadrugi Mozirje in za pripad-
nike Ljudske milice. R. Z
PREDAVANJA ZA TRGOVCE
IN OBRTNIKE
Delavska univerza v Mozirju je
pred kratkim organizirala v sodelo-
vanju z okrajno trgovinsko in obrt-
no zbornico ciklus strokovnih pre-
davanj za vse trgovske delavce in
obrtnike z območja mozirske občine.
Predavanja so bila v treh krajih v
občini in to v Mozirju, Ljubnem ob
Savinji in Gornjem gradu. Tečajni-
ki so se zanimali predvsem za aktu-
alne družbene in gospodarske pro-
bleme. Predavanj se je udeležilo pre-
cej trgovcev, manj pa privatnih obrt-
nikov. Na številnih predavanjih, ki
bodo še do polovice aprila, bodo slu-
šatelje seznanili z organizacijo in
pristojnostmi organov samouprav-
ljanja, nagrajevanju po delovnem
učinku, o pravilih, pravilnikih in po-
slovnikih podjetij itd.
Trinajst nesreč v štirih dneli
1 MRTEV, 12 POŠKODOVANIH TER 1,000.000 DINARJEV
MATERIALNE ŠKODE
Pri prometnih nesrečah so bili po-
škodovani trije otroci, in sicer dva
v nesrečah s konjsko vprego, tretji
pa pri trčenju v avtomobil s kole-
som.
V Arji vasi je II-letna kolesarka
Frančiška Kralj zapeljala z desne
strani ceste na levo in tako prišla
pred avtomobil, ki jo je prehiteval.
Pri padcu in trčenju je dobila pre-
tres možganov.
V celjsko bolnišnico so pripeljali
Karla Omahneta, starega 16 let, ki
je dobil pretres možganov. Povedal
je, da ga je zadel neznani osebni
avtomobil.
Dne 16. marca se je v Brezi nad
Laškim dogodila težja nesreča. Ob
cesti se je igrala Večja skupina
otrok. Iz skupine je skočil Branko
Sevšek, star 12 let in padel pod
vprego, ki je prav tedaj vozila mi-
mo. Konj je teže poškodoval otroka,
po tudi voz je peljal preko njega.
Otrok je dobil težke telesne poškod-
be.
Na križišču Vodnikove in Gleda-
liške ulice sta trčila motorist Rajh
iz Celja in osebni avtomobil, ki ga
je opravljal Edi Meglic iz Zreč. Do
nesreče je prišlo zaradi neupošteva-
nja prednosti v križišču.
Istega dne se je v Rogaški Sla-
tini dogodila nesreča, ko je kolesar
Vehovar Rudi pripeljal iz stranske
ceste ter zapeljal pod osebni avto-
mobil H 20966. Pri trčenju je na-
stala večja materialna škoda na
avtomobilu.
Na dvorišču Kmetijske šole v
Šentjurju je prišlo do nezgode, ko
sta se splašila konja in potegnila
pod seboj delavca Franca Juga. Pri
tem pa je tudi valjar teže poškodo-
val delavca, ki je dobil težke telesne
poškodbe.
18. marca se je dogodila smrtna
nesreča na cesti I. reda Žalec—Šem-
peter. Kolesar Franc Grofelnik se je
vračal proti Žalcu in vozil po levi
strani ceste. Bil je namreč vinjen.
Proti Ljubljani je tedaj vozil voznik
osebnega avtomobila Stane Viršek
V temi je prepozno opazil kolesarja
in je trčil vanj. Pri nesreči ni do-
bil resnejših poškodb, že naslednji
dan pa je nastopila smrt zaradi no-
tranjih krvavitev.
V Šoštanju je mopedist Ferdo Bri-
tovšek vozil po sredini ceste. Na-
sproti je pripeljal motorist Anton
Hliš. Pri srečavanju sta trčila, pri
trčenju si je motorist zlomil ključ-
nico. Materialna škoda znaša okoli
15.000 dinarjev.
V Loki pri Zusmu je voznik vpre-
ge Jože Lojen povozil 12-letnega
Marka Pilka. K sreči je otrok dobil
le lažje telesne poškodbe.
Pred zdraviliščem v Laškem je
trčil osebni avtomobil, ki je prehite-
val avtobus na postajališču v drug
avtomobil, ki je pripeljal iz dvori-
šča zdravilišča. Komisija je ocenila
škodo na 300.000 dinarjev. Telesnih
poškodb ni bilo.
Na Vranskem je zaradi ostrega
zaviranja na zasneženi cesti zaneslo
avtomobil S 25821, ki ga je vozil
Franc Godec iz Maribora. Iz na-
sprotne smeri je pripeljal drugi
osebni avto, ki se je zaletel v stoje-
či avto. Voznik ni mogel vozila
ustaviti in je pri trčenju nastala
škoda za 500.000 dinarjev. Dva pot-
nika sta bila laže poškodovana.
V Dobrteši vasi je voznik oseb-
nega avtomobila Jože Plevnik Iz
Ljubljane podrl pešca Franca Ko-
vača iz Zagorja, ki je dobil lažje
poškodbe na glavi.
Podobna nesreča se je pripetila
v Tepanju na cesti I. reda, ko je
voznik osebnega, avtomobila Vojko
Rajšter iz Maribora podrl pešca Iva-
na Crešnarja, ki je šel proti domu
Pri trčenju je pešec z glavo razbil
vetrobransko steklo na vozilu. Pe-
šec ni hodil ob desni strani in je bil
menda vinjen.
Promet se je v zadnjem času na
naših cestah močno razgibal. Prav
to obdobje je najbolj nevarno, ker
vsi uporabniki cest še niso dor.nsli
sodobnemu hitremu prometu, ker ni-
so še vsi dovolj prometno vzgojeni.
Novi promet zahteva tudi novega
človeka, ki je vzgojen za tak pro-
met. Zato je nujno, da obvlada pro-
metne predpise in da se po njih rav-
na. Poleg tega mora biti skrajno
previden, čuječ, duševno zbran in
pozoren na vse, kar se dogaja na
cesti. Le tako se lahko izogne vsem
nevarnostim, ki ga lahko dolete. Ce
bi bilo tako, ne bi ...
y počastitev jubilejnega leta
Pri občinskem odboru Združenja
rezervnih oficirjev in podoficirjev v
Mozirju sta začeli delovati dve ko-
misiji — za strokovni pouk in za
osebna vprašanja. Obe komisiji bo-
sta imeli velike naloge, saj bo gle-
de strokovnega pouka še vedno tre-
ba marsikaj napraviti. Ugotovili so
sicer, da so strokovna predavanja,
ki jih pripravljajo enkrat na mesec,
kvalitetna, da pa bi bilo prav, če bi
nekatere teme poleg teoretične plati
obravnavali tudi praktično. Prav ta-
ko so že sklenili, da bodo vključili
v program še tri teme s področja
■našega političnega dogajanja in da
bodo v aprilu po vseh pododborih
izvedli patrolne pohode, v katere bo-
do vključili najvažnejše elemente to-
pografije, streljanje in reševanje
taktičnih nalog.
V počastitev 20. obletnice vstaje
Jugoslovanskih narodov bo združe-
nje rezervnih oficirjev in podoficir-.
jev pripravilo po šolah in odredih
predvojaške vzgoje predavanja o
dogodkih iz narodnoosvobodilne
borbe, na osrednji občinski proslavi,
ki bo 4. julija v Gornjem gradu pa
bodo izvedli improviziran napad na
Gornji grad. Tudi akademije ob
22. decembru — Dnevu JLA bodo
posvečene 20. obletnici revolucije,
zato bodo tembolj svečane.
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV TOVARNE
»KONUS« V KONJICAH
Vso sicrb organom samoupravl[cn[a
Ob koncu prejšnjega tedna so čla-
ni Zveze komunistov v tovarni usnja
»KONUS« v Slov. Konjicah pregle-
dali svoje delo v preteklem letu. Po-
ročila in razprava so pokazali, da
so nekateri sicer bili aktivni na vseh
področjih dela v podjetju in tudi v
občini, da pa bo kljub temu treba
v bodoče predvsem skrbeti za to
da bodo aktivni vsi člani Zveze ko-
munistov. Na konferenci so ugoto-
vili, da so v lanskem letu kljub po-
manjkanju osnovnih surovin dosegli
letni plan s 101%, kar je za okoli
16% več kot v letu poprej. Seveda
je to tudi rezultat novih oblik nagra-
jevanja, ki so jih uvedli v lanskem
letu.
Komunisti so v razpravi govorili
tudi o organih delavskega uprav-
ljanja, ki so svoje naloge sicer
uspešno izvajali, vendar pa bodo
njihovi člani v bodoče morali več
razpravljati z volivci o konkretnih
nalogah, hkrati pa jim tolmačiti raz-
ne sklepe in ukrepe, ki jih ti organi
sprejemajo. Da bi svoje naloge laže
izvajali, naj bi z raznimi seminarji,
tečaji in drugimi oblikami omogočili
vsem, da se bodo podrobneje sezna-
nili z gospodarskimi in drugimi na-
logami, ki jih sprejemajo in o kate-
rih odločajo na svojih sejah.
Mlajši komunisti so predvsem
opozorili na delo mladinske organi-
zacije v podjetju ter na delovanje
kluba mladih proizvajalcev. Kljub
temu, da je v tovarni zaposlenih
okoli sto mladih ljudi, je v mladin-
sko organizacijo vključenih le dobra
polovica. Pasivni so predvsem tisti
mladi člani kolektiva, ki so doma v
okoliških vaseh in delajo po delu v
tovarni še na posestvu svojih star-
šev ali sosedov. Zavoljo take od-
visnosti je njihovo* delovanje v last-
ni organizaciji zelo težko. Seveda
pa bo tudi treba spremeniti nekatere
oblike dela z mladimi ljudmi. Ze na
konferenci so poudarili, da bo treba
zlasti v Konjicah v večji meri skr-
beti za poživitev dela športnih orga-
nizacij.
