DOLENJSKE NOVICE
I	1
Doleiijfilie Novice iKUjtjujo vsali čtítrteíí ; ako : : je ta dan praznile, <îiui poprej. ; :
Cena Jan je Ka ccl« leto 10 1Í, za ()ol leta 5 K. NaroOuina za NemËijo, liosiio iii dmge evropske države ziiaSu li"— K, za Ameriko 14-— K. Ust h) o^^IhnI se	iiitpi'Rj.
Vse dopise, imročiiitto in oznanila s)ireji»mu ti^km-iia J. Krajec nasi.
Kmetijslie preosnove [reforme].
in;;, Albert Vederiijak,
(i)
5. Dosedanja p i' e s U r b a z g n o-jili, seintítiotii in stroji iii Inla zadostno urejena. Kmet iiioia doljiti ie doiiio, pi-etzkiišeno blago jio ceni. S preskrbo imenovanih ))otrebs{iin se morajo peiati razne zadruge, gospodai'ske zveze, katei'ini bodi glavni namen, ktiictii jtomagati s ce-ncjšiiii in boljšim blagom, ne da bi pri tetn preveč obogatele v korist raznim npraviiim svetom. Vse potrebščine, posebno pa one, ki so potrebne za intenzivno obdelovanje (stroji, gnojila), naj dobe kmetje potom zadrtig. (ioljniive tvnike in prekupčevalci morajo biti podvrženi strogim kaznim. Kakoj'Šna setev, taka žetev ! Dobio seme nam daje veřje in lepie pridelke. Baviti se bo iz tega vzroka s pridelovanjem prvovi'stnega semena. Na-pravljajo se naj obsežni poskusi z laznimi vrstami na državnih posestvili. vzgajališčib, katere institucije oddajajo semena potom zadiug kmelovalcem po nižjiii cenah.
Kai' se umetnih gnojil tiče, bi omenil to-le: meje za uvtíz istih naj boilo odprte; povzdigniti 1)0 treba iirodukcijo gnojil v lastni državi. Zgraditi si moi'am« lastne tovai'ne za pioizvajanje fosforjevih, dušiČ-natih in apnenih gnojil; ravno s tem povečamo relativno najcenejše in najhitreje množino vseh krniskih pridelkov. In če imamo enlïi'at dovolj kiiiie, se pomnoži in zboljša z dobrim uspehoiti naša živinoi'eja. Da se izkljnči nei'eelno kupčijstvo z umetnimi gnojili, je promet z istimi urediti Mkonitim potom, kakor imamo to na primer na Fi-ancoskem, AngleSkei;} in v drugih dižavali. Treba pa je ob jednem spopolniti in razširiti delokrog keniičnih kmetijskih" preizkuševališč.
Kako si nabavimo boljše in cenejše sti'oje potom zadružništva, je natančneje očrtano v člani«] v „Narodnem gospodarju" štev. 15. in 17. letnika 191H. (îre za to, da pi'itcgnejo kmetijske strokovne oi-gani-zacije ves strojni promet na-se, ker le tako smemo upati, da bodemo obvarovali kmeta večjih izgub pri nakupu sti'ojev in
orodja. Pj'ipoituiil bi le še to, da bi bilo umestno in zelo ugodno, če bi imeli v lastni državi lastne tovarne, katere bi vsaj manjše in najbolj potrebne stroje v zadostni množini proizvajale.
6.	Treba nam bo posebnega zakona o prometu % zemljišči, da obvarujemo naše kmetije pred spekulativnim nakupotii in razkosanjem. Posestva pod I.') ha se ne smejo deliti. Kedor si nakupi kako veleposestvo, se moi-a / zakoni pii-siliti, da mafije kakor 15 ha zloženega zemljišča ne sme odpi'odati. To velja predvsem za špekulante in družbe, ki posestva nakupujejo z namenotn ista razkosati v majhtie parcele, katere potem piav (Itago napi'ej prodajajo. Dovoljeno pa bodi takim špekulantotn manjše parcele okoliškim kmetom pi'odajiiti, če si slednji s tem dokupijo toliko zctiiljiŠČa, da si svoja majhna povečajo do 15 lia. Prepove se naj prodaja zemljišč v lovske namene ali pa za posekavanje gozdov.
Oddaja zemljišč v najem bodi omejena samo na take najemnike, ki s svojo strokovno izobrazbo jamčijo za gospodai--sko obdelovanje in izkoiíšéanje zemljišč, kar bodi v najemninskih jiogoiibab jasno izraženo. Splošno naj se otežkoČi protiiet s kiitetijskimi posestvi. Vsled pi'odaje kmetij nazaduje kmečko prebivalstvo po številu, kar je le državi v škodo. Obilni promet s posestvi na deželi poslabša pa tudi delavne razmere, ker se jiii mnogo vsled tega izseli v mesta. Ščititi je treba kmeta pred njegovimi upniki. Gotov minimum posestva tei' mrtvega in živega inventaija se iini ne bi smelo odprodati na di'ažbah,
7.	Za našega kmeta je treba posebnega zakona o dedni pravici. Vsaka kmetija tvori gospodarsko^ enoto, katere se ne sme deliti, kosati. Po postavi pa imajo vsi dediči iste piavice do zapuščine, ako umili gospodar ni napravil oporoke v diugem smislu. Vsled tega se moi'a novi gospodar kmetije večinoma zadolžiti ali pa isto potom piodaje manjših parcel zmanjšati, kar je v njegovo Škodo in v 'škodo države vsled zmanjšane davčne moči. Koliko kmetij je vsled tega že razpadlo! Ščititi je toiaj treba dediča

Zgodouina francišhanshep somostano in cerhiiB v Novem mestu.
SEStavii P.nilonz Man.
Dne 4. aprila zvečer je prišla v Novo mesto francoska predstraža, H konjenikov, ki so pa že Čez dva dneva odjaiiali.
Leta 1798. dne 4. avgusta je umrl br. Sekinid Neudeckcr, Avstrijec, kirurg ljubljanskega samostana, 56 let star, 34 let jc bil v redu.
Tega leta se je pričela huda zima že 7,.deccnïbra in je trajala do '24. januarja; drevesa so pozebla, našli so jnnogo zmrz-ujcniii ptičev, ljudi in tudi vino v zidanicah je mnogim zmrznilo. (Program str. 24.)
Leta 1798. so poslali v Novo mesto 450 vjetih francoskih vojakov; od 3. decembra do ]. marca 1799, je divjala ne samo v vojašnici, temveč tudi v mestu narczljiva bolezen, gnjila vročica, na kateri je umdo 543 oseb, večji del francoski vojaki; pokopavali so jili po noči na vežbališču Cikavi, po deset v jeden grob. (Program str, 24.)
Od leta 1785. do 1799. so pokopavali mrliče na kapiteljskem hribu; tu je bil prvi pokopan Ivan Maiiraclier. To leto so zopet začeli pokopavati mrliče okrog kapiteljske cerkvc. (Vrliovec str. 19.)
Od eta 1788,-1803. je bd gvardijan p. Mavrici Piihm, Čeh.
Pog avitno delovali e frančiškanov v Novem mest^ od leta 1700,—1800. je bilo v šoli. V tem saniostaiui so imeli dva razreda filozofije (iîdaj 7. in 8. razred gimnazije) P svoje klerike; poučevali so v ginniaziji ill iionnaiki; to jih je rešilo, da jih ni vlada pregnala. Slovenska redovna okrajina sv. Križa ni izgubila nobenega samostana; s Sv. Gore so se morali preseliti v Gorico, v Ljubljani pa v samostan avguStincev, kjer so Še sedaj.
Cesar Josip 11. je zatrl vse bratovščine in tretji red; to je bil iuid udarec za katoliško ^cerkev ; verni so paše dalje pre emali svete zakramente in poslušali l)csedo bo/jo.
