Posamezni izvod 1.30 Sl., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Letnik XI.
Celovec, petek, 3. februar 1956
Štev. 5 (719)
Nova francoska vlada dobila veliko večino “ T»sSTe9a pak,a
Generalni sekretar francoske socialistične stranke Guy Mollet je v sredo v zgodnjb jutranjih ur'h predstavil svojo vlado narodn' skupščini, ki je pri glasovanju s pretežno večino po rdila sestavo novega državnega vodstva. S tem je bila vladna kriza trenutno sicer rejena, toda hkrati je s opilo v ospredje tudi že vprai-L nje. kako in koliko časa se bo manjšin1-ska vlada, ki ie odv‘sna od cele vrste večjih in manjših strank, znala obdržati v sedlu.
Nova vlada š'eje 13 ministrov in 22 državnih tajnikov, ki zas opajo najrazličnejše struje tako imenovane republikanske fronte. Pri sestavi ministrske liste ie bilo 'reba premostiti številne težave in ie dosežena rešitev več ali mani le optičnega pomena ter se bo šele v bodoče pokazalo, kako bodo posamezne gruoacire nastopale pri raznih vladnih predlogh. Komunisti kot najmočnejša stranka, ki v vladi niso zas opani, so tokrat sicer gla-
iugoslovanski delegat predsednik razorožitvene komisije OZN
V	februarru bo predsednik razorožitvene komisije OZN jugoslovanski dele-ga* dr. Jože Brilej, ki se zelo uspešno uveljavlja •'ri delu te nomembne komisije. Razorožitvena komis'ia se konkretno bavi s predlogi, ki so bili doslej stavljeni za uspešno izvedbo razorožitve.
Brazilija ima novega predsednika
V	torek je nacionalni kongres Braziliie izročil posle novemu predsedniku Kubi-Čeku in podpredsedn ku Goulartu. Slo-vesnos i so prisostvovali vsi člani diplomatskega zbora in tuje nvsije. Kubček ?e prebral prisego, da bo spoštoval ustavo in da se bo boril za njeno izpolnjevanje.
sovali za social’stično vlado, ni pa gobovo, če bodo to nadaljevali tudi v vseh vprašanjih, ki lih bo treba reševati. To bi pomenilo, da bi bil: v primeru komunistične opozicije v veliki meri odvisni od desne sredine, kaera pa b' za svojo podporo prav go"ovo zahtevala tudi kakšno protiuslugo, ki levičarskim str?nkam verjetno ne b" bila preveč simpatična.
Tako je že v naprej go ovo, da bo vlada pod rocialist čnim vodstvom kor izrecna manvšinska vlada vedno navezana na sistem »kroženja vladrJe nestalne večine« in bo uspevala le v toliko, v kolikor se bo znala izogibati ov’ram z ene ko rudi z druge str?, ni. Delo, ki ga ima pred sebo', je vsekakor tako vsestransko, da. bo treba računat' z mnogimi težavami.
Program nove vlade vsebuje v prvi vrš i pet temeljnih točk iz predvolilnega programa socialistov in radikalov. Na prvem mestu je problem Alžira, nato zboljšanje življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev, ohranitev francoske solidarnosti z zapadnimi državami v okviru Atlantskega pakta, večje prizadevanje za sklenitev sporazuma o razorož'tvi in naposled predlog spremembe volilnega sistema. 2e iz teh kratkih točk je razvidno, d?, se bo morala nova vlada zatekati po pomoč enkrat na levo, drugič pa spet na desno in obstoja nevarnost, da bo v preveliki meri morala hod'ti po stopinjah dosedanjih francoskih vlad, *orej po poti, na kateri lahko spodrsne že pri naslednjem koraku.
Anglo-ameriški razgovori zaključeni
V sredo so bili v Washingtonu zaključeni. razgovori med britanskim ministrskim predsednkom Edenom ‘er ameriškim predsednikom Eisenhowerjem. Poročilo, ki je bilo objavljeno ob zaključku, ve povedati le o uspešnem poteku razgovorov, ne navaja pa podrobnosti in tudi ne težav, ki sta jih imela oba državnika, ker so bili pogledi na posamezna vprašanja pač precej različn'. V glavnem govori komunike o tem, da bo treba voditi razgovore s Francijo glede pomiritve na Srednjem vzhodu in da se bo nadaljevalo nadzorstvo nad trgovino z LR Kitajsko. Optimistično pa je poročilo le v *em, da je severnoatlantski pakt »bistven za varnost svobodnega sveta« in da vlada scglasie v anglo-amerišk’ politiki glede združitve Nemčiie.
Istočasno z razgovori med Edenom in
pogaianja
izvedenci
Eisienhowerjem so bila tudi med zunanjimi ministri 'er obeh držav, ki so skušali najti skupne poglede v podrobnih vprašanjih.
Iz poročila, ki je bilo objavljeno, pa ni razvidno, da vladajo med obema državama precejšnja nasprotja predvsem v vprašanjih Daljnega vzhoda, kjer ostane Kitajska, prej ko slej nepremostljiv, pre-p.iu, preko katerega tudi tokratni razgovor niso našli poti, pa čeprav so potekali v izrecno prijateljskem duhu.
Koncem preteklega tedna je bilo v Pragi zasedanje političnega posvetovalnega odbora Varšavskega pakta, katerega članice so vse vzhodnoevropske države. Sovjetsko delegacijo sta vodila zunanji minister Molotov in obrambni minister Žukov, vzhodnonemško delegacijo pa podpredsednik Walter Ulbricht.
Obravnavali so važna politična vprašanja, ki zadevajo države vzhodnega bloka ter druga važna politična vprašanja v svetovnem merilu. Na zadnji seji so udeleženci sprejeli skupno deklaracijo članic pakta in jo svečano podpisali.
Odbor je sprejel predlog Vzhodne Nemčije, naj bi bila njena vojska podrejena skupnemu poveljstvu, ustanovljenem v okviru Varšavske zveze.
Nadalje je odbor sklenil, da se bo sestajal po potrebi najmanj dvakrat na leto. Na zasedanju so sklenili ustanoviti tudi skupno tajništvo iz predstavnikov osmih držav-članic ter stalno komisijo, ki bo sestavljala poročila o problemih mednarodne politike. Za sedež obeh organov so določili Moskvo.
Moskovski list „Pravda“ piše, da je delo odbora preveval duh enotnosti in medsebojnega razumevanja. Predstavniki dežel Varšavskega sporazuma so v svojih govorih analizirali mednarodni položaj, iz njihovih izvajanj pa je jasno razvidno, da so njihova gledanja na politična dogajanja v svetu enotna. Izrazili so tudi prepričanje, da je mogoče sodelovanje med državami različnih političnih ureditev. Listi v Moskvi tudi poudarjajo, da so udeleženci Posvetili posebno pozornost dogodkom v Aziji in Afriki. Ob vključitvi vzhodnonemških sil v Varšavski pakt pa list« pouduiiajo, da je ca ukrep povsem razumljiv, saj teži politika vzhodnonemške .vlade k ohranitvi nacionalne 'varnosti te dežele.
Prvi koraki za priključitev Posarja k Nemčiji
Pogajanja med Avstrijo in Zahodno Nemčjjo...
V Bonnu se je v ponedeljek ses ala avstri rako-nemška, komisija, ki je bila sklenjena med Zahodno Nemčijo- in Avstrijo ob pr'ložnoxi lanskega obiska zahodno-nemškega zunanjega ministra na Dunaju. Avstrijsko delegacijo vodi veleposlanik dr. Schoner, nemšk' delegaciji pa načeluje bivši poslanik dr. Klee. Komisiji je poverjeno reševanje odprtih gospodarskih, *ocialnih in kul urnih vprašanj med obema državama, zlasti pa naloga, da pripravi predloge za ureditev vprašanja bivše nemške imovine v Avstriji in pa priprava avstrijsko-nemškega kulturnega sporazuma, Kakor poročajo iz zapadnonemške prestolnice, so se pogajanja, pričela v izredno prijateljskem vzdušju in bodo zaenkrat trajala verjetno samo teden dni. delovni načrt mešane komisije pa pred1-vdeva ses ava posebnih pododborov, ki bodo obravnavali posamezna vprašanja. Ti pododbori se bodo menda sestali 20. l- m. ra Dunaju. V celoti pa bodo, tako Vsaj domnevajo, pogajanja trajala kar celo leto.
... ter med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo
Od srede januarja naprej trajajo v Bonnu tudi iugoslovansko-nemška pogajanja o predvojnih in medvojrih ter-latvah, ki j h ima Jugoslavija do Zahodne Nemčije in o drugih finančnih vpra-anjih. Po prekinitvi pogajanj v decem-bru 1954 je jugoslovanska vlada ko~ pla-lo za svoje teriatve iz predvojnega in medvojnega obdobja navedla znesek 420 milijonov nemških mark, dočim je za-
hodnonemška vlada pristala na pogaianja na temelju mnogo nižjega zneska odškodnine. Dosedanji potek pogajanj pa je že privedel do zbližanja gledišč in kaže, da bodo problem jugoslovanskih terja*ev uredili na širši gospodarski podlagi na ta način, da b’ Nemci plačali del odškodnine neposredno, ostali del pa bi poravnali v drugih oblikah. V krogih jugoslovanske delegacije smatrajo, da bodo privedla sedanja pogajanja do uspešnega, zaključka, kar bi tudi znatno prispevalo k raz-širivi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo.
V torek so stranke ako imenovane domovinske zveze v pasarskem deželnem zboru vlcžJe posebno načelno izjava, iz katere izhaja, da se deželni zbor zaveda svoje dolžnosti, uresničiti voljo ljudstva, ki je bila izražena na zadnjih voli vah. Z drugmi besedami, pripravi i pogoje za združitev odnosno priključitev Posarja k Nemčiji. To naj bi se izvedlo na podlagi naslednjih načel: 1. Posarje je sestavni del Nemčije in b: morala, biti politična združitev izvedena čim prej. 2. Politični združi'vi Posarja z Nemčijo mora slediti vključitev v nemško carinsko in valutno področje. 3. Tekom prehodne dobe naj bi bilo pasarsko gospodarstvo izločeno iz francoskega carinskega 'n valutnega, področja, kar pa za gospodarstvo in socialna oskrbo ne sme pomeniti nobene škode. 4. Obstoječe trgovinske in gospodarske zveze med Posarjem in Francijo' naj .se ohranijo in nadaljujejo v okviru po-
godb, sklenjenih med nemško in francosko vlado. .
Stranka bivšega francosko usmerjenega! ministrskega predsednika Hoffmanna je prav tako vložila predlog, ki vsebuje združitev Posarja z Nemčijo, se pa v toliko razlkuje od predloga pronemških strank, da polaga posebno važnost na upoš evanje dosedanjih gospodarskih sporazumov med Posarjem in Francijo.
A kri ja posarskega deželnega zbora za zdtužitev Posarja z Nemčijo je, kakor je bilo pričakovati, naletela na, francoski strani na precej ostro odkloni'ev. V Parizu se sklicujejo na sporazum, ki sta ga o tem vprašanju sklenila koncem zadnjega leta zapadnonemški kancler Adenauer in takratni francoski zunanji mini-s‘er P’nay. V Bonnu pa poudarjajo, da je rešitev prvsarskega vprašanja v smislu plebiscita razumljivo stvar francosko-nem-ških pogajanj.
Eisenhovver zavrnil Bulganinov predlog
Zadnji teden je poslal ministrski predsednik Sovjetske zveze maršal Bulganin osebno poslanico predsedniku Združenih držav Amerike E:senhowerju, v kateri ie padal nekatere predloge za ureditev medsebojnih stikov. Največjega, pomena v tej poslanici je bil nedvomno predlog za sklenitev pogodbe o prijateljs'vu med SZ in ZDA, ki predvideva sodelovanje na podlag’:	enakopravnosti, medsebojnega
spoštovanja državne suverenosti ter ne-vmešavanja v notranje zadeve, kakor •udi ureditev mednarodnih sporov z izključno mirnimi sredstvi ter v duhu listine OZN.
Vest o Bul rani nov poslanici je razumljivo vzbudila velikansko zanimanje, hkrati pa tudi ugibanje o odgovoru, ki ga bo dal Eisenhosver. Na ta odgovor :udi ni bilo treba predolgo čakati in iz-
padel je približno tako, kot je bilo pričakovati. Eisenhovver je v poslanici Bul-ganinu namreč odgovoril, da sta obe držav: kor podpisnici lisrine OZN že tako dolžni spošt.ova' i pravice narodov do samoodločbe in si prizadevati za mirno reševanje sporov., Podvomil je v koristnost pogajanj za sklenitev dvostranske pogodbe med; ZDA in SZ in izraz’l mnenje, da bi iskanje novih sporazumov lahko škodovalo stvari miru, ker »bi povzročilo iluzijo, da se lahko s po ezo peresa dosežejo rezultati, ki j’h bo dejansko možno doseči le s spremembo duha«.
Odmevi na Eisenhotverjevo zavrnitev Bulganincvega predloga so zelo različni in izražajo na Za.padu gotovo zadovoljstvo, medtem ko je mnenje na Vzhodu dobro izraz,'! sovje; ski zunanji minister
Molotov, ko je dejal: »Ne morem razumeti, kako je možno odkloniti sporazum o prijateljstvu!«
Zapadne velesile so si v zvezi z izmen'a vo poslanic med Bulganinom in E’senhowerjem edine zlasti v mnenju, da pomeni Bulganinova ponudba nevarnost za enotnost Zapa.da, ker je prišla prav v trenutku, ko so bili pred vratmi arglo-ameriški razgovori. Zato je razumljivo, da so nad Eisenbosverjev m odklonilnim odgovorom najbolj navdušeni Angleži, ki so se bali. da bi v okviru morebi' ne ame-riško-sovjetske pogodbe lahko reševali mednarodna vprašanja brez Velike Britance. Zdai pa da je odpravljena nevarnost nescglasii in nasprotij med zapadnimi zavezniki, ko' ie Eisenhcwer »jasno pokazal, da ostaja Amerika zvesta svojim zaveznikom v Atlantskem paktu«.
so z mržnje in sovraštva do sosedne države tudi pretresljivo nesrečo v Košuti zlorabili za svoje umazane politične cilje. Ker so po rebovali politično senzac io, so skušali nesrečo dveh mladih jugoslovanski planincev pretvoriti v »trrgedijo beguncev« ter na najbolj btezvestni n prostaški nač’n oblatili sosedno deželo. Od tako skrajno pokvarjeni in amoralnih ljudi, ki iz naravnost kriminalne težnje
Za novo ceno mleka so se začeli pogajati
Med neodložlj:va vprašanja, ki jih bo treba čimprej rešiti, spada vprašanje cene mleka. Nihče ne oporeka, da je sedanja cena, ki jo dob va kmečki producent za mleko prenizka, ker ne krije proizvodnih in delovnih stroškov in da ie zato zala eva po zvišnju cene uprav čena in utemeljena. Vpraš-nje je predvsem, v č gavo breme naj bi šlo potrebno povišanje cene. Tozadevna pa imata obe vodilni vladni stranki, ki se bosta morali konec konca o tem le sporazumeti, bis veno nasprotne poglede.
Ljudska stranka kot predstavnea in-dus rije, trgovine in veleposesti bi breme povišanja najrajši prevalila na ramena množice delovnih ljudi, k: morajo mleko kupovati, da bi na ta način ohranila in po možnosti še povečala profite mlekarn in ostale mlečne predelovalne indus rije.
Soc alistična stranka se seve protivi proti -emu, da bi podražitev, ki naj bi res koristila kmečkim proizvajalcem, prizadela konsumente in pustila nedotaknjene dob čke posredovalnih obra ov. Tega mnenja je tudi večina konsumentov, končno pa tudi srednji in mali kmetje, ki so, v primeri z veleposestniki, ko‘ producenti in prodajalci mleka v večini in se tudi zavedajo, da bi povišanie kon-sumne cene lahko imelo tudi zanje kvarne posledice, ker bi bila prizadeta in zmanjšana kupna moč po rošnikov.