Da bi lahko zagotovili še večje
sodelovanje zaposlenih delavcev pri
neposrednem upravljanju in odloča-
nju, so predlagali, da bi v ekonom-
skih enotah izvolili organe upravlja-
nja, ki Se bodo ukvarjali z vsako-
dnevnimi nalogami.
L. V.
Hočemo mir
Mladinski klub Organizacije Zdru-
ženih narodov na gimnaziji v Celju
je znan kot eden najboljših klubov
v Sloveniji in to kljub temu, da je
bil ustanovljen šele pred šestimi
meseci. Mladi »ambasadorji« se vsak
teden zberejo na sestanku, kjer se
pogovarjajo o problemih v svetu in
doma. Klub ima štirinajst članov,
pred katerimi ležijo na sestankih ve-
like zelene mape in tablice z napisi
»njihovih« dežel: Kongo, Nigerija,
Gana, ZAR, Alžirija, Indonezija,
Ceylon ... Iz tega vidimo, da se ti
mladi ljudje zanimajo predvsem za
azijske in afriške države. Vendar
ambasadorstva v klubu niso dolgo
obdržali; V letošnjem letu so se raz-
delili v dve skupini, ki razpravljata
o zgodovini Afrike in današnjih pro-
blemih tega kontinenta. Klub je pri-
pravil že več zanimivih predavanj
ob dnevu OZN, dnevu človečanskih
pravic in dnevu alžirskega naroda.
Kakšne težave ima klub in kakšen je
njihov načrt za naslednje mesece,
nam je povedal generalni sekretar
kluba Albin Babovič. »Težav je ve-
liko. Prim.anjkuje nam literature in
nimamo denarja. Programa še ni-
smo dokončno izdelali, vendar bo
vse delo tudi letos težilo na obeh
študijskih skupinah.«
»In vaše želje?«
»Predvsem hočemo mir. Ne želi-
mo, da bi zopet prišlo do vojne. Ra-
di bi ustanovili nov klub. na Admi-
nistrativni šoli in osemletki na Hu-
dinji. Glavni cilj pa je, da priteg- [
nemo v klub še več mladih ljudi in'
da jih vključimo v delo.«
Kasneje je še povedal, da je želja
še veliko, vendar če se izpolnijo te,
bo njihov cilj dosežen.
VrTo
PRED OBČINSKO
KONFERENCO ZVEZE
KOMUNISTOV
Te <ini imajo svoje letne kocife-
nenoe osnovne organizacije Zveze
komianisitov na podax>čju locnjiiSke
občiine. Na oibaiinsikeim komirtjedti
ZKS računajo, da bsdo konferen-
ce osniofvnilh orgamizacij zaključene
do 20. mairca, takoj nato pa bodo
pričeHi z paripravami za občinsko
konfereaico, ki bo v sredini aprllzu

CELJSKI TEDNIK STEV. 11—24. marca 1961
TELESNA VZGOJA IN ŠPORT
TELESNA KULTURA -
del družbenega
dogajanja
USTANOVLJENA JE OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO V CELJU
Četudi je bila Občinska zveza za
telesno kulturo v Celju ustanovlje-
na že pred leti, pa lahko občni zbor
tega foruma, ki ga je konec minu-
lega tedna pripravil posebni priprav-
ljalni odbor, vendarle štejemo za
ustanovnega, kajti pred leti izvolje-
ni forum je že takoj po rojstvu pre-
' minul in ni ga bilo človeka, niti si-
le, ki bi ga zdramil.
Potreba po ustanovitvi in zlasti še
po delu občinske zveze za telesno
kulturo je bila najmočnejša v Ce-
lju, saj je prav na območju celjske
občine to življenje najbolj razgiba-
no. Ker občinskega organa, ki bi po-
vezoval partizanska in športna dru-
štva, ni bilo, so ta društva živela
neko ločeno življenje, lahko bi celo
rekli ločeno od dogajanja v komuni.
Namesto, da bi se združevala in po-
vezovala v občinskem merilu, torej
tami kjer živijo, so iskala navpično
povezavo pri republiških strokovnih
zvezah in podobno. Razumljivo pa
je, da je bilo takšno stanje nevzdrž-
no, zlasti še z vidika komunalnega
razvoja. Telesna vzgoja v komuni ne
more in ne sme biti ločena od osta-
lega družbeno političnega dogaja-
nja, saj je njen neločljivi sestavni
del. Spričo tega mora biti (in je)
skrb za pravilen razvoj telesne kul-
ture skrb celotne naše družbe.
Iz istih vidikov, iz potreb družbe
moramo utemeljevati tudi množič-
nost telesnovzgojnega in športnega
udejstvovanja. Spričo tega bo treba
mobilizirati vse sile ne samo za naj-
boljše delo osnovnih organizacij in
nove zveze, temveč tudi sile za po-
večanje števila članstva v teh dru-
štvih. Na drugi strani pa bo treba
z vso odgovornostjo postaviti vpra-
šanje   po   zagotovitvi   materialne
osnove za delo organizacij. Ta skrb
odpade seve na družbo.
V celjski občini imamo vsega sku-
paj 73 organizacij, ki se ukvarjajo
s telesnovzgojno in športno dejav-
nostjo. V njih pa je 8237 članov. To-
rej je Celje v resnici mesto športa
in športnikov. V vsej tej pisani druž-
bi in pestri dejavnosti zavzemajo
šolska športna društva čedalje bolj
vidno in pomembno mesto. Sicer pa
se najbolj pereči problemi športnega
in telesnovzgojnega udejstvovanja
v celjski občini kažejo v pomanjka-
nju pokritih prostorov, telovadnic
pa tudi ustreznih igrišč, stadionov
in podobno.
Ustanovna skupščina Občinske
zveze za telesno kulturo v Celju je
potrdila tudi okvirni delovni pro-
gram, zlasti pa načrt osrednje pri-
reditve na čast dvajsetletnice ljud-
ske vstaje. V počastitev te obletni-
ce bo 14. maja organiziran pohod
po partizanskih poteh Celjske čete
Prvega štajerskega bataljona ter
Štirinajste divizije. V tem pohodu
bodo sodelovali vsi oddelki parti-
zanskih in športnih društev, pa tudi
ostali. Start in cilj bo v Celju, brž-
kone na Slandrovem trgu pred spo-
menikom NOB ali pa pri katerem
drugem pomembnem spomeniku iz
ljudske revolucije.
V počastitev dneva mladosti pa
bo 27. maja v Celju festival telesne
kulture, ki bo združen z množičnim
telovadnim nastopom. Na njem bo
sodelovala osnovnošolska mladina
iz celjske občine ter vajenska mla-
dina iz celotnega okraja.
Ob zaključku skupščine so dele-
gati izvolili člane novega upravne-
ga odbora ter ostalih organov Ob-
činske zveze za telesno kulturo. Mi-
mo tega so izbrali še deset delega-
tov za bližnji republiški kongres te-
lesne kulture v Ljubljani. Za pred-
sednika novoustanovljene Občinske
zveze za telesno kulturo v Celju pa
so izvolili tov. Franca Pristovška.
Samo dve ločki
ZA CELISKA
PREDSTAVNIKA
v DRUGEM KOLU SPOMLADANSKEGA DELA TEK-
MOVANJA V SLOVENSKI CONSKI LIGI SO SE VEC ALI
MANJ PONOVILI DOGODKI PRVEGA ZAVRTLJAJA, V
KATEREM JE BIL USPESEN LE KLADIV AR, MEDTEM,
KO JE OLIMP SPET KLONIL PRED NASPROTNIKOM.
Zmaga za Kladivarja
Kaikor v prvem, -tako so nogo-
metaši celjBikega Kladivarja tudi
v drugem kolu spomladanskega
dela tekm^ovanja sl'Ovenske con-
ske Jiige pobrati ves izkupiček.
Dvoboj v Kranju z domačim Tri-
glavom ni biil lahek. Slaibemu ivre-
nienu — sneženju —so se pridru-
žili še silno 'ositri igralci, ki so ho-
teli vsaj na ta način izsiliti pred-
nost domačega igrišča. Vendar
jim tudi .preostri starti niso pri-
nesli zaželenega ixspeha. Namesto,
da 'hi potresu Baumanovo'mrežio,
so se najprej lotili svoje. Tako je
KLADIVAR ipo zaslugi sred-
njega 'krilca kranjskega moštva
prišel v vodstvo 1:0. S tem rezail-
tatom se je končal prvi polčas.
Začetek drugega dela igre je pri-
padal Celjanom, ki ■so po Vodebu
prišli že do drugega gola. S tem je
bila uisoda enih in drugih že več
ali naanj zapečatena, čeprav je M.
Brezar zabil častni gol za svoje
barve in postavil končni dzid 'tek-
me 2:1.
Celjani so si zmago povsem za-
služili, saj so bili boljši, zlasti pa
še v tehničnem pogledu.
S to zmago so si priborili dve
dragoceni .točki lin tako občutno
zmanjšali razliko, ki j-ih je prej
ločila od vrha.
Kakor starejši, tako ®o tudi mla-
dinci, ki so v predtekma prema-
ga'M svoje sovrstniike iz Kiranija z
rezuitaitom 4:1 (3:0).
V tretjem kolu prvenstva bo
Kladivair doma igral z lendavsko
Nafto. V prvi tekmi so zmagali
Celjani z viisokim rezultabom 6:0.
Upajmo, da jim 'tudi povratni dvo-
boj ne ibo delal preglavic.       \i
fkatiiot: Oiim^
5:1 (2:1)
To je sicer uiradni rezuitat dvo-
boja med Mariborom in Olimpom,
ki je bil v isredo ipopoldne na
Olimpovem igrišču v Gabenu. Ce
bi pa lioteli v rezultatu nakazati
dejansko stanje dogodkov " na
i^išču, ,potem bi morali zapisati,
da so gostje iz Maribora v prvi
vrsti premagali slabega Olimpo-
vega vratarja in da so zlasti v pr-
vem polčasu spretno in brez po-
sebnega naprezanja izlkoristili dva
nesporazuma v domača obrambi
in dosegli — dva gola ter po-
membno vodstvo.
