j/WAMD {-''JuAttee-,. mmm a NO. 57 y°^jpy,n ■ InnX: /1' /vi' E R1 Hi— HO M 4 IN SPIRIT • /(Jq'q .ANGUAGC ONUY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 21, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV V Belfastu korakajo državljanska vcjna se nadaljuje, ko skušata obe strani zbrati svoje sile in pokazati svojo odločno borbeno voljo. BELFAST, S. Ir. - V soboto priredili velik pohod po mestu protestantje, v sprevodu naj bi jih korakalo kakih 50,000. Bivši notranji minister pokrajinske vlade Craig je govoril v prid mirnega sožitja katoličanov in protestantov, pa poudaril, da bo morda treba poiskati in uničiti tiste, ki mir in red motijo. To je bil brez dvoma poziv za uktivni nastop protestantovskih množic proti katoličanom in d r u g i rn zagovornikom državljanske enakopravnosti, pa tudi poziv k odporu proti britanski vladi, če bi hotela v želji, da dr-žavljansko vojno na Severnem Bskem konča, katoličanom ‘pre-Več’ popuščati. Katoličani so na protestantov-sm pohod odgovorili s svojim astnlm v nedeljo. V njem jih ^a'j bi korakalo okoli 10,000. Po-°d in zborovanje, ki sta uradno Ponrenila konec praznovanja sv. atrika, je motilo tu in tam £treljanje. Irska republikanska arrnada, ki se bori za združitev everne Irske z Irsko republiko •je po tridnevnem premirju od • do 12. marca spet vneto na delu. Bombe eksplodirajo na raznih krajih mest in naselij z vedno dovimi žrtvami. Včeraj je v Bei--astu eksplodirala bomba pred j^karno Stavnega protestantov-e§a lista in ubila 6 oseb, 146 Pa jih je ranila. dijaki so volili S s VaRšAVA, Polj. — V nedeljo m irneli na Poljskem volitve za °V Se'im (parlament). Za 460 kest se jepotegovalo okoli 625 l^^bdatov, samih članov Fron-^ judske edinosti, ki je pod a zorom Komunistične partije °biev se je udeležilo okoli Ce Vseh volivnih upravičen- stič to 0'bičaj v komuni- ll,(jC!1^b državah, kjer smatrajo raj6 e2b° pri volitvah za “moža cbveznost” in seveda tudi ^ dolžnost, I2°gniti. ^rdijo, da ;ekaJ več Vrst in kateri se ni varno je v novem Sejmu strokovnjakov vseh part-.'j* manj članov vlade in te j 1'1S^e uPrave. Volitve so bi-s0ltl2Vedene pred zakonitim ča- hiun-a Je imel novi vodnik K°-tek p.1Čne Parti.le Edward Gie-svoi 1 jeseni organiziral po hapjf Vodstvo v KP, priložnost Žave Vlti isto tudi v vodstvu dr- branip^1"6^ sbU£a ustvariti in o-stvo^1 .^0,1tae odnose z delav-kvjjo brneti, pa tudi s Cer-tetJh' te imel v zadnjih G°mul1k6S0V Prednik Vladislav 197o a> ki je moral decembra krvavi, °blasti> ko je prišlo do SW nemirov med delav-v Gdinji in Ščečinu. V remenski prerok pravi: ha nl!}0rna oblačno in toplo, Vigja °c Verjetnost dežja. Naj-temperatura okoli 65.' Novi grobovi Frank W. Ruth V Euclid General bolnici je v starati 72 let umrl Frank W. Ruth, 19330 Locherie Ave., Euclid. Bil je mož Katharine, roj. Sheldon, in pok. prve žene Mae, roj. Bomback, ki je umrla 1955, brat Mae Tillotson in Jane Keith, obe v Laguna Hills, Calif. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je bivši predsednik društva Euclid Fraternal Order od Eagles št. 2221. Pogreb bo v sredo ob 11. uri iz Zelotove pogre-one kapele na 458 E. 152 St. Opravil ga bo Rev. Richard Matchette od Immanuel Presbyterian cerkve. Pokop bo na Interment Crown Hill pokopališču. Dorothy Collisi V starosti 57 let je umrla na svojem domu Dorothy Collisi, roj. Fasimpaur, 13912 Diana Avenue. Bila je mati Deborah m Shelley Schaefer, sestra Liljan Gergel, Sophie Kelly, Christine Hendricks, Georgea in Jamesa ter pokojnih Mae Pe--rack, Johna in Edwarda. Rojena je bila v Clevelandu, zaposlena kot blagajničarka pri Fisher Fazio. Pogreb bo v četr-.ek ob 9.45 iz Želetove pogrebne napele na 458 E., 152 St. v cerkev sv. Jeroma z mašo ob 10.30, nato na pokopališče Kalvarija. Jeannie Stuchal Danes ponoči je umrla 27 let stara Jeannie Stuchal, roj. Fa-.ur, 1011 South Belvoir Blvd., „ena Franka, hči Mrs. Marie Pirnat-Fatur, sestra Edwarda. