LETNIK XVIII., ST. 22 (841) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 13. JUNIJA 2013 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 »M Uvodnik Igor Gregori Literarni maraton za Tržaško knjigarno "0 vi prosti Ilde, da te vprašam tako neposredno: ali se ti nocojšnje srečanje zdi praznik ali rekviem"? "Oj ne, rekviem nikakor ne! Zadovoljna sem le, da se je danes v naših prostorih zbralo toliko ljudi, naših strank, veliko italijanskih prijateljev in nastopajočih besednih ustvarjalcev". In res, v Tržaški knjigami se je v soboto, 8. junija 2013, zbrala množica oseb, ki so tako ali drugače vezane na Tržaško knjigarno. Ta je trenutno v izredno kočljivem finančnem stanju, ki jo postavlja celo na rob zaprtja. Udeležba na Literarnem maratonu za Tržaško knjigarno, ki so ga poleg trgovine priredili še DSI, Slovenski klub, založba Mladika in ZTT, je nedvomno potrdila, da je TK ključnega pomena v kulturnem življenju Trsta. "Hoteli smo opozoriti javnost, da naša knjigarna ni le gola tržna dejavnost, a je kulturno stičišče za Slovence in Italijane, kar nocojšnja prisotnost avtorjev še kako potrjuje", nam je povedala Ilde Košuta, upraviteljica trgovine na Frančiškovi ulici. Knjigarna nujno potrebuje finančni priliv, le ob tem bo mogoče postavljati dolgoročne načrte: Ilde Košuta razmišlja o novi lokaciji trgovine, ki bi v osrednjem mestnem predelu imela večji dotok strank. "Vedno manj ljudi se sprehaja vzdolž Frančiškove ulice, dejansko je ta predel v zadnjih letih tudi zaradi finančne krize veliko izgubil", nam je povedala in zaupala, da bo knjigarna brez potrebnega denarnega priliva že konec meseca sklenila dejavnost. Seznam nastopajočih je bil res izjemno dolg. Svoje pozdrave, misli ali izbor odlomkov svojih literarnih del pa so na večer prinesli Sergej Verč, Aldo Rupel, Pierluigi Sabatti, Maria Luisi Runti, Marko Sosič, Marko Korošic, Claudio Erne', Saša Rudolf, Walter Chiere-ghin, Gianfranco Sodomaco, Roberto Dede-naro, Marij Čuk, Jasna Jurečič, Massimiliano Schiozzi, Drago Mislej Met, Dušan Jelinčič, Mario Šušteršič, Vilma Purič, Boris Pangerc, Lojze-Gigi Abram, Fojana Don, Majda Artač, Paolo Paolin, Gabriella Musetti, Niki Orciulo, Magdalena Svetina Terčon, David Terčon, Zlatka Obed, Glorjana Veber, Patrizija Dodič, Tomaž Mahkovič, Lida Turk, Veno Taufer, Ivo Svetina, Vlado Žabot, Willy Piccini, Maja Mezgec, Sanja Širec, Rafko Dolhar, Pino Roveredo, Miroslav Košuta in Jurij Paljk. Svoj literarni prispevek so poslali Barbara Korun, Dušan Ša-rotar, Alenka Rebula, Marko Kravos, David Bandelj, Alenka Jovanovski, Marcello Potoc-co, Gabriella Valera. Svoje pozdrave in podporo so poslali poslanka Tamara Blažina, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furla-nič, režiser Dušan Jovanovič, Rodolfo Scato-la, Cristiano Bordin in Giacomo Zorzan, Mario Černe, Oliviero Carugo, duhovnik Dušan Jakomin in novinar Saša Martelanc. Skupina Kraški ovčarji so obljubili, da bodo 12. julija imeli koncert pred TK knjigarno na Opčinah. Morda je bil izraz rekviem, s katerim smo nagovorili našo sogovornico, res preveč močan: kljub veselemu razpoloženju, ki ga je vrvež Maratona od začetnih popoldanskanskih ur vse tja do poznega večera vrtoglavo ustvarjal med zidovi in na dvorišču Tržaške knjigarne (svojo podporo je v obliki pričevanja ter branja svojih proznih in pesniških del izrazilo več kot petdeset ustvarjalcev), je ozračje vsekakor preveval nadih grenkobe. Najbrž zato, ker so vsi dobro vedeli, kaj bi za našo narodno skupnost pomenilo zaprtje TK. / str. 1 1 Patria - Odisejada po slovensko Razsodba v zadevi Patria je, kako ne bi bilo drugače, ponovno podžgala politične strasti v Sloveniji. Faktorjev v tej zgodbi, če vzamemo njen čisto politični vidik, je seveda več. Prvi in najpomembnejši je seveda Janez Janša, nekdanji premier, vodja največje opozicijske stranke in nesporni lider slovenske desnice. Zaradi implicitnega političnega pomena tega sodnega postopka je v dnevih pred razglasitvijo prvostopenjske razsodbe v Sloveniji zavladal duh "velikega pričakovanja", ki je po izreku ponovno in še enkrat več razdelil slovensko javnost na dva dela: eni danes vidijo v Janši novega Sanaderja, torej skorumpiranega krivca, drugi del slovenske javnosti pa Janšo identificira z Julijo Timošenko, ukrajinsko žrtvijo montiranega procesa. Razsodba o Janši Zadeva Patria poteka ločeno v treh državah. Na Finskem, od koder naj bi denar za podkupovanje začel svojo pot, se glavna obravnava še sploh ni začela. V Avstriji je bil na prvi stopnji že obsojen lobist Wolfgang Riedl zaradi podkupovanja, poskusa goljufije in davčne utaje. V Sloveniji pa smo prvostopenjsko razsodbo dobili prejšnji teden. Poleg Janše sta bila obsojena še Ivan Črnkovič, lastnik podjetja Rotiš - predstavnika Patrie v Sloveniji, ter brigadir Tone Krkovič, ki je po tožilčevem mnenju igral posredniško vlogo. Iz sojenja sta bila predčasno izločena VValter Wolf (zatekel se je v Kanado) in Jože Zagožen (zaradi bolezni). Janši je bila izrečena zaporna kazen v višini 2 let in 37 tisoč evrov, ostala dva obtoženca pa sta bila obsoje- na na dva meseca nižjo zaporno kazen in povsem enako denarno kazen. V pretres bomo v nadaljevanju seveda vzeli predvsem vidik, ki se tiče Janeza Janše kot najbolj vidnega obtoženca v tem procesu. Sodnica Barbara Klanjšek je v pisanju razsodbe v celoti sledila obtožnemu predlogu, ki ga je sestavila tožilka Branka Zobec Hrastar in ga je nato z rahlimi popravki prevzel tožilec Andrej Ferlinc. V njem je zapisana najbolj znana formulacija v slovenskem sodnem sistemu, ki govori o tem, da naj bi Janša prejel obljubo o nagradi na neugotovljenem kraju ob neugotovljenem času in na neugotovljen (komunikacijski) način. Klanjškova je sicer v branju razsodbe še dejala, da je časovni okvir mogoče določiti (avgust 2005 - julij 2006) na podlagi drugih sestankov in komunikacij med soobtoženimi in da to ne zmanjšuje pomena dokazov, na katerih temelji obsodba. Obramba Janeza Janše je med procesom na tej točki vztrajala, da je obtožni predlog zelo površen in pavšalen ter da se pred obtožbami o neugotovljenem kraju, času in načinu ni mogoče braniti, ker da ni nobenega konkretnega očitka, ki bi ga lahko obramba z dokaznim materialom skušala ovreči. Kar je potrebno pri razsodbi ponovno poudariti, je to, da tožilec in sodnik govorita o "sprejeti obljubi za podkupnino" in ne o "prejeti podkupnini". Na čem temelji torej obsodba Janše? Tožilec in sodnik se sklicujeta na dopisovanje in komunikacijo med ostalimi akterji - obtoženci v procesih v Sloveniji, Avstriji in na Finskem, ki naj bi bila obremenjujoča tudi za nekdanjega slovenskega premierja. Drži pa dejstvo, da tožilstvo ni predstavilo nobenega konkretnega dokaza, ki bi Janšo obremenjeval neposredno in v prvi osebi. Skratka, Janša je bil obsojen po formuli, da "je bil seznanjen, je spremljal, nadzoroval in bil obveščen" o čudnih denarnih tokovih, ki so se ustvarjali na relaciji Finska-Avstrija-Slovenija, in na podlagi posrednih dokazov iz ko- munikacije drugih obtoženih. /str. 13 Andrej Čemic Sprememba e-naslovov Naši naslovi elektronske pošte s končnico ".it" (npr. uprava@noviglas.it) so dokončno ukinjeni. Novi in edini veljavni naslovi imajo končnico ".eu". Zato nam odslej pišite le na gorica@noviglas.eu,trst@noviglas.eu, uprava@noviglas.eu itd. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. ANDREJA APOSTOLA - ŠTANDREŽ in s SVETOM SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na KONCERT CERKVENIH PESMI ODRASLIH, OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Standrež, cerkev sv. Andreja ap. četrtek, 13. junija 2013, ob 20.30 Bratuškova je sprejela predstavnike manjšine v Italiji Poudarek na državnem in meddržavnem dialogu Ni treba vzdihovati po večji strpnosti in pogumu Zadostovalo bi le nekaj zdrave pameti! Nekdanje taborišče v Viscu Veleposlanik Mirošič je podprl prof. Tassina Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je s toplim pismom profesorju Ferrucciu Tassinu podprl njegova dolgoletna prizadevanja, da bi se nekdanje vojašnice v Viscu pri Palmanovi, v katerih je bilo med drugo svetovno vojno italijansko fašistično koncentracijsko taborišče, ne le rešile sedanje zapuščenosti in propadanja, ampak se tudi spremenile v kraj spomina na trpljenje slovenskih in drugih internirancev iz nekdanje Jugoslavije. Sedanje in prihodnje rodove, zlasti mlade ljudi, naj bi Visco opozarjal na zločine fašizma, da bi se pretekle zablode ne ponavljale. Prof. Tassin je pismo prebral z velikim zadoščenjem, saj gre za prvo, jasno stališče predstavnika Republike Slovenije glede usode taborišča, za katerega si- cer velja malo zanimanja. Noben predstavnik oblasti ne izraža ogorčenja, da se v kraju trpljenja urijo psi, obiskovalcem pa ostaja nedostopen. Primer nekdanjega taborišča v Viscu je pred časom zašel tudi na strani osrednjih italijanskih dnevnikov. Nanj je opozoril pisatelj Boris Pahor, ki je predlagal, naj postane Visco državni spomenik. Nekaj