Tekma ni bila bdovekaj zanimi-
va. Igralce je oviral močan veter
ter silno hladno vreme. Olimp je
dvoboj izgubil, lahko bi rekli sko-
raj ,po nesrečnem nakljoičju, saj so
hneli domačini sko(raj več od igre,
kot pa gostje. Toda, kaj vse to po-
maga, ko pa niso znali izkoristiiti
nešteto lepih priložnosti 'za gol.
Napad je bil neučuinikovit 'tudi za-
radi slabe povezanosti ter narav-
nost egoističnega igranja ne-
katerih igralcev. Vratar Gorjiup
je razočaral.
V predtekmi je mladina Mari-
bora odpravUa mlade igralce
Olimpa s 4:1. Tudi ta poraz je šel
na račun zelo nespretnega čuvarja
vrat.
Po tej zmagi si je Maribor spet
zagotovil dve točki prednositi pred
najbližnjim zasledovalcem. V pri-
merjavi s Kladivarjem pa jih ima
kar štiri več. Olimp je tudi po tem
porazu zadržal deseto mesto z de-
vetimi točkamL
V nedeljo bo Olimp nastopil
proti Gorici. V jesenskem dvoboju
doma so zmagali rdeči 6:2. Mla-
dinci Olimpa pa so zmagali 2:0.
Tudi odpadni papir-je denarj
iKdo bi Si mislil, da lahko
tudi z zbdrarrjem starega, od-
padnega papirrja zaslužimo
nekaj denarja. V to najbrž
iiiso verjeli niti učenci celj-
skih osniorvnih šol. Ko pa je
prišla pobuda celjskega OD-
PADA, so se lotili dela, po-
brskali ,xx> vseh kotih, oči-
stili mairsikateiro omaro in
žbralii velike kuii>e ,p>apiirja. S
tem pa. so zaslužili lepe de-
naroe.
Pri zbiranaoi odpadnega pa-
pirja so se najbolj izlkaaali
učenci tretje osnovne šole, ki
so prinesJli vsega skupaj 9.541
kilogramov starega papirja in
zanj prejeli 177.696 dinarjev.
ODPAD pa ni dal samo po-
budo za zbiranje papirja,
temveč je otrokom ponudil
celo viišjo .odkupno ceno, sa-
mo, da bi jih pridobil za ix>-
memlbno akcigo. Navadno
plačujejo pri ODPADU 15
dinarjev za kilogram odpad-
nega in 18 za kilogram ča-
sopisnega papirja. Solskdm
otrokom pa so plačali po 18
dinarjev za kilogram odpad-
nega in 25 dinarjev za enako
težo časopisnega papirja Z
akcijo pa ISO hoteh tudi omi-
liti pomanjkanje surovin v
naših papirnicah.
ODPAD bo s to akcijo na-
daljeval tudi v prihodnjem
mesecu. Taiko bodo na vrsto
prišli še licenci ostalih celj-
skih šol, kot polulske, hu-
diinj^ske in prve osnovne.
Upajmo, da ne bodo zatajili
in, da bodo v tekmi dosegli
enake, če ne še lepše uspehe.
Na sliki — tehtanje odpad-
nega papirja na drugi osnov-
ni šoli.
tine šrot -
ODLIČNO
V soboto zvečer je bilo na Go-
spodarskem razstavišču v Ljub-
ljani mednarodno tekmovanje v
vajah na orodju, na katerem so se
srečale vrste Slovenije, Sovjetske
zveze. Vzhodne Nemčije, Švice in
Poljske. V vrsti slovenske repre-
zentance, ki je dosegla pomembno
ekipno zmago, je naslopU tudi
član partizanskega društva iz Ga-
berja Tine Šrot, ki je v skupni
oceni posameznikov zasedel čast- ^
«o šesto mesto.
JOŽE BRODNIK — INŽENIR
Na fakulteti za gradbeništvo v
Ljubljani je diplomiral znani celj-
ski atlet in diržavni prvak v dese-
teroboju — JOŽE BRODNIK.
Čestitamo.

gerlj vodi
Po prvem kolu okrajnega prvenstva
po.samezn''ikov v kegljanju vodi član
Elftktra Gerij s 832 keglji. Sledijo: Ya-
nov.šek i^n Dolinšek 826 Pavič (Elektro)
819, Lubej (Celje) 812, Ivo Kranjc (Elek-
tro) 810, Snion 807, Maruar (Ingrad) in
Riikavina (Kovinotehna) 801, Pecetin (In-
gra) 800 itd.
Po rezullatli.h je letttšnje prvenstvo
najslabše v zadnjem času. Tako zavze-
nuijo nekateri favoriti kot Marinček,
Koline itd. zelo slaba mesta od 35. na-
prej. Nekaj krivde za to imajo prelahki
keglji. Sicer pa tekmovanje še traja,
spremembe bodo vsekakor še sledile,
zlasti pa še v finalu ko se bo 24 tek-
ffiovakev pomerilo za dvanajst prostih
mest na republiškem prvenstvu.
VIKI VANOVSEK -
zaenkrat na drvgem mest«.
i^ledka deta
strelska družina Spitalič
ne dela v najboljših pogojih.
Navzlic skromnim finančnim
sredstvom — občinski strel-
ski odbor v Konjicah ji ni
dodelil niti dinarja pomoči —
pa se vendarle odlikuje pred
vsemi tako v množičnosti,
kot tudi kvaliteti. Družina
dma svoo sedež na idomači
osnovni šoli.
Da bi dobili vsaj minimal-
na finančna sredstva, so od
turističnega društva porevzeli
gradnjo mosta in ceste. To
delo opravljajo strelci iz Spi-
taliča v prostem času. Zanj
pa bodo dobili okoli 50.000
dinarjev. S itema siredistvi se
bodo lotili gradnje lastnega
strelišča. Veliko zaslug za
takšno udej^stvovanje ima tu-
di 'ravnatelj šole 'tov. Jože
Višnar, ki vodi strelce od
uspeha do uspeha.
Menimo, da je že čas, da
pnistojni občinski činitelji
podprejo delo tudi takšnih
arganizaoij, kot je strelska
družina v Spitaliču. Doslej je
ta družina našla največ ra-
zumevanja pri Okrajnem od-
boru zveze prijiateljev mla-
dine.
STRELCI IZ STOR
NA POHODU» OB ŽICI
OKUPIRANE LJUBLJANE«
Na nedavni seji upravnega od-
bora strelske družine Kovinar v
Storah so sprejeli neikaj ,pamem)b-
nih sklepov za delo v tekočem
letu. Tako se bodo strelci iz Stor
udeležili vseih tekmiovanj, ki jah
bo razpisala Strelska zveza Slo-
venije ali pa Okrajni in Občdinaki
strelski odbor. Razen tega bo dru-
žina izvedla več množičnih tek-
miovanj v počas'titev dvajsetlet-
nice ljudske vstaje. Na eho takih
tekmovanj bodo povahidj tudi
strelce Zrenjanina, Tuzle, Zagre-
ba, Ptuja, Raven, Ljuibljane in Je-
senic. V s/voj deilovm načrt so
sipregeli tudi organizacijo tekmo-
vanja za rezervne oficirje in pod-
oficirje ceLji^kega dkiraja. In konč-
no — člani strelske družine Ko-
vinar iz Stor se bodo udeležili še
partizanskega pohoda »Ob žici
okuDJiraoe Lgubljaioe«.
Več za telesno vzgojo na Šmarskem
Za razvoj teiLesne vzgoje na
Smarskem so dioslej bili zelo
skromna pogoji. To je ^pokazala
tudi raizprava na občinski konfe-
renci 'ofbčinske zveze telesnovzgoj-
nih društev v Šmarju. V prora-
čunski ipostavki je za telesno vzgo-
jo bilo predvidenih le 100.000 din,
kar je pri 5000 učencih kot kaplja
v morje. Nabiralne akcije, ki so
jih izivajaili predlanskim in lani,
niso dale zadovoljivih reziiltatov.
Letošnja toanferenca pa je .tudi
v gmotnem ozaru izrazila lep obet
Na vseh šolah, kjer so podani vsaj
oisniavnd pogoji, nameravajo takoj
listanoviti pionirska športna dru-
štva, kjer se bo vzgajal naraščaj.
Doslej niso uspeli v dovoljni meri
zagati kmečke mladine v telovad-
ne-vrste, morda bodo prav s šport-
no vzgojo preko šolskih društev
premostili to vrzel. Steklarna v
Rogaški Slatini namerava za ure-
ditev prepotrebnega športnega
igrišča \v item letoviiškem kraju
nuditi večjd del sredstev, kar 'bo
omogočilo večjo telesnovzgojno
akitivnost Zaenkrat delujejo te-
lesnovzgojna idiruštva na Smar-
skem samo v Rogaški Slatini,
Šmarju pri Jelšah (brez igrišča!),
v Bistrici ob Sotli in Kozjem.
Videti je, da bo to leto za raz-
voj šmarske telesne vzgoje zares
pomembno ter bodo s skupnimi
močmi, v tesnem sodelovanju z
mladinsko organizacijo, urejan-
jem igrišč uspeli priitegniti tudi
kmečko mladino v odmaknjenih
vaseh. Za predsednika občioske
zveze je bil ponovno izvoljen Vla-
do Bračun, iki bo kot delegat za-
stopal šmarske športnike tudi na
prvem republišOoean kcungresu te-
lesnovzgojnih društev v LjuiWja-
80 tekmovalcev na spomladanskem krosu
v počastitev 20-letnice vstaje ter na
čast bližnjega kongresa telesne kulture
v Ljubljani je Partizan na Polulah orga-^
nmral tekmovanje v spomladanskem
krosu, katerega se je udeležilo okoli
osemdeset mladih tekmovalcev. Rezultati
pa so bili: '
CICIBANI-DEKLICE: Debelak, Arzen-
šek, Cerovšek. CICIBANI-DECKI: Bre-
gar. Mak in D. Šeruga.