Leta 180Q,—1900. i Novo mesto je bilo z zdravo pitno vodo slabo preskrbljeno, razuii samostanskega vodnjaka ni bilo drugega v mestu. Še le leta 1800. so napravili vodnjak na Glavnem trgu, v katerega je tekla voda iz Krke. Ta vodnjak so odpravili, ko so napravili vodovod iz Stopič 1, 1903.
posestva v vsakem oziru z zakoni, seveda samo take gospodarje, ki sami gospodarijo na posestvu, katera posestva ne presegajo velikosti navadne, srednje kmetije. Vele-posestva so izvzeta! Delitev in promet s posestvi sem že poi)reje omenil. Pri na-pi'avi oporoke se tiioia posestnik držati dotičnih zakonov. Dediča, ki bi se moral zavezati, da obdrži celotno posestvo vsaj 10 let in na njem s a m gospodari, se laiiko razbremeni s tetii, da se njenni v dobro oii|)iše polovico vrednosti nezadol-ženega dela posestva. Zuianjšajo ali pa se mu sploh odpišejo razni pri podedovanju predpisani davki. Ostali dediči ne bi smeli imeti pravice zahtevati takojšno cel» iz-plai'ilo njihovih deležev; iste naj izplača dedič v večletnih obrokih. Dedičem, ki so s tem prikrajšani, naj gre vlada na roko s tem, da jim daje v najem svoja posestva, ali pa jim poiitaga pri nakupu novih. Slednje jim olajša na ta način, da takim posestnikom odpiše za več let zemljiški davek, da jim zniža ali odpiše pristojbine, ki so z nakupom posestev v zvezi. Tudi občine bi morale pri svojih dokladah upoštevati ravnokar omenjene točke.
Rpnen dušik kot gnojilo za vřinograde.
Našim vinogi'adom v obče nedostaja dušika. To se pozna trti zlasti v tem, da zastaja v rasti. î'oleg hlevskega gnoja, v katerem se, ako je dobe/, nahaja dušik ,v zadostni množini, služijo nam za gnojenje z dušikom zlasti umetna gnojila,
timetnih gnojil, ki vsebujejo dušik,' poznamo veČ vrst in- sicer čilski solitér, amonijev suliat in apnen dušik.
Prvili dveh je, zlasti v sedanjem času, vsled neurejenih prometnih razmer, vsled pomanjkanja surovin itd., težko dobiti. Preostaja nam torej le še apnen dušik.
Apneni dušik je novodobno gnojilo. Ima pa veliko boiiočnost. Doslej smo bili navezani na dobavo dušičnatih gnojil le bolj na tujino, zlasti na južno Auieriko, odkoder, iz rejiublike Čile, je prihajal k nam čilski solitér.
Šele v novejšem času se je s pomočjo električne iskre posrečilo vezati zračni dušik tako, da daje gnojilno sol. Za izdelovanje apnenega dušika je tedaj pred vsem treba cenenega električnega toka, ki se doseže najlažje z vodno močjo. V Jugoslaviji se v to svrho vporablja vodna moČ reke Krke pri Šibeniku in reke Oetine blizo Omiša pri Splitu v Dalmaciji. Vodopadi teh dveh rek dajejo ceneno gonilno moč za izdelovanje električnega toka, S l)(imočjo tega se izdeluje najprvo kalcijev karbid in iz tega apneni dušik. Brez dvoma bi bila tudi naša dolenjska Krka z močnim padcem v svojem gorenjem toku prav sposobna za tako velevažno industrijo; treba je le podjetne in spretne roke, ki bi nam jo ustvarila.
Apnen dušik se, kakor je rečeno, izdeluje s pomočjo silnega električnega toka v takozvanih električnih pečeh iz zračnega dušika in kalcijevega karbida. Kalcijev karbid, ki ga skoraj vsak pozna in ga rabimo za razsvetljavo (acetilensko luč), se pa izdeluje v eiektričnili pečeh iz apnenca in koksa ali antracita (čistega premoga). Ako dovajamo zmletemu kalci-jeveiini karbidu v silni vročini električne peči Še dušik, ki se nahaja v neizčrpljivi množini v zraku, se dušik s karbidom spaja na apnen dušik.
Ta spojina je trd kamen, ki ga potem na lino zmeljejo in ki prihaja potem v trgovino '"V obliki finega, črnega pralni v ko-siti'astih (plehnatih) posodah. Ker nni zrak, vročina in vlaga škodujejo, treba ga je hraniti na suhem, a ne previ'oiiem kraju.
Da se preveč ne praši in da se dá lažje trositi, ga pripravljajo z voiJo in z oljem. Tako pripravljen apnen dušik vsebuje 15 do 17 odstotkov dušika, nepripravljen (suli) pa 19 do 21 odstotkov dušika. Zadnjega rabijo zlasti za zatiranje plevela. Dušik, ki se naiiaja v apnenem dušiku, ni rastlinam tako hitro dostopen, kot naprinter dušik v Čilskem solitm, ka-terega^rastlina kar naravnost srka.
Dušik, ki se nahaja v apnenem dušiku, se mora v zemlji najpivo pretvoriti v anio-nijakovo in potem v solitrovo obliko, v kateri obliki ga i'astlina lahko zatiživa.
Leta 1801. so utnrli; dne 20. februarja br. Krispinijan Papež, Novomeščan, čevljar, star 68 let, v redu 48 let; dne 19. februarja br. Rafael Niz, kuhar, v starosti 44 let, v redu je bil 22 let; dne 30. marca p. Kalist Weibl, Novomeščan, organist in gimnazijski profesor, 52 let star, v redu je živel 34 let.
, Od 26. maja 1802. do 1831. je bil novomeški kapitelj brez kanonikov; dušno pastirstvo je opravljal dekan z enim, včasi z dvema kaplanoma. Tega leta e umrl prošt baron Zierheim in do prihoda Francozov ni bilo nobenega prošta več. Ljubljanški škof je prifiskal na to, da bi kapitelj razpustili. Meščani so bili zoper to in so sporočili, da bo dušno pastirstvo trpelo; frančiškani so vsi .stari in s posli preobloženi. (P. Rafael Klemenčič, str, 25. Vrbovec str. 213.)
Leta 1803, so unnli; dne 23. februarja br. Ignacij Lipovic, lajik, učitelj na normalki, star 5'1 let, v redu je bil 34 let; 9. aprila J, Mavricij Piihm, Čeh, profesor, organist in zvrstěn muzik. Hi let je bil gvardijan v tem samostanu, spreten, moder, prijazen, poln ljubezni do Boga in ljudi. V redu. je živci 40 let, umrl je 58 let star; dne 27. junija e umrl p. Alan Makovic, propovednik, pro-esor in bivši župnik v "Koplicah, v redu je bil 39 let, star 55 let.
To Teto je okrožno gla\1irstvo prepovedalo hoditi dijaliom in pomočnikom pred sv. Nikolajem zvečer kot miklavži in parkeljni po mestu. Mestni magistrat je pa istega leta izdal oglas: „Opazuje se, da je postalo kadenje tobaka v tem mestu na javnih prostorih, med hišami in na trgu Že prav nekaka zabava. Zato bodo mestni stražniki vzeli vsakemu, bodisi kateregakoli stanu ali do-sto anstva, ko ga bodo prvič zasačili, pipo, v drugič pa ga bodo odpeljali v ječo; kajti labkomišljeii Človek ne zasluži nobenega prizanašanja. (Vrhovec str. 143. in 145.)
Takrat je imelo mesto 266 hiš in 1285 duš.
■ Od leta 1804.—1806. je bil gvardijan p. Avguštin Herrnfort.
Leta 1804. dne 27. avgusta je umrl br. Izak Babnik, kuhar, tretjerednik, star 83 let in H mescev, v redu pa 55 let.
Leta 1805. dne 16. decembra je prišlo v Novo liiesto 1700 francoskih vojakov, vodil ih je general d'Espagne (Desp;inj), ki sije zbral Otočec za svoje stanovanje, vsi drugi so ostali v mestu. 14 dni samo so bili tu, a v teh dneh so napravili veliko škode meščanom in ljudem v okolici. „Vbogim Novomeščanoni so obrnili narobe prav vse žepe, iz mestne blagajnice so iztrkali še prah", piše Vrhovec str. 164,
V težki zemlji se to pretvarjatije hitreje vrši kot v ialiki, peščeni zeitilji. Zato ae apnen dušik rabi s posebno dobrim uspehom v težki zemlji, dasi je tudi v lahki zemlji iqegov učinek prav dobei'. V težki zemlji upliva tudi zelo ngodiio apno, ki je v apnencni dušiku v pi'ecejšni meri zastopano, na razkrajanje in rahlaiije zemlje. Apnen dušik užinkuje torej v zemlji pozneje in počasneje kot iilski aoliter. — Ùilski solitér zemljo bolj veže, apnen dušik jo pa rablja. Medtem, ko se itiora s čilskim solitroiu gnojiti že v pričetku rasti ali med raščo, gnojiti je treba z apneniin dušikom že prej, tako, da preide poprej v soiitrovo obliko, predno ga rastlina rabi.