pobud so sprožili deželni svetovalec Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in drugi, prof. Tassin pa je na zadevo opozoril predsednika republike Na-politana. Kakih vidnejših uspehov še ni bilo. Spremenjena politična razmerja na deželni in državni ravni pa bi morali izkoristiti za trajno, kakovostno rešitev. GORICA Enogastronomski dogodek in koncert "Nazdravimo poletju" s Perpetuum Jazzile! V 'parku Coronini v Gorici (Drevored 20. septembra 14) bo v petek, 21. junija, na mednarodni dan glasbe, velik dogodek, ki ga organizira cela vrsta slovenskih ustanov z Goriškega. Pod naslovom "Nazdravimo poletju" se bo praznovanje začelo z enogastronomskim dogodkom ob 19.30, nadaljevalo pa ob 21. uri s koncertom vrhunske slovenske vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Večer prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, SCGV Emil Komel, Glasbena matica, Arsatelier, ZSKP, ZSKD, krovni organizaciji SSO in SKGZ v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in SNG ter s podporo Fundacije Villa Coronini Cromberg in Združenja proizvajalcev rebule Oslavje. Kot so povedali predstavniki omenjenih ustanov na predstavitveni tiskovni konferenci, nameravajo ohranjati tudi v prihodnje to lepo navado, da naša najbolj reprezentativna združenja ob začetku poletja organizirajo večji dogodek in ga ponudijo vsemu mestu. To bo tudi Ko sem 4. junija 2013 prebral na spletu naslov Med Slovenci več poguma in strpnosti (tam od ranega jutra: 08.19) sem takoj prebral kratko besedilo, ki se začenja z besedami "Kriza, ki močno udarja tudi po Slovencih... " in se konča z "ugotovitvijo”, "da med Slovenci še ni dozorel čas za eno stranko in tudi ne za eno samo krovno manjšinsko organizacijo”. Ni težko razumeti, da je pisec imel kratkovidno v mislih samo eno od kriz, ki močno udarjajo po Slovencih. To je kriza, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje z besedami "stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati". Ekspresivno pomeni ta beseda "neugodno, težko rešljivo stanje”. Enako ekspresivno pomeni "duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire". Prepričan sem, da po Slovencih udarja prva "ekspresivna" kriza že vsaj od leta 1947, ko je Goriška prišla v roke lopovski državi ("rogue State" ji pravijo anglosaški pisci), ki je od samega začetka nesramno kršila 6. člen svojega temeljnega zakona kljub izrecni zapovedi X. prehodne določbe, da se izvajanje varstva jezikovnih manjšin začne brez odlašanja. Na Tržaškem je nacionalistična kamora najprej preprečila uveljavitev določila 7. člena Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je določil, da je slovenščina enako uradni jezik kot italijanščina, nato pa je prepričala Zavezniško vojaško upravo, da je popolnoma izključila rabo slovenskega jezika v občinah Milje in Trst ter predvidela v ostalih občinah samo podrejeno rabo slovenskega jezika. Ta kriza udarja še dandanes tudi s tako imenovanim "zaščitnim zako- nom". Iz obravnanega besedila ni razvidno, da bi se slovenska organiziranost zavedala tega strahovitega udarjanja. Druga "ekspresivna" kriza, ki udarja po Slovencih, se iz dneva v dan veča. Zdi se, da "skrbniki" slovenske narodne skupnosti ne poznajo državnega in mednarodnega pravnega reda, ki sta se v zadnjih desetletjih le nekaj razvila, in jim niti na kraj pameti ne pride misel, da bi operirali s pravnimi argumenti, ki so vedno bolj na naši strani. Tako niso poskrbeli za ustanovitev pravne službe, kljub obljubi iz leta 2003. Mislijo, da so osebne in volilne izkaznice dvojezične, čeprav so dvojezični obrazci izpolnjeni izključno v italijanskem jeziku. Uveljavljanje dobrih jezikovnih določil "zaščitnega zakona” ne vzbuja njihovega zanimanja, "apartheidski" predpisi "zaščitnega zakona" jih ne motijo, kakor jih ne motijo kršitev 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta. Na nadvse ugodne razsodbe Ustavnega sodišča se požvižgajo. Moč za premagovanje obeh "ekspresivnih" kriz daje znanje, ki je pri nas verjetno do neke mere hoteno, ostalo pa je stihijsko. Nekaterih očitnih stvari nočejo videti, nekaterih osnovnih stvari nočejo narediti. Izgovarjajo se, da vsi ne moremo biti heroji, glede stvari, pri katerih ni potreben noben pogum, treba pa je nekaj več znanja, ki seveda zahteva nekoliko več študija. Mislim, da ni potrebno niti vzdihovati po večji strpnosti, zadošča samo nekaj zdrave pameti, da razumemo, da bi skupaj prej in več preštudirali in več znali, zaradi česar bi ne bilo treba vzdihovati niti po pogumu. Seveda, če že štirinajst let (vsaj od 25.4.1999) širimo malodušje s trditvijo, da še ni dozorel čas za enoten na- Povejmo na glas stop, za eno stranko ali eno krovno organizacijo (ko nihče noče nikomur odrekati pluralizma) in se s tem preprečuje strokovno sodelovanje v skupno korist, pripravljamo katastrofo. In mogoče tudi dokazujemo, da smo proti enotnemu nastopu, ki bi onemogočil vrtičkaste posle. Študija o funkcionalni (ne) pismenosti, ki je v znatni meri odvisna od tega, kakšen položaj ima tvoj jezik v javnem življenju, je nakazala, do kakšne stopnje se je razbohotila naša katastrofa, ki sploh ni odvisna od krize v temeljnem pomenu besede, temveč predvsem od krize v tretjem pomenu. "Če kaj napišejo v slovenščini, so to le sporočila za zasebne namene". In če krovni organizaciji s stotinami članic negujeta duševno stanje narodne skupnosti, je kriza odvisna od zavzetosti krovnih organizacij za uveljavitev enakega statusa slovenščine, kot ga ima italijanščina. "Exemplum" bi napisal Janez Svetokriški. V občini Trst deluje davčna izterje-valnica Esatto. Zaradi prizadevanja redkih pošilja terjatve tudi v slovenščini skupaj z dvojezičnimi položnicami. Večkrat je slovenščina v zamudi in je treba protestirati ustno ali celo pisno. Konec meseca maja sem protestiral ustno in čez teden ponovno ustno. Ko mi je odgovorni zagotovil, da pošiljajo v slovenščini vsem, ki za to zaprosijo, sem ga vprašal: "In koliko je teh, ki so zaprosili: 15, 30, 50 ali 100”? Mož je odgovoril: "Bliže 15 kot 100”! Prav na sredi med obema številkama je 57,5, kar pomeni, da je izbralo, da jih obravnavajo kot pripadnike narodne manjšine (3. člen Okvirne konvencije) kvečjemu 58 Slovencev. "Hic Rhodus, hic salta"! Samo Pahor priložnost, da se predstavijo proizvajalci rebule z Oslavja, je v njihovem imenu povedala Lara Kosič; prisotne bodo namreč kmetije Dario Prinčič, Primosic, La Castellada, Radikon, Fiegl in II Carpino. Poletju bodo - z gosti večera - nazdravili v sodelovanju z gostilnami Devetak z Vrha, Alla Luna in Rosenbar iz Gorice ter s slaščičarno Pasticce-ria Centrale. "Vokalni orkester" Perpetuum Jazzile, ki z lahko, jazz, pop itd. glasbo žanje u-spehe po vsem svetu, bo gotovo "vžgala" tudi goriško poletje! V primeru grdega vremena bo večer potekal v KC Bratuž; tam in v Kulturnem domu so tudi na prodaj vstopnice. Nespametna obsodba Janeza Janše Obsodba Janše in z njim Krkoviča ter Črnkoviča je bila izrečena tako v nepravem času, da si bolj nepravega sploh ni mogoče zamišljati. Slovenija je v veliki gospodarski in finančni krizi ter pod budnim očesom Evropske unije, ki si ne bo obotavljala poslati v Ljubljano t. i. trojko, kadar bo to potrebno. In kadar pride trojka, je to že neke vrste komisarska uprava, le da ima evropski naslov - dovolj se je spomniti Grčije in Cipra, ki bosta sicer deležna pomoči, vendar ne bo niti en evro podarjen, po uvedbi strogih ukrepov bodo vse morali plačati navadni državljani. Sedanja levosredinska slovenska vlada, kolikor je le mogoče, za zdaj z odločnimi ukrepi odlaša, ker se noče zameriti volivcem - grda naj bo Evropa -, zavlačevanje pa bo povzročilo še večjo škodo. Ni pa namen tega zapisa opredeljevanje za to ali ono politično stran, ker bi bilo treba s tovrstnim opredeljevanjem že enkrat prenehati ravno zato, ker je obsodba Janeza Janše storila ravno nasprotno. Okrepila in utrdila je dejstvo, da bo v Sloveniji še naprej na delu rušilna miselnost, po kateri je treba drugo politično stran kar najbolj oslabiti, po možnosti dobesedno izničiti, in to za vsakršno ceno, za katero pa nikomur ni mar. To ceno bo seveda morala plačati Slovenija, bo morala plačati država, se pravi njeni državljani, saj obsedena politična vojna za ljudi gotovo ne bo skrbela. In tako je ta blagor, da ne rečemo interes ljudi, docela potisnjen v drugi plan, daleč na prvem mestu so izločevalni obračuni, pa tu- di če se vse potopi. Potem ko je znano, da je Slovenija žal med tistimi evropskimi državami, ki se ponašajo z najvišjo stopnjo vsesplošne gospodarske korupcije, je tudi očitno, da se sodstvo z navedeno korupcijo izjemno malo ukvarja, vsaj v primeru z velikansko gmotno škodo, ki jo gospodarska korupcija dnevno ustvarja. Pač pa se z neverjetno vnemo in že kar ihto loti vrhunskega politika, ki naj bi pri enem poslu ne imel čistih rok. Ni težko ugotoviti, da navedena vnema in pozaba spodkopavajoče gospodarske korupcije dovolj zgovorno pričata, da je bil za sodnim