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Frank Brancel Po krajši bolezni je nenadno umrl včeraj v Euclid General oolnišnici Frank Brancel, rojen / Bezuljaku pri Begunjah na Notranjskem. Več jutri. John Sega Včeraj je umri v Barbertonu, Ohio, 84 let stari John Sega, rojen v Grahovem pri Cerknici na Notranjskem, oče Mary Pet-rich (Norton), Sophie Petrich (Barberton), Anthonyja in Leonarda (Wadsworth), brat Agnes Arko (Barberton), Fran-aa in Josepha. Dva brata in sestra živijo v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Hahn’s pogrebnega zavoda v Barbertonu v četrtek ob 9-30 v cerkev presv. Srca, nato na pokopališče. Ču En-laj dolži ZDA podaljševanja vojne Predsednik kitajske vlade je ob drugi obletnici prihoda princa Sihanuka v Peking obdolžil ZDA podaljševanja vojne v Aziji. PEKING, Kit. — Na slavnostnem sprejemu druge obletnice prihoda princa Narodoma Sihanuka, predsednika Kambodže, ki so ga odstavili z mirnim prevratom zaradi njegovega podpiranja rdečih v Južnem Vietnamu in nudenja tem oporišč na obmejnem ozemlju Kambodže, je predsednik kitajske ylade ču En-laj ponovil obljubo kitajske pomoči princu Sihanuku, pa tudi rdečim v Vietnamu in Laosu. V svojem govoru je predsednik kitajske vlade dejal, da ZDA podaljšujejo in zaostrujejo vojskovanje v jugovzhodni Aziji ter da skušajo zasesti vso Indokino. Izjavil je, da Kitajska ne bo nehala podpirati indokitajskih ljudstev,, dokler bo ta vojna trajala, pa naj se že vrše v kakršnikoli obliki. Ču je obsodil “določene velike sile, ki skušajo vzpostaviti ‘tretjo kmersko silo’.” “Mi se odločno upiramo vsem mednarodnim zarotam, katerih cilj je delitev kambožanskega ljudstva in sabotaža njihovega napora v vojni proti ameriški napadalnosti,” je dejal ču En-laj. Sihanuk, ki je bil središče svečanosti, je izjavil, da odklanja “kliko izdajalcev v Phnom Penhu”, pa je tudi proti novi ženevski konferenci. Prevažanj® šolarjev samo rasno vprašanje? SAN FRANCISCO, Kalif. — Bivši klevelandski mestni župan Carl Stokes je v nedeljo tu razlagal, da je prevažanje šolarjev “izključno rasno vprašanje”. Spomnil se je zahteve staršev u-čencev katoliških šol, naj bo njihovo prevažanje v šole in iz njih plačano iz javnih -sredstev prav tako, kot je to plačano za vse ostale javne šole. Tedaj so katoliški duhovniki obsojali' za-kenodavče, ki so bili proti temu predlogu. C. Stokes je trdil, da so sedaj ‘isti dobri katoličani na čelu boja proti prevažanju šolarjev". Po njegovem je prevažanje šolarjev stara ameriška ustanova in ji ni nihče nikdar skupinsko in načrtno nasprotoval, dokler jo niso začeli uporabljati za pre-važenje črnih šolarjev v bele šole in belih v črne za dosego šolske integracije. Stokes je pozval svoje poslušalce na University of San Francisco, naj “vprašanje belega rasizma” rešijo z “nenasilno revolucijo”. Tajci preganjajo rdeče gverilce LOM SAK, Taj. Okoli 10 tisoč tajskih vojakov je trenutno zaposlenih z zasledovanjem rdečih gverilcev v hribovitem svetu in na gorski planoti ob Glavni partijski vodnik Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je na zborovanju sindikatov v Moskvi dejal včeraj, da so dobri izgledi za uspeh obiska predsednika ZDA Ni-xona v Sovjetski zvezi v letošnjem maju. Izjavil je, da je izboljšanje odnosov med ZDA in ZSSR v korist vsega sveta, pa dodal, da ZSSR pri teh razgovorih ne bo delala sporazuma na “račun tretjih”. MO-SKVA, ZSSR. — Leonid Brežnjev, glavni tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze je govoril včeraj zastopnikom rovjetskih delavskih sindikatov, ki so se zbrali na svoj 15. kongres v Kremlju. Zborovanja se udeležuje okoli 5,000 iz vseh de lov Sovjetske zveze. Vodi ga A-leksander N. Shelepin, v katerem so nekateri hoteli videti naslednika Brežnjevu. Brežnjev je podal pregled mednarodnega položaja in sovjetske zunanje politike v obsežnem govoru, ki ga je prenašala televizija. Dejal je, da