Mnuli torek so se pod predsedstvom zveznega kanclerja Raaba sestali predstavniki obeh vladnih strank in sindikal-
Zaskrbljenost glede slovenskega šolstva v Italiji
po izkoriščanju sleherne priložnosti za zastrupi'en je odnosov med ljudmi, sosednimi narodi 'n državami celo spričo smr i in trpbenja sočloveka pozabljajo na osnovne dolžnosti človečanske pietete, se tudi bralci teh listov, o 'cm smo prepričan', z gnusom distancirajo in jih vsa po-štena koroška j-vnost, ki jo ie gorska nesreča v s enah Košute globoko pretresla, odločno obsoja.
ne zveze na ‘©zadevne razgovore. Da bi premostili nasprotujoča si gled šča, so za-stopnki socialistov predi: gali, da bi uvedli na eksport lesa posebno davčno daja ev, iz kamere bi bilo mogoče kriti izdatke za zvišanje cene mleka, ne da bi pri tem n'stala za konsumente nova bremena. V lesnem sektorju se je nakopičilo v zadniih letih toliko bogastva, da bi bili producenti mleka, mlekarne in konsu-menti v oblik’ pris ojbine na izvoz lesa vsai v skromni meri lahko deležni dobička, ki ga dosegajo lesni izvozniki.
Kakor poroča Socialsrična korespondenca, pa so zastopniki Liudske stranke ta predlog zavrnili in predlagali zvišanje konsumne cene za 20 do 28 grošev pri li ru mleka, kar bi pomenilo letno obre-mer,'rev potrošnikov za 260 milijonov. Razen tega so zahtevali še zvišanje državnega dodatka s 1. marcem, za kar hi bilo potrebnih še letos 300 mili tonov, za katerih kritje naj bi se po predlogu Ljudske stranke skrčili :zdatki kmetijskega ministrstva za 100 miliionov ter izdatki za investicije na drugih področjih, zlasti pri železnici in pošti za 200 miliionov.
Zaenkrat so razgovori obt čali v slepi ulici predlogov in proripredlogov brez vidnega znamenja za medsebojno popuščanje. Predstavniki Socialistične stranke in s ndikalne zveze so se glede zahtev Liudske stranke omejili le na izjavo, da jih bodo sporočili svojim pristojnim forumom. Tem bolj informativnim razgovorom pa bodo verje' no še v tem tednu sledila nadaljnja obvezna pogajanja.
Severre zaledenele stene Košute v ozadju Sel so bile konec minulega tedna prizorišče težke nesreče, ki je z:htevala tragično smrt mladega študenta tehnike, 21 letnega Mihajla Pavloviča iz Beograda, dočim so njegovemu prav tako mlademu tovarišu Predragu Periču, ki je moral prebiti dva dni in dve noči brez pomoči v skalnatih previs'h, popolnoma zčrpa-nemu in ozeblemu še v zadnjem trenutku rešili življenje.
Oba jugoslovanska turista sta se dobro opremljena v zadnjih tednih uspešno in brez vsake nezgode povzpela že na več visok h vrhov v Karavankah, pri vzponu na Košuto pa ju je doletela nesreča. Pavlovič je zašel predaleč na s snegom zame-teni rob grebena in je strmoglavil blizu 600 metrov globoko v prepad na avs rij— skem ozembu, kjer je obležal z razbito lobanjo. Perič mu ie hotel priti na pomoč, a mu je po 180 metrih plezanja po steni v globina na previsni skali spodrsnilo, vendar se je grede še toliko uiel. da ni padel v prepad!, marveč je obležal v skalni rtzpoki, iz katere pa se sam ni mogel več rešiti.
Na jugoslovanski strani njegovih kl-cev na pomoč globoko iz stene na avstrijskem ozemlju nihče ni mogel slišali, k sreči pa jih je sl'šala avs rijska carinska patrola, ki je prvi dan skupno z dvema orožnikoma iz Baidiš našla samo smrtno ponesrečenega Pavloviča. Šele drugi dan je skupina orožnikov-alpncev in gorskih reševalcev iz Borovelj po težkem večurnem napornem vzponu preko Velikega vrha dospela na greben Košute in se tam srečala s patrola treh jugoslovanskih gra-n carjev, ki so po sledeh opazili, da se je morala zgodni nesreča in so bili pravkar na poti, da bi poklicali gorsko reševalno službo iz Tržiča. S požrtvovalnimi, nad pet ur trajajočimi napori je reševalni ekipi s pomočjo vrvi in vse po irebne opreme uspelo rešiti ponesrečenega Periča še živega iz skoro brezupnega položaja in ga prenesti do koče na Kofcah, kamor je medtem tudi" že prispela'skupina 'jugoslovanskih gorskih reševalcev. Na povratku preko Sv. Ane so se jugoslovanski organi prisrčno zahvalili Avstrijcem za nesebično pomoč in jim dali na razpolago vozilo za povra ek do meje na Ljubelju.
Jugoslovanski konzulat v Celovcu se je pismeno zahvalil koroški gorski reševalni službi in orožniški komandi za zgledno reševalno pomoč in jo s priznanjem označil kot dejanje mednarodne gorske vzajemnosti in človečanske pripravljenosti za pomoč, s katero so boroveljski reševalci skupno z avstrijskimi orožniki in jugoslovanskimi graničarji rešili mlado, nadepolno življenje, pri čemer meja in razlike v narodnosti med ponesrečenim in reševalci niso b le ovira.
Toliko bolj nečloveški obraz pa so pokazali ‘isti poki'c ni hujskači v uredništvih dveh koroških klerikalnih listov, ki
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijski izvoz v Indijo narašča
V zadnjih le ih se je avstrijski izvoz v Indijo močno povečal, Dočim je znašala njegova vrednost v letu 1953 107 milijonov šilingov, je v letu 1954 narasla na 190 milijonov, lansko leto pa je avstrijski izvoz v Indijo dosegel že vrednost 260 milijonov šilingov. Lanski izvoz strojev in pramenih sredstev
Indijo se je v primerjav: s pred-lanksim letom povečal za 100 odstotkov na vred r ast 150 milijonov Šilingov.
Povečanje jugoslovanske industrijske proizvodnje
Po podatkih jugoslovanskega .zavoda za s atistiko se je Industrijska prozvodnja v Jugoslaviji lani povečala za 16 odstotkov v primerjavi s predlanskim letom. S tem se je Jugoslavija uvrstila med. tiste evropske dežele, ki so dosegle lani največje povečanje indus' rijske proizvodnje.
Med Slovenci na Tržaškem in Goriškem so vzbudile zaskrbljenost vesti, da vsebuje osnutek zakona, za slovenske šole na ‘em področju več določb, ki se ne skladajo z italijansko ustavo in mirovno pogodbo, zlasti pa niso v skladu z določbami narodnostnega štatuta londonskega sporazuma. Osnu ek omenjenega zakona, ki sicer še ni bil objavljen, namreč predvideva, da bi moral vložiti posebno prošnjo, kdor bo hotel vpisati svojega otroka v slovensko šolo, te prošnje bi pregledovala posebna mešana komisija, ki bi imela nalogo ugotoviti, ali gre za o roke s slovenskim materinskim jezikom, sprejem v slovenske šole pa bi bil mogoč samo za slovenske otroke, ki imajo italijansko državljanstvo.
Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu, ki je v začetku letošnjega leta predložila mnistru za javno šolstvo Rossiju obzirno in izčrpno spomenico s podrobnimi predlogi za bodoča ureditev slovenskega šolstva, je v zvezi z vestmi o omenjenh določbah v osnutku zakona za slovenske šole poslala ministru za javno šols vo pismo z opozorilom na resne posledice, ki bi jih uveljavljanje podobnih
Minuli torek prejšnjega tedna so končali na Bledu zasedanje posebnih delegacij Avstrije in Jugoslavije, kjer je bil dosežen sporazum o vzpos avitvi osmih medsebojnih avtobusn h linij. Sporazumeli so se o naslednjih progah: 1. Bled— Ljubelj—Celovec, 2. Lovran—Opatija,— Reka—Ljubelj—Celovec — oziroma Podkoren—Beljak, 3. Portorož—Ljubljana— Jezersko (Podljubelj)—Celovec — oziroma Podkoren—Beljak, 4. Novi—Reka— Opat'ja—Ljubljana — Maribor—Gnaz, 5.
določb povzročilo med slovenskim prebivalstvom na Tržaškem. V pismu je poudarjeno, d!a bi uzakonitev takih določil pomenila grobo diskriminacijo slovenskega prebivalstva.
Tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Go/ici je naslovila na ministrstvo za jlfvno vzgojo v R:mu resolucijo s protestom proti zapostavljanju slovenskega šolstva na Goriškem in. proti diskriminacijskim določbam v načrtu zakona o slovenskem šolstvu. Goriški Slovenci se ne morejo strinjati z neenakopravnim polo-žaiem in zahtevajo, da se čimprej na pravičen način reši vprašanje slovenskega šolstva :n se odstraniio vse ovire, ki motijo miren razvoj Slovencev in I a-1'jancv na tako važnem obmejnem področju, kjer je mir najbolj potreben.
Glede novega osnutka zakona o slovenskem šolstvu v Italiji je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrsva na tiskovni konferenci v Beogradu poudaril, da smatra, da bi sprejetje takega zakona, ki bi vseboval diskriminacijske ukrepe proti slovenskemu prebivalstvu, nasprotovalo duhu ir.! besedilu londonske spomenice in narodnostnemu statutu.
Lovran—Opatija—Reka.—Ljubljana—Maribor—Graz, 6. Portorož—Ljubljana— Maribor—Graz, 7. Zagreb—Varaždin— Radgona—Eiser.s adt na Gradičanskem ter 8. Lovran—Reka—Zagreb—Graz— Dunaj.
Avtobusne zveze so sezonske ter bodo letos odprte od maja do oktobra. Z av-s rijske strani bodo sodelovala avtobusna prevoznika podjetja zvezne poštne uprave in zveznih železnic, Austrobus iz Dunaja in Heuss iz G raza.
New York. — »New York Times« poroča, da namerava ameriška vlada, poslati sverovalca za razorožitvena vprašanja Harolda S assena na tritedensko potovanje po deželah jugovzhodne Azije. Časn k pravi, da hoče in želi - mer iška vlada po obisku sovjetskih državnikov v teh deželah na ta način potrdi i sv o'o pr'pravi jen os", doseči razorožitev kot poroštvo miru.
London. — Turška vlada je poslala brit- nski vladi spomenico, v ka eri se je odločno izrekla prori temu, da bi otok Ciper prišel pod grško suverenost. Pri tem se sklcuje na pogodbo iz le a 1923, po kateri je odstopila Ciper Veliki Br' aniji in bi ga bilo v primeru, če bi prenehala nad njim brran-ska suverenost, nujno vrniti spet Tur-čji.
Tokio. — Japonski zunanii minister in ameriški podanik s a podpisala sporazum, po katerem se Japonska obvezuje, da bo svojo obo"ož'tev zn-tno pospešila, medtem ko bo na drugi strani Amerika za polovico znižala prispevek, ki ga mora Japonska plačevati za vzdrževanje ameri^kh če- na Japonskem. Ta prispevek pa bo popo1noma odpadel, ko bo j* panska oborožitev dosegla dvakratni obseg sedanje.
Rim. — Iz protesta. p-oti predvide-riemu poveeaniu državnih izdatkov v proračunskem le u 1956/57 je dosedanji fnančni minis"er Silvio Gava podal ostavko, ker proračun za te izdatke ne predvid!eva kritja. Posle ministra Gave bo verie no prevzel minister za proračun Vanoni.
Bonn. — Predvidoma meseca marca bo cb'skal Avstrijo zapadnonemški minister za gospodarstvo' Erhard, ki bo ob tei priložnosti vodi' razgovore o tekočih vprašani ib nemško-a.vs'rijskega trgovinskega sodelovanja.
Koln. — Adenauer se zdaj zelo trudi, da b' čim prei prišlo do sprejetja nov>h vojaških zakonov, hkrati pa so v teku ‘udi prizadevanja prori zopetni oborožitvi Zapadne Neme je. Tako so priredile pred nedavnim socialistične mladinske ctganizac je protivoiaško demonstracijo pod geslom: vsakdo, ki dela za uvedbo vojaščine, pomaga pri pripravah za novo vojno!
Kopenbagen. — Severni svet, v katerem je zastopanih pet skandinavskih držav, je na svojem letošnjem zasedanju obravnaval vprašanja skandinavske carinske zveze, v katero bi bile najprej vključene Danska, Švedska in Norveška.
London. — Britanska vlada je sklenila, da bo dala navodila za motenje oddaj atenskega radia, ka eri da poziva ciprijske pa riote na borbo proti angleškim tujcem. To je prvič v zgodovini, da se je britanska vlada odlo č la za tak korak in izgleda, da ji delajo oddaje grškega radia precejšnje preglavice.
London. — Biro socialistične Internacionale je sklenil, da bo imela. Inter-nac’onala isvoi prihodnji kongres lea 1957 na Dunaju. Nadalje se je biro ba-vil z dnevnim redom za, zasedanie generalnega sveta Internacionale, ki bo marca v Zurichu. Po poročilih bo najvažnejša točka tega zasedanja, vprašanje miru na Srednjem vzhodu, mnogo pomena pa pripisujejo tudi vprašanjem stikov s socialis ičnimi strankami v deželah vzhodne Evrope.
Dunaj. — Novi jugoslovanski vele-poslank in opolnomočeni minister na Dunaju dr. Radivoj Uvalič je začetkom tega tedna obiskal zunanjega ministra ing, Eigla in mu izroč i poverilno li-s' ir o.
Praga. — Češkcislovaškai vlada je podarila ministrskemu predsedniku Eg'p-ta Naseru dvomotorno letalo,
Seul. — Pred dnevi je bil v bližini svojega stanovanja umorjen šef južno-korejske tajne službe generalmajor K m Čang Jung, ki je veljal za enega naj-bližvih sodelavcev in sve ovalcev predsednika Južne Koreje Sing Man Rija.
Sporazum o turističnih avtobusnih progah med Avstrijo in Jugoslavijo

Svet je slavil Mozarta
Prepekli teden, je vesi kulturni svet slavil 200-le nico rojstva velikega glasbe-n’ka Wolfganga Amadeura Mozarta. V vseh kulturnih cen‘rih sveta so bili prirejeni Moz'r ovi večeri in donele so me-lod je nepozabnega umetnika., Razumljivo ie, da je bilo v Avstriji in posebno v Salzburgu, domovini Mozartovi, nalveč svečanovi. V Salzburg so iz vsega sve a prspeli kulturniki in glrsbeniki, da bi v Mozartovem ro's‘nem mes u prisostvovali iubile’nim svečanostim. V Salzburgu so bile tudi oficielne av9 r jske svečanosti, ki se jih ie udeležila celotra vlada z zveznim predsednikom Theodor Kornerjem na čelu. Prsotni so bili ‘udi diploma ski zastopniki 23 drža.v. Svečanosti so bile v Domu slavnos nih iger. Okvir slavnosti so tvor'le Mozartove melcdiie. Vrs‘o nagovorov pa, je otvoril zvezni kancler.
V	Mozar ovi rojstni hiši je imel nagovor državni predjed,n k Theodor Komer, ki je med dmgim dejal: Vse p-ekra.tko je bilo živbenje, ki se je pričelo na tem mestu. To živUenje ie izpolnjevalo več skrb' ko' veselja. Njegova ucoda, sramotna usoda za njegove sodobnike, naj bi nas učila razumeti dolžnosti, ki j’h ima sve~ do velikega umetnka. Gotovo, živel te v času. ko celo za genija niso veljale človečanske pravice, marveč je ponosni fevdabzem razlikoval samo med gosoodo in hlapcem.
Dalie ie poudaril: Ali napravimo mi vse, da bi pospešili vsak talent, ki se pojavi, ali smo prepričani, da r.e delamo napak? V spominu na Mozartov žalos ni konec si moramo obljubiti, da bomo pravični meceni, ker mecenstvo je pos alo dolžnost vse javnosti.