procesom močno prisoten enostranski politični namen. V težkem trenutku, ko bi bilo več kot upravičeno pričakovati, da bo politika strnila svoje vrste in se skupno soočila z grozečo krizo in skušala na ta način kar najbolj zavarovati in po možnosti ohraniti že precej načeto življenjsko raven svojih ljudi, v tem trenutku je skrajno rušilen napad na vodjo opozicije. Nobene strnitve sil torej, narobe, spopad na celi črti, vnovična ostra razdelitev javnega mnenja oziroma oživitev srhljivega prepada med levo in desno politično miselnostjo, kar pomeni obujanje časov po drugi svetovni vojni. Upati je, da se bodo stvari vendar omehčale, saj bo notranje razrahljana Slovenija zelo težko kos nevarnostim, ki že stojijo na pragu. Bati se je, da jo notranje razdeljeno in sprto lahko čaka nadvse zlovešč scenarij, ki se mu pravi Ciper, ki se mu pravi Grčija. Janez Povše kar je bistven element za učinkovito varstvo pravic manjšine. Posebej je poudarila tudi pomen čezmejnega regionalnega sodelovanja. Menila je, da na tej ravni obstaja veliko projektov, ki lahko prinesejo pomembno dodano vrednost tudi za slovensko manjšino v Italiji. Bratuškova se je sestala tudi s predstavniki manjšine v Avstriji, ki jo je v ponedeljek obiskala prvič od prevzema položaja predsednice slovenske vlade. Kdaj naj bi potovala v Italijo, pa uradno še ni znano. Predsednica vlade Alenka Bratušek je v četrtek, 6. junija 2013, sprejela predstavnike slovenske manj- šine v Italiji. Pri tem je napovedala, da bo na skorajšnjem o-bisku v Rimu sogovornikom prenesla sporočila slovenske manjšine s tega srečanja. Kot so sporočili iz premierki-nega kabineta, je Bratuškova v pogovorih poudarila pomen sodelovanja in dialoga na državni in meddržavni ravni, Msgr. Alojz Uran na romanju družin na Barbano "Gospodu ni vseeno, kaj se dogaja z nami, čeprav ne moremo razumeti Božjih potov" Gost letošnjega romanja na Barbano, organiziranega za slovenske družine iz Goriške in Tržaške, je bil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Z njim in z nekaj duhovniki - prisotni so bili dekan Karel Bolčina, g. Ambrož Kodelja, g. Marijan Markežič in msgr. Renato Podbersič - so zbrani romarji v sončnem nedeljskem popoldnevu 9. junija iz Gradeža krenili z ladjico proti svetišču na otoku, kjer letos proslavljajo 150. obletnice kronanja Marijinega kipa. Medtem ko so se otroci v spremstvu g. Karla posladkali s sladoledom, igrali in peli, je msgr. Uran spregovoril staršem in odraslim o tem, kako v spremenjenih razmerah živeti pripravo na zakon, kako oblikovati medsebojno povezanost znotraj družin, kako biti odprti za življenje in, nazadnje, kako posredovati vero. K temu ga je spodbudil g. Kodelja, ki je uvedel srečanje in poudaril, da "živimo v čudnem, hitrem času", ko je koristna in potrebna vsaka "kapljica duhovnosti". Msgr. Uran je govoril iz bogate izkušnje. Iz srca. Spokojno in umirjeno. Kot človek pristne in globoke vere. O sebi in svojem bivanju na Tržaškem je povedal, da želi to bivanje povezati "z Božjim načrtom, ki ga velikokrat ne razumemo, ampak ga sprejemamo v veri, da Bog lahko tudi najbolj nerazumljive stvari vključi in obrne v dobro". Spregovoril je o tem, koliko človeških stisk je srečal na onkološkem inštitutu v Ljubljani: kako lahko bolezen razbije zakon, kako je lahko komu potrebna, da odkrije pravi smisel življenja, kako jo lahko kdo drug sprejme z globoko vero in pravim poslanstvom. "Danes so zelo resnične Gregorčičeve besede: 'Gorje mu, ki v sreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam'”. Kljub temu da je človek sredi velike množice, je lahko čisto sam v najglobljem notranjem doživljanju. Ta samota se je ustvarila zaradi prehitrega tempa življenja. Za posameznika oz. družino je zato pomembno, da ima neko zavetje, skupnost, da tudi v preizkušnjah vidi, da ni povsem sam in izgubljen. "Okolje je nenaklonjeno trajnim in trdnim vrednotam", zato potem prihaja do ekscesov, kot so istospolne poroke, posvojitev otrok v takih partner- skih zvezah, nespoštovanje življenja ipd. "Prepričan sem, da je v temeljih oblikovanj medsebojnih odnosov tudi vprašanje vere: ali življenje sprejemamo kot dar", saj nismo gospodarji svojega življenja, bilo nam je podarjeno. V nekem trenutku zgodovine nas je nekdo poklical v življenje, nam je dal določene starše, "nismo si jih sami izbrali". Starši "imajo tudi svoje napake, so nepopolni, so ljudje, gotovo pa je, da, če kdo, so gotovo starši tisti, ki želijo dobro svojim otrokom". Skozi veliko rodov v zgodovini, ko je življenje teklo bolj umirjeno, je bilo veliko več možnosti posredovanja tega, kar so prejšnji rodovi sprejeli, poglobili in dali naprej. Otrok je veliko časa preživel s starši, posebno na kmetiji; od njih je prevzel celo vrsto spretnosti in življenjskih modrosti, ki jih je v življenju potreboval. Msgr. Uran je želel deliti s prisotnimi posebno dragoceno pričevanje o tem, kako je bil navezan na očeta, na njega, ki ga je kot šestleten dečko našel - ko so jim iz hleva odpeljali zadnjo kravo, ker niso mogli plačevati davkov - sredi hiše klečati in moliti s sklenjenimi rokami. "Takrat sem videl, da Bog je". Začutil je, da je v sklenjenih rokah rešitev, iz katere človek v življenju zajema moč. "Velikokrat, ko so prišli težki trenutki, ko nisem vedel, zakaj se mi te stvari dogajajo, sem rekel: 'Skleni roke in prišla bo rešitev'. Tudi danes, po preizkušnjah v tem in lanskem letu, lahko z vso gotovostjo rečem, da je bilo veliko težkega, a vedno znova so se pojavljale pred mojimi očmi te sklenjene roke". Odnos do staršev in - preko njih - do Boga je bil nekdaj nekaj naravnega, nekaj, kar si dihal, je nadaljeval nadškof. "Pri nas je bilo tako tudi z molitvijo". Večerni rožni venec je bil nekaj običajnega, "hvala Bogu kleče, da smo po dela polnem dnevu lahko malce zadremali". Obhajanje nedelj in praznikov smo "sprejeli vase kot notranjo dediščino". Kako bomo to zdaj ponovili? "Verjetno ni mogoče, vsaj ne na kratki rok. Sprejeti moramo spremenjene razmere, v katere smo postavljeni". Da- nes sta pogosto oba starša zaposlena, otroci bi doma radi malo pogovora, žal pa "nimajo spoznanja in izkustva staršev v elementu, v tisti vlogi, ki jim je najbolj pisana na kožo, saj so to lahko zdravniki, profesorji, sposobni menedžerji, ki sprejemajo pomembne odločitve. Otroci starše največkrat vidijo in čutijo, ko se vrnejo domov utrujeni, včasih čisto izčrpani, živčno napeti. Kako pomembno je mladega pogledati v oči, morda tudi takrat, "ko je kaj ušpilil ali narobe naredil"! Treba je poslušati in poskušati razumeti, z razumevanjem sprejeti tudi težke trenutke. V medsebojnih odnosih - sploh pa v odnosih med starši in otroki - je vzeti čas za pogovor z Bogom. Potem bo stekel tudi pogovor z ljudmi. Našli bomo notranje ravnotežje, ki nam pomaga, da se veselimo življenja, ki ga ima- Sloveniji se prevečkrat dogaja, da imajo otroci samo pravice. "Če imaš samo pravice, ne moreš živeti polnega življenja z drugim, ki ima tudi samo pravice... Pravice in dolžnosti se med seboj dopolnjujejo". Ker pa tega ni, si lahko predstavljamo, zakaj mladi danes ne zaživijo skupnega življenja ali pa zakaj gredo kmalu narazen. Danes je tudi vedno bolj razširjena t. i. etika koristi, ki zagovarja to, da je etično koristno samo tisto, kar tebi osebno koristi... "Včasih ne ostane nič drugega, kot da za drugega moliš in se zanj tudi daruješ". Kako iz tega ven? "Najdimo čas za Boga, za sočloveka, za samega sebe"\ V krščanskem pogledu družina ni temeljna celica družbene skupnosti, ampak je temeljna celica evharistična skupnost, ,t0 D?0 miza, kjer sprejemamo božjo besedo in kruh. Iz tega živimo in nadaljujemo to bogoslužje pri domači mizi, v domači skupnosti, kjer je tudi potrebna beseda, kjer je potreben pomembno najti nekaj časa za pogovor. Krščanske družine "se zavedajte, da je potrebno si izprositi ta blagoslov". Poseben blagoslov za življenje je tudi otroke pokrižati. Danes je še posebej pomembno "najti oz. si mo". Če pustimo, da se prenese iz roda v rod samo to, kar samo po sebi pride po neki sociološki zakonitosti, "ne moremo pričakovati, da bodo naslednje generacije še nosile s seboj te vrednote za svoje življenje”. V vsakdanji kruh. Tretji oltar je zakonska postelja, “kjer se začenja življenje svetnikov in tudi zločincev". Postaviti osnovo za družinsko življenje na evharističnem bogoslužju "se mi zdi danes pot, ki lahko pomaga, da bomo uresničili poslanstvo, ki ga imamo v družinah ter v odnosu do otrok in njihove prihodnosti". Včasih skuša družina sama rešiti svoja vprašanja, pa se čuti nemočna, je še nadaljeval msgr. Uran. Če se ustvari širša zakonska skupnost, se v njej da marsikaj povedati. Če znajo njeni člani primerno čuvati besede drugih, se med njimi spleteta iskrenost in zaupanje. Taka občestva so zelo koristna, "zelo dragoceno je že občestvo dveh družin". Gorje mu, ki v nesreči biva sam... "Dokler gre vse po sreči, si mislimo: zakaj bi druge obremenjevali ali se zanimali za njihove probleme? Realizem