so izgledi za uspeh Nixonovega obiska v ZSSR v letošnjem maju svetli, kajti “mi se zavedamo, kako velike važnosti so sovjetsko-ame-riški odnosi za celoten mednaroden položaj, za smer dogodkov proti stalnemu miru ali povečanju napetosti”. Izjavil je, da meji z Laosom jugozahodno od 2SSR -ne bo delala sporazuma z Upor v državni ječi v Walpolu, Mass. WALPOLE, Mass. — Okoli 300 jetnikov je vdrlo iz svojih celic v tukajšnji državni ječi, ko je bil zaboden v petek zvečer eden od jetnikov, ne da bi bilo znano, kdo ga je prav za prav ranil. Pri nemirih in izgredih je bilo napravljene precej škode v knjižnici in razvedrlinici ječe. Po nekaj urah so uporne jetnike ukrotili s plinom solzivcem in jih pognali nazaj v nji-j hove celice. Vientian. Rdeče so opremili Kitajci, ki jih tudi .podpirajo. Hodniki naj bi bili tajski komunisti, gverilci pa večji del pripadniki plemena Meo, ki se v Laosu bojujejo že eno desetletje proti rdečim. Njihovo število cenijo na nad 500 mož. Vojaški nastop proti rdečim v severnem delu Tajske so začeli v januarju in sodijo, da bo do konca aprila uspešno zaključen. ZDA na “račun tretjih držav’1 Nixonovem obisku. Obe bosta skušali iz njih stisniti za sebe kar se bo le dalo. Čeprav je Brežnjev dejal, da so izgledi na uspeh Nixonove poti svetli, je vendar to precej negotovo, dokler ne bo jasnejši položaj nemškem parlamentu glede odobritve nemško-sovjetske in nem-ško-poljske pogodbe o odpovedi rabe sile v medsebojnih odnosih in o priznanju sedanjih meja v Evropi. Egipt gradi orožje sam KAIRO, Egipt — Predsednik Anvar Sadat je dejal, da Egipt izdeluje in gradi sam moderne orežje za svoje oborožene sile. Ni povedal nič natančnejšega, kake vrste orožja v Egiptu že izdelujejo, napovedal pa je, dr bodo izdelovali prej ali slej vsega- Koliko je resnice na teh Sa-datovih besedah, je vprašanje Zanimivo je, da tega ni povedal Pri tem je Brežnjev namignil,) doma, ampak tekom svojega e da je nemara prišlo do kakega nodnevnega obisku pretekli te- Reki Volgo in Ural bodo čistili MOSKVA, ZSSR. - Oblasti so objavile načrt za čiščenje voda reke Volge in reke Ural, ki odvajata vodovje z dobre tretjine evropske Rusije v Kaspiško morje. Obe sta zaradi obilne industrijske odplake hudo umazani. Očiščenje bo stalo okoli en bilijon dolarjev in bo trajalo več let. takega dogovora med Kitajsko in ZDA v času Nixonovega obiska na Kitajskem v preteklem mesecu, četudi to ni bilo omenjeno v skupnem poročilu o Nixonovem obisku na Kitajskem. Kitajsko je pozval, naj sklene s Sovjetsko zvezo nenapadalno pogodbo. Brežnjev je dejal, da Sovjetska zveza pozdravlja obnovo stikov med ZDA in Kitajsko, v kolikor ne ogrožajo drugih držav. Trdo je ponovil sovjetska stališča k položaju na Srednjem vzhodu, kjer je napovedal konec izraelske vojaške premoči, in v Indokini, kjer bo Sovjetska zveza nadaljevala s podpiranjem rdečih. Obe vladi se pripravljata skrbno in podrobno na razgovore ob Predsednik Francoske republike obiskal Veliko Britanijo LONDON, Vel. Brit. — Za konec preteklega tedna je prišel v Veliko Britanijo na krajši obisk in razgovore predsednik Francoske republike George Pompidou. Razgovori so bili že dalje časa na vidiku in ni nihče pričakoval kakih izrednosti, zato so bili tu hudo iznenadeni, ko so pretekli četrtek slišali, da je Pompidou odločen izvesti v Franciji ljudsko glasovanje o sprejemu Velike Britanije, Severne Irske, Norveške in Danske v Evropsko gospodarsko skupnost. Vlada je videla v tej napovedi za sebe nove težave pri naporu za odobritev vstopa Velike Britanije v EGS, opozicija pa je bila vesela nepričakovane pomoči z one strani Kanala. Vladi se je posebno čudno zdelo, da se je odločil Pompidou za ta korak komaj par tednov pred obiskom kraljice Elizabete II. v Franciji. Ko je v soboto priletel G. Pompidou na londonsko letališče, ga je tam sprejel pred- sednik britanske vlade Edward Heath in ga odpeljal v svoje uradno