Trti je torej treba gnojiti z njim Že v jeseni, po zimi ali pa vsaj zgodaj spomladi. Na hektar vinograda raíunatno 400 do 500 kg apnenega dušika, toraj na kvadratni meter 40 do 50 gramov. Ako so torej trte aajene na eden meter v kvadratu, raćnnamo na trto 4 do 5 deli, ako so pa sajene Im 20 cm v kvadratu, 5 do, 7 dek na trto.
Apnen dušik moramo najprvo enako-jnerno po vinogradu raztrositi, pii čemer pazimo, da se pi'e'več ne praši, da nam ne pride v rane ali oči, v nos ali v dihala, ker je precej jedek. Gnojimo z njim v starejših vinogi'adili bolj po sredi vrst, ker se nahajajo tenke, lasne koreninice, s kojiitii trta Inano iz zemlje ai'ka, na koncu de-belili korenin, torej ne pri deblu trte (pri kotu), temveč boy sredi vrst.
Apnen dušik trosimo ali samega zase ali pa ob enem z drngiiiii gnojili, to je s Tomášovo žlindro in s kalijevo soljo, s katerimi gnojili ga laliko kar skupaj zmešamo, predno ga trosimo, da se preveč ne pi'aši. S snperfosfatotii ga pa ne smemo mešati. Ako z njim gnojimo ob enem s kompostom ali s kakim diugim domačim gnojem, potrosimo ga po vihu gnoja.
Kadar je gnojilo raztreseno, ga moramo kmalo in zadosti globoko poddelati, torej podkopati ali potlštibati vsaj ] 5 do 20 cm globoko, tako, da ga lahko vlaga (sneg, dež) spravi potem, ko se je razkrojil, do korefiin.
Preblizo li koreninami z njim kakor sploli z nobenim gnojilom, ne smemo gnojit^, ker bi to koreninam škodilo- B. Skalický.
Tntne škropilnice-
Vsled nniogostranskih vprašanj radi nabave trtnib škropilnic naznanja podpisani vinogradnikom sledeče:
Zaradi pomanjkanja materijala in vsled neurejenih piometnih razmer, bo trtne Škropilnice ietoa le težko dobiti.
Znane in najbolj jiriljubljene trtne škropilnice „Avstrija", izdelane iz ba-
krene pločevine (iz kufra), stanejo danes na Dunaju z zabojem vJ'cd 237 K 20 v in se pošiljajo, Če ne bo izvoz oneiiiogočen, po pošti, z zavarovanjem vrednosti, le na stroške in odgovornost naročnika.
Kdor želi tako fikropilnico naročiti, pošlje naj kmalu podpisanemu znesek 238 K 60 v po poštni nakaznici in mu bode podpisani škropilnico naročil. Druge odgovornosti pa podpisani ne prevzame.
Slovenska kmetijska družba v Ljubljani ima iz neke zaplenitve tudi nekaj škropilnic na razpolago. Škropilnice so izdelane iz pocinkane železne pločevine (iz pocinkanega pleha) in so razne sestave. Te škropilnice se dobijo pii kmetijski družbi v Ljubljani, če si jih vinogradniki tam osebno sami izberejo. Kdor rabi škropilnico, stori dobro, da si jo čim prej mogoče na en aii drugi način preskrbi, ker jo bo pozneje sploh težko dobil. Vinarski nadzornik B. Skalický, Novo mesto.
Zo realno gimnozijo V Houem mestu.
Mestni odbor jc bil v svoji seji dne 30. januaga 1912 soglasno sklenil, da naj se novomeška giituiazija preosnuje v realno gimnazijo. Od tega je minilo ])rav sedem let, ne da bi bila prejšnja vlada kaj ukrenila, za kar .smo z utemeljenimi razlogi prosili.
Med tem je vilnala mimo nas svetovna vojna. Stara birokratska dižava, ki je ovirala vsak naš napredek z zavlačevanjem ali neupoštevanjem našili opravičenih zahtev, se je zrušila. Razmere, katere so že takrat zahtevale refoj'mo našega šolstva, sedaj po končani vojni, sedaj, ko smo postali svobodni ilržavljani tro-imenske jugoslovanske dižave, sedaj, ko se nam oilpiiajo novi vidiki politiinega, kultui'tuîga in gospodai'skega življeiija, te razmere sedaj naravnost vpijejo, da se tudi naša srednja šola preositiije in pi-i-lagodi potrebam, ki so jih vsak dan občutneje zavedamo.	/
Naša gimnazija, že tiad 100 let stari zavod, je vzgojila nebroj Jnož, ki so zavzemali in zavzemajo važna mesta v naši ilomovini. A spričo njenega humanističnega značajá so izhajali iz nje večidel duhovniki, uradniki, zdravniki, profesorji. Le malo je takih, ki so se po dovršeni gimnaziji mogli posvetiti kakemu praktičnemu poklicu, tehničnemu ali trgovskemu.
Posihmai naj bi naša gimnazija pri-pravljalala tuili na take poklice. Ne mislimo, da naj bi postala strokovna gola, temveč njen učni ustroj naj postane tak, da bo imela mladina — moška in Ženska — priliko, se na rqej pripravljati za vsakršen poklic, za katerega se hoče ])ozneje po svoji nadarjenosti in svojem zanimanju
odloČiti. Tn prav realna gimnazija nudi v tem oziru največ možnosti.
Da se naše občinstvo o tem vprašanju informira in zavzame svoje stališče, sklicujem na nedeljo, dne 23. februarja 1919, ob K), uri dopohulne v mestni dvorani javen sestanek. Kot poročevalec bo gimn, ravnatelj Wester razložil in razjasnil smeri potrebne reforme in jih utemeljil. Zborovaici pa bodo imeli priliko, povedati svoje mnenje in svoje želje.
K temu sestanku vljudno vabim vse prizadete ki'oge: meščanstvo, duhovščino in nradništvo, učiteijstvo in stariŠe. Zadeva je važna iti nujna. — Novo Šolsko leto 1919/20 naj bi se pričelo že po preosno-vanem učnem načrtu. Samo pobudo je treba dati navzdol in navzgori
Novo mesto, dne 18, febrnaija 1919.
Rostli an n, mestni župan.
Prof, Davorin Miijceii:
Ddlomhi iz govora na javnem IjudstiEim shodu v PrElSni pri Mm mestu dne 19. prosinco 1919.
III.
Poglavje o dveh vladarskih hišah, —
Cenjeni zborovaici ! Neki naš častnik se je menil s preprostifu možakom tam nekje iz krajev onstran Krke o koncu svetovne vojne. In mož Podgoi'ec mu je rekel zamišljeno: „Iludoje, budo! V prejšnjih vojnah smo bili tudi večkrat premagani, v tej pa smo zapravili še cesarja." In nioŽiček-starček je hil pri teh besedah nekam otožen, Premišljtijmo malo o vzrokih te preproste, pa poštene otožnosti, o njeni stvarni utemeljenosti in upravičenosti in lahko nam bo najti za njo zdravilo, ki jo bo temeljito ozdravilo in za vselej izgnalo tudi iz naj-naivnejše slovenske duše.
Res je; bivšega avstrijskega cesarja je odnesla burja svetovne vojne iz naših jugoslovanskih pokrajin. Iz vsega, kar sedaj vemo in smemo in moramo glasno oznanjati celemu narodu v zadnji gorski vasici, pa izhaja o tej stvari ena sama neoporečna resnica, ki se glasi: Prav je, stokrat piav, da se je žezlo habsburške vladarske hiŠe za večne čase zdrobilo v prah in da je naš celokupni jugoslovanski narod i'ešen te tisočletne tiiôre, ki ga je dušila, da že ni mogel več dihati!
Možje! Resnica o Habsburžanih vam je bila doslej [lotvoijena in zakrita z raznobarvnimi debelimi cunjami ostu<lnega, nič-vreilnega lažipat rijotizma, to je avstrijskega domoljubja, te najsmi'dljivejše rastlirte na ogromni njivi nečednosti in zločinov bivše avstrijske vladarske hiše.