pa je v tem, da vsak človek in vsaka družina ima svoj križ, ima svoje posebnosti, nerešljive uganke". Ne šola ne vzgojne ustanove ne verouk "ne bodo imeli pravega uspeha, če ne bo iz družine prihajala neka osnova: preprosta vsakodnevna povezanost in navzočnost molitve". Prav molitev je lahko orožje, s katerim lahko družinski člani prenesejo še najhujše preizkušnje. "Ko doživljaš kaj težkega in ne veš, kako bi to razrešil, vzemi Sveto pismo, odpri ga in prosi: Gospod, daj mi ti povedati, kaj potrebujem, kaj mi hočeš ti povedati s tem dogajanjem! In odpreš, kjer se odpre, in tani prebereš. Začutiš, da je to Božja beseda, živa in učinkovita". Moč, ki jo prinaša križ, je res velika: "nanj se naslonimo"! Imamo veliko poslanstvo, da naslednjim generacijam izročimo dediščino iz prejšnjih časov. Kot nam je povedal papež Janez Pavel II. ob prvem obisku v Sloveniji: "Bodite ponosni na svoje starodavne korenine! Bodite hvaležni svojim prednikom, ki so vam posredovali dragocene vrednote za življenje! Toda danes ste na vrsti vi"! Preden je msgr. Uran podelil navzočim svoj blagoslov, je zmolil, da bi se znali "odločati za tisto, kar je res dobro nam in tistim, ki so z nami povezani in smo zanje odgovorni". Posebej je priklical blagoslov na slovenske družine v zamejstvu, na vse, ki so v stiskah, pa tudi na tiste, "ki se pripravljajo na družinsko življenje, da se ne bi bali sprejeti nase to odgovornost, biti v službi življenja, ki je nekaj največjega, kar lahko človek na tem svetu naredi". Posebno lepe so bile tudi nekatere misli, ki jih je nadškof izrekel med homilijo pri maši, ki je sledila srečanju, ko je pokomentiral nedeljska berila. "Življenje ljubeči Gospod ima sočutje s človekom, ni mu vseeno, kaj se dogaja z nami, z nikomer izmed nas, čeprav marsikdaj ne moremo razumeti Božjih potov". Vera v Jezusa Kristusa "pomeni absolutno zaupanje, da, kar Bog stori, prav stori; da Jezus Kristus vedno znova prihaja v naše življenje; tudi danes, ko smo tukaj, saj nismo slučajno prišli sem;... da bi bili vsi v službi življenja, vsak na svoj način; da bi mogli utrditi svojo vero, da pri Bogu ni nič nemogoče, da Jezus Kristus vedno znova prihaja, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju". DD MUflUJ Ob koncu skavtskega leta Veliko dobro opravljenega dela Končalo se je skavtsko leto, ki je v nas pustilo mnogo neizbrisnih sledi. Za nami je veliko lepih izkušenj, v srcih pa ostaja občutek zadovoljstva za vsako naše dobro dejanje, zadoščenja za vsak naš podvig in ljubezen, ki nas povezuje v veliko skavtsko družino. Izvidniki in vodnice smo začeli svoje delovanje jeseni na Mirenskem Gradu, kjer smo sprejeli novince in se z novimi člani podali v obilico dogodivščin. Čez leto smo v prijateljskem vzdušju med igrami in tekmovanji spoznavali naravo v vseh njenih odtenkih, tudi na snegu na dnevu spomina v Ukvah in zimovanju v Zabnicah, ter se marsičesa naučili. Urili smo se v najrazličnejših disciplinah in se preizkusili v skavtskih veščinah. Pokazali smo svojo spretnost na prenočevanjih, orientiringih in mnogih preizkušnjah, predvsem v nočnih igrah, pri katerih je zaradi teme učinkovitost vida okrnjena in se moraš tako zanesti na vse ostale čute. Z Morsovo abecedo oz. svetlobnimi signali smo si celo pošiljali sporočila s Sabotina na Sveto Goro. Prostora je bilo tudi za zabavo. Letos smo sami organizirali pustovanje o temi marsovčki; pri tem smo tekmovali v izvirnosti kostumov, nato pa smo se z voditelj i-astronavti, Chewbacco in princeso Leilo, v prazničnem vzdušju zabavali ob pustnih dobrotah. Nekatere sestanke smo namenili spoznavanju in druženju z brati skavti iz Devina in z italijanskimi skavti iz Gorice. Naše delovanje pa ni bilo omejeno samo na igre in pustolovščine, namenjene spoznavanju narave, ampak smo se poglabljali tudi v duhovnosti in spoznavanje Boga. Tudi letos smo razdeljevali betlehemske lučke miru in tako povezali preko betlehemskega plamena slovenske župnije v goriški nadškofiji z verniki vsega sveta. Člani višjega voda smo se ob Veliki noči z duhovno obnovo poglobili v odkrivanje in spoznavanje resnice o vstajenju. Med križevim potom na Goriški grad smo spoznali, kaj pomeni nositi bremena drugih, biti ponižni in služiti vsakemu, kot nam je to pokazal Jezus. Sodelovali smo tudi pri mestnem križevem potu, na katerem smo sooblikovali prvo postajo v slovenščini, posvečeno sodobnemu mučencu Filipu Terčelju. Novinci in novinke so izrekli obljube na jurijevanju 1. maja v Gabrjah, kjer smo imeli mašo v naravi, ki jo je daroval sam goriški nadškof Carlo R. M. Redaelli. Skavtsko leto smo končali v Doberdobu 1. junija. Na sporedu so bile različne igre in uganke v pripravi na poletne pustolovščine, kjer se bomo različni narodi rimskega cesarstva spopadli z vdirajočimi barbari. Sledila je maša, ki jo je daroval domači župnik Ambrož Kodelja. Zahvalili smo se Bogu za doživeto leto v veliki skavtski družini. Zahvala gre tudi vsem voditeljem, ki nas potrpežljivo spremljajo in navdušujejo za skavtsko življenje. Čakajo nas namreč še mnoge dogodivščine na taboru, ki ga vsi nestrpno pričakujemo. Nora puma Več fotografij na www. noviglas. eu 13. junija 2013 Kristjani in družba Popravni izpit za vse, kar smo zavozili "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!" (Mt 12,17) Ob poplavi grafitov in transparentov ga ni junaka, ki bi si upal javno pozivati: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega", ali v prevedenem pomenu: "Bodimo dobri državljani in živimo po veri". Kako zelo se pri nas pozna odsotnost Božjega nauka, edine prave smernice, ki krepi pravičnost in resnico, zato so tudi dogodki in dejanja 'karnekaj' odvisni od nekega kraja, nekega časa, nekega človeka ali še huje, neke stranke. Tega je vedno več, zato se ne čudim, da vedno več ljudi pravi: "Ne poslušam poročil, ne gledam televizije, ne berem časopisov, ker le tako lahko živim v miru in si ne jem živcev". Zatiskanje oči ne vodi nikamor, prepustiti se vsakodnevnemu prodajanju megle pa zamegli še tako dobro postavljene temelje 'cesarjevega', da ne govorimo o občutku 'Božjega'. Prav zaradi pomanjkanja 'Božjega' nam je bilo ponujeno življenje kot v cenenih nadaljevankah, ki pa je žal preraslo v resničnostni šov, krut in neizprosen. Kaj drugega bi lahko rekli ob dogajanju v zvezi z zadevo gradbene baronice. Da ne bo pomote, njena dejanja mi niso všeč, toda spadam med tiste ljudi, ki sicer ne marajo čarovnic, vendar, ko jih peljejo na grmado, se mi zasmilijo. Poleg nje so se mi zasmilili tudi njeni rablji, ki so jasno pokazali, da niso dorasli svoji službi. V tem kontekstu je gospa opravila veliko družbenokoristno de- lo in bi se ji moral tudi čas na prostosti šteti v prestajanje kazni, saj je praktično pokazala sposobnost ali bolje nesposob- nost in nestrokovnost našega sodstva. Ne bi ocenjevala, kdo ima prav in kdo ne, vendar, ko dva pravna strokovnjaka za isto mizo trdita vsak svoje, državljanom ne preostane drugega kot strah in dvom v cesarjevo pravico. Če je bila zadeva gradbene baronice diplomska naloga pravne države, je bila zadeva 'pa-trija' pravi doktorat stanja v neki državi z nekim sodstvom. Žal je ta neka država naša draga Slovenija. Nočem soditi, kdo je nedolžen in kdo kriv, saj iz celotne maratonske zadeve ne morem ugotoviti, za kaj je šlo in kdo je komu kaj dal. No, ta maraton je bil bolj podoben štafeti, tisti štafeti, ki jo nekateri tako zelo pogrešajo, saj so si 'patrijo' podajali iz rok v roke le v ključnih trenutkih nekega človeka in na nekem kraju. Ja, dokler bo naš kovanec imel na obeh straneh le podobo cesarja, ne bo šlo in spet smo tam... manjka nam podoba Boga, ki jo slovenski katoličani skrbno skrivamo v svoji kamrici in po tiho razmišljamo, kako bi s čim manj truda zaobšli dolžnost do cesarja in Boga. Potem pa se na eni strani čudimo dolgemu seznamu davčnih dolžnikov, po drugi strani pa se sprašujemo, zakaj mladi po birmi odidejo po svoje. Prihodnji teden bo obletnica, od kar je pri nas padlo Primorje. Prostori naše Karitas so v bližini reprezentančne stavbe, ki se kaže v vsej svoji mogočnosti, vendar le bežen pogled ti pove, da vsak dan bolj postaja, tako kot številne tovarne po Sloveniji, hiša strahov. Nepokošena trava, vrsta kamionov in delovnih strojev kljubuje dežju in burji, celo pokvarjena ura priča, da se je vse ustavilo. To so le predmeti, kaj pa ljudje in njihove družine? Ko je naš gradbeni baron izrazil željo po družbenokori-stnem delu, me je zmrazilo ob misli, da bi prišel pomagat na Karitas in iz oči v oči srečeval ljudi, ki jim je storil toliko hudega. Pa ne le on, vrsta ljudi, ki so v teh letih opravili, milo rečeno, družbeno nekoristna dela in zasadili nož v hrbet našemu gospodarstvu in naši samostojnosti, je dolga. Ko sem že pri Karitas, moram povedati, da je letos konec sedemletne pomoči Evropske unije v hrani za socialno ogrožene ljudi. Tečejo sicer pogovori o drugačnem načinu pomoči. Na trenutke sem zaskrbljena, pri Karitas iščemo pot, kako naprej, saj