podeželsko bivališče, kjer so se razgovori v glavnem vršili. Hladno ozračje je izginilo, ko je Francoz obrazložil Angležu, da bo vstop Velike Britanije imel tako važen in močan vpliv na vso bodočo evropsko politiko, da je prav, da francoski narod o tem pove svoje mnenje neposredno. Pričakujejo, da bodo Francozi sprejem Velike Britanije in ostalih treh držav odobrili z veliko večino. Ljudsko glasovanje o tem bo preskušnja za opozicijske .stranke v Franciji, ki se prav sedaj vneto razgovarjajo za sodelovanje pri prih odnjih parlamentarnih volitvah. Ljudsko glasovanje o sprejemu Velike Britanije v EGS je kamen spodtike med socialisti in komunisti. Socialisti so za sprejem Velike Britanije, komunisti so v soglasju z moskovsko politiko proti njemu. Razprava o sprejemu bo potisnila iz ospredja zanimanja notranje težave gaullistič-ne vlade in morda tudi pritožbe delavskih unij zaradi naglo rastočih cen in očitka vladi, da skuša z napačnimi številkami ta porast prikriti. Vladi E. Heatha ljudsko glasovanje v Franciji ne bi bilo nič mar, da ne zahteva sličnega splošnega glasovanja opozicija tudi v Veliki Britaniji. Ta bi rada ob tem vprašanju vrgla konservativno vlado in izsilila nove volitve, pri katerih naj bi potem volivci naravnost odločili o vstopu Velike Britanije v EGS (Skupni trg). E. Heath to zavrača in izjavlja, da v Veliki Britaniji ljudska glasovanja niso v navadi, da tu odloča o vseh t e m e 1 jnih vprašanjin parlament. Predsednik vlade se dobro zaveda, da ima v sedanjem parlamentu izglede prodreti s svojim načrtom, da pa bi imel pri volitvah, kjer bi bil glavni boj za vstop Velike Britanije v EGS ali proti njemu, težave. Vlada E. Heatha ima trenutno tudi veliko sitnosti zaradi velike brezposelnost in velike inflacije. Na obeh področjih bo vlada pokazala svoje načrte jutri, ko bo predložila parlamentu nov proračunski predlog. Nekateri so obdolžili Pom-pidouja, da je s svojo objavo ljudskega glasovanja hotel izrabiti notranje težave vlad v Britaniji in v Nemčiji ter o-krepiti francoski položaj v Skupnosti, sam je to zanikal, ko je dejal, da je to čisto notranja francoska zadeva. G. Pompidou in E. Heath sta razpravljala tudi o mednarodnem denarstvu, in sta prišla do zaključka, da mora dobiti dolar zopet zlato podlago, če naj ohrani svoje mesto v mednarodnem denarstvu. Francoz je dosleden zagovornik zlate podlage, med tem ko je Anglež v tem pogledu prožnejši. V Parizu skušajo še vedno nekaj trše nastopati proti Washingtonu kot v Londonu. den v Kartumu v Sudanu. Nekatere vesti trdijo, da gre za rakete z dosegom preko 35C milj, ki jih je Egipt sam zgradil, pa so neuporabne zaradi nezanesljivega krmilnega sistema Tega so baje sedaj obljubili izboljšati — Rusi. ------o----- Premalo nadzora nad plačami in cenami WASHINGTON, D.C — V samih vladnih krogih so se začel, spraševati, kaj je z nadzorom nad plačami in cenami. Čudijr se, da je tako malo uradnih nastopov proti kršiteljem določi in odredb. Uradniki Sveta za življenjske stroške in Komisije za cene sc dobili naročila, naj se manj zanašajo na obljube kršiteljev odredb, da se bodo poboljšali, ampak naj jih primejo in spravijo pred sodišče. —0- Zadnje vesti CINCINNATI, O. — Sinoči je pobegnilo iz okrajne ječe 21 jetnikov in jetnic, delno oboroženih. Oblasti so jih nekaj že ujele, večina pa je še vedno na svobodi. WASHINGTON, D.C. — Notranje tajništvo je včeraj objavilo obsežno študijo o gradnji oljevodov preko Aljaske in njihovega vpliva na okolje. Gradnjo priporoča iz narodnih koristi in obrambnih ozirov, četudi priznava možnost škode na okolje. WASHINGTON, D.C. — ITT je objavila včeraj, da je našla “pravi memo” Mrs. D. Beard. — Časnikar Jack Anderson, ki je objavil prvega, o katerem je Mrs. Beard dejala, da je “grda prevara”, je sedaj izjavil, da ima dokumente, ki dokazujejo, da je bila ITT povezana s CIA pri poskusu prevrata v Čilu, ki naj bi preprečil zmago Allendeja