Sdzburg imenuie velikega gen:ja za svoieea sina in Avs riia ie ponosna na to, da ie bil Avstrirec, vendar so njegova nesmrtna dela last vsega sve'a, ki ga je obogatil za mnogo ‘er tako postal nepozaben.
Na svečani seji mestnega občinskega sve‘a v Salzburgu je bilo zaslužnim kulturnikom in znanstvenim delavcem po-delienih več medail ustanove Mozar‘eum. Prirejen ?e bil tudi sprejem zasopnkov •Mednarodnega tiska. Svečanosti so bile •udi ob slavnostno razsvetljenem spomeniku. kjer so državnik' in kulturniki položili vence, med'em ko ?o melodije iz Mozartove »Čarobne piščali« dajale svečan okvir spom'nski priredrvi.
Velikega umetnika pa ni slavil samo, Salzburg, tudi ostala deželna glavna mes a niso zaostajala. V Celovcu je bilo
Dunaj razstavlja v Ljubljani
V	zameno za lanskoletno razstavo jugoslovanskih fresk na Dunaju je priredil dunajski Ume'nostno-zgodovinski muzej v Beogradu razstavo beneškega renesančnega in baročnega slikarstva in plastke, ki ie bila deležna že prej v raznih evropskih in ameriških mestih velikega zanimanja ir.i občudovanja.
To razstavo prikazuje dunajski muzej sedaj tudi v prostorih Narodne galerije v Ljubljani Na slovesni ovcvritvi je o razstavljenih delih govoril direktor plar stične zbirke Umetnostno-zgodovinskega muzeja na Dunaju dr. Thomas ter izrazil veselje nad prisrčn’m sprejemom, ki ga razs ava, doživi!a v Jugoslaviji in si jo je do sedaj ogledalo v Beogradu in Zagrebu okrog 70 tisoč obiskovalcev. Avstrijci generalni konzul iz Zagreba dr. Krahl, ki ie otvoril razstavo v Ljubljani, ie, izrazil zadovoljstvo nad vedno bolj živahnimi kulturnimi s^ki med Avstriio in Ju-Soslaviio. ki omogočajo raka velika kulturna doživetja, kot ie bita razstava jugoslovanskih fresk na Dunaju in ko ie se-mtnia avstrjska razstava; benečanskib slikarjev v Jugoslaviji.
več svečanosti. Kultum’ referat koroške deželre vlade je priredil v srednji dvorani Doma glasbe komorni kcticer z deli velikega mojstra. Celovško mestno gledališče pa je jubilej .proslavilo z upr'zo-ritvijo »Dan Juana«. Ob ej priliki sie je izkazalo tudi celovško uči‘el i šče, ki le priredilo javni nas op in povabilo številne čavne goste. Ves program je bil skrbno pripravljen, in podan.
Avstrija se bo velikega glasbenika spo» mir iala vse le‘o na različnih proslavah. Vodilno vlogo bo imel vsekakor Salzburg, kjer so že vsako leto slavros ne igre, ki jih prireia ustanova Mozar‘eum in na katerih izvajalo dela iz obširnega Mozar ovega glasbenega zaklada.
Orkester Mozarteuma bo v marcu pod vodstvom Ernesta Marzendorferja šel na prvo ameriško ‘urnejo 'n bo nastopil v 40 mes"ih Združenih držav. Orkester bo sodeloval tudi na Mozar cvih slavnostnih igrah, ki jih bo v aprilu pr'redila univerza Columbia v Nev Yorku.
Ob dvestoletnici Mozartovega rojstva so donele Mozartove melodije po vseh irverovmh odrih. Liubbana se je mam nu oddolžila z	uprizori vi jo priljubi'ene
opere »Figama«, kateri je prb-os vov'lo obč nstvo Ljubljane, ki ie zelo enkcčut-no za glasbo in se navdušuje za Mozartova dela.
Tudi v Sovietski zvezi so bile š evilne svečancnti. V Moskvi so v Velikem tea ru uprizo~’li »Fiearovo svatbo«. Preds avi so prisostvovali vodilni politiki in kul-•urrik' ‘er celotni diplomatski zbor v Moskvi. V Leningradu so uprizorili »Don Juan?« ter večie število koncer‘ov.
V Pragi so v operi počas il' Mozartov spomin z uprizoritvijo »Don Tuana«. in sicer na istem mestu kot že 29. oktobra 1787. leta.
Š ev lne proslave po vsem sve‘u jasno kažeio, da je Mozart med narodi sveta silno pril Hibi jen in da bo oral priljubljen, dokler bo glasba, os ala tolažnica človeških src.
tako malo resničmh umetnin, saj nihče ni slikal za plačilo ali po naroč lu. Slike so ljudje dobil v darilo ali pa kvečjemu v zamen lavo. Za široko potrošnjo so skrbel' izredno vešči kopisti, ki so obnavljali dragocene izvirnike. Kakor preprosti sobni pleskarji so tudi kopis i veljali za obrtnike.
Med slikami ie največ pokrajinsk'h motivov, cvedičnih in živalsk h — rekli bi — tihožiti. Skoraj vsaka slika ima dal'*o ali kračo legendo: s‘ihe znanih pesnikov ali sl kar jev samih, posvetila in izreke modrijanov. Pisava 'vori vedno bi-3~veni del celotne kompozie je.
Kitalsko slikarstvo kaže že v davni p>-e'eklo~t! izreden dar OP*zovanja, neposrednost in :skrerost podajanja,, tesno povezanost z naravo in kar presenetljivo realistično poetičnost. Večina slik je slu-ž'1a za krasitev s en po sobah, druge so bile shranjene zvite v tulcih.
Kitajsko slikarstvo v petih stoletjih
V zoanem premogokopnem in industrijskem mestu Gelsenkirchen na Vestfalskem, kjer je bilo svojčas zaposlenih lepo število slovenskih rudar lev, se ja vnos močno zanma za. slikarsko umetnost, kar pričaio mnogoštev lne umetniške razstave. Prireja jih Heima museum Gelsenkirchen — Buer. Umetncvs‘ne pr’reditve si slede druga drugi in je videti, kako načrtno skrbijo za propagando ume nosti med liudstvom.
Nedavno je bila v navedenem muzeju odprta izredno zanimiva razs ava kitai-skega slikarstva od le a 1500 pa do našh dni. Priredil jo je muzej za vzhodnoazijsko umetnost v Kolnu. Ta svetovno znani muzej »e ustanovil raz skovalec Adolf Fischer, ki ie mnogokrat prepo oval Kitajska in zbiral umetnine. Vse svoje premoženje je :zdal za: zbirko kitabkih umetnin iz slikarstva in plat ike. Pred
smrtjo ie vse svoje premoženje podaril mestu Kolnu pod pogojem, da da muzeju primerno streho.
Razstavljenih je b'lo 108 slik, izvršenih s 'ušem na svilo, na papir, na pahljače ali na liste za albume. Umetnine so bile razen nekaj del iz privatne lastnine večinoma iz kolnskega muzeja.
V stari Kitaiski je med; š iri. svobodne umetnosti spadalo poleg glasbe, pesn štva in pisanja tudi slikars vo. Vselej ie bilo slikarstvo na Kitajskem res svoboden po-kl’c, kolikor je šlo za resnično umetnost. Za.to je gojilo slikars vo le malo izbrancev. Med; njimi so bili mandarin’, generali, celo ministri — nekateri so zaradi lažjega izvrševanja svojega poklica zapustili svoje visoke položaje. Celo cesar Č cn Lung (1711 — 1799) je sam slikal in se družil s slikarji in drugimi umetniki.
Zato n’ čuda, da je bilo na Ki ajskem
Nova abeceda za Kitajsko
Radio Peking je poročal, da ie bilo ničelno sklenieno, da bodo kitajske znake za pisavo zamenjali z abecedo. Načr za reformo kitajske pisave, ki ga je izdelala posebna komisij), bo objavljen in predložen posvetovalnemu zborovanju, ki ga mo'a odobriti. Na ta način je prišla Kitajska na po: zbližmja z Evropo ' ud na tem področju. Dobila, bo pisavo po evropskem si s emu. Različne težie glasove, ki jih ne bo mogoče označiti z er.im sam m znakom, pa belo zapisali z več samoglasniki ali soglasmki.
Vsekakor bo reforma kitajske pisave velikega pomena, ker se bo Kitajska s tem mnogo bolj povezala z ostalim svetom, ki 'ma sistema izbrano pisavo. Pisava bo enostavnejša, in bolj razumljiva širšim plastem. Poleg tega se ie bo tudi lažje priučiti, kar doslej ni bilo mogoče. Vprašanje pa ie, v kolik h le ih bo Kitajska razpolag- la s knjigami in revijami z ro-manizhano pisavo. Domneva se, da bo leta 1958 prišlo do izdaje pavih knj g in revij v novi pisavi. Preden pa bo prišla nova pisava do polne veljave po vsej Kitajski, bo preteklo najmanj deset let.
Slovenske založbe bodo letos izdale ...
Proslave Heinejeve stoletnice
Zahodna in, Vzhodna Nemčija se pri-Pfavljata, da bosta. 17. februarja prosi a-v‘l stoletnico smri velikega pesnika ‘Mlade Nemčije« Heinrcha Heineia. V 'vhodni Nemčiji pripravljajo svečane akademije, nove izdaje pesnikovih del in ..evlna odkritja spominskih plošč, ki so >*h nacis i hiteli odstranjevati že leta ,/33. V pesnikovem roj9'nem mestu pa j^do obnovili pesnikovo rojstno h’šo, 1 je bila v zadnji vojni močno poškodovana.
Najobsežnejši program ima vsekakor »Državna založba Slovenije« (DZS). Omenili bi le izvirna dela. Največje zanimanje vlada za pe novih slovenskih romanov, ki j’h je žirija na lanskoletnem natečaju priporočila za tisk. Dva romana sita napisala doslej popolnoma nepoznana avtorja Dane Deibič: »Brez usmiljenja« in Manica Lobnik: »Gornikov' in Čas«, med em ko' so avtorji ostalih treh Boris Pahor: »Srečanie s pomladjo«, Vitomil Zupan: »Vrata iz zameglenega mesta« in Alojz Rebula: »Bab lon«. Literarni dogodek bo ‘udi najnovejše delo Cirila Kosmača, ki ga: av or končuje prav te dni. Naslov dela je: »Balada o piščali in oblaku«, obravnava pa vprašanja izdajstva v času narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji.
Pri DZS pa bo izšel tudi drugi zvezek zbranih del Srečka Kosovela in bo s tem na razpolago celo‘no delo prerano umrlega pesnika. V načrtu so • udi monografije o vseh književnkih iz zbirke: Zbrana dela slovenskih klasikov. Kot prva bo izšla monografija o pesniku Josipu Murnu-Aleksandrovu. Izšel pa je že zvezek pokojnega Ivan? Prijatelja: »Slovenska kulturno-politična in l’erarn'a zgodovina«. V pripravi so še triie zvezki. Izšla bo tudi »Zgodovina Ljubljane«, ki bo obsegal? š iri zvezke. Župančičeva dela pa bodo izšla v sedmih zvezkih. Dalje bo izdala DZS še razpravo dr. Drago') na Cvetka »Odmevi glasbene klasike pri Slovencih« in monografijo o slikarju Tvarvu Groharju.
Kar zadeva prevode, naj omenimo le Božičeve »Kurlane«, ki so' že v tisku; celotni ciklus »Glemba.jevih« Miroslava Krleže, S jaričeve »Bihorce« in verjeno Siničev roman: »Brača i lcumiri«.
Nekaj pomembnih del bo izdal tudi Slovenski kniižni zavod (SKZ). Med prvmi naj omenimo novi roman Miška Kranjca: »Sve‘ gre z nami«, ki je tretji del njegovega ciklusa iz Prekmurja. Izšlo bo nekaj pesniških zbirk. Od. prevodov pa. je zlas i zanimiv prevod Bvronove poezje.
Cankarjeva založba, ki se odlikuje po
najodličnejši tehnični opremi kniig v Sloveniji, je doslej že izdala nekaj leph knjig, v pripravi pa ima zbor esejističnih in kritičnih del Bratka Krefta, Mirana Jarca, Mateja Bora in Kumbatoviča. Od prevodov bo izšel »Goe hejev razgovor z Eckermannom«, Lessingcva »Hamburška dramaturgij ja« in Hausnlerjeva »Socialna zgodovina likovne umetnosti in literature.«
»Slovenska Matica pripravlja Bevkov roman »Črna sraica«, ki obravnava probleme iz okupacije. Slovenska Matica bo izdala tudi »Zgodovino slovenske knji-
ževnos i«, ki jo pišejo člar.i slavističnega društva in bo izšla v treh zvezkih. Ta zgodovina bo doslej najobsežnejše delo te vrste v Sloveniji. SM bo objavila tudi Platonovo trilogijo: »Poslednji Sokratovi dnevi«. V pripravi je ‘udi Dantejev »Pekel« v prevodu Cirila Zlobca.
Mbdnska kniiga bo v kratkem izdala Seliškarjevo delo »Ladja brez posadke«, ki obravnava življenje na morju. Seliškar jo ie n? pisal po pripovedovanjih kaprana ladje »Hrvatska«, s katerim je vodil dolge razgovore, ko se je na tej ladji vračal 'z Amerike.
Maksim Gorki: Spomini na sodobnike
Že pred nekaj leti je v Sloveniji izšla v Vidmarjevem prevodu kr.jižca »Maksim Gorki: Spomini na pisatelja Leva Tolstoja«. Že takra' je prevod vzbudil pozor-nc-st med slovenskimi č’ta‘elji Ln marsikomu je bilo žal, da prevajalec in založba nista izdala »Spominov na sodobnike« v celoti.
To željo slovensk:h čita‘eljev pa je izpolnila Cankarjeva založba, v Ljubljani, ki je pred kratkim izdala Gorkega »Spomine na sodobnike« v celoti. Poleg spisa o Tolstoju so v knj gi zbrani tudi Gorkega spomini na Tolstojevo ženo Sofjo Andrejevno, ki ni bila priljubljena in je po moževi smrti pos ala prava tarča za obrekovalce. Po njeni smrti se je obrekovanje Tolstoja in njegove žene še povečalo. Tolstoj je imel mnogo nasprotnikov. Gorki v svojih spominih nastopi ko“ branilec Tolstojeve družine in tako osvetli del družinskega življenja velikega pisatelja.
Zapiski o Andrejevu, Bloku in Jesenj'-nu so pravzaprav le beležke o ruski moderni, katero je realist Gorki spremljal z zanimanjem, navdušenjem in krtičnim razumevanjem. Sponvni na te sodobnike, ki so po ovali kot pravi brezdomci po vsej Evrop’, so morda mjvernejša podoba stremljenja tedanje mlade generacije v ruski literaturi.
Nič manj zanimive a prav tako polne presenetljivih opazovanj so beležke o Vlad mipj Korolenku, ruskem pisatelju, ki je odločilno posegel v življenje Gorkega s em, da ga je pridobil za sodelovanje v reviji »Rusko bogastvo«, kjer se ja Gorki prvič lotil pisanja obsežnejših rek rev. ki so mu prinesli tudi prvo slavo.
Središče kniige pa predstavljajo eseii o Tols ©ju, Leninu in Čehovu. Kljub šte-v’lnim znanstvenim razpravam o dveh najpomembnejših ustvarjalcih ruskega realizma so morda pra.v zapiski Gorkega ključ k razumevanju njunega ustvarjanja. Opisu’e zelo skopo, a vendar razumljivo, da včasrh že ena beseda pove več od naj? sodobnejše analize.
Knjgo je poslovenil Josip Vidmar. Tako smo v slovenskem prevodu dobili eno najbolj pomembnih knjig evropske memoarske literature, obenem pa tudi najlepše napisano knjigo Maks'ma Gor-kega.
Cankarjeva založba v Ljubljani pa je izdala ‘udi osmo knjigo Izbranega dela Ivana Cankarja. S to knjigo je končan izbor iz Cankarjeve prpovedr.ie proze. Osmi zvezek obsega predvsem dve zbirki: »Moja njiva« in »Podobe iz sanj«. Knjigo je uredil ’n opombe najpisal prof. Boris Merhar.