Le poglejmo, kako so nas odevali v te cunje od pi'vib naših mladostnih let, pa
Leta 1805. dne 25. oktobra jc umrl p. Kasiul Weibl, propovednik, profesor bogoslovja in na gimnaziji preiekt, bil je gvardijan v Novem mestu in dvakrat provincijal. Bil je pobožen, nevtrudljiv delavec v Gospodovem vinogradu, učen in spreten, Bogu in ljudem drag; v redu je živel 49 let, star 64 let in 6 mescev.
To leto je imel samostan 453 g!d. in 56 kr. dolga pri duhovnem očetu. (Discre-toriiiin 8. jan. 1805.)
L, 1806. je bila velika draginja; mernik pšenice jc stal 6 gid.
To leto je razsajala v mestu mrzlica; ta mrzlica se je prijela ludi p, Avguština Herrnfortb-a, gvardijana, ko je tem bolnikom delil sv. zakramente umirajočih; bil je profesor 5. in 6. šole, učitelj bogoslovja, nemški propovednik, pridno je spovedoval. Umri je dne 5. marca kot žrtva ljubezni do bolnikov, v redu je bil 38 let, star 54 let in 7 mescev.
Dne 4, avgusta istega leta je utnr! br. Gervazij Krammer, krojač, mnogo let vratar, krotak, pobožen in jako vzgleden redovnik, star 80 let in 5 mescev, v redu je živel 61 let.
Leta 1807, Je bilo sezidano strelišče; iz strelskega društva je nastala mesčanska garda. (Vrbovec str, 48.)
Od leia 1806, do 1809. je bil gvardijan p. Rcgalat Mašič. V tem času je nastala „Črna vojska".
Na koncu leta 1808. jc imel samostan dolga pri duhovnem očetu Mohorčiču 771 gld.
Francozi so priŠH v Novo mesto dne 6. avgusta 1809. Napoleon 1, je naložil Kranjski blizu 18 milijonov frankov (kron) kot davek in za druge potrebne reči.
Nadvojvoda Ivan je dne 8. junija 1808. poklical vse moške, ki so mogli nositi orožje, pa do sedaj še niso bili uvrščeni v avstrijsko vojsko k deželni brambi (Landwelir), kjer naj bi služili od svojega 18. do 45. leta, Novo-meSčani so tudi sklicali jeden bataljon, voditelj jim je bil Langer, graščak v Poganicili, ki je zaradi tega po njegovi smrti (1811.) njegov sin Fr. Henrik plemstvo (s pridevkom Podgoro) prejel.
Takrat je nastala tudi „črna vojska" po tirolskem zgledu. V Novem mestu je bilo 169 mož črne vojske od 16, do fjO, leta. Vsak si je moral preskrbeti: 6 do 7 Čevljev dolge in po 3 palce debele preide, ostre vile, ravne kosé, motike, puške itd. Vsak se je moral preskrbeli s tistim orožjein, do katerega je imel največ zaupanja, Mestni očetje so izvolili za poveljnika pl. Fichtenau-a, njemu v pomoč pa nadčastnika v meščanski gardi Franceta- Lužarja, Ta oddelek „črne
do sive starosti našega dobrega, poštenega Podgorca. Kot oti'oci v vaški ljudski šoli smo brali in peli o dobrem cesaiju, ki „na Dunaju živi" in misli noč in dan na nas, kako bi nas osrečil telesno in dnáeyno. Najboljši rodbinski oČe se ne more primerjati s tem „očetom vseh narodov". Naše slovenske knjige in naŠi časniki so biti v znatnem Številu polni najlepših lastnosti in vi'lin vseh Članov te cesai'ske rodbine bi'ez izjeme, zlasti pa njihovega vsakikratnega poglavarja. Ne vem, kako ste mislili o teh stvareh; je-li so l'es ti ljudje sami bogovi ali vsaj sami angeli na zemlji ali pa ljudje kakor drugi in še veliko, veliko slabější, o tem govoriti pa je bilo strogo prepovedano po zakonu o razžaljenj« veličanstva iji članov cesarske bise. Koliko naših ljudi je bilo medvojno zaradi par besedi o bivšem „dobrem" cesarju Francu Jožef« L pognanih v nasilno smrt, to sami dobro veste; druge so zaradi tega „zločina" obsojali v večletno ječo. Tako se je gojila in ntrjala v ljudstvu \jubezen do cesarja in njegove hiše z lažjo in nasilnostjo. Mnogo slovenskih pismoukov si je mazalo prste, jezike in značaje s slavospevi na Habsburžane. Sedaj pa je prišla tudi tu resnica na dan in ta je za to rodbino naravnost uničujoča, uničujoča pa tudi za one naše rojake, ki so bili iz katerihkoli nagibov v službi te nečiste in liečedne propagande. Najmilejša kazen za nje je, če vsi čimprej izginejo v pozabnost. (jorje novi naši državi. Če bi se vrinili taki nečistniki iz naše žalostne preteklosti celo na vodilna mesta v njeni upravi!
Še sramotnejša je bila naloga onih nioraltiih izgubljencev iz naših vrst, ki so svoje rojake zaradi takozvanih „tiepatri-jotičnih" besed ali dejanj ali celo samo mišljenj ovajali domačim in tujitn rabljem v vojaških in civilnih suknjah. O iqih veljajo besede srbskega narodnega pesnika izdajalcu domovine: „Ne imao groba ni grobnice!" Takim propalicam naša sveta jugoslovanska gruda ne l»o dala tihe jame večnega počitka.
Raznotero«
Kako znajo spraviti ženske pod klobuk. Pri nekem jdeuienu v Mali Aziji je ta ženitbeni značaj: Vsa dekleta enake staiosti pridejo na nek določen kraj. Nato se 1'azilelijo. Če jih je trideset, gre petnajst lepih na eno stran, petnajst grdih pa na drugo stran. Zdaj pozovejo mladeniče, ki se hočejo ženiti, da kupijo najlepšo. Kdor da več, ta dobi najlepšo. Tako gre vrata od prve do zadnje, dokler niso vse za-snubljene. Za manj lepe pa se darujejo predmeti, denar, lisp, konji, obleko , . . kdor dobi eno izmed gi'dih, dobi te darove, a zdaj ne vodijo družbe mladeničev, ampak sodnik. Bolj ko je deklica grda,
vojske" ni prišel nikjer v ogenj s Francozi. (Vrbovec .str. 165.)
Dne 16. oktobra 1. 1809, je bil kmečki upor proti Francozom ; v Novo mesto je prišlo do 400 mož iz Žužemperka, Soteske in Trebnjega in so udarili na Francoze po zgledu junaških Tiroicev, Pri tej rabuki je poginilo kakiii 40 kmetov, katere so Francozi v Krko pometali. V Bršljinu so streljali na generala Zucclii; ves razljučen je dal general vasi Bršljiu in Prcčino opleniti in do tal požgati; Šmilielu je prizanese!. Meščan ni nobeden umrl.
Samostanski kronist popisuje vse to : „Ausgekischt aus den Annaleu Werd* die bi u íge til neb te Zeit, Da Berschliii die Brandesstraiileu liis zur Felix' Stadt (Rudolfswert) gestreut."
(Chrou. 111. 578 pri Program str, 25.)
Ljubljanski škof Kavčič je sam prišel mirit Dolenjce, kakor je že prej po svoji duhovščini svetoval kmetom, naj se ne upirajo francoskim oblastem. Novo mesto je ostalo mirno. (Vrhovec str. 177.)
Dne 21, marca 1809, je umrl p, Uldarik Comiiii, star 74 let, v redu je živel 55 let in pol.
V dunajskem miru je moral cesar France 1. odstopiti Primorsko, Istro in Kranjsko Napoleonu, Guverner Marmont (Marmón)
je naredil iz teh dežel Ilirijo; irančiškanorn ni vzel nobenega samostana, Naznatiil je celo provincijalu p. Antonu Jevnikarju, da naj združi vse samostane v Iliriji y eno redovno provincijo. To se je zgodilo na kapiteljnu v Ljubljani dne 8. avgusta 1810, Samostani na levem bregu Save so odpadli ; uazareški in brežiški samostati sta spadala k Štajerski provinciji, klatiješki pa je ostal sam za-se, (Stand der kroatisch - krainer.
Fraiiciskaner-Ordprov. S. 10,)
Z odredbo 17, dec, 1810. je prenehal kapitelj; tridnevno češčenje presv. Rešiijega Telesa na.pustno nedeljo, pondeljek in torek so prenesli v frančiškansko cerkev in je ostalo do sedaj. (Progranim S, 26.)