pri volitvah leta 1970. Iz Clevelanda in okolice Pristava sporoča— Slovenska pristava sporoča članom, da je še nekaj vrst grozdja na razpolago za obdelavo v lastno korist. Kdor se zanima, naj pride v nedeljo popoldne na Pristavo, kjer bo g. Karol Gorišek, pristavski vinogradnik, dal vsa pojasnila, lahko pa ka tudi kličete na tel. 531-4603, Lepa starost— Mrs. Mary Spolar, 18305 La Salle Avenue, je včeraj dopolnila 87 let in se še kar dobro počuti. Zvesti naročnici lista,— naročnega ima že 55 let, — čestitamo in ji želimo še obilo zadovoljstva in zdravja! Pozdrav s Havajev— bkupina T. Petkovška, ki je v -premstvu orkestra Pecon-Tre--'ar odletela na Havaje, sporoča, da se ima prav prijetno in ponija pozdrave rojakom v Clevelandu. Graduiral je— Fred Jack Marinko, sin Freda m Kay Marinko, 34100 Chardon Rd., Willoughby Hills, Ohio, je graduiral na Ohio Btate Univer--Ry, College of Matematics, Physical Science. Čestitamo! Zadušnica— Jutri ‘od 6. zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Yerak za 30. dan ijene smrti. Rokoborba— V četrtek zvečer se bo začel nastop v Areni že ob 7.30. Glavni nastop bo merjenje v roko-oorbi med Mogočnim Igorjem .n Dingom, znanim rokoborcem .z Avstralije. Odložitev plačila tudi voljenim— Mestni svet je sinoči sprejel predlog finančnega odbora, naj jo 10'/ plač zadržanih do septembra tudi mestnim odborni-xom in sodnikom, ki so bili v prvotnem predlogu izuzeti. Končno besedilo bo izglasovano prihodnji ponedeljek. Sina so zaslišali— V zvezi z umorom Mr. in Mrs. H. T. Hoffman v Mentorju so zaslišali tudi H. Thomasa Hoffmana, 22 let starega sina umorjenih. Iz stanovanja tega so vlomilci preteklo soboto ali nedeljo odnesli vsaj dve avtomatični pištoli in več draguljev, /poroki umorjenih določata za glavno dedinjo Mary V. Hoff-nan, sestro pokojnega, med tem co sina sploh ne omenjata. državno tajništvo zaupa poslaniku Watsonu WASHINGTON, D.C. — Ko e znani časnikar Jack Anderson jbjavil, da je bil poslanik ZDA v Parizu A. K. Watson na letu iz Pariza domov pretekli teden ‘slavnostno pijan” ter da tudi /cer ne pozna mere pri uživa-iju alkoholnh pijač, je državno lajništvo izjavilo, da ima v poslanika polno zaupanje, in da bo jn še dalje vodil razgovore s poslanikom L. R. Kitajske v Parizu. J. Anderson je v svojem poročilu trdil, da utegne Watsonova vdanost pijači spraviti v nevarnost stike med Washingtonom :n Pekingom, za katerih vzpo-stavo je predsednik Nixon toliko žrtvoval. Včeraj je A. Watson sprejel kitajskega poslanika v poslaništvu ZDA v Parizu na njun drugi razgovor. ^jf ytoEKlSKA DOItOVSWt PEOJg 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto • SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 57 Tuesday, March 21, 1972 I BESEDA IZ NARODA KAJ ¥e POVEBATI “skic” SRE« Kedaj bo- Prepoved ali omejitev uvoza? Eden glavnih pogojev za ponovno izvolitev Nixona za predsednika, pravijo, da je zaposlitev brezposelnih. Nixon to ve, vendar nima kaj prida uspehov v svojih naporih za ozdravljenje te že dolgotrajne bolezni ameriškega gospodarstva. To vedo drugi gospodarski zdravniki (in padarji), ki bi radi prišli do plačila za svoje recepte pri jesenskih volitvah. Senator Hartke in kongresnik Burke sta predložila načrt zakona o prepovedi oziroma omejitvi uvoza. Po tem načrtu naj bi se uvoz znižal od lanskih $45 bilijonov na $17 bilijonov, kakor je znašal povprečno v letih 1965-69. Vsaka država uvoznica bi torej smela v bodoče uvoziti v ZBA toliko in takih izdelkov, kakor jih je-v povprečju v letih 1965 do 1969. Ta načrt se zdi zelo enostaven in pameten, pa bi posta1 lahko usoden za Ameriko. V prizadetih državah bi brez dvoma izzval prepoved uvoza iz ZDA. V zadnjih 80 letih je imela Amerika — razen zadnji dve leti — stalno previšek v svoji zunanji trgovini. Amerika pridela in izdela več, kot more doma porabiti, zato mora izvažati. Vsak bilijon izvoza pomeni 60,000 zaposlenih delavcev. To pomeni, da je zaposlenih pri nas nad 2.6 milijona delavcev samo za izvoz. Leta 1960 je 86 ameriških družb izvozilo v tujino za $777 milijonov izdelkov, 1. 