PIONIRKE: Štoklas, Slapšek, Zeleznik.
PIONIRJI: Rampre, Gradič, Antlej.
STAREJŠE PIONIRKE: Roj, Jug, Vrg-
lez. ST. PIONIRJI: Krajnc, Cerovšek in
Kavčič.
MLADINCI: Kelnardč, S, Šeruga, Kra-
peC.
STAREJŠI MLADINCI: Kaster, Podr-
gajs, Mapret.
27. MARCA KONCERT
VELIKEGA PLESNEGA ORKE-
STRA RTV LJUBLJANA
V ponedeljek, 27. marca bodo
imeli ljubitelji zabavne glasbe in
jazza spet izredno prireditev. To-
krat bo nastopil s posebnim, pose-
bej naštudiranim sporedom veliki
plesni orkester Radiotelevizije Ljub-
ljana s svojim novim, mladim diri-
gentom Jožetom Privškom, ki se je
v zadnjem času odlično uveljavil
kot skladatelj zabavne glasbe.
Na sporedu bo jazz in zabavna
glasba. Med vokalnimi solisti bo so-
delovala tudi Marjana Deržaj.
Tudi ta prireditev je v organiza-
ciji Olepševalnega in turističnega
društva in bo v veliki Unionski dvo-
rani.
z OGNJEM SE JE OPEKLA
Pri požiganjn trave se je opekla po
hrbtu 6-Ietna Cvetka Zevnik iz Trnovelj.
— Enoletna Ida Pavič z Velike Pirežice
se je opekla z vročimi kamilicami.
V PRETEPU . ..
V  pretepu  so  poškodovali  rebra  Ja-
nezu Jazbinškn z Ljubljanske ceste. — V
prepiru je dobil udarec s stolom po glavi
Stanko Panter iz Griž.
NESREČA PRI DELU
Gregorju Mnši iz Ločice pri Vranskem
je padel na nogo hlod in mu jo poško-
doval.
TOVORNI AVTO
je odbil Karlo Omahen iz LiboJ. Poško-
dovala si je glavo.
NESREČNI PADCI
Ladislav M'klavc iz Zabnkovce je pa-
del in si poškodoval nogo. — Pri padca
z drevesa si je poškodoval nogo Franc
Škoflek iz Ivence pri Vojniku. — Pri
padcu si je zlomil nogo Stanislav dibanc
iz Vojnika. — Pri padcu s prikolice si je
poškodoval hrbtenico Alojz Rop iz Celja.
— S kolesa je padel in si poškodoval
glavo Ciril Lipovšelc z Vranskega. —
Ivan Pilko je padel v Zidanškovi ulici in
si poškodoval glavo. — S strehe je padel
v Bezenškovi ulici Blaž Senič. Poško-
doval si je rebra. — S kole«om je padel
pod vprežni voz Martin Pilko. Dobil je
poškodbe aa gUvi.
V času od 11. do 18. marca 1951 je bil*
rojenih 17 dečkov in 13 deklic.
POROČILI SO SE:
Ivan Jerovšek, delavec, in Terezija Riv
mih, gospodinjska pomočnica, oba iz Te-
harje. Jože Franc, vrtnar, ;in Marij«
Krajnc, delavka, oba iz Celja. Miroslav
Poček, strojni ključavničar iz Celja, 19
Jožefa Vodeb. učiteljica iz Mislinja. TU
Koren, skladiščnik iz Šoštanja, in Zofija
Vasle, gospodinja iz Latkove vasi. Jožef
Koren, delavec, in Roza Javeršek, de-
lavka, oba iz Celja. Rudolf Šibli, inženir
kemije, in Lovrec Petra, predmetna
učiteljica, oba iz Celja. Milan Božič, ka-
lilec železa, in Danijela Cakš, usluž-
benka, oba iz Celja. Josip Tanko, avto-
mehanik, in Frida Lapan, tekstilni teh-
nik, oba iz Celja. Janez Krajnc, usluž-
benec iz Migojnic, in Olga Vertnik,
uslužbenka iz Polzele.
UMRLI SO:
Kari Dornik, šolar iz Celja, star 19
let. Mihael Žagar, vzdrževan, iz Goniil-
skega, star 79 let. Marija Mejavšek,
vzdrževana, iz Kostrivnice, stara 81 let.
Anton Kreča, kmetovalec iz Celja, star
88 let. Zwitter Jožef, upokojenec iz Ce-
lja, star 8? let.
CENE NA CELJSKEM TRGU
Krompir 20 (20-38), čebula 106-108
(120-150), česen 160-irO 200—350), fižol
visoki 115-130 (90-120), fižol nizki 100
(60-80), «olata 146-200 (150), špinača
200 (630-400), radič 200 (200-350), cve-
tača 110—130 (—), motovileč — (250—300),
regrat - (200-500), ohrovt 40-60, por
60-ro (60-80), peteršilj 120-180 (120-
200), zelena 60 (100), koleraba 30 (40-50),
pesa 40-50 (40-50), redkev — (40-50),
korenje 40-52 (25-60), hren 140 (160-
200), zelje gl. b. 70, zelje gl. rd. 40-52,
zelje kislo 45—60 (50-60), repa kisla —
(40—50), gobe suhe — (1200—1500), slive
suhe 180-230 (180-200), fige suhe 230-
280, koruza — (50), mleko 46 - (46),
smetana — (280), skuta — (180), sir trdi
- (480), maslo - (640-800), jajca 19
(16—20), perutnina — (600—1200), orehi
celi 300 (320-340), orehi luščeni 140«
(1200), koruzni zdrob — (80), kis (40—60).
Na trgu je občutno pomanjkanje pe-
rutnine, mlečnih izdelkov, jabolk, zad-
nje dni pa predvsem solate.
CELJSKI TEDNIK STEV. 11 — 24. marca 1961

KONCERT VELIKEGA PLESNEGA
ORKESTRA RTV ZAGREB
v začetku tega meseca se nam ft pred-
stavil v dvakrat razprodani veliki Uni-
onski dvorani prvič v Celju veliki ples-
ni orkester Radiotelevizije Zagreb pod
vodstvom Milenka Prohaske.
Orkester ima svojstven način igranja.
Iti se razlikuje od izvajanj velikega ples-
nega orkestra RTV Ljubljana in drugih
orkestrov, katere smo ie culi v Celju.
Zvenel je polno, izvajanja in prehodi
so bili ostri, v močnem, ponekodi celo
premočnim fortisimu z izrazitimi pou-
darki na izstopanju skupin instrumen-
tov (saksofoni, tromboni, trompete). Od
solistov je najbolj ugajal trompetist Ka-
lodjera. Dirigent Prohaska je vodil or-
kester rutinirano, zanesljivo in z zelo
lepim nastopom. Obnašanje članov or-
kestra pa je bilo preveč domače.
Od vokalnih solistov ^e najbolj uga-
|al Marko Novosel, ki je pel dovršeno
In je kakor kaže. na višku svoje kva-
litete. Gaby Novak je pela zanimivo s
svojim svojstvenim glasom, škoda da
dve popevka, |cateri je izvajala, nista bili
melodijoznejši ter je njen svojstven glas
prišel do izraza šele v sanremski po-
pevki tisoč balončkov. Tretji »oltst Ivicji
Seterzi je dokazal, da ima pred seboj še
uspešno poit in bo s časom še verjetno
izpopolnil svoja izvajanja tako glasovno,
kakor tudi t prednašanjii.
Izredno zanimivo je bilo tudi izvajanje
Zagrebškega jaz? kvarteta v svojstveni
zasedbi (klavir, bas bobni in vibrafon)
z v brafonom kot lizstopajočim instru-
mentom. Kvartet je igral ritmično dovr-
šeno, žal pa ni prišel do izraza v obilici
drugega programa.
Spored sta izpolnila še odličen ansam-
bel ustnih harmonik Branka Kralja ter
raktivno odlično uglajeni kvartet Me-
los, ki je požel na prireditvi največ
aplavza.
Nastop plesnega orkestra RTV Zagreb
je bil vsekako zelo kvalitetna priredi-
tev zabavne glasbe dn bomo izvajalce v
Celju vedno radi sprejeli.
Organizatorju prireditve Olepševalnemu
in turističnemu društvu gre za organiza-
cijo . prireditve polno priznanje, saj je
bilo 'tokrat nemalo težav, preden je bilo
to gostovanje izvedeno.
Uvedba dežurstva v avtomehanlki
Po več mesecev trajajočiih raz-
govorih, ki so bili vedno znova
f;«5ekLnijeni, so 16. miarca t. i. jpri
ObPbni izbormici za okraj Ceilje
kiončno sklenili dogovor, ipo ka-
terem so se Avitotobnova, Avtome-
hanika in Avtomotor obvezali, da
bodo od 1. aprila dalje uvedli de-
žurno službo ob delavnikih popol-
dni in ob nedelj aih dopoMne.
Ukrep je bil potreben zaradi vse
večjega števila miotomah vozil v
prometu, vse močnejšega avto-^tu-
rizma lin s tem v zvezi vse pogo-
ste j šiih zahtev po uvodibi te službe.
Da je tako dolgo trajalo, pred-
no je bil sklenjen dogovor in spo-
raizum o dežurni islvižbi v potsa-
mezai/iih avtomehandoniih delavni-
cah, ni iskati krivde v tem, da bi
prizadeti ne bili iprepričani o po-
trebi po tej novosti v naši obrti,
temveč je v23rok >teami dejstvo, da
je to dejansko le zasitoa irešitev.
V avtomehahičnib delavnicah je
namreč že sedaj totliko detla, da bi
bilo nujno uvesti stalno delo v
dveh izanenah, s čimer bi ostala le
še potreba po nedel'j'slkd dopoldan-
ski dežurni službi. Druge .imiene
pa ni mogoče uvesti radi pomanj-
kanja sposobnega kvalifictranega
kadra, icer se, zaradi boljših za-
služikov, raje zaposli v šoJEenskem
poklicu.