Dne 2. junija 1810. je bila opravljena zadnja sveta maša v cerkvi „sv. Antona v gozdu" ali sv. Florjana. Cerkev so zaprli in spremenili v vojaško skladišče, (Vrhovec 31.) Tega leta so opustili staro pokopališče na kapiteljskem hribu in novo naredili na kapucinskem vrtu, kjer je še do zdaj. Samostanski zgodovinar pravi: „Prej so tu oznanjevali pokoro lia tem kraju pobožni redovniki (kapucini), sedaj pa opominjajo k pokori živeče mrtvi iz grobov: z resničnimi besedami: Kar ste vi, smo bili mi; kar smo nii, boste vi," (Chron. 111. 580 v programu str. 25,)
veÈ {Mnindi sodnik, dokler sc snubec ne najde. Naj<;iša ilubi največji dar, ki je bil dan za najlepio deklico. Na ta imčiii se izntiliijo vseli.
Amerika uradno priznala Jugoslavijo.
lîelgrad. 14. februarja (Ljublj. k»!', nrad}. Poslanik Ve,siiii; lii'xojavljii iz Pariza, da so Zedinjfiie dižave Heveirie Aitieiike uradno piiznale kraljestvo Sibov, Hrvatov in Slovencev. — Dolgo časa naSa kraljevina SHS ni bila priznana od velikih svetovnih drŽav. Svetovni brzojav pa je javil vest, ki mora vzi'adostiti vsakega navdušenega Jugoslovana. Zedinjene države ameriške so napravile naši praviini stvari veliko uslugo s tetii, da so izrecno in pred vsem svetom priznale kraljevino Srbov, Hrvatov i» Slovencev. Obenem s-Srbi aino sedaj tndi Slovenci in Hrvati priznani kot državni narod.
Dobro gaje opeharila. Stanovanj ni! Ljndje so prisiljeni se poslnževati raznovrstnih zvijač, da bi prišli do stanovanja. Tako je tudi prišla k nekenm hišnemu gosjjodarjn žena in ga prosila, naj ji da stanovanje v najein. „Ali imate deco ?•' je vprašal gospodar, „Imam tri . , je odvrnila, „nahajajo se na pokopališču," Dal ji je stanovařije za celo leto, podpisala sta pogodbo. Ko je bilo to končano, je dejala žena: „Zdaj grem po deco." — „Kako, vašo deco? Meni se zdi, da ste 1'ekli, da so na pokopališču V" — „Da," — je dejala žena. „Poslala sem jih, da se malo izprehodijo."
Priznanje vere v državi SHS. Kakor poročajo listi, bodo priznane vse tri vere, katoliška, pravoslavna in mohamedanska za ilržavne vere v Jugoslaviji. V ministrstvu za verstvo, ki bo odslej ločeno od ministrstva za iik in bogočastje, se bodo ustanovili trije odseki, ki bodo v svojem delokrogu popolnoma samo.stojni. V katoliškem odseku bo načeloval dr. Novak. — Katoliško dušno pa.stirstvo v Srbiji bo poverjeno bosanskim franfSiškanom,
Cesarja Karola obtožuje trgovska banka v Budimpešti radi 1 milijona kron, ki jih je baje podpisal za VllI, vojno posojilo. Karol se pa brani izplačati to svoto; seveda drugi člani družine tudi nočejo plačati. — Gotovo bi mn bilo všeČ, če bi mu prišli Jugoslovani na pomoć,
DomaČe in tuje novice.
Nameščer\je. Vojni kuiat Č. gospod Ljudevit Sti-auss je nastavljen za kaplana v Šmarju pod Ljnb^jano. — Vojni kurat g, gosp. Janko ï^obé pa je nastavljen za kapiana v Toplicah na Dolenjskem.
Imenovan je strokovnim učiteljem za vinarstvo, sadjarstvo iti vrtnarstvo na kmetijski šoli na Grmu v X. činovnem razredu g. Fian Kafol, rodoui Goričan. 6. Kafol je znan Novomeščanom iz časa vojne, ko je tukaj služboval pii cenzuri. Novemu strokovnjaku Želitiio na t(ij hvaležni stroki obilo uspehov v prid Jugoslaviji.
Pojasnilo in odgovor. Ker smo večkrat povprašani, katere moči imamo sedaj na kitietijski šoli na Grmu, radevolje odgovarjamo sledeče; Mesto ravnatelja je še_ nezasedeno, ker je sedanji ravnatelj g. V. Rohrman odpoklican za nadzornika kmetijskih šol in gospodai'stev na Slovenskem in uraduje v Ljubljani. G. Ing. Albert Vederrijak, strokovnjak v poljedelstvu, travništvu in pašništvu. G. Fi'an Mala-sek, strokovnjak v živinoreji in mlekarstvu. G. Leoii Goimajer, pi'ov. strokovtii učitelj suplira v sadjarstvu, jioljeilelstvu in živinoreji. Gosp. Fiaii Kafol, prov. strokovni učitelj za sadjarstvo, vi tnarstvo in vinarstvo. — Pisarniško osobje: Gosp. Anton Lapajne, pisarniški upravitelj, vodil za Časa vojne vse Šolsko gospodaistvo, vodi šolsko knjigovodstvo, poučuj« tdementarne pi'edmete in čeiielarstvo. Gospodjtiim Mici
Niefei'gal, pisarniška oficijantinja, izvršuje vse pisarniške posle. — Oitienimo še pomožno osobje: Gospod Alojzij Tîratina, upravnik; g. Jože Mrvar, sadjar, kletar in trtničar; gosp. Kr. ValentinČiČ, šoiski vrtnar; gosp. Fr, Rožet, itilekai-; ga. Ana liarlelj, hišnica. — Nadalje je na šoli uslužbcnili; knharit;;!, šokka dekla iti dekla za oskrbo svinj ter več hlapcev in delavcev.
2 novomeške gimnazije. Sklep prvega tečaja šolskega leta 191B/19 je bil v soboto, dne 15. t. m. Po maši v frančiškanski cerkvi so se učencem in učenkam razdelili T šoli polletni izkazi. Koncem tečaja so bili na zavodu 203 učenci in 24 hospitantk. Z ugodnim uspehom je izdelalo 150 učencev in 19 učenk, torej nad 74 odstotkov.
V izobraževalnem društvu v ňt. Petru se je predavalo minulo nede(jo o nepo-tiebnih pravdah. Poučnega sestanka se je udeležilo obilo občinstva. Istočasno se je izvršil tudi občni zbor imenovanega društva.
Zanimancem! Gospodu županu Jos. Zurcn v Kandiji je pisal g. dr. Jelenec sledečo dopisnico, ki bo gotovo zanimala znance in prijatelje g. dr. Jelenca: „Pošiljatelj; Dj'. Celestin Jelenec, -lugoslovanski pehotni polk št. 17., Riva - Italija, 9. nov. 1918. Velecenjeni gospod župan! Cel naš polk, 44 oficirjev, 2137 mož, 70 voz in 150 konj se nahaja sedaj v prijetnem letovišču Rivi ob Gařdskem jezeru. Nemške olicii je smo odstranili, nemško moštvo oddali. Vladamo se sami, polkovni poveljnik jo slovenski nadpoiočnik Vavhnik. Disciplina pri polku je vzorna, zdravstveno stanje ugodno, pi'eskrba od italijanske vlade prav dobra. Regiment smo popolnoma poslovenili. Kakor hitro bodo železniške razmere dopuščale, pridemo domov. Vsakemu, ki ima koga svojih pri polku, povejte, da naj bo biez skrbi, da se nam dobro godi. Lepo pozdravlja dr. Jelenec."
Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe je imela 12. februarja t, 1, v čital-niških prostoriii svoj redni občni zbor, na katei'em se je izvolil sledeči odbor; gospa Jakobina dr. Žilková, predsednica; goMpa Olga Skalický, podpredsednica; gdČ, Ada Turkova, tajnica; gdč. Slava Skaletova, namestnica; gospa Angela dr. àerkova, bla-gajničarka; gdč. Žefa Mikoličeva, namestnica. Odbornice: gdč. Marija (Harici, gospa Regiiui dr. Vašičeva, ga. Neda Andrijaničeva, gospa Mai'ij«, Jelovsky.