1970 pa že za 2 bilijona 840 milijonov. To je porast za 266%. Podjetja: IBM, XEROX, 3M (izdelovalci komputer- jev), Ford, Kodak in druga, ki imajo največ tovarn v tujini, plačajo svoje delavce v ZD najbolje in so ustvarile največ novih zaposlitev. 3M je zaposlovala leta 1951 samo 12,000 delavcev; sedaj jih zaposuje 40,000 in od tega jih dela samo za izvoz 5,000. V 1. 1970 je imela družiba “Polaroid” 16.3% vsega dobička v trgovini z inozemstvom, Otis Elevator 35%, Goodyear 42.8%, Gillette 49.6%, National Cash Register pa več kot polovico (50.9%). Če Amerika ne bo uvažala, tudi ne bo mogla kupovati surovin v inozemstvu. Odvisnost od uvoza nafte, naravnega plina, aluminija, železne rude, mangana, sode in cinka je vedno večja, med tem, ko moramo uvažati sploh vso potrošnjo kave, čaja, kakaa in banan. Nekateri dolžjjo ameriški kapital, da beži v tujino, ker tam lahko več zasluži. To je deloma res in razumljivo. Tudi delavec raje dela tam, kjer bolje plačajo, ali vlaga svoje prihranke v banki, ki obeta višje obresti. “Mednarodne” korporacije, ki ustanavljajo svoje podružnice v tujini, pravijo, da delajo to zato, da ohranijo svoj inozemski trg in da obidejo na ta način davčne in uvozne predpise dotičnih držav. Okoli 90%. izdelkov ameriških tovarn v tujini se proda tam, le 10% se uvozi v ZD, kar pomeni samo 2.4% vsega uvoza. Zaslužek ameriških tovarn v tujini prinese ameriškemu gospodarstvu letno $8 bilijonov čistega dobička. Člen 6 HB predloga bi prepovedal tudi izvoz ameriške tehnologije (modernih strojev, patentov in dr.). To bi samo škodovalo našemu gospodarstvu, kakor vidimo pri u-spehih družb, ki izdelujejo komputerje. Drž,ave, v katere sedaj izvažamo te izdelke, bi prisilili, da bi se na tem področju osamosvojile. Pred prvo svetovno vojno je imela nemška družba Karl Zeiss svetovni monopol za optične izdelke. Vojska je onemogočila uvoz in prisilila Ameriko, Anglijo, Japonsko in druge države, da so začele same izdelovati za vojsko nujno potrebne optične izdelke. Tako je nastala japonska optična industrija, ki sedaj tekmuje s svojim foto kamerami po vsem svetu. Tudi prepoved izvoza tehnologije je dvorezen meč. Če prepovemo izvoz mi, bodo storile isto tudi druge države. Če bi to veljalo že sedaj, bi mi bili prikrajšani za mnoge u-dobnosti japonskega izuma. Zakaj več uvažamo, kot izvažamo? Zato, ker gledamo pri kupovanju predvsem na ceno. In zakaj so tuji izdelki cenejši r Deloma zato, ker je tuja industrija večinoma mlajša in zato modernejša, pa tudi bolj uspešna kot naša. Se več pa zato, ker so tudi delavci cenejši. Kdor misli, da povišek plač ne vpliva na cene, naj pogleda na ameriško trgovsko mornarico. Ker so naši mornarji mnogo bolje plačani kot tuji, prevažajo ameriške tovore tuje ladje, naša mornarica pa propada. Isto je v letalstvu in drugod. Ne trdimo, da kdo zasluži preveč, saj vemo, da preveč ni niko-u. Toda delavski voditelji bi morali pri svojih zahtevah za višje plače poznati in upoštevati konkurenčno sposobnost podjetja, katerega delavce zastopajo, drugače bodo izrinili sami sebe s svetovnega trga. Posledice prepovedi ali omejitve uvoza bi bile slabe za ves svet, za nas bi pomenile višje cene, manj izbire in več brezposelnosti. Anže * TIK PRED PUSTOM sem se spravil pisati ta dopis. Pred-pust je bil letos Bolj kratek. V starih časih, kadar je bil pred-pust kratek so hiteli z ženitvami. Zdaj je drugače. Smo v drugačnih časih. Kar je bilo nekoč v veljavi, zdaj ni. Celo cerkvene določbe so drugačne v marsičem. V Ameriki pravijo, da se največ ljudi poroči v juniju. Pa že tudi to se baje opušča. Sedanji mladci in mladenke se ženijo, kar po svojih načrtih. Naj bo ta ali ona doba, pred kakega “škvajerja” gredo (vaškega sodnika) in ta jih za par “kvodrov” zveže