smo sredi krize in pomoči potrebnih je vse več. Od 'cesarja' ni kaj čakati, ker je tudi on obubožal. Vendar je na drugi strani kovanca podoba Boga, ki je rekel: "Dajte jim vi jesti". Ni rekel, vprašajte po svetu, temveč je govoril prav nam. In v Sloveniji je še vedno toliko ljudi, ki imajo dovolj zase in še kaj drobiža za 'ubožca'... Ali niso čutenje, dobrota, solidarnost nova pot? V takih trenutkih si rečem: "To je popravni izpit za vse, kar smo zavozili, to je priložnost vernikov in vseh ljudi dobre volje, da ponovno pokažemo in dokažemo ljubezen do bližnjega". Če nam bo to uspelo, bo krovni dokument Cerkve na Slovenskem Pridite in poglejte postal živa Cerkev in ne bo potrebno velikih teoloških razprav, kako pridobiti nove vernike; dela bodo govorila sama zase. Prav v teh dneh poteka akcija karitas Pokloni zvezek, s katero otroci v vrtcih in osnovnih šolah darujejo šolske potrebščine za vrstnike. Vsak otrok ima možnost, da napiše neznanemu prijatelju sporočilo ali dobro misel. Ob branju sem presenečena, koliko dobrote in pozitivnih misli premorejo otroci. Če oni zmorejo, zmoremo tudi mi. Jožica Učen Kratke 1700 let milanskega edikta Dne 15. junija bo minilo natanko 1700 let od podpisa slovitega milanskega sporazuma, ki ga poznamo pod imenom “milanski edikt”. Dioklecijanovo preganjanje kristjanov (303-311/313), ki je bolj prizadelo vzhodni del rimskega cesarstva, je 30. aprila 311 končal tolerančni edikt vzhodnorimskega cesarja Galerija (cesar 305-311), s katerim je šest dni pred smrtjo kristjanom dovolil svobodno izpovedovanje njihove vere. Svoj odlok je utemeljil z neučinkovitostjo prepovedi. Galerijev tolerančni edikt sta priznala tako Konstantin, ki so ga leta 306 v Yorku oklicali za cesarja, in Maksencij, ki se je dal istega leta oklicati za cesarja rimskemu senatu. Cesarska konferenca v Canuntumu je leta 308 cesarski naslov na zahodu priznala Liciniju, na vzhodu pa si gaje po Galerijevi smrti leta 311 prisvojil Maksimin Daja, ki je kmalu obnovil preganjanje kristjanov. Po zmagi nad Maksencijem (bitka pri Milvijskem mostu 313) je Konstantin postal cesar zahodnega dela rimskega cesarstva in Licinij po zmagi nad Maksiminom Daja istega leta (bitka pri Adrianopolu) cesar v vzhodnem delu rimskega cesarstva. Ob Licinijevi poroki s Konstantinovo sestro v Milanu sta oba cesarja 15. junija 313 sklenila dogovor, ki ga poznamo kot “milanski edikt”, s katerim sta vsem prebivalcem obeh delov cesarstva zagotovila svobodno izpovedovanje njihovih veroizpovedi, ter kristjanom vrnitev cerkva in zaseženega premoženja. S tem je bila tudi krščanska Cerkev formalno priznana kot enakopravna in v svojem delovanju svobodna ustanova v cesarstvu. V starorimskem prepričanju, da pomeni preziranje religije nevarnost za državo, njeno vzdrževanje pa veliko srečo, seje Konstantinova politična religioznost vedno bolj nagibala h krščanstvu, ki seje s cesarjevo naklonjenostjo notranje organiziralo in vedno bolj uveljavljalo v javnosti. Leta 321 je Konstantin celo določil nedeljo kot dela prost dan. (Kratek oris je pripravil dr. France M. Dolinar) Gostovanje češkega Ženskega komornega zbora Cantica bohemica iz Litomeric Prvi koncert bo v petek, 14. 6.2013, ob 20. uri v prenovljenem dvorcu Lanthieri v Vipavi. Nastopala bosta Ženski komorni zbor Cantica Bohemica in Komorni zbor Ipavska. Drugi koncert bo v soboto, 15. 6. 2013, ob 17.30 v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori. Poleg češkega zbora in zbora Ipavska bo koncert sooblikoval še italijanski Moški pevski zbor Claudio Monteverdi iz Rude. Srečanje odgovornih za družbeno obveščanje v Cerkvi Triveneta S sodobnimi sredstvi in jezikom tudi danes nagovarjati z Resnico VZelarinu pri Benetkah je gr. Luigi Bressan, ki je zbrane v ju-bilo v četrtek, 6. t. m., tranjih urah najprej povabil k srečanje odgovornih, ki v molitvi, nato pa z njemu lastno krajevnih Cerkvah Triveneta skrbijo za družbeno obveščanje, nanj pa smo bili povabljeni tudi predstavniki katoliških tednikov, da bi razmislili sedanje stanje nagovarjanja, predvsem pa videli, kako naprej, saj smo sredi korenitih družbenih sprememb, ki jih ne povzroča samo družbena, gospodarska kriza, ampak predvsem prava revolucija, ki smo ji priče na medijskem področju s pojavom svetovnega spleta. V Čerkvi Triveneta je predsednik posebne komisije za družbeno obveščanje nadškof iz Trenta ms- neposredno govorico prešel k celodnevnemu seminarju. Poudaril je, da danes niso več časi za slepomišenje, dejstvo je, da je tiskana beseda na prepihu, časniki iz dneva v dan izgubljajo bralce, predvsem pa naročnike, veliko se jih seli na svetovni splet, zato mora vsak časopis imeti tudi svojo spletno stran, na kateri mora s sodobnim jezikom nagovarjati predvsem mlade ljudi z vedno istimi vsebinami, a seveda na drugačen način. Prikazal je težave tudi na področju radia in televizije, nato so predstavniki posameznih škofij iz Triveneta prikazali stanje krajevnih stvarnosti. Za videmsko nadškofijo je to naredil odgovorni urednik tednika La Vita Cat-tolica Roberto Pensa, za tržaško škofijo msgr. Ettore Malnatti, ki je izrecno poudaril tudi pomen slovenskega tiska, slovenskega radia in televizije ter dobro medsebojno sodelovanje, medtem ko je o stanju v goriški nadškofiji spregovoril odgovorni urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, ki je podčrtal zgledno sodelovanje s tednikom Novi glas. Naš odgovorni urednik Jurij Paljk pa je na izrecno željo nadškofa iz Trenta predstavil stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji ter naš tednik, kot je tudi povedal, kako smo slovenski verniki pri nas organizirani in katere medije i-mamo. Jasno je, da so na srečanju v Zelar-inu prišle na dan različne stvarnosti v različnih škofijah v Trive-netu, a vsem nam je skupno predvsem zavzemanje, da bi kristjani v današnjem razkristjanjenem in sekulariziranem svetu tudi imeli svojo vidno besedo, še posebno danes, ko se moralna, etična, gospodarska, politična kriza še kako poznajo tudi pri samih medijih, pa čeprav bi morali, tako je dejal msgr. Luigi Bressan, tudi danes imeti pred očmi evangeljsko resnico in jo oznanjati na sodoben, nevsiljiv, predvsem pa verodostojen način, ki bi nagovarjal sodobnega človeka. Na srečanju se je veliko govorilo o izzivih sodobnega časa, o težavah, kako s krščansko mislijo prodreti v sedanjo družbo in biti istočasno tudi pričevalec evangelija. Prav tako je tekla beseda tudi o tem, kako naprej, kje bi se dalo izboljšati stanje, kje bi se lahko še kaj prihranilo, pa čeprav je bilo vsem prisotnim jasno, da dobra informacija tudi danes stane, saj brez denarja niti na svetovnem spletu ne moreš biti dostojno prisoten. Kako krmariti med sple- tom in tiskano besedo? Predvsem je treba ostati zvest bralcem, ki do spleta dostopa nimajo, a istočasno biti prisoten na svetovnem spletu, kajti, "če te danes na svetovnem spletu ni, te dejansko nikjer več ni"!, kot je dejal eden od prisotnih medijskih izvedencev. V popoldanskem dnevu seminarja je predaval g. Ivan Maffeis, ki je danes v vrhu Italijanske škofovske konference (CEI), kjer je odgovoren za osebje in posredno tudi v majhni skupini, ki je pri CEI zadolžena za medije, je pa bil do nedavnega tudi odgovorni urednik katoliškega tednika Vita Trentina v Trentu. "Zavedati se moramo, da je naše naj večje bogastvo dejstvo, da smo trdno zakoreninjeni v krajevni stvarnosti”! je bil jasen g. Ivan Maffeis, ki je tudi poudaril, da je vsako, še tako majhno uredništvo naših katoliških tednikov kraj srečevanj in tudi "kraj verodostojnosti", saj se je prav v naših redakcijah izšolalo neverjetno število časnikarjev, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potem nismo mogli obdržati. Spregovoril je o nujni potrebi, da se prilagodimo času, da se posodobimo, predvsem pa moramo na vsak način poskrbeti, da ne bi prišlo do implozije ali "vesoljnega potopa", v katerem bi se izgubili tudi katoliški mediji, ter pri tem izrecno navedel besede papeža Frančiška o tem. Tudi sam g. Maffeis je navedel nekaj pomembnih podatkov, med njimi tudi to, da bo CEI tudi v prihodnje skušala pomagati krajevnim stvarnostim pri tehničnih posodobitvah, kot je tudi naglasil nujo medsebojnega povezovanja na vseh ravneh in tudi zato si CEI prizadeva, da bi čim prej prišlo do skupne platforme vseh katoliških medijev na svetovnem spletu, tudi Novega glasa in drugih slovenskih medijev. "Paziti moramo, da pri svojem delu ne izgubimo izpred oči posameznika"! je ob koncu poudar- il g. Maffeis, ki je napovedal tudi dva izobraževalna seminarja za medijske operaterje na področju cerkvenega družbenega obveščanja. Ob koncu seminarja so imeli sestanek tudi odgovorni uredniki naših tednikov, na katerem so pretresli stanje v Trivenetu in spregovorili tudi o morebitnih kandidatih za predsedstvo vsedržavne zveze katoliških časnikov FISC, ki bo ob koncu leta. zrn SREDSTVA, NAMENJENA V LETU 2012 VZDRZEVANJE DUHOVNIKOV: € 364.000.000 BOGOSLUŽJE IN PASTORALA: € 479.000.000 DELA USMILJENJA € 255.000.000 TvIVi \j •1 * ll vV tj HOkžt L* L - ^ t . 