Imenovani avtomehiamičsnii ob-
rati se bodo vsakih 10 dni menja-
vali v dežurstvu. Kateri obrat bo
v pripravijenostij kje je njegov
sedež in katera njegova telefon-
ska številka bo objavljeno na po-
sebnih informacijskih taiblah, ki
bodo nameščene pri bencinskih
črpalkah na Mariborski cesti in
na Slandrovem trgu ter na vseh
treh avtomehaničnih delavmicah.
Dežurna delavnica bo v priiprav-
ljen'Osti ob delavnikih od 14. do
20. ure, ob nedeljah in prazaiikih
pa od 6. do 12. ure.
Vsekakor bodo vozniki motor-
nih vozil z zadovoljstvom sprejeli
vest o tej novoaiti v celjski avto-
mehanični obrti.
Tudi V Celju imamo
Društvo izumiteljev
MaLo je znano, da imamo v Ce-
lju tudi društvo iznomiiteljev. To
društvo je bilo ustanovljeno na
pobudo kongresa iziumiteljev.
Ustanovni občni zbor je bil že
pred dvema letoma; organLalral
pa ga je okrajni odbor Lovidiske
tehnilke.
■ Društveno delo, ki ga vodi pred-
sednik Franc Germadnijk, se od-
vija na vseh področjih tehnike od
kmetijstva do industrije. Njegovi
člani pa pomagajo pri hitrejšemu
uvajanju avtomatizacije. Razen
tega društvo sodeluje z vsemi
upravama podjetij iin ngihoviiima
društvi Ljudske tehnike.
Z uvedbo novega zakona o pa-
tentih,' ki je začel veljati prvega
februarja letos, pa bo to društvo
prav gotovo še bolj zaživelo.
V celjskem društvu lizumiiteljev
je trenutno 75 članov. Drušitvo ima
okrajni značaj. Navzlic temu pa
ima članov izven Celja zelo malo,
točneje povedano komaj enega.
Razen tega bi vodstvo društva že-
lelo, dia se vanj vf:tlj'U)Č!ijto tudi
kmetijski strokovnjaki.
M. P.
NA ŠMARSKEM
petnajst proslav
Občinska komisija za proslavo
20-letnice vstaje pri občinskem od-
boru Šmarje pri Jelšah, ki ji pred-
seduje ljudski poslanec Lojze Lib-
nik, je pripravila obširen program
proslav, ki bodo skozi vse leto po
Šmarskem. Poleg množičnih nasto-
pov mladih pevcev v aprilskih dneh
bo ves mesec junij potekala še re-
vija dramskih skupin in godb na
pihala, ki bo v Rogaški Slatini.
Osrednjo proslavo 1. maja bo orga-
niziral občinski sindikalni svet v
Rogaški Slatini. Ob Dnevu borcev
bo osrednja proslava vstaje v Šmar-
ju pri Jelšah s pričetkom proslav-
ljanja že 1. julija. Predvideni so
tudi telovadni nastopi, pohodi po
partizanskih poteh in obiski parti-
zanskih družin. Vsekakor pa se bo-
do Smarčarri množično udeležili re-
publiške proslave v Žužemberku in
okrajne v Šoštanju. Vse proslave
bodo v največji meri izvajale druž-
bene organizacije pod vodstvom te-
ga odbora. Zve/a borcev organizira
izlete na Veternik, Vinski vrh. Dolgo
goro, Boč in Rudnico, ki so najzna-
čilnejši partizanski kraji na Šmar-
skem. Skupno bo 15 večjih proslav
v občini. s.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tekstilne to-
varne Šempeter razpisuje delovno mesto
saldokontistke
Pogoji; Dokončana ekonomska »rednja Sol«, ali vsaj 9 let prakse v
knjigovodstvu.
Nastop službe je možen takoj.
Pismene ponudbe poSIjite na naslovno komuijo ▼ rokv 8 dni.
Po 21. členu Zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih od-
borov in njihovih organov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev
pri Obč. LO Mozirje
mesto šeia Knjigovodskega birojd;
v Mozirju I
Pogoji: Računovodja z vsaj triletno prakso na vodilnem mestn, ali
knjigovodja z najmanj petletno prakso na vodilnem mestn.
Prošnje kolkovane z din 250, s spričevalom in življenjepisom je vložiti
najkasneje do 5. aprila IMl pri Občiinakem lj*dskem odbora Mozirje.
Dne 9. marca IHl Je btto v pro»t»c|h Prešernove družbe žrebanje na-
gradne križanke, objavljene v Koledarja PD za Komisija je izžre-
bala:
Radijski tranzistor prejme Riedl Albina, Leskovec pri Krikem. 1« bo-
gatih knjižnih nagrad prejmejo: Pivk Stevo, Požarevac; Ba§in Miloš, Ljub-
ljana; Gnezda Jože, Unec; Ahlin Franc, Vrhpolje pri Kammiku; Spindler
Metod, Pekel, Maribor-Košaki, Rozman Janez, Pesje; Pesjak Karlo, Kovor;
Vomer Angela, Maribor; Mušič Stojan, Koper; Lipič Jože, Šalovci v Prek-
murjn.
POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE!
Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru Je rok za vpisovanje
v članstvo Prešernove družbe podaljšan do 5. maja nepreklicno.
Pohitite z vpisovanjeml 1
Prešernova družba      i
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor Celje op*zarja gozdne posestnike in področna
gozdno-gospodarska podjetja na območju občine Celje, da v času sušne
dobe od 1. marca do 1?. novembra, posebno pa v spomladanskem času
čuvajo gozdove pred požarom. Prepovedano je vsako netenje ali prina-
šanje ognja v gozd ali v neposredno bližino gozda.
Kdor zapazi, da gori gozd, je dolžan, če je to mogoče, ogenj sam po-
gasiti. Ce 'tega ne more, je dolžan najhitreje obvestiti o požaru in kraju
požara kateregakoli gozdarskega uslužbenca, najbližji ljudski odbor,
gozdno gospodarstvo ali katerikoli drug organ državne uprave, vojske ali
milice, in po potrebi uporabiti telefon ali brzojav, če tega ni, pa naj-
primernejše vozilo.
Oddelek za notranje zadeve OLO Celje vodi postopek zoper
ŠUMECNIK ANTONA, kamnoseškega obrtnika iz Celja zaradi številnih
goljufij.
Prosimo vse državljane, ki imajo do ŠUMECNIKA kakršnekoli
terjatve v zvezi s predplačili naročenih del, ali s posojili, da nam pri-
javijo svoj odškodninski zahtevek.
Iz pisarne ONZ Celje
Po sklepn komisije za sklepanje in odpovedovanje df^ovnik razme-
rij Lesno industrijskega kombinata »Savinja« Celje sprejmemo .v sluibp
Strojnega tehnika
Pogoj: Strnojni tehnik z dovrSeno Srednjo tehnično šolo — strojni
oddelek z vsaj 5 letno prakso.
Pismene vloge je nasloviti, ali osebno izročiti v sekretardatn Lesno
industrijskega kombinata »Savinja« Celje. Jurčičeva ulica 1.
Nastop službe takoj ali po do^ovorn.
Po pooblastilu veterinarske inšpekcije Občine Celje bo
Veterinarska postaja Celje cepila pse v Veterinarski bolnici
Celje, Pot na Lavo v spodaj navedenih dneh od 15. do 18. ure
po naslednjem razporedu:
v torek dne 28. 3. 1961 za vasi Lava, Babno, Ložnica, Med-
log, Ostrožno, Lopata, Dobrava, Lokrovec;
v sredo, dne 29. 3. 1961 za vasi Zagrad, Tremerje, Košnica,
Polule, Lisce, Cret, Spodnja in Zgornja Hudinja, Zavodna;
v četrtek, dne 30. 3. 1961 za ožje področje Celja.
Za eventuelne zaomidnike bo cepljenje v ipetek dne
31. 3. 1961.
Cepljenje se vrši Skladno z obstoječimi predpisi in je za
lastnike psov obvezno.
Kmetijska zadruga Celje, komiisija za ^>rejem dn odpoved
delovnih razmerij razikisuje 'delovno mesto
glavnega blagajnika
Pogoj: Ustrema šalska lizObrazba s prafioso. Nastop siužlbe
takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o nagrajevanju po
učinku.
Pismene vloge s kratkim opisom dosedanje zaposihtve je
vložti najkasneje do 31. III. 1961 na upravo KZ.
OB3AVE IN OCLASI
KINO UNION
28.-31. 3. 1961 »X 25 EOROCA«,
Jugoslovanski Wsc film.
KINO METROPOL
27.-5t. 3. 1961 »ŠTIRINAJSTI DAN«,
jugoslovanski film.
GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO
Dne 25. in 26. 3. 1961 »TUJI OTROCI«,
ruski film.
Predstave v soboto ob 16. uri ter v
nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstopnina
enotna 2<i dinarjev.
DPD »SVOBODA« CELJE -
MLADINSKI KINO
Dne 25. in 26. 3. 1961 »TATA, MAMA,
SLUŽKINJA  IN JAZ«, francoski filn\.
Predstave v soboto ob 15. in 1?. uri ter
v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri.
KINO DPD »SVOBODA« -
ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI
Dne 25.  in 26. 3. 1961  »SLAB DAN V
BLACK ROCKU«, ameriški barvni Csc
film.
Dne 29. in 30. 3. 1961 »OPROSTITE, NA-
PAČNA ZVEZA«, romunski film.
Nedelja, 26. III. ob 10. uri: OKRAJNA
REVIJA glasbenih šol. Nastopajo naj-
boljši gojenci glasbenih šol Šoštanj,
Slovenske Konj'ce in Celje.