Obe knjigi lahko naročite preko »Naše knjge« v Celovcu. Wulfengasse 15.

Naša pesem je spet navduševala
Naša pesem, narodna las: in umetnina koroških Slovencev, vedra in nežna, še-gava. in ganljiva, je minulo nedeljo spet navdmevtla množico ljudi v lepem predelu Podjune, v 'ih: domači vasi v Št. Primožu, Vaščani in gostje iz bližnjih in daljnih naselij so do zadnjega ko ička napolnili dvorano pri Voglu. Prihiteli so, ker so želeli biti spe* enkrat deležni užitka ob poslušanju naše vedno lepe pesmi.
na visoki ravni, kajti vsi, ki se na lepo petje kaj spoznajo, so bili polni pohvale in priznanja, pa je izzvalo spontano in vzhičeno pritrjevanje.
Tako je rajalo vse do konca sporeda, ko so doneli v dvorano mehki glasovi, zapeti pristno, čustveno in vroče. Le malokdaj se je primerilo, da bi po končanem sporedu noben človek v dvorani ne hotel vsta i in odi:’, temveč dvorana je še in še zahrumela v burni zahtevi po do-
V dvorani je bilo kakor v svetišču, ko so pozorni obrazi kmečkih ma er in očetov, delavcev in mladine težko čakali, da se je pričel razvijati spored. Ko se je dvignil zastor, so najprej nastopili šent-vidski pevci pod vods vam svojega požrtvovalnega pevovodje Har.zija Kežarja. Začetek je bil dober, zbor je pel brezhibno, ljudje so bili zadovoljni in že se je pričelo navdušenie.
In ko so pričeli združeni podjunski zbori iz pliberške okolice, iz Železne Kaple ter domači šentvidski v močnem izvežbanem zboru sipati v dvorano izbor naših narodnih pesmi, se je navdušenje s opnjevalo od pesmi do pesmi. Vse pesmi, o samevajočem samcu v šmihel-ski kajžici, lepih Horjančicah, pri kateri so pevci posrečeno spremenili Horjančice v Šer.tvidčanke, pesem o kmetu, ki »z nobenim purgarjem ne tavša«, o lepem Šimami ter o obroku, ki je prijokal na sve% in številne druge, so izzvale viharen aplavz in prekipevajoče odobravanie. To dejstvo je značilno za značaj Podiunča-nov, ki navadno sprejemajo toplo in osvajajočo ubrano melodijo bolj mirno in z globokim notranjim zadoščenjem. Pe je
Težko ponesrečenega so pobrali
Minulo sobo'o je imel znani traktor st in voznik drugih motornih vozil Pepi Štefan iz Libuč 'ežko prometno nesrečo. S svojim motornim kolesom se je peljal na cesti v smeri proti Dobrli vesi. Vsakdo ve, da 22-letni šofer dobro obvlada motoma vozila, zao je nerazumljivo, kako mu je moglo na dobri cesti, skoraj suhi in brez lediu, spodleteti, da je v bližini Beiovč z vso brzino treščil v telefonski drog. Na veliko čudo je nesrečni fant odnesel vsaj življenje, ker kolo je bilo popolnoma razbito, sam pa je obležal nezavesten. kakršnega so kmalu nato našli pnsanti. Ugotovili so, da je Pepi zadobil težke no ran«e poškodbe in si je zlomil desno roko. Došli zdravnik iz Dobrle vesi je po prvi pomoči takoj odredil, da so ponesrečenega prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico v Celovec. Želimo Pepju, da bi ga zdravniki — strokovnjaki čim prej ozdravili in spet postavili na noge.
Ali bo zima zamujeno nadoknadila?
S'ari očanci so dejali »gospod in pa zima ne .šenkata’«. Nekako tako je bilo tudi letos. Navajeni mlega vremena, ki je trajalo vse do konca januarja, r.as je mraz, ki je nastopil v začetku ‘edna, precej neprijetno prizadejal. Pravzaprav pa doslej ■'e ni bilo tako hudo, soj so zaznamovali v Celovcu le nekaj nad 12 stopinj pod ničlo.
Iz mnogih drug h evropskih krajev pa javlja io val hudega mraza. V Zapadni Nemčiji so našteli 20 stopinj minusa, na Poljskem do 30, v Moskvi celo do 59 in na Laponskem do 46 stopinj. Na Srednjem Švedskem so zaznamovali 20 in v Stockholmu 19 stop' n i pod ničlo. Na Tirolskem ie padlo rad1 meter novega sne-fri-
Št. Primož t Podjuni— na levi gostilna pri Voglu, kjea* so ljubitelji naše narodne pesmi napolnili dvorano.
datkih. Pevci so vzhičeni publiki morali ustreči, kar so zadovoljni zaradi vidnega uspeha tudi radi storili.
Z veseljem lahko trdimo, da je bilo minulo nedeljsko popoldne v Št. Primožu izpolnjeno s plemenitim in lepim kultur-n m užitkom, ki so ga posredovali domači kmečki in delavski fan je, izvežbani v okviru slovenskih prosvetnih društev od svojih sposobnih in prizadevnih pevovodij. Spoznali smo, da se nahajajo v zborih odlični talenti z lepim glasom in gojenim jezikom,
Spet je naša globoko zakoreninjena do-
mača narodna pesem doprinesla tudi delček k velikemu prizadevanju, ki je lastno vsem dobrohotnim ljudem ob skupnem uživanju ume"nosti, ki govori vsem umljiv jez k. K?kor mora bi i pesem harmonično ugbšena in ub^-ano zapeta, tako naj vladajo med vsemi ljudmi harmoniia in soglasje, lepo medsebojno sožitje, medsebojno st>oš ovanje in rarodnos na strpnost. Ko bomo to dosegli tudi v -em predelu Koroške, po"em bo lepše med nam’.
Lepi upseh pevskega koncer a v Št. Primožu v Podiuni je za pevske zbore lepo pl-čilo in priietno zadoščenje ter močna pobuda za nad ljnje go'enje te vrste kulture na področju naše prosvete.
Posnetek s koncerta v celovškem radiu
Minuli torek je celovški radio oddajal posnetke s pevsekga koncerta združen h podjunskih pevskih zborov v Št. Primožu v Podjuni.
Ob tej priložnosti je centralni pevovodja Slovenske prosvetne zveze Pavle Kerniak, ki je priredil in uglasb i številne koroške narodne pesmi, naslovil čestitke na podjunske pevske zbore in pravi med drugim: Iskreno čeritam! Dobro ste z-koristili čas priprave za turnejo na Slovensko Štajersko. Štajerci sami so mi zagotavljali, da je gostovanje lepo uspelo. Prav posebno pa je razveseljivo, da pr’-reja‘e uspele koncerte v domačih krajih, za kar vam je in bo ljudstvo gotovo hvaležno. Ko iskreno čestitam vsem pevcem, čestitam še posebno požrtvovalnim pevovodjem Foltiiu Har~manu, Hanziju Kežarju in Vlad mirju Prušniku!
Janka Pavla smo položili k zadnjemu počitku
V š iriinšestdesetem letu svoje starosti je preminul znani in ugledni kmet in trgovec Janko Pavl v Rožeku. Podvreči se je moral operaciji, toda ie žal ni prestal. Ko je pokojni bil položen na mrtvaškem odru pod domačo s reho, so prihajali š evilni ljudje, da so mu izkazali čast in spoštovanje ter se poslavljal! od njega. Obenem pa so izražali srčno sožalje težko prizadetim žalostnim svojcem rajnega.
Pokojni Janko Pavl ie bil doma iz Rutarjeve druž'ne v sosednih Dolinčičah. V svoji rojs ni hiši je že črpal lastnosti značajnega slovenskega človeka, ideale, ki jim je ostal zvest vse življenje. Poleg dela !n skrbi za gospodarstvo in trgovino je vedno našel tudi čas in pogum, da je neustra-
šeno branil 'er se prizadeval za pravice in koristi koroških Slovencev. Moža korenjaka so leta 1920 narodni nestrpneži zavlekli tudi v internacijo v Litzlhof. Poleg mnoge druge dejavno« i se je pokojni močno pr’zadeval za utrditev našega zadružništva
Minuli torek pa smo pokojnega Janka Pavla ob zelo številni udeležbi žalnih gostov spremili na njegovi zadnji po‘i k trajnemu počitku- Kljub viharnemu zimskemu vremenu je številna množica prisostvovala pogrebnim svečanost'm, kar prav -ako govori, kako je bil pokojni spoštovan in priljubljen. Žalostnim svojcem naše globoko sožalje!
Na Prevaljah je preminul Jože Vajncerl
V častnem pogrebnem sprevodu so v nedeljo, dne 22. januarja t. L, zanesli k zadnjemu počtku Jožeta Vajncerla na Prevaljah.
Pokojni Jože Vajncerl je mnogim koroškim Slovencem starejše generacije v dobrem spominu. Pred prvo svetovno vojno se je marljivo in zavestno udejs vo-val v koroškem prosvetnem življenju. B’l je tajnik takratne, prosvetne organizacije. Pri mnog'h izobraževalnih dru-š vih je bil soustanovitelj in je nastopal kot spreten ljudski govorn’k. Na Koro-
Obirčani vabijo:
»Smeh in smeh pri vseh ljudeh . .. , ki bodo prišli na
pustno prireditev
ki bo v nedeljo, dne 5. februarja 1956 v Železn' Kapli (farna dvorana). Vabljeni od blizu in daleč - igrali bodo Obrčani!«
—cn r 11 i juimm rx^rsnj.rTrmx-iijiy ^aratTr^rMjmrr- m h—mi—im i miihu ui
ško je prišel kot mizarski pomočnik Iz Savinjske dolne na Štajerskem in se je kmalu vživel v stremljenje in prizadevanje koroških Slovencev.. Kot prosve ni organizator je često prepotoval vse kraje od Zlje do Dravograda. Povsod so ga imeli radi in ga z veseljem sprejemali v svojo sredo.
Prav posebno pa je pokojni Vajncerl poznan v pliberškem predelu, kjer je deloval po prvi svetovni vojni do plebiscita. V svoji mali Tgavimci je prodajal knjige in časop’se. Stike z zamejskimi rojaki je ohranil -udi pozneje, ko se je nastanil na Prevaljah. Vedno je bil vesel, kadar je zvedel, da je kdor koli iz teh
krajev prišel na Prevalje. Vsakega je z velikim veseljem sprejel in bil poln usluž-nosti do njega. Na Prevaljah se je skromno preživljal, dokler ni končno prejemal zasluženo pokojnino. V svojem kiosku je prodajal časopise in revije, med temi tudi naš »Slovenski vestnik« in vedno žago'avl jal, da ga ljudje, ki se zanimajo za dogodke na Koroškem, radi kupujejo in berejo.
Predpreteklo nedeljo pa je v svoji ljubljeni kora-ki zemlji našel svoj zadnji počitek. kjer naj si od viharjev* in pretres-Ijajev prepolnega življenja sipočije v miru!
Rahli potresni sunki na Koroškem
Centralni zavod za meteorolog jo in geodinamiko javlja, da so v torek nekoliko po retji uri zjutraj ugotovili na Koroškem, predvsem na področju Velikovca, Celovca, Vrhe in Beljaka rahle potresne sunke. Seizmografi so na. Dunaju potresne sunke tudi zaznamovali. Centralni zavod na Dunaju prosi, naj povsod kjer so začutjili potresne sunke javijo svoja opazovanja na: Zentralans alt fiir Me-teorclogie und Geodynamik, Wien XIX, Hohe Warte 38, ( Me eorologija je znanost o pojavih v zraku in_se bavi z vre-menoslovjem; geodinam’ka se ukvarja s spremembami kamenja, ki nastajajo z delovanjem raznih sil; seizmografi so naprave za opazovanje potresov.)
Močnejše potresne sunke so ugotovili v Trs~u in v nekaterih predelih Jugoslavije. Človeških žrtev ni bilo, pač pa zaznamujejo ponekod1 materialno škodo.
Obvestilo partizanskim invalidom
Obveščano partizanske invalide, ki se oglašajo v zadevah svoje invalidnine v naš pisarri v Celovcu, Gasometergas.se 10. da j h more zas opnik Invalidske komisi 'e odslej naprej sprejem: ti samo vsak četrtek v 'ednu. Druge dneve v tednu bi se zaradi odsotnos i zastopnika oglašali zastonj. Določ 'erv, da je uradni dan za partiz' nske invalide samo v četrtkih, je začasna in velja do preklica.
Zveza koroških par izanov
Celovec
Celovški prijavni urad zaznamuje 66 445 preb valcev, ki stanuiejo v mes'u-Med temi prebivalci je 4108 ir.ozemcev, in sicer 552 iz Zapadne Nemčije, 525 ar ko imenovmih »Volksdeutsche«, 484 Jugoslovanov in 130 Ital janov. Ostali ino-zemci stanuiejo v barakah. Tujcev je bilo minulo leto prijavljenh 132 327, med temi 73 150 Avstrijcev in 31 027 inozem-cev„ V gostinskih podcriih je prenočevalo 104 177, v mladinskih prenočiščih 12 174, v cr mpingih 6976 in drug h mar sovnih prenočiščih 19 000 oseb.
Prometnih nesreč se je v letu 1955 primerilo na področju glavnega mesta 1455, pri katerih se je 24 oseb smrtno ponesre-č lo. Š evilo smrtnih žrtev prometnih nesreč je za 15 oseb višje, kakor predpreteklo le'o. Težko ranjenih je bilo lani pri prometnih nezgodah 245, lažje poškodovanih pa 547. Težka materialna škoda je nastala v 382-tih primerih, manjša pa v 906-t h. V 37- ih primerih so ugotovili kot vzrok nesreče pijanost šofer *ev..
Mo ornih vozil zaznamuieio v Celovcu 7218 n'sproti 6005 v predpreteklem letu. Za dovoljenje za vožnjo je zaprosilo 1976 oseb.
Velikovec
Zelo čuden način zadržanja si je dovolil neki motociklist iz bis riške obč’ne, ko se je v nedeho ponoči z motornim ko lesom vozil iz Vel kavča. v smeri pirati domu. Na spremnem sedežu je sedel še neki sopotnik. Pri dravskem mostu Veli-kovec-Sinča ves pa je s kolesom zašel s ceste in sTmoglavil v štiri me re globok jarek. Njegov sopotn’k je obležal z’zlom-ljcro nogo, sam pa se je kakih 20 metrov od kraja nesreče vlegel in mirne duše za-spaL Za ponesrečenca se ni I najmanj ni zmenil in šele po pol drugi uri so ga našli pasanri, ki so slučaino prišli mimo, ter mu nudili prvo pomoč in nemudoma obvestili reševalno službo in orožništvo.
Šmarje ta nad Pliberkom
Prisrčen družinski dogodek so minulo nedelio praznovali v znani gostoljubni Kolenikovi družini v Šmarieti. Mlada že-na-gospodinja je podarila mlademu možu-gospcdarju s’r,čka-dvojčka, katerima so izbrali imena po starih oče ih ter je eden Lipej, drugi pa Fokej. Želimo, da bi mlada Šmarječana krepko rasla ter se razvijala po vzorih, ki so Kolenikovi družini lastni že od nekdaj!
Pokree
Minuli ponedeljek je okoli 3. ure zjutraj v gospodarskem poslopju pri p. d. Kravleiu v Pokrčah izbruhnil požar. Požarni hrambi, domača in iz Grabštanjia, sta mogli zaradi pomanjkanja vode obvarovati samo sosedne objekte. Kravlejevo gospodarsko poslopje pa je zgorelo z vsem gospodarskim orodjem in zalogami krme. Domačim in sosedom se je vsaj po-sreč lo, da so rešili živino. Nastalo škodo cenijo na okoli 250.000 šilingov.