1 fr ZARADI TVOJEGA PODPISA JE ZRASLO UPANJE. Odkrij vsa opravljena dela: fotografije, video in pričevanja v interaktivni mapi portala www.8xmille.it Kratke Zadnji šolski dan v Štandrežu Zadnji šolski dan so učenci osnovne šole Fran Erjavec izštandreža začeli s sveto mašo v domači cerkvi in ga nadaljevali s končno prireditvijo na šolskem igrišču; tam so se učenci posameznih razredov razporedili ob robu igrišča in navijali za sošolce, ki so se z razgibanim programom predstavili na ploščadi. Svojim otrokom so navdušeno zaploskali tudi starši in drugi sorodniki, ki so se številno udeležili prireditve v sončnem opoldnevu. Na to je Foto DP opozorilo tudi zvonjenje iz bližnjega zvonika. Programje obsegal recitacije, petje, plesne in baletne točke. Učenci dveh prvih razredov so se spremenili v čarovnice in prikazali te starke, ki pa niso bile prehude. Drugi razred seje vživel v svet Rdeče kapice in ne preveč napadalnega volka. Učenci tretjega razreda so pokazali spretnosti v plesnih gibih z nekaterimi prav akrobatskimi elementi. Najbolj so se razveselili konca šolskega leta učenci četrtega razreda, kijih ne bo več tako zgodaj zbujal šolski zvonec. Zadnji, peti letnik seje poslovil od šolskih klopi z daljšim programom, ki je vseboval ritmične, plesne in pevske točke. Ob koncu so predali ključ šolskih vrat učencem, ki bodo z njim odklenili šolska vrata v novem šolskem letu. Lepo izvedeno prireditev je sklenil 100-članski šolski zbor, kije “korajžno” zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Učenci so se zahvalili vsem, ki sojih spremljali med šolskim letom, in si navdušeno zaželeli brezskrbnih počitnic. Tudi starši so bili zadovoljni in poklonili so šopke cvetlic učiteljskemu zboru. / DP Zborovski koncert ZCPZ - Gorica Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola in s Svetom slovenskih organizacij prireja v četrtek, 13. junija 2013, ob 20.30 vštandreški cerkvi koncert cerkvenih pesmi odraslih, otroških in mladinskih zborov. Nastopilo bo kar enajst skupin, ki bodo zapele pesmi iz domače in tuje zakladnice sakralnih skladb. Zvrstili se bodo: Mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Mojca Sirk), združena Otroški cerkveni pevski zbor Štandrež in Otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela (zborovodja Lucrezia Bogaro in Karen Ulian), Otroški in Mladinski pevski zbor Rupa - Peč (zborovodja Zulejka Devetak), Otroško-mladinski pevski zbor Veseljaki in Cerkveni pevski zbor Doberdob (zborovodja Lucija Lavrenčič Terpin in Dario Bertinazzi), Mladinski pevski zbor Emil Komel (zborovodja David Bandelj), Moški pevski zborštmaver (zborovodja Nadja Kovic), Mešani pevski zbor F. B. Sedej (zborovodja Aleksandra Pertot), Moški pevski zbor Mirko Filej (zborovodja Zdravko Klanjšček), Dekliška vokalna skupina Bodeča neža-Vrh Šv. Mihaela (zborovodja Mateja Černič). V pripravi je zelo zanimiv glasbeni večer, ki bo gotovo zadovoljil vsakega ljubitelja cerkvenega petja. Kulturni doma Gorica Komigo 2013 V petek, 14. junija 2013, bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici zadnja predstava festivala Komigo 2013, in sicer glasbeno-humoristični kabaret TransKomigo. Na odru se bodo predstavili izvrstni kabaretisti in glasbeniki: Andro Merku' in Boris Devetak iz Trsta, Robert Cotič iz Gorice ter člani skupine Gorni Kramer Quartet. Osnovna šola O. Župančič Gorica / Šolska prireditev Radoživo so zaživeli Butalci in njihove "bistrosti" Na odru osnovne šole O. Župančič na severnem delu Gorice je v petek, 7. junija 2013, dopoldne, zavel pristen humoren vetrič, ki je ujel v satirič-no-groteskno vrtinčenje množico staršev, nonotov, bratov, sestric ... Učenci vseh razredov so se namreč imenitno preobrazili v prave Butalce in v živahnem ritmu, jasni in razločni odrski govorici prikazali nekaj butalskih biserčkov, ki jih prav dobro poznamo še iz šolskih učbenikov. Spet smo se lahko nasmejali ob tem, kako so hoteli butalski modreci razširiti cerkev, kako je butalski policaj pred pekarno zaman čakal tolovaja Cefizlja, ki je baje ubil sedem ljudi in tri ženske (prav tiste, ki držijo vse štiri "kntuone", a kaj, ko v Butalah so hiše brez njih!), kako občinski možje niso znali prešteti županovih ovac - tudi sam jih seveda ni! -, pa še, kako so bistroumno posejali sol in jo dobro pognojili, da bi zrasla kar na domači njivi in je ne bi bilo treba prevažati tako od daleč ... Humoreske, v katerih Milčinski smeši človeške slabosti in neumnosti, ki seveda niso vezane ne na čas ne na kraj, saj so se z leti Bu- talci zelo namnožili, povsod jih lahko najdemo!, je v odrski prikaz pod naslovom Butale in Butalci spretno spletla učiteljica Jožica Zniderčič in jih za to priložnost tudi posrečeno priredila in poskrbela za odrsko podobo. Lepi prikaz, pri katerem so sodelovali vsi učenci, in sicer tako, da je vsak razred pod vodstvom svoje učiteljice odigral prizorček, je nastal pravzaprav okrog glasbenega projekta oz. glasbene delavnice, ki jo je od marca do konca šolskega leta vodila prof. Damijana Čevdek. Otroci so spoznavali glasbene prvine in glasbila, saj so na koncu pokazali, kako so se približali violini, čelu, kitari, trobenti in seveda priljubljenim Orff -instrumentom. Pod energičnim vodstvom Čevdkove so tudi ubrano zapeli nekaj pesmic, ki izžarevajo radost in veselje, kakor ju le otroci znajo živahno posredovati. Glasba se je prepletala z igro, pri kateri je kar nekaj malih igralcev tudi z mimiko znalo dobro posredovati vso duhovitost humornega besedila. Med enim prizorčkom in drugim pa sta se v ozadju oglašala najprej klavir, nato pa harmonika, na katera je igrala prof. Michela De Castro in s tem pomagala učiteljicam pri uresničitvi res dovršenega nastopa. Ob tem je treba omeniti tudi to, da so šolarji svoje vloge odigrali oblečeni v "stilne" kostume (nekateri, odbrani s posebno pozornostjo na skladnost barv in na časovno umestitev so bili iz fun- dusa Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana), ki so zgovorno poudarjali butalske značaje in njihove značilnosti, pa še maskirani so bili, s kocinami, bradavicami in še čim. Tudi pričeske deklic, klobuki in drobni rekviziti so dopolnjevali res prijetno odrsko podobo, na kateri je bilo tudi nekaj scenskih elemetov, vrednih starinarne (lesen voziček, kangla za mleko, škaf). Posrečena je bila tudi scenografija, ki je prikazovala vasico, domačijo s plotom in z drevesom: z domiselnostjo, ki ji je lastna, je vse to na rjavo lepenko narisala Jožičina hčerka Jasmin Kovic, ki je sicer dobro poznana v gledaliških ljubiteljskih krogih. Kot je naglasila ob pozdravu in zahvali vsem nastopajočim in seveda učiteljicam, ravnateljica Večstopenjske šole Gorica, Elisabetta Kovic, se za tako prireditvijo skriva veliko dela in truda, pa tudi potrpežljivosti, vztrajnosti vzgojiteljic (Cri-stina Ožbot, 1. r.; Agata Koren, 2. r.; Danila Komjanc, 3. r.; Majda Gergolet, 4. r.; Jožica Zniderčič, 5. r.), ki so na kar se da mikaven način približale učencem Frana Milčinskega in njegove legendarne Butalce. Nastop učencev (tokrat je bilo vse v slovenščini, kar je hvalevredno) je bil deležen dolgega navdušenega ploskanja, v snemalno kamero pa ga je ujel Hijacint Jussa, da bo tako ostal trajno zabeležen v šolskem arhivu. IK Foto DPD Nižja srednja šola Ivan Trinko / Šolska prireditev Pisan prikaz opravljenega dela GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA pod pokroviteljstvom POKRAJINE GORICA vabi na predstavitev monografije Petra Stresa DR. ANTON GREGORČIČ 1852-1925 Politična biografija v četrtek, 13. junija 2013, ob 18. uri na Goriškem gradu v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev Grajsko naselje 13 Ob prisotnosti avtoija bosta o delu govorila podpredsednica Pokrajine Gorica gospa Mara Čemic in urednik knjige prof. Peter Čemic Toplo vabljeni! Dr. Anton Gregorčič 1852- 1925 Politična biografija Kdonaj sedaj rešuje krajevne probleme? Štandrež in nove električne centrale Na področju Štandreža nameravajo zasebni podjetniki zgraditi še dve električni centrali, tokrat s pogonom na biomase. Gre sicer za moderne naprave, ki so okolju bolj prijazne kot tiste, ki so bile zasnovane na že zastarelih tehnologijah, vendar je prav koncentracija teh naprav v Štandrežu vprašljiva. Ena od novih elek- trarn naj bi nastala ob koncu Tržaške ceste, na zemljišču med nadvozom, novim krožiščem in železnico; druga pa ob restavraciji Mc Donald's, tudi na Tržaški cesti. Na območju Štandreža že delujejo štiri centrale. Zaradi tega, ker lahko škodljivo vplivajo zaradi onesnaženosti, pa tudi zaradi neprijetnih sumov, in zaradi same prisotnosti zgradb se je vaška skupnost obrnila na pristojne javne organe, da bi lahko povedala svoje mnenje. Ker rajonskega sveta ni več, je njegove funkcije vsaj deloma prevzela ustanova sKul-tura 2001, ki ji predseduje Marjan Brescia. Glede onesnaženja je predsednik dosegel, da bodo o-pravljena dodatna merjenja s premično