Sreda, 29. III. ob 20. uri: KONCERT VI-
OLINISTA IGORJA OZIMA. Abonenti
imajo prednost nabave vstopnic po zni-
žanih cenah.
Sreda. 5. IV. ob 20. uri: KONCERT SLU-
ŠATELJEV AG: Nade Sevšek. Olge
Skalar in Andreja Jarca. Abonenti
imajo prednost.
Prodaja vstopnic je v Glasbeni šoli dnev-
no od 9.—11. in od 16.—18. ure.
SLOVENSKO  LJUDSKO   GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 24. marca ob 20. uri — Janez
Zmavc: Rok in Lea. Gostovanje v Slov.
Konjicah.
Sobota, 25. marca ob 20. uri — Mihalkov-
Hieng: Robinzoni in deklertii. Gosto-
vanje na Ljubnem v Sav. dolini.
Nedelja. 26. marca ob 20. uri — Leslie
Stevens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje
v Šmarju pri Jelšah.
Sreda, 29. marca ob 19.30 uri — Leslie
Stevens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje
na Ponikvi.
Četrtek, 30. marca ob 20. uri — Mihal-
kov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gosto-
vanje v Braslovčah.
Sobota, 1. aprila ob 20.uri — Leslie Ste-
vens: Zakonski vrtiljak. Gostoivanje
na Dobrni.
MALI ODER
SLOVENSKEGA  LJUDSKEGA
GLEDALIŠČA  CELJE
Torek, 28. marca ob 19.30 uri — Janez
Zmavc: Rok in Lea. Gostovanje v Slov.
narodnem gledališču Maribor.
ZIDAN Štedilnik v dobrem stanju, levi,
ugodno naprodaj. Teršek Tomaž, Le-
več 7, Petrovče.
MRVO sladko 500—600 kg prodam. Plug
Brano, Zagrad 103.
ROČNO mlatilnico prodam. A. Zupane,^
Hrušovec 33, Šentjur pri Celju.
MOTORNO kolo GALEB 150 ccm, prevo-
ženih 5.000 km v odličnem stanju, pro-
dam. Ogled vsak popoldan do 17. ure.
Zele Pavel, Cret 71, Celje.
ENODRUŽINSKA hiža. takoj vseljiva,
naprodaj. 400 m'. Lopata 35   Celje.
SPALNICO staro in jedilnico za 25.000,
jahalno sedlo, tudi posamezni deli, pro-
dam. Rib^č Franc. Žalec 255.
MERCEDE:S 170 v brezhibnem stanju za-
radi bolezni zelo ugodno prodam. Ko-
štomaj   Sp. Hudinja 102 (Golovec).
CESPLJEVA IN SLIVOVA drevesca:
Gersteter, Bilska, Vagenhajmova, Ze-
lena renklota. Domača i« Bosanska
češplja prodam. Jelen, Šentilj—Ve-
lenje.
ST.\RO, dobro ohranjeno pohištvo za dve
sobi, ugodno prodam zaradi selitve. Na-
slov v upravi lista.
Dp PLOSCE dograjeno hišo ob Ljub-
ljanski cesti, prodam. Naslov v upravi
Hsta.
DOBRO ohranjen ročni voz, šivalni stroj,
kostanjeve fostne, prodam. Vprašati
Centrih, Stanetova 20/a.
MOTORNO KOLO DKW 200 ccm, v od-
ličnem stanju, prodam. Teršek. Mari-
borska 42, Celje.
PREKLICUJEVA neresnične besede in
in žaljenje časti tov. LAZANSKI MI-
LANA, ter se zahvaljujeva, da je od-
stopil od tožbe.
Pangerl Marija in Višner Vinko
ZA GRADNJO DVOJČKA v Celjii iščem
podjetnega interesenta na moji par-
celi. Posodim gotovino za dograditev
stanovanja, ozroma nudim desetletno
najemnino vnaprej. Naslov v upravi
lista.
DESNO usnjeno rokavico s pasom scih
izgubil iz Lise na Lavo dne 16. t. m.
Lava 19, Ključarič Josip.
V NAJEM VZAMEM majhno posestvo v
bližini mesta. Naslov v upravi lista.
KLJUČAVNIČARSKEGA pomočnika z
večletno prakso fprejmem takoj. Plača
po dogovoru, nastop službe takoj. Skof-
lek, ključavničar, Celje, Kersnikova 39.
ZA«VALA
Ob nedavni bolezni najine hčerke Sil-
vice ji je kolektiv otroškega kirurgič-
nega oddelka Celjske bolnišnice nudil
vso skrb in pozornost pri njenem zdrav-
ljenju, za kar mu izrekava iskreno za-
hvalo. Se posebno pa se zahvaljujeva dr.
Laknerju za njegov izreden trud, ko na-
ma jo je rešid iz tako brezupnega polo-
žaja, ter nama nudil tudi vso moralno
pomoč.
Franc in Ljudmila Korošec
Društvo kmetijskih strojnikov in traktoristov obvešča interesente, da
je na dvomesečnem začetniškem traktorskem tečaju pri Kmetijski šoli v
Vrbjn še nekaj prostih mest.
Interesenti naj se javijo v ponedeljek, 27. t. m. ob 8. uri pri upravi
šole.
ZAMENJAM manjše konfortno stanovanje
v Kersnikovi za večje na »Otoku«. Na-
slov v upravi lista.
50.000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki
mi najde zamenjavo enosobnega sta-
novanja za dvosobno. Naslov v upravi
lista.
USLUŽBENKA išče prozno sobo. plača
dobro. Ponudbe pod šifro »PO.VILAD«.
ŠIVILJA išče prazno sobo. Naslov v
upravi lista.
STANOVANJE dvosobno v Mariboru, za-
menjam za enako ali večje vCelju. Pod
»TAKOJ«.
GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski
družini nujno iščem. Plača 6.000 ali
več. Pogoji zelo ugodni. Naslov v upra-
vi ilsta.
STAREJŠO UPOKOJENKO- za varstvo
dveh otrok, ščem, hrana in stanovanje
preskrbljena. Naslov v upravi lista,
Sl-REJMEMO starejšo gospodinjsko po-
močnico k tričlanski družini. Naslov v
upravi lista.
SVET JAVNE ZOBNE POLIKLINIKE.
CELJE
razpisuje delovno mesto za
ADMINISTRATIVNO-FINANCNE  POSLE
Pogoji: dovršena srednja šola s 3-letno
prakso ali nepopolna srednja šola z
8-letno prakso.
Nastop službe takoj.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje pošljite na upravo Javne zobne
poliklinike, Celje.

IILETXiK
IZLETNIK  TURISTIČNA  AGENCIJA
Vas vabi da se udeležite sedemdnevne
ekskurzije na mednarodni industrijski
sejem v Hannovru. Sejem bo zanimiv
predvsem za naše strokovnjake v indu-
striji.
Kmetijce vabimo na petdnevno stro-
kovno ekskurzijo v Novi Sad na med-
narodni kmetijski velesejem.
ZAHTEVAJTE PROGRAME!
Delovne kolektive in posameznike opo-'
zarjamo, da se zaradi omejenih kapa-
citet avtobusov čimprej prijavijo na naše
prvomajske izlete.
Za cenjena uaročila se priporoča
IZLETNIK turistična agencija
poslovalnica Celje, Titov trg S
tel. 28-41, telegram ITA Celje
Uredništvo Celje, Titov tig 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-23 fai
24-23 uprava: Celje, Trg V. koa-
gres« 3 — poštni predal 152 — tele-
fon 23-75 in 20-89 — Tekoči raču
pri Komunalni banki Celje 603-7*-
1-656 — izhaja ob petkih — letna
naročnina 800, polletna 4M, ^trt-
Istna 200 din — Inozemstvo 2.400
— posamezna številka 26 din —
rokopisov ne vpa'čea)o.
KOLEKTIVI, SINDIKALNE PODRUŽNICE!
POSEBNO OBVESTILOI
1. TRADICIONALNI 3-dnevni 1. majski izlet s posebno ladjo »PO JAD-
RANU«, cena potovanja 6.500 din, otroei do 10 let plačajo 3.800 din.
Vse ostale informacije v zvezi tradicionalnega izleta v poslovalnici
KOMPAS, CELJE.
2. 3-dnevni izlet z letalom in ladjo v DJERDAP. Cena izleta 15.500 din
(na legitimacijo K-15 7.500 din). V ceni je vračunan prevoz z avionom
iz Ljubljane do Beograda, dalje z ladjo iz Beograda v PRAHOVO in
obratno (kabina I. razreda), v povratku ekspresni vlak Beograd-Ljub-
Ijana I. razred. Prijave in informacije pri KOMPAS, CELJE.
3. 3-dnevni avtobusni 1. majski izlet »ZADAR-ŠIBENIK (SLAPOVI KRKE
in izlet v PAKLENICO)«. Cena izleta 8.600 din.
4. 3-dnevni izlet v CRIKVENICO (izlet na otok KRK), cena izleta 4.200 din. *
5. 3-dnevni avtobusni izlet PLITVICKA JEZERA-CRIKVENICA, v cenl^
aranžmana vračunana vstopnica za ogled Plitvičkih jezer in prevoz z i
ladjo na otok KRK. Cena 6.700 din.
6. KMETIJSKI STROKOVNJAKI! Udeležite se mednarodnega kmetijskega
velesejma v NOVEM SADU v aranžmanu, ki Vam ga nudi poslovalnica
KOMPAS, CELJE.
Kolektivom nudimo v naših aranžmanih izredne ugodnosti.
Vse informacije in rezervacije v poslovalnici KOMPAS, CELJE, Tom-
šičev trg 1, telefon 23-50.
ZANIMIVOSTI
„SLOVO" JUŽNE AFRIKE
Naiposlted je prišlo do tega, kar
je sodoben in napreden svet že
dialgo pr-čakaval. Pameten pastir
iz črede izioč.! garjavo ovoo, vča-
sih pa isitorijo to ikar ovce same.