Popravek: V našem opozorilu bralcem v Rožu v zadnji številki bi se moralo pravilno glasiti, da je v znanih trgovinah v Borovljah v času od 28. jar nuarja do 18. februarja velika z’m-ska odprodaja i n »Beli teden«.
msBoasEm
Petek, 3. februar: Blaž Sobota, 4. februar: Andrej Nedelja, 5. februar: Agata Ponedeljek, 6. februar: Doroteja Torak, 7. februar: Romuald Sreda, 8. februar: Janez Četrtek, 9. februar: Apolonija
Volk in kozel
Lojze Zupanc:
Med strmimi skalami se je valil v dolino š rok in deroč potok. Voda ie ero-zvočno šumela in se odbiiala od skal. Na desnem bregu potoka se je pasel kozel, ki je ušel pas irčku z doma. Prav prijemo se je počudl in si misl i, kako je lepa prostost, ker lahko gre kamor hoče in zoblje pač to, kar mu diši in nihče ga ne goni sem ter tja.
Nenadoma se ozre in, oi. groza! Na levi strani potoka je zagledal volka, ki je prežal n'ni in meril po‘ok. Kozlu se je začela ježiti dlaka in udje so mu otrpnli kot bi bil prikovan k zemlji. Ves se je tresel kot šiba na ve ru ter se kesal zaradi pobega z doma, kjer b' bil na varnem. »Zdaj, zdaj bo volk skočil čez po'ok in meni bo odbila zadnja ura,« je govoril obupani kozel sam s seboj.
Volk pa je medtem meril šir no potoka in na vse načine preudarjal. Ugotovil je, da ie potok preširok, brv pa se mu je tudi zdela že slaba, poleg tega pa mu je v stegnu še tičala svinčenka, k: ga je pri njegovih drznostih precej močno ovirala. Skoka preko potoka ni tvegal.
Kozel je spoznal, da se volk nahaja v težkem položaju., Postal je pogumen in celo predrzen. Dejal je: »Tega požeruha pa danes speljem še na led.« Res ga je pričel zbada" i.
»Mek, mek, mek. Hej, bralec, požeruh ! Kaj pa ti stikaš tod okrog? Ali si izgubil včeraišnii dan, ali pa bi rad, lovil ribe? Za ribolov si prepočasen in lahko letiš za, njimi do morja. Zakaj pa ne greš h konjedercu, tam dobiš dovolj pečenke, da ti r.e bo krulilo po želodcu ko da bi nosil burjo s seboj?!« je prešerno govoril kozel.
»Molči, ti budalo kozlovska! Ti mi ne uideš,« je srdito govoril volk, pri tem pa se je pognal v skok, hoteč preskočiti brv. Skok je b’l prekratek in strmoglavil je skozi brv v deroči potok.
»Izvrstno, se mi je posrečila nakana,« se je veselil kozel. »Zdaj pa po gornji brvi na ono stran, kjer se požeruh zaradi strmih skal ne more izkobacati in tam ga še malo podražim,« si je domislil kozel. Kozel je res hi el na drugo stran potoka in gledal, kie se bo volk zmotal iz vode. Videl je, kako ga je voda premetavala, za čas je zginil v valovih, se zopet pojavil. Končno se je le izkobacal, a kozel je zopet začel:
»Mek, mek. Hej, bratec, požeruh! Takšna hladna kopel se ti je prilegla, kajne? Plava" i pa znaš bolje kot mornar, kar v skoku si drvel po vodi in rib tudi kljub temu nisi dobil. Smiliš se mi, zato ti dajem nasvet: Zdaj, ko si tako čist in oko-
pan, prav lahko greš v mesto h konjedercu, k'er boš lahko prav poceni dobil kar celo korjsko mrho. Nažrl se boš lahko ktr za mesec dni.«
Hudo razkačen je volk zarohnel: »Molči. mrcina, če te dob:m, te bom premikastil tako, da ti bodo rebra šklepetala kot klopo ača.«
»Vem, vem, bratec požeruh,« mu škodoželjno odvrne kozel, »danes si pač še prav posebno razkačen, ker msi imel lovske sreče. Hotel si dob:ti kozlovske gnjati, k: pa ti je ušla. Ne morem drugega kot "i svetovati, da za danes obesiš želodec na sonce, da ga rjavina ne bo začela žreti in da ga ptice malo pokr'ačijo.«
Volk se ie ves ranjen ’n moker kot miš zavlekel v hosto, kozel pa se je kroho al za njim, da sta se mu majala trebuh in kozlova brada.
Spisal Josip Podlesnik
VRAŽJA PEČINA
V gorah med Lužami in Solčavo je nekoč prebival vrag, ki je v hostah podiral drevie in drva sred’ mrzle z:me, jih na kosmati grbi prenašal v zijalko, kjer je kuril ogenj in se grel.
Nekega dne pa je vraga srečal prebrisani drvar in se iz njega takole ponorčeval:
»Oj, vrag, pa si res bedak, da prenašaš drva na grbači, ko jih že vsak drvar po drčah vlači in vsak splavar prevaža po Savini!«
»Drugače si ne znam pomagati,« je zajavkal vrag.
»Lahko te lažjega dela naučim!« se je drvar ponudil.
»Pa me nauči, da ne bom — *ri sto strel! — toliko trpel!« je vrag zaklel.
»Nič lažjega ko": to!« se je zasmejal pre-br sani drvar. »Pojdiva v goro, kjer ti
Ribica pripoveduje
Nekega sončnega dne sem stala ob bistrem potoku. Ugledala sem dve ribici. Začela sem premišljrri, kako krasno življenje ima‘a ti dve ribici v vodi.
Kakor da b' ribici razumeli, sta se začeli pogovarjati med seboj.
»Ljudje mislijo, kako nam je prijetno tukaj v vodi. Tudi v pesmi nas opevajo, »da rib’cam dobro gre, ker žeje ne trpe«. Toda na žalost ni tako. Tudi me imamo mnogo sovražn kov. Največji naš sovraž-
nik je ščuka. Ni dolgo, kar mi je ulovila sestrico, sama pa sem komaj pobegnila. Najhuje je za nas, ko nastop! povodenj. Takrat morama uživati umazano vodo. Tudi nad vodo imamo vse polno sovražnikov. Brezsrčni človek nas vedno lovi in preganja, kljub temu, da mu ne storimo nič žalega.« Tako sta se pogovarjali ribici. Jaz pa sem spoznala, da se mora žival ravno tako boriti za vsakdanje življenje, kakor človek.
Marija Kozjek
Babica je popila preveč vode
V davnih časih je živela zelo stara babica s Še sarejšim dedom. Živela sta v miru in spokoino čakala na smrt.
Starec je nekega dne odšel v gozd po drva. Šel je predaleč, zablodil je in pričel begati sem in * ja po gozdu. Nenadoma je odkril nenavadno čist izv!r. Bil je žejen, nagnil se je nad izvir in popil nekaj kapljic vode. Začudil se je, ker se je nato lahko no dvignil. Pogledal se je v vodi in videl, da ni več starec. Pomladil se je za petdeset let, ker je izvir vseboval čudodelno sredstvo za pomladitev.
B vši sarec je pohitel domov, da bi to čimprej povedal babici. Ona ga sprva ni spoznala, ko pa se je prepričala, da je to zares on, njen dedek, in ko je zvedela za čudodelno vodo, ga je prisilila trudnega kakor je bil, da je moral takoj iti z njo k izviru. Ko sita prišla tja, se je, kakor da nikdar v življenju še ni pila vode, vrgla na tla in pričela hlastno srkati.
Ta čas je bivši starec izkoristil in na-
bral nekaj drv za hišo. Ko pa se je vrnil, je zaman iskal ženo. Nikjer je ni bilo. Pogledal ie na"ančneje im opazil v travi čisto majhno punčko. Nasmehnil se je, vzel svojo ženo v naročje — kajti punčka je bla njegova žena — in odšel domov.
Babica je popila preveč vode .. .
bom pokazal, kako se naredi sani — vla-čulje za cepi!«
In odšla sta v zasneženo hos o nad pečino, ki se strmo dviga nad Savinjo. Tamkaj je vrag podiral drevesa, dokler ni bilo drv več kot preveč za polne sani, drvar pa je ta čas stesal drvarsko vlaču-ljo. Potlei s"a drva naložila nanjo, nakar je drvar dejal:
»Zdaj pa le urno po rebri navzdol! Kar še ".i sedi na sani, da ne boš zadaj šepal, ko pa se lahko pelješ. Jaz pa se bom uprl v sani in boš v dolini, prej ko bi naštel do tri!«
Kako nastane veter in burja?
Učitelj: Kdo mi zna poveda l, kako nastane veter in burja?
Markec: Jaz, gospod učitelj!
Učitelj se je malo začudil, da je Markec pokazal toliko poguma in da hoče pač nekaj povedati, zato ga pusti do besede.
Markec: Ko sem se včeraj vrnil prepozno iz šole domov, je vzel oče šibo in pričelo je pihati in. bliskati. Zatem te grmelo in treskalo, da bi skoraj padel na tla, če bi me močna očetova roka ne držala ko‘ klešče.	/• P-
Jjlfe/.
mk
mm
tof
w ■
Vrag — bedak je ubogal drvarja in sedel na polno naložena vlačuljo. Drvar se je uprl vanjo in jo pognal, da je smuknila po snegu s takšno naglico, da je vragu kar žvižgalo mimo ušes.
In vse bi se prav dobro izteklo, če bi ne bilo strme stene nad Savinjo, Ko je vražja vlaka dosegla pečino, so se sani z drvmi čez rob podričale naravnost v Savinjo ‘er se zarile v njeno dno. Vrag še k hniti ni utegnil — pa ga že ni bilo več.
Še danes je na tistem mestu v Savinji globok tolmun, na pečini pa 90 vidne sledi, koder so drsele vražje sani.
Savinjčani pa so tej skalini vzdeli ime: Vražja pečina,
Ali že veste, da . . .
... bi dob li 962.500 kilometrov dolgo vrsto, če bi se vsi ljudje na zemlji postavili drug za drugega v »rep«? S ‘em »repom« bi lahko 24 krat omotali naš planet.
... je maratonski tek najdaljša tekaška disciplina v atletiki, 42.200 metrov. Imenuje se po vojaku Philippidosu, ki je le‘a 490 pred našim š etjem tekel z Maratonskega polja v Atene, sporočil zmago vojske nad Perzijci in, se takoj po tem, ko je svoje sporočilo povedal, mrtev zrušil na •la.
In čez čas spet Črt:
»Ne bodo vedeli na koga streljati. Počez bodo vžgali. Dušan, saj si nas ti sam tako učil!«
»Moralo b: nas biti mnogo!« ga je mimogrede zavrnil Dušan.
»Dvanajst nas bi bilo takoj!«
1 »Za čez žico?« ga je postrani pogledal ^ušan.
»Čez žico!« Črt ga je gledal naravnost v oči.
Dušan je napel spodnjo ustnico in se močno zresnil:
»Poskus’ti moramo z bolj zanesljivimi 'tvarini. Ju jri pričnemo z ,recitacijo’?«
Razložil jima. je svojo zamisel: Dogo-VOlril se je s skupino študentov, da bodo Priredili recitacijski večer za of cirski kampo Kampo interniranih jugoslovanskih oficrrjev je bil kakih deset minut od civilnega. Podobna gostovanja med obema kampoma so bila redno ob sobo ah zvečer. Oboroženo spremstvo za na pot ,e stelo običajno osem do deset vojakov,
ki so se razdelili na začetek im na konec kolone. »Gostovat« bi šlo kakih petnajst ljudi, med njimi deset pripravljenih za beg. Vojake bi si porazdelili: po dva na enega. Oborožili bi se s kamni in z bodali.
»Jaz se javim za dva,« je rekel Štefan.
»Dva prevzamem jaz,« se je oglasil Črt.
Napadli in razorožili bi jih nazaj grede, ko bi bila že popolna tema. Vsa noč bi b la pred njimi. Petorici š udentov, ki bi ne bili poprej obveščeni o podvigu, bi dali na izb ro: ali z njimi ali nazaj v kampov Prav tako vojakom, če bi se ne upirali. Vse točke večera bi pripravili študentje, le zborovsko rec:tacijo »Kovaška« bi se naučili vsi.
Štefanu je bila zamisel pogodu: bila je nagla, lahka, dokopali bi se do orožja. Takoj pa se je ustavil na njenih senčnih s raneh: petorica neobveščenih študentov mu ni bila všeč; samo majhen spodrsljaj pri enem izmed vojakov, in vse bi b lo na kocki. Pripovedoval je o poskusu osvoboditve Toneta Tomšiča iz ljubljanskih zaporov: paznika, ki je bil v celici za zasliševanje, so tolkli s kladivom po glavi in ga zastraševali, pa se ni niti uklonil niti onesvestil. Bil je kot b k. Okupa‘or je včasih nagonsko oprezen. Dušan in Štefan sta začela misliti na vse naislabše možnosti. Po Dušanovem se petorici neobveš-
čenih ni bilo mogoče izogniti. Bili so odlični pripravijaki večerov, a zelo omahljivi ... Dogovorila s‘a se, da priključijo deseterici še Igorja.
»In v marks stični krožek se moraš vključiti. Marjani ga vodi. Jaz delam ko škrat,« je še opozoril Črt Štefana.
Molk. Nato pa daljšem presledku:
»Veš, Črt, jaz mislim tako: dajmo fantom raje orožje v roke, madona! pa bodo vsi dobri marksisti. A ne?«
Dušan in Črt sta prasnila v smeh.
»Res, časa ni za to,« se je popravljal Štefan.
Vračali so se v svoje barake. Črt je za kmečko barako, kjer je bil popoldne, opazil temne, neg bne sence Rakovčanov.
• »Ne morejo spati,« je pomislil. »Ne po postelji, po košnji se jim toži... In jaz? Kaj bi dal, da b: se spet povrnil v boj!« Po Štefanovem pripovedovanju si ga je še bolj vroče zaželel. Pozabil je na druge stvari. Niso mu bile važne.* Vso prihodnost je videl v boju. »Samo tipljem, kako bi pobegnil. Pri Rakovčanih je drugače... skrb in topla želja.«
Nocoj je prav občutil, kaj ga loči od kmetov.
»Črt, bi si ti res upal?« je tiho vprašal Štefan sredi nočne tišine.
»Kaj?«
»S slamnjačo na žice.«
»Jaz grem prvn«
»Morama to razmislili... Z Igorjem ... Če Dušanova zanvsel ne bi uspela... A recitacijo je treba popolnoma pripraviti!«
Ločila sta se s krepkim stiskom rok, da so Črta zaboleli prsti.
Dnevni hrum se je polegel, le tu in tam kak rahel šum, nagli koraki po pesku in grušču. .. utrip kampa v noči, utrip ujetega, komaj sl šno momljajočega življenja.
Kampo globoko, mirno sope, kot ukle-njen, truden velikan.
»A recitacijo je treba popolnoma pripraviti,« si je ponavljal Črt.
DVOJNI ILEGALEC
Dušan se je ustav’1 ob žici na severnem koncu kampa Gledal je proti planinam, ki so žarele na obzorju, toda opazil jih ni. Pravkar se je bil vrnil z »generalke« za recitacijo. Še vedno so mu donele po ušesih besede petnajsterice, ki so preplavljale zaprašeno, prazno barako, kjer je bila vaja:
»Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi
kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj...«
Danes je četrtek ... V soboto zvečer! Ob tej misli je zmeraj postal nemiren. To*-rej vendarle: beg. Koliko je v teh treh mesecih hlepel za njim in sanjaril o njem. Kolikokrat ga je z vso resnostjo priprav-

ZA GOSPODINJO IN DOM
Cas pomaranč je tu
Ker je na trgu vedno več pomaranč in tudi njih cena ni tako visoka, da si od časa do časa ne bi mogli privoščiti tega ali onega iz pomaranč, navajamo nekaj primerov, kako jih koristno in okusno pripravimo:
Pomarančna limonada: Lup’ne osmih pomaranč obrežemo zelo tanko, da ne ostane na lupini nič bele kožice. Prav tako olupimo tudi eno 1’mono. Lupine stresemo v trilitrski kozarec. Posebej zavremo poldrag liter vode in en kilogram sladkorja. Ko se nato sladkorna voda popolnoma shladi, jo zlijemo na lupine, kozarec pokrijemo in pustimo stati tri dni. Vsebino v teh treh dneh večkrat premešamo. Soku dodamo 5 dkg limonine kisline in pusčmo spet stati dva dni in tudi večkrat premešamo. Zdaj pa tekočino odlijemo in jo nalijemo v dobro pomite steklenice ter jih dobro zamašimo. Sok hra-n:mo na suhem in hladnem prostoru. V toplih dneh ga pijemo kot 1 monado.