Umrl je 15. svečana v Novem mestu g. Avgust Luser, v 71, letu starosti, previden s sv. zakramenti. Pred leti je bil zadet od kapi ter je bil ves čas v sobi, dokler ga ni rešila smrt iz prežalostnega položaja. Pokojni je iz stare in ugledne novomeške J'odovine Luser, kaiero raviio-kar omenja zgodovina fraiičiškanskega samostana Že v letu 1792. Njegov oče je bil usnjar in je imel svojo usnjarijo tam, kjer je pozneje Httčevar sezidal tovaino. G, Avgust Lusei' je bil soustanovitelj tiovomeškega gasilnega društva, kateremu je načeloval, dokler so mu dopuščale moči. Odkar je obsiojal v Novem mestu urad za sodornei'stvo, mu je bil- rajni do svoje bolezni voditelj. Sveti mu večna luč! Zaostalim naše sožalje.
Umrla je v Novem mestu 11. svečana Maiija Didak, samska občinska uboga, stara 82 let. Naj počiva v miru!
Poštna vest. Od 17. februarja 1919 naprej sprejema Nemška Avstrijska poštna uprava v pisemskem prometu samo navadna pisma ill vzorce, navadne in pri-poi'očene dopisnice, poštne nakaznice pa samo do zneska loO K. Z 20. februarjem se prekine poštno-iiakaznični promet z Netiiško Avstrijo popolnoma. Izplačajo se nakaznice samo, če so bile v Nemški Avstriji do vštevši 19. t. m. (,am vplačane. Pozneje tam vplačane se vrnejo odpo-šiljatelju.
Kino „Jugoslavija^ V prihodnjih dneh iiria se uprizoriti v Kino „-Jugoslaviji" „Kauti, Cirkus Woli'sohii", oziroitia leteči
Holandec, v umetnosti najbolj dovršeni dosedaj izišli programi, — Ker je pa najemnina vsacega posameznega teh programov izvaiu'edno íisoka, zvišale se bodo vstopnine za lOO^/o- Vse one, ki se mislijo udeležili teh predstav, se v^udno prosi, naj se blagovolijo takoj zglasiti pri kino-blagajni, ker se bodo te predstave vršile le v slučaju zadostne udeležbe.
Veleposestva pod državnim nadzorstvom. Deželna vlada v Ljubljani je izdala naredbo, da pridejo vsa veleposestva nad 300 ha pod državno nadzorstvo, s Čemer je onemogočena vsaka prodaja in obremenitev takih veleposestev. V bodoče ne bodo mogli nemški magnati poljubno razprodajati in obremenjevati svojih veleposestev.
Velevažno! Ker se izvoz debelih in pitanih prešičev vedno bolj množi in kakor se sliši, večinoma v Nemško Avstrijo, so cene prešiČem in špehu neznosno poskočile. Ali ne mislijo merodajne oblasti proti tem krivicam ničesar storiti in sicer takoj, ne se - le po uzoru stare Avstrijske jlade takrat, ko bo že prepozno?! — Će bo šlo to tako dalje naprej, bo veliko večja sila za mast in špeh, kakor je bila med vojsko. Prazno slamo mlatiti na različnih shodih, nam ne bo prineslo nič v pisker! — Ravnokar prinašajo dnevniki, da je jninistrski svet v Belgradu izdal odredbo, ki strogo prepoveduje vsak izvoz živine iz Jugoslavije in sploh vse vrste ljudske in živalske hrane itd. — Smo toraj radovedni, kako se bo ta ministrski ukaz upošteval in prakticiral sploh in posebno še pri navijalcih cen, katerih imamo sedaj več, kakor v vojnem Času.
Uradno pojasnilo. Ker se v zadnjem času vedno češče v raznih časopisih i)o-navljajo napadi na vnovčevalnico za živino in mast v Ljub^ani, češ, da je špekula-cijsko podjetje, ki išče le svoj dobiček, da pritiska na cene živine, oziroma, da ne dobavlja dovolj živine, pojasnuje prehranjevalni urad v Ljubljani, da je „Vnov-Čevalnica za živino in mast" z dnem 4. novembra 1918 postala državni zavod, ki deluje po navodilih in ukaziii prehranjevalnega urada. „Vnovčevalnica za živino in mast" ne odločuje sama niti glede cene živine, niti glede odbitkov pri pre-nakrm\jenju živine, kakor tu.ii ne določa cene mesa in mesnih izdelkov. Vse to je zadeva prehranjevalnega urada, ki določuje tudi kontingent, to je število živine, ki se ima dobaviti za civilni konzutii. Će se za kak kraj ne dobavi pravočasno dovolj živine za civilni konzum, ni kiiva Vnovčevalnica, temveč so temu krive splošne težavne razmere. Neumestno je tudi, da se napada uradništvo „Vnovče-valnice za živino in mast", zlasti ravnatelj g. Legvart, po časopisih. Vodja in uradništvo Vnovčevalnice za živino in ma,st" deluje samo po ukazih vlaile, oziroma prehranjevalnega ui'ada in pod njega nadzorstvom. Prehranjevalni urad, kakor tudi okrajtia glavarstva bodo eventuelne pritožbe, ki se tičejo nepravilnega in pristranskega postopanja posameznih zaupnikov hitro in točno pi'eiskala ter odpi'avila nedostatke, ako se dožene, da ao pritožbe upravičene. Take pritožbe naj se sporoČe pristojnemu glavarstvu ali pa naravnost prehranjevalneuHi uradu.
Modro galico za škropljenje trt za bodočo pomlad nujno priporoča Slovenska kmetijska družba prav hitro naročiti z ozirom na tozadevne družbene objave v Lin 2, številki letošnjega „Kmetovalca". Po zanesljivih pojasnilih od sti'ani mero-dajnih Činite^jev, katerim so prometne razmere na železnicah dobro znane, se je prav zelo bati, da bo bržkone železniški promet silno omejen, če ne popolnoma ukinjen, kajti lokomotive so v tako slabem stanju, da bodo odpovedale; tudi ni dovolj maže za stroje in vozove, premoga pri-ntanjkuje od dne do dne več in rudokoj»i kakor železnice se imajo boriti s silnim
pomanjkanjem delavcev.. Na izvj'šitev sedanjih naročil se mora Čakati 3 do 4 tedne,, ter bo ta doba vedno daljša in končno se utegne pripetiti, da železnica sploii ne bo sprejela prevažanja modre galice, saj so v Nemški Avstriji, odkoder pride modra galica, že sedaj tovorni pi'omet omejili na najnujnejše potiebščine, med katere pa modre galice ne štejejo, V slovenskem ozemlju potrebujejo vinogradniki kakih 75 vagonov modre galice, a danes ja družba sprejela naročila šele samo na 10 vagonov. V takih razmerah odklanja Slovenska kmetijska družba napram vinogradnikom vsako odgovornost
Cerkvena tatvina. Dne 6. svečana t. 1. je neznana ženska ukradla v župni cerkvi v Prečni skoro hov prt z oltarja, Ćipke (špice) je odrezala od prta, ki ga je potem prodala na Cegelntci. Če je morda prodala kje tudi čipke, se prosi, da bi jih kupec pioti odškodnini poslal župnému uradn.
Zopet tatvina. Dne 8. svečana so pokladli cigani v Smolenji vasi Antonu Pečetu in Frančiški Lenart veliko slanine in špiba. Dne 10. svečana so šli novomeški orožniki in nekateri vaščani in so cel dan pridno iskali tatove. Dobili so enega cigana in zraven nekaj slanine in Špeha. Bodi izrečena pridnim oiožnikom in vsem, ki so se trudili, da se je prišlo zlikovcem na sled, prisrčtia zahvala.
Cene živini. Deželna vlada je v svoji seji dne 12. svečana t. 1, sklenila, da se zvišajo na slovenskem ozemlju prevzemne cene vseh vrst živine za 1 K 50 v pri kilogiamu Žive teže. Ta povišek se bode ikplačeval od 16. t. m. samo tistim posestnikom živine, ki oddajo živino prostovoljtio, bodisi na poziv zaupnika ali biez poziva. Opozarja se pa izrecno, da ostanejo cene za nadrobno prodajo mesa neizpremenjene» kakor do sedaj, ker plača omenjeni povišek drŽava.
Zgubila se je zelena pelerina od Trške gore do Ždiiije vasi. Oseba, ki jo je našla, je znana, toraj se opominja, da jo odda proti pi'imerni nagradi pri Jožetu Dulai'ju, Novo mesto, na kolodvoru.