Ko sie je po druigi svetovni vojni
začel ruišiti svebovni kaLonialni si-
stem, ko so za^čeile v isvet prodirati
težnje in zahteve o človečaniskdh
pravicah ne glede na raso, barvo,
vero lin jezilk, so ise po'kazaLi tiiisti,
ki jim n,i do enakosti, ki "se ŠLeijetj'D
za višja bitja, ki so pr,!pra'vloeni
po(toptatii vsa etična, moralna in
če hočete tudi »sveta 'religiozna
pravila«. Taka dežela je b-ila vse-
skozi Južno afriška oiniLja.
Menda ni na svetu dežele, kjer
bi bila rasna mržnja, sociakie kri-
vice lin izikoriščanje tako močno
in zakoreninijeno, kot ravno v J^už-
noafrižfci uniji, kjer trije miUijoni
belcev gospodari nad pol milijona
Azijcev in skoraj desetimi miiii-
joni Afričanov. Ves trikotnik nad
rtom Dobre nade se je v zadnjem
stoletjfu spremenil v deželo kri-
vice, obuipa in imržnje. Belci, skcn-
centrirani v velikih industrijskih
in rudarskih mestih, kot so Prebo-
ria, Capet Towin, Bloemfontein in
druga, so si zgradili paradiž na
zemlji in to na račun bogastva, ki
pripada črnim ljudem, oropanim
najosnovnejših pravic. Južna Af-
rika s svojim razvitimi proizva-
jalnimi Siilami daje 43 odstotkov
afrižikega izvoza, predvsem pa
zlato, drago kamenje, uran, vol-
no, baker, premog, cir^, magne-
zij, železo, krom itd.
7^ črnce ni ničesar razen pra-
vice do dela ter trdega, izkorlšče-
valskega in brezpravnega živ-
ljenja.
Brezobzirna rasna politika v tej
državi je bila trn v očesiu celo za
neokotenialistični zapafdni svet.
Nekajkrat je Južna Afrika bila
poklicana na zatožno klop, i>a se
je vselej »užaljeno« umaknila.
Briitanska skupnost narodov je za-
radi Južne Afrike notranje hi-
rala. Grozil je polom. Članice
skupnosti, kot Indija, Gana, Ka-
nada in druge samosibojne 'države
so grozile, da 'bodlo :zaipustile Oom-
monweal)tlh. Ta .piritisik je bil tako
močan, da je naposled predsednik
Južnoafrišike unije Henriak Ver-
woe!r(d, ki je lani -za las ušel smoii
zaradi atentata nekega'belca, skle-
nil izapuistiti britanslco skupnost
nancdiDv.
Raisizem v Južni AEriJki nima
več podpore in zaslombe. Kct je
dejal Kenijski vaditelj Tom
Mboya, pritisk &vo(bodolj'Uibne črne
Afrike bo zdaj aičinkcMJtejši. Belci
v Južni Afriki ao asitali samL Z
britansiko skupnostjo jo ne vežeijo
več nobeni pakti lin eporazumi.
Prej ali sLej bo sledil udarec cd
znotraj, ki utegne biti trd m neiiz-
pruben.
Črni plesalec iz rodu Bantu. To pleme, ki je imelo visoko razvito
lastno kulturo, je beli človek popolnoma podjarmil in razbil.
Pomlad
Nabrekli popki na koncih vejevja, meglena \
koprene na nebu, svežina vetriča čez livade in\
grebene, duh po preorani zemlji, rumen me- \
tulj na vrtu, nemo pozvanjanje zvončkov in'\
opojen vonj vijolic v prisojnih grvinah to'
je pomlad.
Nemir o ozračju, cvrkoi ptičev v krošnjah,
žuboreči studenci in prve zelene lise ob njih
— to je pomlad.
Nemir v prsih mladenke, prešernost na
ustih fantiča, pomlajena hoja moža, vraščanje
dekleta v ženo, prizanesljiv nasmeh starke in
globok vzdih upognjenega starca — to je po-
mlad.
Ljubezen, ki tiho koprni za priprtim oknom,
ljubezen, ki v parku požene srca v poskok,
ljubezen v gozdu, v krošnjah dreves in pod
podstreških, ljubezen v upanju in pričakova-
nju, obnovljena ljubezen ohlajenih src, ljube-
zen v spominih, v besedah, pogledih, dotiku,
v pesmih in solzah — to je pomlad.
Pesem v šelestu po gozdnih tleh, požvižga-
vanje v vrhovih vitkih smrek, v klokotu voda,
v šumenju naškrobljenih kril, brenčanje čebel,
čivkanje piščet, meket kozličev, dren v mač-
jem gnezdu, blebetanje v otroškem vrtičku
— to je pomlad.
In cvetje. Na oknih, v vazah, v gumbnicah,
livadah in vrtovih. Cvetje na prsih deklet v
razcvetu, cvetje v oklepu brstičev.
Vonj v zraku, mavričnosi barv, ljubezen,
čas ko vse poje, duhti in brsti — to je pomlad.
SONCE-vir vsega življenja
ZAKAJ so ZIME VEDNO MILEJSE?j
Kolikor bolj spoznavamo zako-
ne večne prirode, kolikor dlje člo-
vekovo spoznanje prodira v skriv-
nosti narave, toliko bliže samo spet
človekiu, ki je cd vsega najbolj
častil Sonce — vir vsega življenja.
Seveda ne več na m)iisiti'čni, tem-
več na znanstveni, spoznavni os-
novi.
V zadnjih desetletjih se je člo-
veku posrečilo spoznati marsikaj,
ksiV j'e bilo v dolgih tisočletjih
prikrito, kar je človek le slutil.
Sonce, kot oče našega planetne-
ga sistema, obsega velikanska raz-
merja. Za 333.000 krat večja gmo-
ta se sestoji iz žarečih plinov, ki
niso nič drugega kot v ii>Mnaisito sta-
nje spremenjena materija. Stanje
Sonca, ki daje življenije Zemlji s
svojo toploto in svetlobo, je po-
dobno neprestani ekispldciji vodi-
kove bombe. V notranjtosti je Son-
ce nepojnvljivo vnx)če, saj presega
ta vročina 15 milijonov celzijevih
stopinj. Na površini Sonca vlada
vročina nad 6.000 stopinj. Tu se
pretvarjajo vodikova jedra v he-
lijeva in to povzroča tako neiz-
merno tcplobo in sivatlobo, da v
oddaljenosti (isrednji) 150 milijo-
nov kilometrov inaše oči ne pre-
prenesejo žarkov sončne svetlobe
in da je na diolooeniih zemeljskih
širinah sončna toplota diomala ne-
vz^držna.
Dogajanja na poviršini Sonca so
gigantska. Poleg sončnih peg, ki
odločilno vplivajo na atmosferske
priMke, ipozinamo neiamieme iz-
bruhe žarečih plinov, ki d'Csežejo
tudi po 500.000 kilometrov višine.
Sonce od svoje mase, ki ima samo
en četrt zemljine gostote, izgublja
vsalko isetounido najmaaj 4 'millijcne
ton. In ven>dar, kakor kaže, se to
nič ne pozna.
Ali res ne?
21adnjii čas se vse bol] uveljavlja
teorija, da zaradi tega procesa —
izgubljanja mase zaradi gigant-
sikih eksplozij, Sonce post j a ved-
no ibolj viroče, čeprav je pred leti
prevladovala teorija, da se Sonce
ohlaja. Danes siMepajo, da so spre-
memibe v temperaturi na površini
Zemlje nastale zaradi vzrokov, ki
jiih navaja oovejša teorija. Doka-
zano je, da se zemljina ,pcvrš/Jna
zaizinavno ogreva, da se topijo le-
deniki, ki ISO prej večno pokrivalli
celine in morja na tecagih. Te vre-
m'enske sp^remembe lahko opaža-
mo itudi sami ob vedno milejših
zimah.
Seveda so tudi druge teorije. Na
polimer ta, da Sionce »preživlja«
svoje ciklusie, ki se na Zemiljii od-
ražajo z 'močnimi spremembami.
Tu)di ito ima svoje verjetnositi, kaj-
ti, kako bi si sicer razlagali pre-
hode v 'ledene dobe in ponovne
otc)p'l!iitve na Zemlji. Treiba pa je
seveda raizumeti, da so to procesi,
ki trajajo milijone let in da zaen-
krat ni noibenega povoda za boja-
zen, da 'bi se utegnila Zemlja v
' doglednem čaisu dobesedinoscvireti.
Na levi je fotoposnetek velike sončne pege, ki v premeru meri nad
40.000 km, na desni pa eksplozija plinov, ki sega 400.000 km viso-
ko. Ta ognjeni plamen drvi s hitrostjo 600 kilometrov v sekundi v
vesoljski prostor.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•(»♦♦♦♦❖♦->« ♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦4
KRATKE
SREČEN DOLGOUHEC
Šeolidesabletni lovec Maksič iz
Ljubuiškeiga je slučajno ujel zajca,
ki je dremal v svojiem ležišču. Da
bi ise laiikio pohvalil, ida ga je
ustrelil, je zajca privezal z vrvjo
k drevesu in iz primerne oddalje-
nosti sibreljal nanj. Toda, groaneka
strela. Zajec jo je s koncem vrvi
pobrisal v gozd. Raao-^Eirani lovec
je uigotovil, da je namiegjo zajca
zadel in presekal vrvico.
KOKOg — ROBIJAS
Najboljše nesnice na dvorišču
gospodinje Marije Zrinjske iz Caz-
me naenkrat ni biilo več. Gospo-
dinji je 'biLo žal kokoši, za katero
je bjla prepričana, da je končata
kot pribOljšek na jedilnem litstu
kakšne zvitorepke. Toda ko je po
dcmala treh tednih dvignila velik
lonec na idvarišou, je izpod njega
vsa 'Oslabela pnlracala pogrešana
puiiika. Vsa trava pod Icncem je
bil pcispravljena s kcreminami
vred. Zdaj se kokoš .nahaja v re-
konvalisoenci, saj je v neprijet-
nem zaporu pooteno stradala.