Oranžado pripravimo tudi tako: Dobro zrelo pomarančo olupimo, jo narežemo na majhne koščke, jo posujemo z 12 dkg sladkorja. Nato dodamo še sok dveh pomaranč in ene limone. Čez dobro uro sok
Ijal. In vedno brez uspeha. Mehanizem okupa'orjevih klešč je kot začaran. Beg — to je kakor precizna telefonska centrala. Vse je v redu, toda če le en sam vijak odpove, odpove vse. Kolikokrat je že obupal. Potem pa 'edni in tedni brez m:-sli in načrtov, čakanje brez priprav. In vendarle je beg neogiben. Spet in spet je pred njim kot edina rešitev, nepremagljiva želja, neizogibna dolžnost., Včasih se je grizel, češ da je prepočasen, neiznajdljiv, da ne zmore nobenega odločnega koraka. Beg pa 'erja vsega; tega in še sreče. Sedaj sta tu Igor in Štefan. Zazdelo se mu je, da se mu ob n j’m a spet sprašča drznost in domišljija, in da tudi ovire niso več nepremagljive.
In zdaj »recitacija«. Tudi z njo ni šlo gladko. Najprej spopad v sami pe najsto-rici. Stane, eden izmed zanesljivih, se je spuntal. Zahteval je, da bi tudi ristih pet, ki niso vedeli, za kaj gre, obves ili o svoji nameri. Dušan se je z vso s lo upiral: »Vsaj nekateri od njih se bodo ustrašili in odstopili, če ne bo še kaj hujšega,« je ponavljal. »Brez njih pa bi bila vsa stvar sumljiva, ker so prav oni najboljši, znani recitatorji« — — — Stane pa je bil trd. Skliceval se je na lojalnost in taktnost do tovarišev. Tudi sam je bil ves tak — obziren! do zadnjega vlakenca. In tako je čas tekel, datum nastopa pa so odlagali od tedna do tedna. Končno se je Dnevnik
precedmo in ponudimo nalito v kozarce. Pijača je zelo dobra, je prijetnega okusa in razen tega zelo zdrava,
Pomarančni džem na angleški način: Zreži e 12 pomaranč in eno limono na maihne in tanke krhlje. Koščice ne odvrzite, ampak jih zberite in zvežite v gazo. Na narezane pomaranče nalijte pet litrov vode in jih pustite stati 24 ur. Potem postavite lonec na ogenj in pustite
Potrebujemo: 2 litra olja, 1 kg loja, 8 litrov vode, 1 liter luga iz bukovega pepela, pol kg lužnega kamna, pest ko-lofonije, pest olupljenega in na drobne kolobarje zrezanega divjega kosanja, osmmko litra terpentina in zavoj ra-diona.
Olje, loj, lug in lužni kamen vsujemo hktati v večji lonec ali kotel, v katerem naj vse skupaj mirno vre dve in pol ure; medlem mešamo, da, nam ne prekipi. Ko mešamca vre približno eno uro, ji dodamo kolofonijo in kostanj, pol ure pred koncem pa še 'erpentin in radion. Nato
vdal.. . (S anetu so rekli tudi »Dnevnik«, ker si je vsak dan pisal dnevnik.)
Nato pa spet nove zapreke! Nekega deževnega jutra je pritekel Črt z novico', da je iz oficirskega kampa pobegnilo pet oficirjev. Iz prazne barake so izkopali dvanajst metrov dolg rov. Vznemirjenost na komandi, muzanje v kampih, nemir pri pripravi jalcih novega bega: prehiteli so jih! Spet je šla sobota po vodi, zakaj na »gostovanje« ni bilo misliti. Čez nekaj dni so vse pobegle oficirje ujeli in pripeljali nazaj.
»Končno torej vendarle, v sobo'o, pojutrišnjem! Zdaj mora uspeti! Jutri pošljem kakega kapa po dovoljenje!« si je dejal Dušan.
Onstran žic so se menjale straže. Dva alpinca v zelenih obnošenih uniformah sta se ustavila ob uti nasproti njemu in se porhem pogovarjala. Za Dušana se še zmenila nista.
Dušan je bil eden izmed tistih, ki ga je rešila ponarejena legitimacija. O, koliko je bilo takšnih v zaporih in v kampih! Legrimacij s spretno ponarejenimi podpri, z iznajdljivo izdelanimi žgi in z izmišljenimi, brezbarvnimi imeni jemrgolelo vsepovsod. Visoki komisariat je zato dal tiskati nove, vse stare pa so bile razveljavljene. Toda nove so že iz tiskarne v lepih množinah romale v roke ilegali, ki je morala paziti, da jih ni razdeljevala
pomaranče kuhari 'ri ure, v nje vrzite tud koščice, povezane v gazi. Po treh urah kuhanja postavite džem na hladno, kier ga pustite s ati 24 ur. Nato pa na džem nasujte 4 kg kristalnega sladkorja in spet kuh' jte tri če rt ure. Preden pa džem odstavite, zlijte vanj sok dveh limon. Naložte ga v dobro pomi e kozarce, ki jih zavežete s pergamento m papirjem.
naj vse skupai še nekoliko vre in ko se snov vleče od. kuhalnice, na primer kot med, je m io kuhano.
Kuhano milo vlijemo na pli ve pekače, ki jih prej splaknemo z mrzlo vodo, ali v zabojčke, ki jih obložimo z mokrimi krpam’. Dragi dan razrežemo strjeno snov z nitjo na ustrezajoče koščke, ker se milo zelo osuši, in jih sušimo v zračnem prostora. Ko so dovolj osušeni, jih lahko začnemo uporabljati.
Trud, ki je poplačan
Sušenje volnenih s vari je umetnost zase. Pri tem se delajo mnogokrat vebke napake, ki vodilo do jeze in razburjanj zaradi razpotegnjenih in mogoče celo pokvarjenih volnenih izdelkov. Za vse volnene stvari, predvsem pa, obleke, puloverje in podobno je treba upoštevati naslednja pravila: Volnene s'vari je treba po pranju takoj zaviti v tkanino, predvsem v tako tkanino, ki mnogo vpiia vode, na primer brisače frotirke, in jih na ta način močno izže i. Tkanina vpije večji del vlage iz volne. Nato je treba izžete volnene stvari previdno zravnati v prvotno obliko in jih razprostre i na drago suho tkanino in tako pustiti pri sobrn temperaturi ali v senci, da se posuše. Zrak mora biti seveda, čist in nenasičen z vlago, ker le tako se bo volna popolnoma in hitreje osušila. Posebej pa opozarjamo na to, da je za volnene stvari popolnoma neprimerno obešati jih na vrvi kot kak drag kos perila, ker na vsak način izgubijo prvotoo obliko. Nikdar pa volnenih s vari ne sušite v bližini peči, ker volna postane krhka :n trda. Ako se boste držali teh navodil, boste videli, da bo trud zares poplačan, ker pulover ali obleka, ki ste jo oprali, bo ostala lepa in bo obdržala prvotno' obliko. Ako doslej niste delali tako, potem se odslej naprej ravnajte po teh navodilih. Sicer je res malo več dela, a tega se ne ustrašite.
svoji veliki družini prej kot so sploh šle v promet. Dušana so aretirali slučajno pri neki blokadi, ko je šel iz svoje enote na, poročanje v Ljubljano. Na poti je bil v civ lni obleki in brez orožja, kot običajen potnik. Taka je bila spombdi 1942. navada. »O, nikdar več ne odložim orožja, ko se spet dokopljem do njega,« se je pozneje pridušal. S ponarejeno legitimacijo na ime Dušan Berger ie bila sicer zabrisana sled za njim, za Slavkom Poročnikom, bil pa jim je vendarle sumljiv. Odpeljali so ga v belgijsko kasarno, kjer so ga zaslišali.
»Od kod ste prišli?«
»S Šaierskega.«
»Zakaj?«
»Ker sem kriminalec!« Dušan ni bil še nikdar tako odrezav.
»Kakšen?« je vprašal policist.
»Vlamljal sem.«
Nihče ga ni ničesar veČ spraševal.
Vendar igra ni lahka. Stalno skrivanje pred: konfidenti, izogibanje klepetuljam in radovednežem, ki ga sprašujejo, kje je bil zaposlen, česa se je izučil, kod so njegovi sorodnik’, kdo mu piše in kdo pošilja pakete. Doštudiral je na, tehniški fa-kuleti, po novi legitimacji pa je. — trgovski pomočnik in ima se za krminal-ca. Počasi je spoznal, da je še najbolje molčati in se izogibati razgovorom z novimi znanci. . . Težko pa je stare znance na-
Zveza slovenskih zadrug
____________SVETUJE
Pod tem naslovom uvaiamo novo rubriko — kotiček za zadružnike. Tu bomo odslej naprej seznanjali naše kmete z novicam.’ iz zadružništva in jim obenem svetov'li pri nakupu krmil, ume ir,ih gnojil tier kmetijsk h strciev. Dandanes prihaja na trg vrsta novih tehničnih predmetov za kmečko gospodarstvo :n obrt, ‘udi tem bo veljala naša pozornost. Iskreno želimo, da bi mogli biti vedno dobri prijatelji ‘n svetovalci našim zadružnikom.
Čeprav se niti ni še dobro začela, bo le ošnja zima kmalu pri kraju in je treba že sedaj mislit’ na začetek spomladanskih del na polju. S tem v zvezi bodo nastale številne potrebe po raznih gnoiilih ’n semenju. Tozadevno se že sedaj obrnite na naše domače zadruge in si ’?m zagotovile predvsem potrebna semenja, da ne bo ob času setve in saditve razi’črih težav. Splošno pomanjkanje semenia ali tudi samo raznih vrst, vse to je mogoče s pravočasnim naročilom preprečiti.
Preskrba z umetnimi gnojili:
Superfosfat: Bo po večini uvožen iz tujine — Francije, Italije in Madžarske — ter je z-loga zadostna. Vse vrste vsebujejo enako količino, t;. j. 18 ®/o fosforne k sline in so tudi drugače enake kvalitete.
Tomaževa žlindra: Tudi ta preskrba je zasigurana iz inozemstva.
Kali in Patentkali: Pri dobavi kalija niso izključene manjše zamude, ker prihaja gnoiilo iz Vzhodne Nemčije in so tamkajšnje tovarne precej obremenjene. Za Patentkali bo lahko, ker ga je sorazmerno dosti.
Nitratucncal in Amonsulfat: Z ukinitvijo posebne tarife s 15. 1. 1956 se je pri *em gnojilu zvišala tovornina za 0,84 šil. pri 100 kg. Zaloga je predvidoma zadostna.
Gnojno apno: Cene so vsled ukinjene dotacie iz ERP-sredstev neznatno narasle in znašajo:
Ogljik, kislo apno šil. 110,— odprto, tona šil. 159,50 v vrečah
Mešano apno	šil. 205,— odprto
šil. 261,— v vrečah
(zgledi za cement:
Kakor lani, je tudi letos pričakovati veliko povpraševanje po cemen u in skoraj gotovo bo nastalo v glavni sezoni tudi spet pomanjkanje ali vsaj zamude v dostavljanju. Zato si morebitne porebe že sedaj zagotovite pri svoji krajevni zadrugi, ki bo s tem tudi sama že lahko naročila svoj kontingent za celo leto.
vaditi na novo ime! In koliko je teh neprijetnih in nevarnih presenečenj zaradi nepoučenosti! Kadar je z novim 'ranspor-tom prišel ta ali oni stari znanec, ga je že od daleč pozdravljal: »O Slavko, zdravo! Že sedem laških let te nisem videl!« Ob takih srečanjih se ga je polotil obup. Po-s al ie previdnejši. Ko je prišel Črt v kam-po, ie poslal k njemu svojega spalnega tovariša Mira:
»A si ti Črt?«
»Sem.«
»Od kod pa si?«
»Iz Ljubljane!«
»To ti pošilia Slavko!«
Izroč’1 mu je listič, na katerem je bilo zapisano:
»Jaz se pišem Dušan Berger. Sem kriminalec. Ostalo se dogovoriva.«
Včasih pa je Uidi vsa, Mirova vestnost odpovedala. Zato si je pomagal še na drag nov nač n: Brž ko je od daleč opazil kakega znanca, ki pa še ni vedel za njegovo imensko in poklicno spremembo, je takoj zapustil dražbo in jo mahnil z naglimi koraki naravnost proti njemu: »Glej, d* me ne boš krstil za, Slavka, Tu sem Dušan Berger!« — Včeraj pa ga ja ustavil neki znani obraz, a ni vedel, kam bi ga dal-Rekel mu je: »O, zdravo, Po očnik!« — »Nisem Potočnik, jaz sem Berger!« Dolg, osupel obraz in nagel odhod: »A, oprostite pomoto!«	(Se nadaljuje}
Milo iz neužitnega olja
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Higiena zob in ust
Pod higieno zob in ust razumemo vsakodnevno in redno izpiranje ustne votline, nato pravilno uporabo zobne šče ke in paste. Mnogi ljudje, še celo taki, ki se smatrajo za kulturne, še vedno rJe posvečajo dovolj pažnje svojim ustom in si jih ali sploh ne umivajo ali pa enkrat dnevno pred zajtrkom. Važno je, da se iz ust odstranijo vsi ostanki hrane, ki sicer služijo bakterijam kot hrana. Bakterije pa opravljajo v ustih svoje razkrajalno delo.
Bakterije so prosim očem nevidna bitja, predstavljajoča eno samo stanico. Bakterije prodirajo v naš organizem in povzročajo razna obolenja. Nekatere od njih povzročajo gnitje v us ih, zopet drage pa razkrajajo hrano, pri čemer se tvori kislina, ki razjeda kostno tkivo in sklerino zob., Zobozdravnik ve iz vsakdanje prakse, da imajo predvsem mlinarji, peki in slaščičarji slabe zobe. To pa zaradi tega, ker delajo z moko, ki se v obliki prahu useda povsod, tudi na njihovih zobeh in tvori belo usedimo. Ako se ’a usedlina ne odstrani, začne razjedati zob, nastane tako zvana karies zoba, odnosno zobne substance. Zato moramo paziti, da po vsaki jedi skrbno odstranimo
vse ostanke hrane iz us' ne votline in okoli zob, tako da ne pride do tvorbe te za zobe tako škodi iive usedline na zobeh in ostalih ustnih delih.
Po rebno je, da ima vsak človek zobno ščetko in zobno pasito, tako da, jo lahko po vsaki jedi uporablja. Tehnika čiščenja je v naslednjem: ščetko v vodoravnem položaju vzamemo v levo roko in stisnemo z desno roko s kazalcem in palcem iz tube malo paste na ščerine ščetke. Najprej premikamo ščetko v vodoravni smeri po zobeh, nato pa v vertikalni ali navpični smeri, tako da popolnoma odstranimo os anke hrane iz ust in okoli zob. Posebno važno je, da to delo opravimo zvečer preden se vležemo spat, ker se bakterije ravno ponoči, ko mišice jezika in lic mirujejo, najbolj množijo in vršijo svoje uničevalno delo.
Prav zaradi tega, ker je čiščenje zob tako važno opravilo in spada k vsakodnevni higien’ človeka, je važno, da k rednemu čiščeniu zob navadimo otroka že v rani mbdosi, da to začuti kot vsakodnevno dolžnost in potrebo. Ne-č:sta usta, so pogosto vzrok različnim notranjim obolenjem, predvsem pa želodca.