Zbranih spisov za mladino, Engelbert Gangl, četrti zvezek, pripovedni spisi, je izšel v založbi „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Knjižica vsebuje izredno mične pripovedke in je lepo opremljena s slikami, kar ravno mladini piav ugaja. Okusno vezan zvezek velja 4 K 50 vin. z običajno draginjsko doklado brez poštnine in se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah.
„Der Mord von Sarajevo"» dr. J. A.
Žibertova knjiga, tretja pomnožena izdaja, je izšla ravnokar v Ljubljani in velja 3 K, Zraven je dobiti snopič: J. Dolenčevi dostavki, v slovenskem jeziku, za ceno 1 K. Obe knjigi se dobita v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Knjižica je vele-zanimiva in ima naiuen odkriti, da Srbija ni kriva umora v Sarajevu in ne svetovne vojne. Dr. Žibertova odkritja kažejo v vsej gnjilobi avstrijske oficijelne kroge, ki so slepili našo javnost z najrazličnejšimi lažmi. Monarhija je bila zrela za razpad.
„Mladost", glasilo slovenskih Orlov je izšel 1. in 2. zvezek. „Mladost" prinaša poleg načelnih tudi praktične članke. Nov poslovnik, nov vežbalnik napovedujeta novo razvojnu dobo Orlovske organizacije. Vse, kar potrebuje Orel, da se mu ne bo treba sramovati ne znotraj, ne zunaj, se pi'ipravlja. Načrti za prekrasen kroj, glasbena navodila, potrebščine za odseke in pododseke so piipravljeni in se Še pripravljajo. Pii vsem tem se zmeraj misli na Orlovski namen, na plemenitost duha, ki naj se razvije v posamezniku in v narodu. Duša vsemu je pa Orlovsko glasilo „Mladost". Letna tiaroČnina je samo 10 kron. Naročajte in razšiijajte jo!
Kmetijska demokratična stranka sc
je osnovala dne 8. deceml^ia 1918 na Gor. Polju, žnpnije Soteska. Pristop imajo kmetovalci nioškc-ga in Ženskega spola in sploii vsi, katerim ugaja geslo te stranke, ki se glasi: Pravica vsem, pravica povsoii.
Napad in rop pri belem dnevu, ki se je izvrĚil přetečeno nedeljo IG. 1'ebruarja iiied 3. in 4. nro popoldan na Loćenski cesti, tikoina novega novomeškega pokopališča, 1 km oddalje oil Novega mesta. V navedenem Času je šla proti svojenwi doiim Pepca Vidmai', služkinja Haselnova iz Kronovega; bila je na obisku pi'i neki bolnici v ženski Elizabetni bolnišnici. Ko dospe na omenjeni ki'aj, jo napadeta dva vojaka Ï! vso silo in jo vlečeta poleg ceste na osamljeno gospodai'sko poslopje. Prizadjala sta ji z nožem itrecejšnje rane na obeh rokab in na stegnu ene noge. Nastavila sta ji revolver na prsi in jo s tako silo primorala, da se je udala. Oropala sta ji 30 kron denarja, zapustivši popolnoma onemoglo od prestanega strahu, bolečin od ran in udarcev po glavi ter zbežala preko hriba v smeri na BrŠljin. Zadeva je bila takoj ovadena orožništvii. Če bi se takoj ža sledom šlo za njima, bil je sneg jnžen, bi se ju brez težave takoj Še isti dan dobilo in izročilo roki pravice. Ona dva pohotna roparja sta napadeni i'ekla v slovenskem jeziku, a ne v tukajšnem narečju; da smo sedaj v Jugoslaviji in je prosto vse delati, kar kdo hoče. Na ta način ne bode človek več varen, če gre tia sprehod, kaj še-le na daljšo pot; nevarnost preti potem takim 0(1 onih, ki so oboroženi in uniformirani, kajti domišljije teh so že res neznosne. Napadena služkinja je skozinskoz poštena in marljiva; dokaz je to, da služi gosp. Haselna, oziroma iqeg(>vo soprogo okolu 10 let, je prijetne zunanjosti in krepke, močne postave.
Mesto k poroki v zapor. 11. svečana t. 1. je obiskal zaljubljen paiček Ivan Knaielc in Lcopoldina Eržen svoje sorodnike, di'užino lin. nadrevidenta g. Antona Auniana v Ďrnomíju, da se dostojno poslovita pred vstopom v težki zakonski jarem. Najbrže je manjkalo zaročencema za poročni dan še najbolj potrebnega blagoslova — v drobižu, ker je nevesta na prav premeten' način izmaknila svojim sorodnikom 360 srebrnih kronic in 2 zlata po 20 kron. — Tedaj sta se zadovoljnim srcem poslovila, • saj sta imela za prvo silo dovolj novcev za malo gostijo. Toda sreča jima ni bila trajna, kajti že v Novem mestu so ju vtaknili v zapor, kjer sta imela neljubo Ženitovanjsko iijpraše-vanje in sta dobila tudi nekaj pokore za svoje nelepo dejanje.
Za nadrobno prodajo prašičjega mesa s slanino, to je mesa od takozvanih pršutarjev, ki se od njega ne odbere špeh, se je zvišala maksiiiialna cena na K za kilogram. Občinstvo se opozarja, da velja ta zvišana cena le za meso omenjene vrste, ne pa tudi za diugo sveže prašičje meso. Mesarje, ki bi prodajali vse sveže prašičje meso povprek po tej ceni, naj se nemudoma najiuani pristojnemu političnemu okrajtiemu oblastvu.
PrispegajtE za shlod 5. L. i!
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. .f. šaáoij.
VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesecih.
L. 1910. Prvi dve tj'etjini januarja sta bili izredno lepi in ugodni. Na novo leto je palo sicer malo snega in tako tudi 13., ki je pa že drugi dan skoraj skopnel, a drugo dni pa smo imeii večinoma pi'av lepo, suho vreme in loplij solnčne dni, kakor v spomladi. 19. pa je hudo vlekel jug.
Zjutraj ob 8. smo imeli 11 topline. Hudi veter tega dne je naredil prav veliko škode po strehah, zlasti slamnatih, katere je močno razki ii. Tudi po drugih krajih je napravil silno škodo, kakor so poročali časopisi, ko je cel(i kozolce podiral. 21. pa je začelo deževati in potem snežiti in je snežilo pi'av hudo vso noč, kakoi' tudi 22. Ta dan je bil sneg že zjutraj pol metra debel. Ker je bil padel na mokro, nai'edil je silno škodo na ilrevju, katero je močno polomil, zlasti sadno po vrtih. Na župneui vrtu je polomil ali izkrčil kakih 10 sliv. Vsled velikega snega ni bilo ta dan k naiii poštnega sela iz Umornija, v šolo v Adlešičib pa je bilo pi'išlo samo 10 otrok. Ta dan se je začela sele zima. 24. zjutraj pa smo imeli že lic zime. Toda^ že drugi dan, 25. je potegnil jug in potim je deževalo, 26. in 27. pa hudo snežilo. 28. pa je ImI zopet lep in topel dan in 29. smo imeli 3 0 zime. 30. je ves dan deževalo in 31. hudo snežilo.
Februai'ja smo imeli do 1 7. pi'av mokro in neugodno vreme. V prvi tretjini meseca jc skoraj vedno deževalo, v drugi pa večinoma snežilo. Od 17. dalje pa je bilo do konca meseca lepo vj'eme, kei' je držal jug. Imeli smo lepe, solnčne spomladne dni.
Marec je bil po večini prav lep in suh. Prve tri dni je nekoliko deževalo, potem pa smo imeli do 20. krasne, tople, spomladanske dni. 20. in 21. pa je hudo deževalo. 24. tia veliki četrtek smo imeii silno burjo, ki je napravila prav veliko škoile po strehah, in je držala potem z malimi izjemami celih 8 dni. ,^0. po noiíi okrog polu 1. ure pa je< padala cehi toča, toda le pi av kratek čas, vendar je je bilo viditi potem po senčnih krajih še celi dopoldan. 31. je brila ves dan silna burja in je snežilo, kakor v najhujši zimi. Tako gi'dega dne nismo imeli 'Vso zimo. Ker je bila pa skoraj vsa zima tako lepa in posebno mai'ec tako topel, cvetele so že po nekodi breskve, belice (slive), jabolka in hruške pa so imele že močno napeto popje. Tudi giinovje je nekatero že zelenelo.