merilno postajo. Društvo sKultura opozarja občino in pokrajino še na razne druge pomanjkljivosti pri dokumentaciji, zlasti kar se tiče okoljskih dovoljenj. Ob teh problemih se ponovno postavlja vprašanje o umestnosti ukrepa goriške občine, ki je ukinil rajonske svete. Za vprašanja lokalne skupnosti se lahko s kompetenco zanima samo predstavništvo krajevne skupnosti in združenje sKultura, ki združuje vsa vaška društva in lahko vsaj delno nadomešča rajonski svet. Kot znano, je stranka Slovenska skupnost vložila proti odločitvi o ukinitvi rajonov priziv na upravno sodišče. Priziv je bil sicer v pr- vi stopnji zavrnjen, vendar bo stranka nadaljevala ta protest s prizivom na višji sodni organ. O vprašanjih, ki so vezana na gradnjo novih elektrarn, je Marjan Brescia obširno poročal na zadnji seji mestne koordinacije izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti. B. S. spomin na prof. Ivana Sirka, je tokrat osvojil Miha Kovic iz 3. B razreda (na sliki desno) . Nekaj drugošolcev je uprizorilo še skeč o kameli, ki je požel velik uspeh na zelenem tednu, nekaj dru-gošolk pa je prestavilo originalno izvedbo country pesmi, ki je nastala v Severni Ameriki iz škotske, angleške in irske ljudske glasbe. Prireditev se je končala s hudomušno Smolarjevo Dvajset ljubic, ki so jo pod taktirko in ob klavirski spremljavi prof. loba odpeli dečki. Razigrani učenci nižje srednje šole Ivan Trinko so se v soboto, 8. junija, poslovili od šolskih klopi. Po šolski maši, ki jo je zanje in za viš-ješolce daroval pri sv. Ignaciju g. Marijan Markežič, so v Kulturnem domu prikazali staršem in drugim gostom, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, nekaj sadov svojega dela. Prireditev se je začela z nastopom dekliškega šolskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Stefana loba zapel tri sodobne angleške in eno italijansko pesem. Kratek in učinkovit je bil videoposnetek z izleta tretješol- cev v Verono, ki ga je posnel in montiral prof. Francesco Bian-cuzzi. Isti mentor je tudi "zrežiral" kratko in zabavno igrico o prebavi, ki so jo postavili na oder učenci 2. A razreda. Da je bil zeleni teden aprila letos v Bohinju za drugošolce posebno bogato, dragoceno in nepozabno doživetje, je pričal 15-minutni video, ki ga je posnel in mojstrsko montiral prof. Aleksander Kodrič. Nekaj dijakinj 1. C razreda je prikazalo krajši gledališki nastop, posvečen italijanskemu jeziku, ki je nastal na pobudo prof. Katje Milič. Osem deklet 1. B razreda pa je predstavilo ples, v katerem so združila coun-try-uspešnico Cotton Eye Joe in korejski super-hit Gangnam Style. Na oder je nato stopila ravnateljica Večstopenjske šole Elisabetta Kovic: zah- valila se je učnemu in neučne-mu osebju, "ki se na vse mogoče načine trudijo, da bi bilo šolsko leto tako, kot je treba”, pa tudi staršem za sodelovanje, zaupanje in podporo. Vsem je zaželela "izredno dolge počitnice, polne nasmeha in dobre volje". Ravnateljica je nagradila najbolj uspešne učence na športnem področju (pokrajinski prvaki v odbojki!), na Cankarjevem in Vegovem tekmovanju, pa tudi na tekmovanju med razredi Certa-men slovenicum. Študijsko nagrado za dosežke v znanju slovenskega jezika, ki jo podelu-je Sindikat slovenske šole v r "lU r I': " J/ _ v Slovesni poimenovanji otroških vrtcev v Rupi in Doberdobu Razigrani živ-žav in čirikanje čričkov Ravnateljstvo Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Doberdob se je odločilo ob koncu šolskega leta slovesno zabeležiti poimenovanja kar treh otroških vrtcev. Ti so seveda kot vzgojne ustanove zelo pomembni za našo slovensko skupnost, saj se ravno v njih začenja vsestranska rast naših otrok, scenskem ozadju, ki je prikazovalo skupinico živahnih otrok na igralih med metuljčki in rožicami, prispevali še učenci OŠ Vrh Sv. Mihaela, ki so zapeli pod odločno taktirko učiteljice Alenke Radetič, in mlade plesalke AKŠD Vipava, ki so izkazale svoje plesne veščine pod vodstvom Jelke Bogateč. Celoten program so v sistema prav v tem obdobju bistvene pomembnosti. To je prednostna naloga za vrtce s slovenskim učnim jezikom". Omenila je tudi nekdanje ravnateljice in ravnatelja, Vero Ca-harija, Natašo Paulin, Mirko Brajnik, Joška Prinčiča. Županja Floreninova pa je naglasila, da je poimenovanje vrtca praznik za vse. Rupen-ski vrtec, ki doživlja hude čase, je pokazal izredno življenjskost in vztrajnost, za njegove težave so se zavzele razne osebe, a tudi Civilna zaščita, ki je odstopila vrtcu svoje prostore. Vse je povabila, "da bi se konstruktivni živ-žav razlegal tudi med nami, saj bi to pomenilo, da se ' lir a Vrtec Čriček v Doberdobu (foto Bonaventura) Vrtec živ-žav v Rupi (foto IK) tudi z narodnostnega vidika. Prireditev v Kulturnem domu v Sovodnjah Prvi so bili na vrsti sovodenj ski malčki, ki so že konec maja vsem veselo oznanili, da bo odslej njihov vrtec Čira čara, saj se v njem dogajajo čarobne stvari. Malčki iz vrtca v Rupi, ki komaj čakajo, kdaj se bodo spet lahko preselili v domače domovanje, začasno so se namreč zatekli na Vrh Sv. Mihaela v stavbo Civilne zaščite, so svojce in vse, ki radi prisluhnejo otroškim srcem, v torek, 4. junija 2013, povabili v sovodenjski Kulturni dom, da bi skupaj poiskali deželo Živ-žav, kjer domuje njihov vrtec, ki bo odslej nosil prav ta naziv. Po glasbenem uvodu, ki ga je množici udeležencev darovala Ivana Jug na violino ob klavirski spremljavi Damijane Čevdek, so otroci pod vodstvom zunanje sodelavke Jane Drassich in učiteljic Danijele Colja in Adriane Devetti sproščeno, radoživo, igrivo in neposredno, kot je lastno le njim, prikazali z besedo, pesmicami, gibi in rajanjem vneto iskanje veselega kraja Živ-žav. Med šestnajstimi malimi cicibani so bili trije maturantje, ki se pripravljajo, da bodo prestopili šolski prag. Ravnateljica Sonja Klanjšček jim je zato podelila "diplomo" in z njimi tudi odkrila stekleno tablo z napisom Živžav, ki jo je v živahnih barvah izdelala Karin Tommasi. K prisrčnemu vzdušju so ob lepem Telovadnica števerjanske osnovne šole Alojz Gradnik je bila 4. junija prizorišče skupne prireditve otroškega vrtca in osnovne šo- le ob koncu šolskega leta. Najprej so na oder stopili otroci iz vrtca Kekec, ki so z gibi, recitacijami in s petjem predstavili značilnosti domačih živali. Oder je postal pravo kmečko slovenščini in italijanščini povezovala štiri dekleta (PD Vrh Sv. Mihaela in KD Danica), ki so same nekoč obiskovale ru-penski vrtec, in prisrčno obudile utrinke iz teh brezskrbnih dni. Pozdravile so goste in povedale, da je pisni pozdrav poslala goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki se lepega dogodka ni mogla udeležiti. Na oder so povabile najprej ravnateljico Sonjo Klanjšček, nato pa še županjo Alenko Florenin. Ravnateljica Klanjšček je poudarila, da so za vrtce izbrali taka imena, ki odražajo otroško igrivost, razigranost. "Živ-žav se navezuje na otroški vrvež, na radost, sproščenost, energijo, ki so otrokom prirojeni". Otroci so neutrudni raziskovalci; znanja, ki jih prejemajo v vrtcu, so osnova, "na kateri gradijo nove izkušnje in veščine oz. splošne sposobnosti, ki otroku in nato mladostniku omogočajo, da samostojno, samozavestno zakoraka v svet", je dejala. Podčrtala je pri tem pridobivanje jezikovnih sposobnosti, "ki so za izgradnjo jezikovnega dvorišče z vsemi domačimi živalmi, od mucke do prašička. S spoznavanjem domačih živali so se otroci ukvarjali med letom in na prireditvi sproščeno in spontano povzeli to, kar so se naučili v posebnem projektu. Obiskali so kmetijo in občudovali prave domače živali, babica Majda pa jih je popeljala v svet pravljic o živalih, družimo, pogovarjamo, debatiramo, skratka, obnašamo kot ljudje, ki si imajo kaj povedati na lahko glasen, a vedno spoštljiv način". Praznično ozračje se je nadaljevalo na zakuski, ki so jo pripavile pridne mamice. Prireditev v župnijski dvorani v Doberdobu Zadnja na vrsti, a zato nič manj pomembna in praznična, je bila prireditev v župnijski dvorani v Doberdobu, v soboto, 8. junija 2013, popoldne, na kateri so slovesno poimenovali doberdob-ski vrtec Čriček. To drobno žuželko, ki sanjavo lepša poletne dni, otroci dobro poznajo, saj večkrat poslušajo njeno priljubljeno čirikanje. Množica gledalcev je tudi tokrat zasedla vse razpoložljive sedeže, kot se pač vedno dogaja, ko na odru ki so domovale po vseh naših domačijah in kmetijah. Skupno z učenci osnovne šole so nato zapeli nekaj pesmi. Prireditev osnovnošolcev pa je potekala ob 30-letnici poimenovanja šole po pesniku Alojzu Gradniku. V lični publikaciji, ki so jo pripravili za konec šolskega leta, so prispevki vseh otrok, ki obiskujejo števerjansko šolo. V knjižici zasledimo spise, kako je bilo nekoč na vasi, in številne risbe. Bogato je tudi fotografsko gradivo s posnetki učencev in učiteljev zadnjih tridesetih in več let. Iz besedil in pozivov, naj se otroci vpišejo v števerjansko šolo, je razvidna navezanost nanjo, saj se v njej lepo počutijo. V uvodnem prispevku v brošuri je