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Tudi letos velja slavo pravile
»Uspeh kmetovanja je odvisen od gnojenja, semena er oskrbe in varstva rastlin«, to je že staro in risočkrat potrjeno gospodarsko pravilo. In vendar vsako pomit d znova oklevamo, ko s ojimo pred odločitvi o o nakupu gnojil, semen in pr pomočkov za oskrbo in varstvo rastlin. Najmanj v osemdesetih od sto primerov se po em zgodi, da pripeljemo na dom samo par vreč gnoiil, da sejemo domače seme in da oskrbujemo rrstlne Po stari navadi z motiko, ki pa je postala silno draga. Ko je po‘em le o pri kraju, pa zagrenjeni ugotovmo, d-> v uspe-hu kmetovema nismo napravili koraka naprej, temveč nazaj.
Res je, da so v povprečiu proizvodni »troski za kme ijske pridelke v izredno neugodnem razmerju z izkupički. Res je tudi, da je v prvi vrsti stvar polričnih čini el jev, da s primerno ureditvijo kme-t jskega trga in cen poskrbijo za p-avičen zaslužek delovnega kmečkega človeka. Res pa je tudi, da so še vedno na razpolago ceneni pripomočki, s katerimi v kmečkem obratu lahko zna no povečamo pridelke in znžamo proizvodne s roške na enoto pridelka, s tem pa zboljšamo za-dužek za naše delo.
V izbiri med temi pripomočki stoji na prvem mes u
Po čem bo letos detelja
Lani je bilo debelino, predvsem pa lucern ino seme silno drago. To je vzrok, da kmetovalci že več tednov sprašujejo za letošnjim semenom. Po dosedanjih napoved. h v cenikih bo imelo seme detelj naslednjo ceno:
1—6 tog
črna detelja (franc.) 28.50 lucerna (franc.)	37.20
ooko a (franc.)	39.—
»leksandrinka (ital.) 20.40
5—50 kg
nad 50 kg
27,— 23.50 35.60 31,— 37.37 32.50 19.55	17.—
Silana brez silosov
_ Holandski strokovnjak za kisanje krme d pi. ing. Kališ je dognal nov način siliranja. Ta način obs oja v tem, da požene ze-eno krmo skozi stroj kakor je n. pr. Sa-IIiix, ki jo zmečka ali raztrga. Pri tem delu dodaja zeleni krmi preparat, ki vsebuje fosforno kislino. Zmečkano in strgano krmo spravi na pripravnem mestu na kup. Ker je krma strgana in zmečkana, 5® n: treba tlačiti. Kup pokrije s plastično plahto ter za; ped visoko plastjo zemlje. Kakor pravi tozadevno poročilo, je taka »daža zelo dobra.
izdatnejše gnojenje
tako naše njivske zemlje, kakor tud' travnatega sveta. Imejmo sedaj, ko se pripravljamo na vigredno se ev in gnojenje n'še zemlje, vedno spet pred očmi, da 90 umetna gnojila naše na’cenejše obratna sreds-vo, ki ie nasproti letu 1937 samo š trikrat dražje, dočim so vsa ostala obratna sredstva sedem- do devetkrat dražja. Gnojila pa so ono sredstvo in gnojenje ono opravilo ra kmetiji, s katerim lahko po najcenejši in rajhrirejši pori pridemo do zaslužka, kakor ga imajo drugi poklici.
Boljšega zaslužka za delo ne moremo iskati v dokupovanju bol -še žVine in krmil za njeno ustrezno mclznost in prirastek na teži. Plemenska živina se je po~ draž la nasprori 1937 za 750 %>. krmila pa za 800 %. Za dvig našega zaslužka je osnovni pogoj, da z izdatnim gnojenjem predvsem našega travnatega sveta ustvarimo za našo živino boljšo, izdatnejšo 'n s tem cerejšo krmo. Isto bomo z izdatnim gnojenjem dosegli tudi na ni’vah. Veruhno v to in gnojimo izdatno, pa bomo dosegli čez 2 leti skoraj ob :stem delu narimanj za polovico višjo vrednost pridelkov z n a* e zemlje.
Čeprav so semena nasproti 1937 trinajstkrat dražja, je
redna menjava semen
drugi pripomoček za zbolišanje našega zaslužka. Danes, ko imamo takorekoč že na vsaki vasi v praksi preizkušene in najbolj pripravne sorte žri, krompirja, pese in koruze, se je riziko, ki smo ga pred leti prevzemali z novim kupljcn m semenom in sortami, zelo zmanjšal. Nikakor tudi ni pot rebro, da vsako le"o sejemo le dokupljeno seme. Zadostuje popolnoma, če vsako leto dokup mo samo eno tretjino semena in ga za svoje potrebe množimo naprej. Seme pa ni seme. Glejmo na stopnjo razmnožitve. Ne kupujmo kakšne množitve (Nachbau), kaiti tista nam bo kmalu odpovedala, marveč kupujmo priznan 'n plombiran »original«, še bolje pa »elite«, p>otem nas pridelek prvih treh let ne bo razočaral.
Nič manj kakor gnojila in seme vplivajo na v’šino našega zaslužka pripomočki za oskrbo in varstva rastlin'
mrežna brana, cgrodnik in poljska škropilnica,
ki jih lahko odl čno uporabljamo v soseščini petih do desetih kmetov. Mrežna brana, ogrodnik in poljska škrop lnica so
lC«feo čobolavimo, da bomo pz?ideZaži vec vosba in jprcprcčili voj on j o čobol
Gradnja satja je poleg nege zalege naj važnejša zaposlitev čebel. Na š irih tre bušn h obročkih imajo čebele razvitih ! zoskovnih žlez. Iz njih potijo drobcen« voskovne luskice. Da pridelajo 1 gran voska, mora-o izločiti 1200 voskovn'1 luskic. Najbolj so razvite voskovne žlez« PTi 12—18 dni s arih mladcah. Starejši čebele običajno ne izločajo voska. Če-oefjin raziskovalec Tjunin je dognal, d: 5e razvijajo voskovne žleze do največje naere le v času obilne paše. Vosek potijc čebele le pri visokih toplotah 35—3f stopinj C in šele tedaj, če so použile veke množine medu sli nek arja. Ob paš: Je čebele izdatneje hranijo in izločajo vet voska V'panju najdemo pobeljeno satje ^ a krat, ko pride v panj sveži nektar. Za'c n’ Čudno, da je pridelek voska sorazme-rer> pridelku medu.
, Kdaj lahko pričakujemo, da bodo če-rie pridno gradile? Satja ne bodo gra-staj-e čebele ob hladnem, brezizlet-nem vremenu, ko p:; ni paše. Pač pa bodo Rradile satje mladice, ki bodo nehale negovati zalego in imajo že razvite voskov-zleze. Kadar je takih mladic v panju ^plj m je vreme 'oplo ter prihaja v sveži nektar in pelod, bo gradnja ria hitro napredovala. Ta doba nastopa Pri nas s cvetenjem češnie in borovnice.
ko ob cve c-nju češnje ali žlahtnega ko-_”Ja vsavimo satnico le 1—2 dni pre-Pozno, pridelamo pri vsaki družini 50 do gramov mani voska.
/- Janša ie učil, da čebele ne trpe med t,em nikakega praznega prostora. Ob
dobri paši prazen pros or v panju draži gradilno vnemo čebel in pospešuje izločanje voska. Praznina skušajo čim preje zamašiti s sati. Satje grad jo hitreje in izločajo več voska, če je praznina rtied drugimi zaleženimi sati ali poleg zalege. To las nost čebel izkoriščamo z gradilnim satn kom. Rojem vstavljamo zato nekaj časa. satnike le z nastavki samic, ki jih hitro dogradijo.
Če je ves prostor v panju izpolnjen s sat', poem izločajo čebele manj voska. Ob dobri paši gradijo tedaj prizidke, pod-zidke,'mostičke, kar je vedno znak, da so imele na razpolago preveč voskovn h luskic, ki jih niso mogle uporabiti pri gradnji satja. Včasih celo vdimo luskice, ki so jih iznesle take čebele. V takih primerih je čebelar vedno na izgubi.
Ob dobri paši porabijo čebele okrog 3,6 kilograma medu, da pridelajo 1 kg voska. Pri tem potrošijo tudi nekaj cvetnega prahu. Če čebele krrrimo z namenom, da bi gradile satje, je potrebno za segrevanje prostora in izločanje voska zna no več, okroglo 10—12 kg, pa tudi več medu.
Da bi zadostili čebelam, ki so nagnjene h gradnji sa ja, vstavimo v gnezdo tanke s-1niče z nastavki celic, da jih potegnejo. Na 'a način satje v plodišču obnavljamo, poleg tega si pa privoščmo satje, v katerega bodo v medišču čebele odlagale med. Če imamo satja dovolj, pridelujemo vosek z gradilnim sa nikom. Dognano je, da preprečujemo tudi roienje, ako dajemo čebelam možnost za gradnjo.
(Dalje prihodnjič)
pripomočki, brez katerih ni več rentabilne oskrbe narih poljšč n in borbe proti plevelu in škodljivcem na polju. Skupno staneio okroglo 11.000 šil., če izberemo motorno škropilnico, pa 18.000 š!.. Ker z ni mi brez težav oskrbujemo 35 ha površ ne okopavin, obremeni njihov nakup hek'ar površ ne pod okopavinami s 315 šil. oz. 515 šil., deljeno skozi 5 let trpežnoati 63 šil. oz. 103 šil. na leto. Pri tem bomo poleg okopavin z mrežno brano n škropilnico takorekoč zastonj oskrbovali vsa žita in travnike.
Iz leta v leto nam vedno bolj manika ljudi za poletna dela na kmetiji. Mrežna brana, ogrodnik n škropilnica nas tako-rekoč razbremenijo potrebe po ročrem okopavanju in pletvi. S tem pa ne olajšajo samo dela, temveč so, kakor dobro seme in izdatno gnpienje, naiodločilnejši pripomočki za dosego boljših pridelkov v naši rastlinski proizvodnji, kar je pogoj za uspešno živinorejo ir: boljši zaslužek za naše delo.
Strgani jermeis! ...
Strgani jermeni so večinoma posledica jermenske smole, vsled katere se notranja stran jermena strdi in lomi. Plast smole na jermenu je treba ods raniti ter pričeti mazati jermene z oljem (Riemenol). Smolo odstranimo z jermena z um’vanjem. Če pa to ne zaleže več, potem položimo jermen v z' boj z žagovino« in ga počasi in previdno ogrejemo. Zagovina bo vzela smolo nase. Jermen potem obdelamo in omehčamo z oljem. Seveda moramo smolo odstraniti :udi z jermenice.
... in zamazane solze
Kdor ima opravka s traktorjem, ima tudi ob vsakem delu z njim zamazane roke. Čiščenje takih rok je zelo zamudno in z običajnimi čistili nepopolno.
Naglo boš očisril od olja in mazila zamazane roke, če boš imel v garaži posodo z nafto, poleg nje pa krtačico za umivanje in posodo z žagovino. Umivaj roke s pomočjo ščetke v nafti, nato pa jih odrgni z žagovino in videl boš, da bodo č:-ste. Duh po nafti pa boš odpravil, če boš navrh umil roke z milom in vodo.
Tovarna za suho posnelo mleho
Odbor za mlekarstvo pri koroški kmetijski zbornici je na svoji seji dne 16. 1. 1956 razpravljal med drugim tudi o uporabi posnetega mleka v živinoreji. Posneto mleko je odlična beljakovinska krma živalskega izvora. Veliko število kmetovalcev kupuje zaradi tega posneto mleko pri mlekarnah. Zlasti je potreba po posnetem mleku velika v zimskih mesecih. Takrat pa dobave mleka padejo in je zaradi tega tudi posnetega mleka premalo. Da b’ bilo tudi pozimi dovolj tovrstne beljakovinske krme in da bi pri posnetem mleku teža vode ne obremenjevala transportnih stroškov, je bil odbor mnenja, da bi bilo treba pos‘av:ti tovarno za suho mleko, kjer bi se posneto mleko predelalo1 v mlečni prah za krmljenje.
Odbor ie zadolžil pristojni oddelek zbornice, da pripravi v ta namen ustrezen projekt.
‘Rezultati umetnega osemenjevanja na Korcšhem
Postaja za pridobivanje semena za umetno osemenjevanje krav v Celovcu (Perko-hof), ki razen Labodske doline pošilja seme in vodi evidenco o uspeh h osemenjevanja za vso Koroško, poroča, da je v letu 1954 pri umetnem osemenjevanju ostalo brejih 91 #/o krav. Po prvi osemenitvi jih je os alo brejih 71 %, po drugi osemenitvi pa 17 %. Za 3 °/o je bila potrebna tretja osemenitev. Po pripustu k biku os ane v povprečju brejih samo 79 do 80 °/o krav.
Vzrok, da umetno osemenjevanje ne doseže popolnega uspeha, je poleg bolnih krav še slabo krmljenje, ki povzroči slabo delovanje spolnh žlez. Tudi pomanjkanje
Štev. 5 (719) — 1
PRAVNE ZADEVE
_____________V PRIMERIH
Spravlanje kmetijskih pridelkov čez tujo zemljo III
Čeprav smo glede zakona o spravljanju kmetijskih pridelkov čez tujo zemljo« glavr.e predpise že navedli, hočemo tukaj pokazati še nekaj posebnost': Lastniki, zakupniki ali uživalci takih zemljišč, po ka erih je bilo drugm osebam dovoljeno spravljanje kmetijskih pridelkov (prav tako tudi lastniki sosednih zemljišč), morajo naravna sredstva za zgraditev po-trebn h po i ali drugih pripomočkov za tako spravljanje, v kolikor jih v teh krajih sami ne po rebuiejo, dati na razpolago tistim, ki jim je bila po priznana. Seveda dob jo za vse to primerno odškodnino, in sicer v vrednosti, kakor jo imajo take potrebščine v kraju, kjer se nahajajo.
Če se obrememba zemljišča na korist upravičenca odnosno upravičenec do nove po i. vpše tudi v zemljiško knjigo in bi bilo obremenjeno zemljišče zaradi take obremembe manj vredno (kar se zgodi le zelo redko), mora koristnik plačati primerno od kodnino za zmanjšanje vrednost’. Prednost take vknjižbe je predvsem v tem, da naslednikom upravičenca ni 'reba več znova začeti celega postopka za priznanje poti. Prav tako pa se tudi slučajni novi lastnik obremenjenega zemljišča ne more bran'ti proti uredi vi take poti.
Koristnik nove poti mora lastniku obremenjenega zemljišča plačati primerno odškodnino tudi v primeru, da ostane pravica spravljanja le osebna pravica. Tukaj pride v poštev le odškodnina za vidno in resnično škodo na zemljišču, preko katerega gre priznana pot odnosno priprava za spravljanje pridelkov, pri čemer pa se mora upoštevati *udi škoda, ki bi jo koristnik imel, če mu spravljanje na ta način ne bi bilo omogočeno. Isto velja tudi takra', če se za spravljanje pridelkov napravi vrvna pot ali žičnica, za katero so na tujem svetu potrebni pod-sa.vki.
Lastnik obremenjenega zemljišča lahko tudi zahteva, da mu upravičenec nove poti odkupi tiste dele zemljišča, čez katere se vrši spravljanje pridelkov. Če se s‘ranke med seboj ne morejo sporazumeti glede odkupnine, bo le-ta določena od oblasti.
Obstoja tudi možnost, da se potreba po spravljanju pridelkov v poznejših letih lahko spremeni, zlasti če postanejo razne ^ gospodarske okolnosti bistveno drugačne. Če se 'orej ta potreba zmanjša odnosno popolnoma odpade, more dosedanji koristnik od lastnika tujega zemljišča. zahtevati delno ali pa tudi celotno povrnitev že plačane odškodnine. Na-'spro Jio pa ie v primeru, da se je potreba povečala, odnosno razšVila, treba ugotoviti, če in v kakšni meri se je škoda na obremenjenem zemljišču povečala.