Poznaš svoja ožja domovina?
Kateri kraj v laški občini in na
Štajerskem je prvi osvobodila šti-
rinajsta divizija? Vrh nad La-
škim? Jurklošter? Rečico?
Katerega leta je s^radi izdaje
bila ustreljena prva večja sku-
pina Laščanov? Leta 1941? Leta
1942? Leta 1943?
Čigavo delo je spomenik NOB
pred domom »Partizana« v La-
škem? Kiparja Jakoba Savinška?
Mojstra Plečnika? Borisa Kalina?
(Celje med idvema vojnama)
Katera izmed velikih stavb (pa-
lač) je bila zgrajena v tem času?
Narodni dom? Nov zdravstveni
dom? Palača, kjer je Komunalna
bamka?
Katero število prebivalcev Ce-
lja odgovarja zadnjim letom pred
vojno? 10.000? 15.000? 20:000?
KakSne vrste strokovna sred-
nja šola je bila v Celju, pa je da-
nes ni? Rudarska šala? Kmetij-
ski tehniikum? Tekstilna šola?
PRAVILNI ODGOVORI
Jnrklošter. - Leta 1942. - Mojstra Pleč-
nika.
Palača Komunalne banke. — l^.OOO. —
Rudarska srednja šola.
Raketa je pripravljena na start
________prc" Zeai^     ________________
Množične bolezni
koč
Ko dandanes zapoiščate zdrav-
nilva in radovedno gledate v skriv-
noDtne Cačke na receptu ali dia-
gnaanem liističu, ste nezadovoljni.
V^se premalo, tako se vam zdi,
vam je zdravnik povedal. Ze ne-
koč 00 ljudje vedeli povedati: Bo-
lezni je tisoč, zdravje samo eno.
Se res smemo pritoževati? Raz-
logov za to ravno nimamo.
Kako strašne nesreče so včasih
gospcdairjle nad življenji množic?
Ljuidjie so jih sprejemali vdano,
brez upanja na rešitev. Le spom-
nimo se, kako so našii stari starši
gpv"orili?
Strica je pobrala suSica, sosedo
»ta h:;:ra«, očela »španska«, ma-
ter    odeničnost,   >ri sosedih  x)
pomrli vsi majhni otroci itd.
Tisto, kar so nekoč imenovali
»špEnska«, so bile influence vseh
vrst, gripe, 'ki so praznile hiše. »Ta
n^agle« so bile naj'različnejše bo-
lezni, od tuberkuloze, pljučnice pa
do bolezni, katerih imena se nam
danes zdijo nedoilžna ob m'n'ažini
sredstev, s kaiterimd jih zdravimo.
Sežimo še nazaj: Črne koze, da-
vica, škrlatinka, :kuga, kolera, go-
bavost. Strašne epidemije so po-
vzročile izumrtje celih poCcrajiLn.
Danes jim s cepljenji onemo'goči-
mo pristop, da jih niti za vzorec
ni.
Ljudje 90 umirali in nihče ni
vedel zakaj. Prišel je mrliški
oglednik, potipal nos in zapisal:
smrt. Varolk ali neznan, aiLi pa ka-
terih izmed petih ali šestih sploš-
nih bolezni.
Znanost je prodrla v notranjost
človeka. Medicina vse bolj odriva
smrt in pomika starostno mejo
navzgor.
Religiozna plastika na Tomšiče-
vem trgu v Celju. Zgrajena je bi-
la v spomin na eoidemijo kuge \
Celju...
(Tretje nadaljevanje in konec)
John in Eddie vesta, da so učenjaki
nervozni in čemerni ljudje, ki bodo go-
drnjali, če jima ne bosta ustregla. Pri-
merke kamenin in irud ni težko nabrati.
Težje je s rUni. Zato spuščata y razpoke
velike vreče iz plastične snovi. V njih
se nabirajo plini, ki so navadno čisto pri
tleh, pntem pa jih zapirata in v vesolj-
ski ladji kasneje spuščata v nepropustne
steklenice. Ko sta nabrala dovolj vzor-
cev trdih in plinastih pojavov, sta se
pripravila za najtežjo nalogo.
Učenjaki na Zemlji so jima naročili,
da mora raziskati tudi nctranjost Me-
seca. To je lahko reči, toda kdo bo v
kratkem času zvedel o notranjosti sre-
brne oble toliko, kolikor še o Zemlji niso
mogli do notankosti zvedeti? Radovedni
znanstveniki, ki sedijo varni nekje na
foteljih v svojih laboratorijih, hočejo
vedeti vse: Je Mesec vseskcasi čvrsto
zlita velikanska kroglja ali je morda
znotraj celo votla, oziroma siru prdobna
zadeva. No, čisto brez sredstev za tako
nalogo ju vendar niso poslali na Lu-
no .. .
Naslednje jutro, že četrto, odkar sta
na Mesecu, sta navsezgodaj s pomočjo
dvigala spustila na trda tla ducat vitkih
raket, dolgih kakšnih osem metrov. V
kon'cah teh raket so občutljivi instru-
menti, ki naj Lamerijo sleherni cdmev
iz notranjosti zemeljnega trabanta. Jchn
in Eddie sta pripravljena. Gresta se ra-
ketno invazijo. S posebnih katapultov
izstreljujeta rakete na vse strani črnega
mesečevega neba. Daleč onstran nazob-
Ijenih gora se te rakete zanlkujejo v
pusta tla. Tako. Naloga je do polovice
izpeljana. Za temi raketam.i zdaj izstre-
lita novo serijo. Toda te niso več tako
nedolžne. Namesto instrumentov imajo v
kcnicah močne eksplozivne snovi. Kot
sntvn ki tia je ne slišita. saj brezzračni
prostor ne prenaša zvoka, se v vseh
siiivreh ruzlctavajo raketne bombe. Me-
sec je doživel, morda po milijonih letih
umetno izzvane potrese. Eksplozije po-
vzr^črjo potresne valove v notranjost, se
razširijo po vsej obli in oddajajo »spo-
ročila« instrumentom v konicah prejšnjih
rnket. Mehanizem v teh raketah sproži
oddajnike, ki posredujejo natančne po-
datke s rejemnikn na vrhu rakete. Tako,
zdaj imajo zemeljski geologi tisto, kar
so si želeli . . .
'as na pusti rbli jima je ob obilici
dela hitro potekal. Bližala se je ura od-
hcda. ali bolje, ura vrnitve domov.
Vendar to ni tako enostavna zadeva.
Kai če aparat; niso v redu. Lahko bi se
rgodilo, da se je ob pristanku pred dnevi
kaj pokvarilo. Ta bi bila dobra. Ni rav-
no treba, da bi ostala in žalostno umrla
na «nmotni obli. Dovolj bi bilo, da za-
mudita s startom, kar tudi ni dositi bolje
od smrti. Njun povratek je bil natanko
odmer.'   , Le v tem pr'   »m bi se y
pnsrečilo p^riti' nazaj v bazo. kjer sta od-
letela na to dolgo pot. Nekaj minut za-
mude in Zemlia. ki se vrti oknli svoje
os";, bi jima lahko ponudila kake ne-
prijetne oceanske globine za kraj pri-
stanka. Četudi bi si rešila življenje, bi
bil ves trud zaman, če bi se raketa z
zbranimi podatki pogreznila na oceansko
dno.
Nekaj ur pred vrnitvijo sta naša astro-
navta pred kontrolnimi ploščami. Plazita
se med stroji na pogon, med navigacij-
skimi instrumenti in kontrolirata vsak
vijak. Potem naravnata startni plato, ki
jima mora dati pravo smer. Tudi to je
toliko važno kot trenutek starta. Pogon-
skega goriva je ravno še toliko, da ju
bo odrinilo z privlačnosti Meseca v pri-
vlačnost Zemlje, da bo zadržalo njuno
blazno hitrost cb približanju Zemlji in
kf-maj še toliko, da lahko nad pristaja-
liščem napravita morebitni šolski krog.
Nobenih rezerv ni. Vse je preračunano
na najmanjše količine.
Njuni živci so na skrajni meji nape-
tosti . . . Nastopila je X minuta. Kazalec
kronometra šteje sekunde: dvajset . . ,
deset, devet, sedem, pet tri dve nula . . .
Vendarle . . , Ladja se strese, zaniha,
potem pa siine z neverjetno hitrostjo v
črnino nebesa. Tam daleč na 384.500 ki-
lometrov oddaljeni Zemlji zadržujejo
ljudje dah pred zvočniki in ekrani.
Končno se oglasi John: — Lunaris na
vožnji. Vse v redu . . . —
Deset ur potiskajo stroji ladjo v vi-
šino. Ali pa globino. Tu je ta pojem ne-
pomemben. Priletela je na mejo težnosti.
Zemlja pričenja pritegovati ladjo nase.
Prej pojemajoča hitrost se zdaj naglo
povečuje. Vedno hitreje leti in končno
doseže blazno hitrost 40.000 k/lometrov
na uro. Zemljina privlačnost je posekala
vse pogonske motorje, ki so zdaj po-
stali nepotrebni. Vračata se nekajkrat
hitreje. Zdaj sta že blizu Zemlje. Ce
zdaj pngon, ki ga bosta rabila za zavi-
ranje hitrosti, ne bo deloval, bosta zgo-
rela v atmosferi z raketo vred . . . Počasi
obrneta raketo in sprožita pogon. Spre-
memba hitrosti, povratek v težnos.t ju
skoraj onesvesti, llip za tem je vse dob-
ro. Ladja zmanjšuje hitrost in nekaj mi-
nut pozneje že z hitrostjo reaktivnega
letala tone skozi oblake. Tam spcdaj so
prijatelji, tam je čvrsta Zemlja in konec
nevarne poti . . . Prva »mesečarja« se
vračata. Odslej jih bo vedno več, dese-
tine, stotine, tisoči .. .
KONEC
(pbivma reportaža o jdtei3nji pesnici)