števerjan- nastopajo otroci. In tokrat so bili v dobro uro dolgem sporedu pridni protagonisti prav najmlajši. Med občinstvom so sedeli tudi gostja prof. Andreja Duhovnik, svetovalka za slovenske šole v Italiji na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Doberdob, Sonja Klanjšček, doberdobski župan Paolo Vižintin in domači župnik Ambrož Kodelja. Doberdobski vrtec, ki je bil v povojnem obdobju spet odprt šele 1.1963, v letošnjem šolskem letu obiskuje 39 malčkov. Na odru so se predstavili v živobarvnih kostumih in s tipalkami na glavicah kot lahkokrili metuljčki, delavne čebelice in seveda zeleni črički, ki najraje pojejo, plešejo, razposajeno poskakujejo in veselo uživajo svobodo na travnikih med cvetkami. Prav nasprotno, kot se dogaja v znani basni, se dobri metuljčki in čebelice usmilijo premraženih čričkov in jim podarijo tople plaščke in sladki med. Z živahnimi pesmicami o čebelicah, metuljčkih, predvsem pa čričkih - tudi ob glasbeni spremljavi mladih učencev Glasbene matice Jane, Lare (flavta), Davorja (violina), Emila in Tine (čelo) - so z besedo, pesmijo in prikupnim rajanjem prikazali življenje čričkov na zelenem travniku, polnem rožič; to travniško idilo je mikavno ponazarjalo scensko ozadje. Pesmice, ki so jih zapeli otroci, so se prepredale z glasbo različnih ritmov, na katere so rajali in ljubko plesali. /str. 14 IK ska županja Franka Padovan med drugim zapisala o poimenovanju šole po Alojzu Gradniku: "Izbira imena ni bila naključna, saj nam je ta briški pesnik soroden tako po srcu kot duhu. Globoko smo vezani na njegove poezije, v katerih izpoveduje ljubezen do domovine, do naše slovenske zemlje, do slovenske besede, za katero se je vedno boril, jo negoval in o njej pisal v idilični prispodobi, čeprav so se nad njo zbirali tudi temni oblaki. Pesnikov rojstni kraj, Medana, in naš Števerjan sta dve vasici, ki skupaj krojita in gojita povsem enake tradicije. Se zvonovi teh vasi so si sorodni in se v večerni tišini zlijejo v eno samo melodijo”. Ob koncu lepo doživete prireditve so se predstavniki staršev zahvalili vsem, posebno vzgojiteljicam in učiteljicam, ki so zgledno skrbele, da je bilo šolsko leto uspešno in v splošno zadovoljstvo vseh. S cvetjem so se zahvalili tudi županji Franki Padovan, ravnateljici Elisabetti Kovic in nekdanji ravnateljici Miroslavi Brajnik. DP Obvestila Društvi Jadro in Tržič vabita na tradicionalno kresovanje v Selce v petek, 21. junija 2013, od 20.30 dalje. Na praznovanju bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih venčkov. V petek, 14. junija 2013, ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici v programu festivala Komigo 2013 glasbeno-humoristični kabaret TransKomigo. Za rojene leta 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov bo 22. junija družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava prek sms-ja na tel. 328 3437060 (Marinka). Pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. V galeriji Ars nad Katoliško knjigarno je do konca junija - ob urah, ko je knjigarna odprta - na ogled razstava “Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo”, ki stajo pripravila Društvo Ars in SCGV Emil Komel. Klekljarski odsek društva Jadro iz Ronk prireja v soboto, 15. junija 2013, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk. Odhod ob 8. uri iz Ronk. Je še nekaj prostih mest. Info: tel. 0481482015 (Karlo) Svet slovenskih organizacij sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija 2013, ob 18.00 v prvem sklicu in ob 19.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Svet slovenskih organizacij sklicuje zasedanje Deželnega sveta, ki bo v sredo, 26. junija 2013, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Deželni šolski urad obvešča, daje bil v Uradnem listu italijanske republike št. 42 z dne 28. maja 2013, v seriji “Concorsi e Esami”, objavljen razpis natečaja za redno zaposlitev vodstvenega in upravnega osebja z znanjem slovenskega jezika pri Deželnem šolskem uradu za FJk. Čas za predložitev vloge je do 27. junija 2013. Potrebne informacije na spletni strani www. scuola. fvg. it. "Poletnosti2013": Mladinski dom prireja: 10.-21. junija Poletne izzive za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami...); 24. - 28. junija Zeleni teden za srednješolce; 26. avgusta - 6. septembra pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na startu za srednješolce; 2. - 6. septembra tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvošolce. Informacije in vpisnina tel. 334 1243766, 328 3155040, 0481 546549/ 536455 ali po e-pošti mladinskidom@libero. it Skupnost družin Sončnica in Slovensko pastoralno središče v Gorici prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko. Program predvideva postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II. na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Munchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča VVies in pravljičnega gradu Neuschvvanstein. Za informacije in prijave: Mirjam B. (tel. 0481 550365) ali Katerina F. (tel. 0481 536807) najkasneje do 30.6.2013. Po potrebi vam pridem čistit šipe, likat, pazit otroke ali starejšo osebo. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111. Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505. Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. +386 31449311. Iščem delo za čiščenje, likanje ali za varstvo otrok ali starejših oseb na območju Gorice. Tel. 0038631449311. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 14.6.2013 do 20.6.2013) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu sfrekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 14. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih pri reditev-Glasba iz studia 2. Nedelja, 16. junija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 17. junija (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Zanimivosti iz naših krajev - Obvestila. Torek, 18. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 19. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Poletje prebudi pisane metulje II. del - Izbor melodij. Četrtek, 20. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO "F. B. SEDEJ" vabi na koncert JUBILATE DEO oblikujejo MePZ F. B. Sedej, Erika Bersenda - harfa, vodi Aleksandra Pertot nedelja, 16. junija 2013, ob 11.15 (po sv. maši), župnijska cerkev v Steverjanu POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SCGV Emil Komel / Snovanja 2013 Pianist Miran Devetak, nato še Solo&Orkester V petek, 14. junija, bo ob 20.30 v Palači Attems Petzenstein v Gorici klavirski recital Mirana Devetaka, nekdanjega gojenca in enega izmed prvih diplomirancev na SCGV Emil Komel. Po diplomi v Trstu je pred 20 leti šel v Pariz, kjer je opravil več stopenj študija na evropskem in nato državnem konservatoriju. Ob rednem poučevanju klavirja koncertira po različnih - zlasti evropskih -državah. Petkov koncert - na sporedu so Liszt, Faure’, Messiaen in Debussy - je posvečen spominu na dragega ravnatelja, prof. Silvana Kerševana. Snovanja se bodo končala s slavnostnim koncertom Solo&Orkester v Gledališču Verdi v Gorici v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30. Nastopajo: Črtomir Šiškovič - violina, Giuseppe Guarrera - klavir in simfonični orkester Arsatelier. Dirigent Marco Feruglio. Vljudno vabljeni! Števerjan / Ob 30-letnici poimenovanja šole po Alojzu Gradniku Domači vrtec in osnovna šola na skupni šolski prireditvi Foto DP 6. Mednarodni festival Evropski pesniki v živo V Pragi predstavili dve deli slovenske sodobne poezije S predstavitvijo dveh novih knjig slovenske poezije se je v sredo, 12. junija, začel 6. Mednarodni festival Evropski pesniki v živo. Festival poteka na Češkem. Program obsega literaturo, gledališče in glasbo, udeležuje pa se ga dvajset ustvarjalcev iz sedmih držav, Češke, Slovenije, Poljske, Slovaške, ZDA, Avstrije in Italije. Program bo potekal od srede, 12. junija, do sobote, 15. junija 2013, in sicer v Pragi v Knjižnici Vaclava Havla, nadaljeval na več prizoriščih v bližnjem zgodovinskem mestu Beroun, končal pa se bo s koncertom in literaturo na gradu Krakovec. Večina ustvarjalcev je zbranih po posebnem ključu, namreč, da imajo tako rekoč dve domovini. Med njimi je kar pet slovenskih av- torjev. Dva sta zamejska Slovenca, kot pesnica in igralka Rezka Kanzian, ki je po rodu Korošica, ter Jurij Palj k, ki je iz italijanske Gorice. V Pragi živita pesnik Andraž Polič in igralka Nataša Burger, iz Slovenije pa prihaja pesnik in prevajalec Josip Osti, nekoč Sarajevčan, ki pa je že večji del svojega opusa napisal v slovenskem jeziku ter požel kopico slovenskih nagrad. Še posebej smo veseli tega, da bosta na festivalu prvič predstavljeni dve novi knjigi slovenske poezije. Pri založbi Protimluv iz Ostrave je izšel češki prevod pesniške zbirke Josipa Ostija, z naslovom Na križu ljubezni/Na križi lasky; pesmi je prevedla Lenka Danhelova, spremno besedo pa napisal Peter Kuhar. N N ■M H 3 « 7 a w > > c/} 'in -M W zz