Aprila dne 8. popoludne okrog polu 3. ui'e padala je nekoliko toča med nalivom in sicer po Mali Plešivict in Dúhravah proti Vinici. 12. zjutraj smo imeii pa samo 1 C topline. Bilo je prav mrzlo, ker je vlfikla več dni prej buija. Ker smo imeli pa potem od 14. do 16. izredno gorke, solnčne dni, je bilo v sredi api'ila drevje večinoma že vse zeleno, sadno drevje pa v najlepšem cvetju.
Razvedrilo.
pri obisku. Domišljava gosj)a gostu; „Gospod, zakaj pa vendar jeste* tako malo?" — Gost: „Ob, dražestna gospa, če vas gledam, izgubim ves apetit!"
Slavlje. Žena:' „Dragi možiček, letos že obhajava 301etiiico najne poroke!" — Mož; „Draga ženka, ti misliš gotovo na 30 letnico tvojega slavnega vladanja!"
Lovčeva želja, „Pravijo, da je giški godec Orťej tako čudovito lepo sviral na svojo liro, da je vsakršna divjačina kar trumoma k njemu hitela poslušat ga. Oh, ko bi jaz mogel zdaj to storiti, ko je meso tako drago! Kako vesel bi bil jaz in moja stara!"
Dober svèt. Mladi zdravnik: „Ne tem, ali bi se tukaj nastanil kpt specijalist za Črevesne bolezni ali za srčneV" — Piijatelj: „Prvo bo bolje. Ljudje itiiajo črev veliko, sj'ce pa le eno!"
EnoliĆno. Stric: „No, Jožek, kako je?" — Jožek: „Prav enolično: doma tepen, v šoli tepen, po poti tepen !" ■
Muzikaličiia družina.. „Pii na.'^ amo V3Î muzikaliČiii : jaz sem celist, Ivan pijanist, Fiance hornist, oČe pa pesimist."
Na čakaliáču. Dijak: „Oli ti nebeška [juhezen, daj mi (,o srečo, da ne bo deževalo in pa, da me noben piofesor ne bo videl J"

Zahvala.
/a, vso sožatje iii doka/.e odkritega soCiUja jiovodotii bridke	iiiisí;,
Ijiibljciicii'ii SO])ryS'il, »Kiroma očetu, svaka iii stricu, jfospmiu
AVGUSTA LUSER-JA
iurckanio prisrCiio xllIivíiIo. Posebno se Sc Kalivaljiijeiuo uovomcškcmii f;'asiliieum dniijtv» zii spremstvo in /ii diirovaiii venco, zastopstvom •'■ufjiiiiili društev i/. Kiuidijc in I'rcOjK;, uiitialj<; prcč. kapiteljski dnliovsčiiii, ci. oo. fraiičiškiiiitim ter vsem udelcžciicetii, ki .so potiojiicfra spremili tako častno k zadnjemu počitku.
Novo mesto, 18. svtfčaiia 1018.
Žalujoči ostali.
Časniško poročilo. „Izvedenci so tega mnenja, da je otrok pred siiirtjo še živel."
V gostilni. (Mlinar pri praznem litru): „Oh, da bi voda na moj mlin tako ui'no tekla, kakor vino v moje gi'lo! Koliko bolje bi bilo za-me in za moj mlin!"
7ílhvTlíl	cenjenim udeležencem pogreba
naSe drage ujnrle izreka svojo prisrčno zahvalo rodbina
pl. Leinény.
Novo mesto, 13. oveđana 1919.
Pojasnilo.
v iJolenJskih Novicah ae je íifalo, kakor Ja sem jai spravil inario obrekovanje iia dan, kar pa ni resnica. Jaz Rffjji iiarnroi raviioLako dotiino (jovorjeiije slišal otl diujfili, kakor dnigi od tiieiio. Slišat sem (td g. h'ranca Ijnkavca in od gospe Huíar, oba i/, Drake, ki laliko
to potrdita.	Hpoštovaiijem .PožH' Piriiai'.
Franjo Neubauer:
Dovhar in sodnih pod vozom.
Hesnítna prEdpustna zgodba.
Davkar je nategnil hlače, in zavihal je mustače, a sodnik — brez dolgih brk — vzhiïdil se je, vstal je rano in pretégiiil se zaspano, dom zajiústil je in trg. Zunaj Čakal je voziček in potegnil je konjiček. „Hi," zaklical je voznik in po cesti so drčali kakor da bi se zibali. V iistib cigaretiu čik, Čelo malo od sinoči glavi sta hladila >vi oči, ' Sneg po cestah in mejáli,	^
dan pa še v meglah, temáh. ■Ko hite v temine črne, voz se nagne in pi'evrne. Predno Še sta misli zbrala, pod vozičkom sta ležala. Davkar siknil je: „hudič"; a sodnik ni tožil nič.
A konj je stal in je momljal: „Jaz nisem kiiv, pa mi je žal." Prijatelja sta zopet vstala in do postaje se peljala. Tam luči je gorel sijaj in' ko se naša uradnika
ozreta v konja in voznika, *
spoznata brž kako in kaj: Nesreča ta ííe je zgodila, ■ ker mož, ki vozil je, in pram na tri oči sta slepa bila in nista znala, kod ni kam.. —;
V kupeju stisneta se kot prijatelja in celo pot samo sta to premišljevala, kaj bi storila domovina, ko mitva bila bi ostala tako odlična dva ji sina!
Listnica uredništva:
VeC dopisov je došlo prepoztio za današnjo številko, kakor ii Metlike, .^îokronoga. Novega Lurda itd. — priohĚimo prihodnjiC.
Zahvala.	^
Prisrčna zahvala vso izka;iano ljubezen v boleini it: ob^smrti na.šefia nepozabnpga sina, brala, svaka in strica
IVAN-A ERŠTE
kakor tudi za izražena sočiistva in obilo udeležbo na njegovi zadnji poti. Istolako najarĚiiejSa zahvala dfkliški M. koiigre-gaeiji za podarjeni venec.
Novo mesto, 14 svečana li)19. #
/iiliijoci ostali.
C An If IH se dobi pri Matko Matovifu, mizarju v Novem mestu, in se vpostavl a v okvirje (okna), 01) enem se priporofa za naroČi a mizarske stroke vseh deh
Naznanilo in vabilo.
Vljudno naznanjam, da bo na pustno nedeljo 2. marca 1919 v prid revnim srbskim otrokom JUGOSLOVANSKA VIÎSELICA s srečolovom in Šaljivo poilo. — Začetek ob 3. url popoldne. Vsi Jugoslovani od blizu in daleč so prisrčno povabljeni.
Odličnim .spoštovanjem gostilničar
Franc Florijančic
v št. 1'clru pri Novem mestu.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani vljndiio iinzuaiijam, da som se niistaiiil B svojo sedlarsko obrtjo v Novem mestu na Florjaiiskrm trf^u, v hiši Seidla, kjer je 1)1! poprej sedlar Valentinčič teii bom točno, solidno iii po /.meniih cctiali i/ATĚeva! vsakovrstna v mojo stroko spadajoča dtdii in popravila. l'ri])oročiijciii se slavnemn obEinstvn in mesta in okolice v l)hvříolioti)a obilna naroČila.
Odličnim spoSlovanjeni
Janko Filec, sedlaiski mojster.
hleklričiio zvoiieo, telefone, zvonce na elekti'ièiii tok s translbruiatori in z varnostjo {Sicheriiiii,') in vsa v to. stroko spadiljotiii dela in po])i'avke i/vr^njtnn hitro iu /aiicsljivo. Zaloga električne žire. Kupujem teiel'onske predmete nove i» rabljene. — Sb priporočam ïa mnoga naroČila
1. Dolenjski upeljavec zvonil
J. Tomše, sobni elektroinštalater
Novo niCNto - Nai-odni dom Ui>.
Odda se V najem hona
tia posestvu RUPERČVRH. - PriJa^/a se prosi na oskrbništvo Ruperčvrha.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODD Vojno posojilo, italijanske lire, rumunski denar in druge vrednote
se kupi v Novem mestu v soboto in nedeljo v gostilni Franc Jakše - od 9. do 12. ure dop. in od 1. do 5. ure popoldne.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDD
Dobro ohranjeno
mošKo Kolo
se proda. - Kje, pove uprava Dol. Novic