do smrti. Tako prikimata poro-čenca. Potem pa drži, kakor d' ži — včasih ene kvatre, včasih dalj, pri nekaterih pa do zadnjgega diha enega ali drugega. Moralo bi biti po zadnjem, pa ni vedno. O ženitvah je dosti rekov in izrekov. Nekateri, ki so se o-ženili bolj pozno odgovarjajo, kedaj se je treba ženiti: “Mladi ali pa nikoli!” Neki zapiski o tem povedo, da ko so o tem vpraševali starega diplomata grofa Kaunitza, je ta na tozadevno vprašanje odgovoril svojemu cesarju: “Ni ravno potrebno, da se človek ženi, ampak ženiti se mora v interesu države, rodu in stanu.” Znani ameriški humorist Mark Twain je zapisal o ženitvah in o ženskah sledeče: “V mladosti poznamo ženske premalo, na stara leta pa preveč. Najbolje bi bilo, da bi se ljudje rodili že kar oženjeni. Potem bi zakon bil tak, kakor je rodbina. S svojimi sorodniki tudi nismo vedno zadovoljni, pa si vendar nikdar nihče ne želi drugih staršev in drugih bratov in sester.” Satirik Bernhard Shaw, pa je glede tega omenil to le: “Zakon se da na svoj način čisto lahko prenašati, če ga ne jemljem pretežko in če od njega ne pričakujemo preveč. Nikdar pa zakon ne prenese tega, da bi o njem razmišljali.” Pri gledanju na te pripombe, posebno na ono, kar je omenili in zahtevajo, in svetoval pokojnik Bernhard Ijajo, da morajo biti vsepov-Shaw sem se spomnil na mo- „ | * OBRNIMO POGLEDE NA DRUGE ZADEVE. Ni jih malo, veliko jih je. Čas prinaša spremembe narodom vseh dežel, vsakemu rodu, kakor prinašajo spremembe planetov v vsaki sezoni različna vremena. O vseh takih spremembah smo pred nedolgim govorili pri mojem znancu v Rockdalu. Iz starega kraja mu pošiljajo razne publikacije in v poročilih teh je vidno, kako se vse spreminja tudi v naši stari domo-, vini. Iz tistih izvodov publikacij, ki mi jih je znanec dal, da jih naj vzamem in čitam sem zvedel marsikaj, kako je zdaj tam. Primerjal to z nekdanjimi razmerami pred prvo svetovno vojno, z razmerami pred drugo svetovno vojno in s sedanjimi razmerami tam. Tri dobe, vsaka različna. Pa še kako! Kdo je povzročil, da so vse tako različne ena od druge? Veliko je znano, vse pa ne. Največ seveda velike glave, ki so vodile. Sebična politika jih je zapeljala v zmotljivosti. Malim ljudem (preprosti javnosti pa prinesla gorja in trpljenja. In v tem so nastale misli na spremembe, ki naj bi prinesle boljšo prihodnjost. Javnost raznih narodov je pa čudna, vsako kost podiši in največkrat tudi hlastne po njej, misleč, da bo potolažila njen glad po boljši prihodnjosti. Tako se je obnašala v tem stoletju javnost slovanskih dežel. Kaj ji je to prineslo? “Blaženi raj” zamišljen po Marksu, spočet v Rusiji po Leninu, poostren po Stalinu, nadaljevan po Hrušče-vu in zdaj nadaljevan po Brež-novem. V imenu tega sistema je zabrusil pok. Hruščev pred nekaj leti celo našemu predstavniku : “Pokopali vas bomo.” Kaj vse to pove? Da po teh potih vozijo komunistični prvaki naprej z njihovimi političnimi načrti. Seveda ne pa tako gladko, kakor bi radi. Zakaj ne, to pa povedo druge okoliščine. Namreč to da komunisti veliko obljubljajo, ne dajo pa ljudstvom tistega, kar obljubljajo, ampak ravno obratno. Prineso vsepovsod, kjer pridejo na krmila le tiranizem, preganjanja in vsepovsod zatirajo vsako svobodo. Zato kadar komunisti govore o demokraciji, lažejo, kakor še nihče ni nikdar lagal pred njimi! — Kako so s komunizem zadovoljni v naši stari domovini? Tisti, ki so na vrhu v glavnih eksekutivnih oblastvenih vodstvih, ti že, tem že ugaja, ker vse se mora vrteti tako, kakor zasnujejo, da se vse iztaka k njim in tako, kakor ukazujejo Javnosti objav- razlik med nami? mo ljudje taki? ITežkc, če kedaj. To, če bodo ljudje taki, kakoršni so bili dosedaj in so še zdaj. Le na pokopališčih postanemo e-naki, kjer se eni prej, drugi slej spremene v prah in pepel. Tu na zemlji v življenju je drugače. Življenje ima nepopustljive zahteve, če hočeš živeti, napredovati moraš