V zvezi z ureditvijo možnosti za spravljanje pridelkov pa lahko nastane tudi popolnoma drugačen položaj, namreč zamenjava zemljišč med prizaderimi lastniki. S tem odpadejo tudi komisioniranje :n drugi postopki oblasti in je le potrebno, da se lastnika obeh zemljišč, ki prideta v poš ev za zamenjavo, sporazumeta glede obsega teh parcel in pa glede doplačila, ki bi ga moral mor<la eden ali drugi plačati. Pa tud' agrarna oblast ima možnost in pravico, da uredi vprašanje spravljanja pridelkov po om menjave odnosno zložitve zemljišč, ki pridejo v poš"ev pri obeh strankah.
Ker pa obstoja za taka vprašanja poseben zakon, ki vsebuje določila o zložit-vi. zemljišč, o cenitvi in odškodnini za prinutr, da se s ranke same med seboj ne morejo sporazumeti, bomo prihodnjič obrazložli tudi praktično in gospodarsko važnost tega zakona. Danes v tej zvezi samo še omenimo, da so vse tozadevne vloge, vsi zapiski in odločbe pros e pri-stoibim
vitaminov in sledovnih elementov povzroči slab sprejem semena.
V celoti gledano je uspeh umetnega osemenjevanja prodoren. Ž njim edino pridemo do živali visoke molznosti in do padca dednih bolezni.
Stran 8
Celovec, petek, 3. februar 1956
Štev. 5 (719)
V začetku maja prva novačenja?
Pri Uradu za obrambo obstojajo med koalicijskima strankama Se vedno trenja, ki ovirajo izvedbo že izgotovljenega načrta za novo avstrijsko vojsko. Trenja se nanaSajo na zasedbo posameznih odgovornih službenih mes\ Predvsem se Se niso zedinil' za personalno zasedbo v bri-gadnih Štabih za devet predvidenih brigad. SPOe je zveznega kanclerja obvestila, da s personalnimi predlogi Urada za deželno obrambo ne soglaSa in zahteva zase vrsto položajev v brigadnih Štabih. V brigadnih Štabih morajo bi i zasedena na najv Sji ravni Štiri planska mesta, toda doslej se Se niti za en S.ab niso sporazumeli.,
Edino, s čimer se lahko v kratkem računa, so prijavni uradi, ki jih bodo pred-
vidoma uredili v času od 1. do 15. februarja. Nadalje vedo informirani krogi, da bodo 1. maja t, L pričeli z novačenjem. Za novačenje pa je pogoj imenovanje brigadnih zdravnikov, ker morajo k novačenju, kjer bodo sodeloval' civilni zdravniki, pritegniti tudi vojaSkega zdravnika.
Pri pripravah za postavitev nove vojaščine je sodelovanje med Uradom za obrambo in gospodarstvom edino področje, kjer se vse brezhibno razvija.
Urad za obrambo je prevzel pet letališč za letalske Sole in oporišča za zračno obrambo. V vojaške namene prevzeta letališča so: Tulln-Langenlebarn, Wiener Neustadt, Lir.z-Horsching, Zeltweg in Aigen-Enns al.
Proti prekoračenju 48-urnega delovnega tedna
Nekatera podjetja zaposlujejo svoje delojemalce več kot 48 ur tedensko, kar nasprotuje zakonito določeni uredbi o delovnem času. Koroški delovni inšpektorat se zadnje čase zanima za te zadeve, ker so se sl šale tozadevne pritožbe. Predvsem se je to dogajalo v gostinskih in ho-
Stevilo članov Socialistične stranke na Koroškem narašča
Nedavno je bila konferenca SPO okrajnih sekretarjev, na kateri so ugo ovili, da je v zadnjih dveh mesecih pristopilo Socialistični stranki Avstrije na Koroškem 1668 novih članov, med temi 1144 moških in 524 žensk. Na konferenci sita bila udeležena tudi deželni glavar Wedenig in bivši beljaški župan, prezident deželnega zbora Sereinigg. Deželni glavar Wedenig, kot deželni zaupnik stranke, je govoril o bodočih nalogah stranke. K organizac:j-skim vprašanjem je dejal med drugim, da veljajo pravila stranke za vse člane enako, me glede na funkcijo, ki jo kdo izvaja v stranki. Stranka, ki je prevzela veliko odgovornost, mora nositi tudi bremena.
Naraščanje članstva dokazuje vedno večje zaupanje koroškega prebivalstva v Socialistično stranko.
telskih obratih, kjer so bili uslužbenci posebno med sezono zaposleni tudi po 12 do 16 ur dnevno. Taki primeri pa so seveda tudi v raznih drugih obratih. Delodajalci in podjetniki se izgovarjajo, da delojemalci radi delajo preko določenih delovnih ur, da si na ta način zboljšajo običajni zaslužek za 48-urno tedensko delo. Ta pojav je razumljiv, ker delavci z običajnim zaslužkom težko izhajajo in vzdržujejo svoje druž ne, kar pomeni, da so plače prenizke.
Nedavno je bil na primer velikovški špediter Polaschegg obsojen na 300 šilingov denarne kazni, ker so njegovi šoferji dekli povprečno po 70 ur tedensko in večkrat po 24 ur skupaj. Na Dunaj so izvedli z avtomobilom neprekinjeno turo, poleg tega pa so bili obremenjeni še z nalaganjem tovora. Preu rujeni šoferji pa zelo lahko povzročijo prometne nesreče.
ŠPORTNI ™§Se&&ni#e ŠPORTNI
Rusi in Avstrijci prevladujejo v Cortini
Zimske olmpi-ske igre v Cortini d’Ampezzo se bližajo svojemu koncu, kajti za nedeljo je kct zadnja disciplma predvideno skakanje na 80-metrsk: skakalnici ITALIA. Od 26. januana dalje so vs?k dan bile 'ekme v različnih disciplinah zmksega športnega ude‘stvovanja, v katerih so tekmovalci iz pommeznih držav dosegli številne nove olimpijske, svetovne in državne rekorde.
Dosedanji potek olimpijskih iger ie b’1 oči no v znamcniu Rusov in Avstrijcev, ki so skozi ves teden držali prvo odnosno drugo mesto v meddržavnem plasmaju.
Avstrijci so si osvojili prva mesta v alpskih disciplinah, in to v veleslalomu in slalomu za moške. V obeh tekmah je zmagal 20 letni Tirolec Toni Sailer. Poseben uspeh za avs rirske tekmovalce je b’l v nedelio pri veleslalomu, kjer so Avstriji zasedli kar vsa tri prva mes‘a. Tudi Avstrijke niso mnogo zaostajale in so si v istih disc‘plinah osvojile dve drugi odnosno eno tre' je mesro.
Nedosegljivo prvo mesto pa so si zagotovili Rusi, ki so pokazali, da so zltsti moistri v h’tros‘nem drsanju, tako na daljših, kakor tudi na krajših progah. Le na 10 000 metrski progi so se morali ukloniti boljšemu znaniu Švedske, kljub tenu pa jim tretjega mesta n:hče ni mogel odnesti.
Tudi v teku na 10 km za ženske so so-
vjetske tekmovalke slavile dvakratno zmago.
Skandinavci prod pričakovan iu niso imel. preveč uspehov in so si osvojili prva mesi a le v teku na 15 km, v nord:jski kombinaciji, v hitrostnem drsanju na 10 000 m in v reku na 30 km. Najboljši med njimi so bdi doslej Švedi, ki so dominirali v nordijskih disciplinah.
Italijan’ kot gostitelji so se uveljavili samo v vožnji z bobom, med em ko pri-de:o pri hokeiu v jsoštev za prva mesta le še Kanada, Sovjetska zveza, Amerika in Švedska.
Razpored 10 najbolj uspešnih držav je bil včeraj zjutraj naslednji: 1. Sovjetska zveza 5 zlatih, 3 srebrne in 5 bronastih medalj; 2. Avs rija 2 zlati, 3 srebrne in 2 bronasti medalii; 3. Norveška in Švica 2 zlati, 1 srebrno in 1 bronas‘o medalio;
5.	F’nska 2 zlati ‘n 1 bronasto med" 1 jo;
6.	Švedska 1 zlato, 4 srebrne in 3 bronaste medabe; 7. Amerika 1 zla‘o, 1 srebrno in 1 bronasto medaljo; 8 Dalija 1 zlato in 1 srebrno medaljo; 9. Nemčija 1 zlato medaljo; 10 Japonska 1 srebrno medaljo.
Po točkah pa je razdelitev taka: Sovjetska zveza 81 točk, Avstrija 41,5‘očke, Švedska 40 točk. Norveška 38 ‘očk, Finska 32 točk, Švica 27.5 točke, Amerika 25,5 ročke. Italiia 17,5 ‘očke, Francija 9 točk in Nemčija 7 'očk.
Begunec obsojen zaradi bigamije
Pred sodiščem, se je moral zagovarjati neki Wenzel Weresch, ki je bil obdolžen bigamije, kar pomeni, da se je drugič poročil, ko ie živela še njegova žena. We-resch je begunec iz Jugoslavije, kjer so mu leta 1945 postala tla prevroča. Po vdoru hitlerjevsk h hord v Jugoslavijo se je izdal ko‘ »Volksdeutscher« ter se je javil v SS-divizijo »Prinz Eugen« za po-
Južni tečaj bo težko doseči
Iščem pomočnico za kuhinjo in gospodinjstvo s kuharskim znanjem s 1. marcem za pomoč v restavraciji. Lep zaslužek, družinsko razmerje. Gospa Bryner, Restaurant Schmied-stube, W i 1 d e g g (K‘. Aargau, Švica).
V prejšnji številki smo že poročali, da je na delu neka ameriška polarna ekspedicija pod vodstvom konteradmirala Du-fek-a, ki hoče osvojiti Južni tečaj, vendar pa le z največjimi težavami napreduje. V enem tednu ekspedicija ni premagala niti ene sedmine poti, ki je dolga približno 1000 kilometrov. Prva ovira, na katero je ekspedicija nale‘ela, je bila ledena razpoka brez dna. Ko pa so to navidezno obšli, se je pojavila pred člani ekspedicije nova taka ledena razpoka.
Kakor je sporoč i vodja ekspedicije, v tem polarnem poletju ne bo več možno z
letalom pristati na Južnem 'ečaju, ker se trenutno letala na smučeh rabijo za bolj koristna raziskovalna dela. Zaradi tega je bilo po rebno, da se čas pristanka na Južnem tečaju, v katerega bližini naj bi bilo zgrajeno taborišče, preloži db oktobra meseca^ Naloga te ekspedicije bi bila, da markira pot v notranjost an'arktičnega ozemlja, imenovanega »Ozemlje konteradmirala Byrd-a« ini izbere primeren prostor za postavitev taborišča, vendar so naravne sile močnejše in ovirajo napredovanje.
hode na partizane. Po vo’ni je pobegn’1 ter zapustil v Jugoslaviji ženo Marijo in svoje starše. Nekaj časa se je nahajal v Št. Vidu, kjer so mu seveda vse verjeli, kakor številnim drugim pobegi cam.
Na Koroškem je zatajil, da je poročen •er se je kmalu poročil v drugo. Ta zakon je bil leta 1947 ločen, nato pa se je Weresch nastanil v Celovcu in si pridobil bolišo eksistenco, kakor mars’kateri domačin. Dobro je vedel, da njegova prva žena in starši še živijo. Žena se je zaman prizadevala, da bi dobila od njega kakšne potrebne poda ke, ker se je skrbno čuval, da bi jo o čemer koli obveščal. Leta 1950 se je spet poročil in tudi takrat zamolčal svojo preteklost. Med em pa je žena ▼ Pančevu v Jugoslaviji vložila tožbo za ločitev zakona in zaradi tega je postalo državno pravdn'štvo pozorno. Pri obravnavi ga je zagovarjal dr. Rittler, ki je smatral za po rebno, da se ob tej priložnosti znebi marsikatere čudne opazke na račun Jugoslavije. Toda sodišče ni upoštevalo' takih neumes nih izpadov in je obtoženca zaradi njegovega kršenja zakonov obsodi o r;a štiri mesiece strogega zapora.
»mi ji tiHHHHcnit
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45. 6.45, 7.45, 12.30. 17.00. 19.45. 22.00.
Sobota, 4. februar:
5.50 Kmečka oddaja — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Daljni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.55 Športni pregled — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 18.30 Dolenjska ohcet po zapiskih Ljubiča (slov.).
Nedelja, 5. februar:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Igra godba na pihala — 11.05 Pozdrav s podeželja — 13.00 Olimpijske igre 1956 — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Vse narobe — 19.00 Zimska olimpiada 1956 — 19.30 Športna poročila iz Koroške.
Ponedeljek, 6. februar:
.; 5.50 Kmečka oddaja — 6.15 Pestri zvoki -r- 7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	16.20 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji -y 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Da ne pozabimo — 20.10 Glasba za milijone.
Torek, 7. februar:
5.50 Kmečka oddaja — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02
Pestro mešano —	14.00 Poročila objave.
Zdravniški vedež (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 16.35 Glasba pripravi veselje — 18.00 Sami šlagerji — 18.15 Domovinski zvoki — 20.10 Orkestralni koncert.
Sreda, 8. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Za družino in ženo (slov.) — 15.45 Podeželj-ski venček — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.35 Gospodarski komentar
—	18.45 Slovenske pesmi (slov.).
Četrtek, 9. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Pust krivih ust — (šaljivi prizori — slov.) — 15.45 Koncertna ura — 16.20 Znanje za vse —
18.00	Sami šlagerji —	18.15 Domovinski
zvoki — 18.45 Kmečka oddaja.
Petek, 10. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Živo pisan spored za jutranjo uro —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski ma-
gacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.05 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev (2. del) Kandidati in kandidatke učiteljišča čitajo iz svojih del (slov.) — 16.20 Znanje za vse —	18.45 Športni obzornik
(slov.) — 20.10 Prometni kavalir.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 4. februar:
6.25 Jutranji orkestralni spored — 7.10 Igrata ansambla Persi Albano in Edgar Sein-de — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Veseli dečki in godba na pihala iz Maribora
—	11.45 Pojte z nami, otroci — 12.30 Kmečka univerza (za čebelarje) — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet
—	16.00 Novi filmi — 16.10 Koncert po željah — 18.00 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 5. februar:
6.00 Vedre in poskočne melodije za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Majhen sprehod po velikem Dunaju — 8.00 O športu in športnikih: Stoletje zimskega športa — 8.15 Venček slovenskih narodnih pesmi — 10.00 Družinski pogovori — 12.00 Pogovor s poslušalci
—	13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste _ poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi
—	20.00 Večerni operni koncert.
Ponedeljek, 6. februar:
6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.10 Vedre melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi — 14.35 Želeli ste
—	poslušajte! — 15.30 Še pomnite, tovariši
—	5.45 Slovenske, srbske in makedonske partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti
—	20.00 Kulturni pregled.
Torek, 7. februar:
6.35	Priljubljene popevke — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Zbori pojo slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Od melodije do melodije — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Utrinki iz literature — 15.45 Lepe melodije — 18.30 Športni tednik — 20.10 Domače pesmi in napevi za prijeten večer.
Sreda, 8. februar:
6.35	Jutranji orkestralni spored — 7.10 Melodije za razvedrilo — 11.05 Gospodinjski nasveti —	11.15 Igra tamburaški orkester
ljubljanskih „Svobod“ — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 V pesmi in plesu po jugosla-viji — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Pojo mladinski zbori — 16.00 Družinski pogovori — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.45 Pesmi slovenskih skladateljev.
Četrtek, 9. februar:
6.35	Operetna in lahka glasba — 7.10 Klavir v ritmu — sodeluje kvartet Robežnik — 11.05 Gospodinjski nasveti —	11.45 Med
mladimi pevci iz Jevnice — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Umetne in narodne pesmi — 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra tri«? Dorko Škobrne — 16.00 Gospodinjski omnibus — 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Pe‘ek, 10. februar:
6.35	V glasbi po svetu — 7.10 Nekaj južnoameriških ritmov —	11.05 Gospodinjski
nasveti — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Slovenske narodne in umetne pesmi —-
18.00	Ljudje med seboj — 18.15 Veseli gode* in Štirje godci so pred mikrofonom — 20.15 Pesmi Eskimov.