biti delaven, aktiveh in pomagati si moraš znati. Brez dela in truda ni jela. že zapoved, ki jo je objavil na skali Mojzesu in vsem On nad nami, to jasno pove: “V potu svojega obraza si boš služil kruh.” To je pojasnilo in nasvet. To pa Ijud- Češko. Lahko je, da so to le ugibanja vseh tistih, ki na to gledajo, in nekaj poznajo komunistična obnašanja v takih slučajih. Lahko pa vsak čas do tega pride— še preje, kakor si to kdo misli. Tako je bil svet včeraj, v marsikaterih slučajih še slabši danes — kakšen bo jutri? To bi rad vedel tudi jaz, Stric Gregor. ------o------- iCansaške drobtinice KANSAS CITY, Kans. — Zadnje tedne časnikarje zanima novica, da je 89-letni francoski modroslovec Jacques Maritain je ne razumemo vsi enako. Ne-lP03^! menih. Življenje samoza- jega strica, ki je imel drugače dobro in skrbno ženo. Zraven pa je bila tudi natančna in zahtevala, da bi se tudi stric držal in ravnal tako. Ker je pa rad včasih v glažek pogledal in iz sklečke, kjer je žena hranila groške za to in ono rad za take namene kak groš odnesel, je bila huda in ga je včasih z “burkljami” učila, da naj se sod v vseh zadevah itd. vsi e-naki, da razlik ne sme biti. To da je glavni evangelij komunizma. Na papirju seveda! Drugje v drugih zadevah pa je drugače. Kdor hoče to lahko vidi. Iz raznih poročil o zborovanjih po raznih občinah in okrajnih, kjer se posvetujejo o tem pod okriljem Komunistične zveze, se čuje, da prepro- poboljša. Ta moj stric bi go- sti, t.j. delavci, kmetje in nižji tovo rekel Shawu: Ha, ha, go- uradniki in zaposljenci vseh voriti je lahko, ampak živeti s vrst in poklicev, bolj in bolj tako boljšo polovico, kakoršna glasn vprašujejo: Kje je tišje moja, je pa nekaj drugega.” ta enakost, v kateri ni razlik? Tako vidite ima vsak človek Pojasnil jejo jim seveda komu-svoje mnenje o ženitvah. Ne- nisti tako, kakor vedno, z be-kateri prave, drugi take in ta- sedami le, drugega nič. Takih ke. Potrebno pa je, da bi pri tem pojasnil so pa zgleda delavci dobre nauke upoštevali in se in kmetje in mali ljudje bolj po njih ravnali; če se jih ne, in bolj siti. Ne potolažijo kru-razmere in življenje ščiplje pri, Ijenja v želodčih, ne drugih tem vsakega po svoje. Pri vseh socialnih sitnosti, ki jih je več teh zadevah je kaj na mestu zelo veljaven rek: “Kakor si kdo postelje — tako spi. . .” in več. Vprašujejo drug drugega med seboj: Kedaj bo prišla taka enakost, da ne bo kateri že — večina ne. Veliko je takih, ki jim' brnijo po možganih misli, da je možno in da bi moral sa svetu vladati tak socialni red, v katereip bi vsi lepo sedeli, ali ležali pod košatimi lipami in da bi v usta leteli vsem okusni “pečeni golobje”. V sanjajočih besedah pove- dano — a nekateri zgleda, da tako sanjajo in da kaj takega pričakujejo. Nekaj takih je najti v vsaki socialni družbi tega ali onega naroda. Posebno pa še v deželh, kjer po raznih socialnih prevratih uvajajo nove gospodarske politične in socialne uredbe. Socialisti so nekoliko zmernejši •— komunisti pa hočejo kar čez noč, da bi vsem leteli v usta taki “pečeni golobje”. Povsod in v vsakem slučajo so pa razočarani. Seme socializma (stremljenje za boljše in pravičnejše razmere med delom in zaslužkom) in komunizem (ta zahteva skupnost imetja, dela in skupno gospodarstvo in družabno e-nakost) — sta bratska nauka. Le slednji (komunizem), je bolj radikalen in ima ostrejše zahteve. Prvi še nekaj upošteva demokratična prizadevanja z dosego, kar učik Drugi (komunizem) pa se obnaša drugače. Najprvo z njegovimi praznimi nauki z medom namazan-nim in obljubami kroži okrog in lovi “neprevidne muhe”. Ko jih obkoli, potem pride s “kladivom in srpom” in vlada po načelu: Zdaj si v naših pesteh, delaj in dihaj kakor zahtevamo — če ne, te bomo “čofnili” po glavi, s srpom pa jo odrezali ! Tako vladajo in delajo, kjer pridejo na oblast. Zgledov ne manjka, ki to potrjujejo. Taka je njihova enakost za vse, kjer oni vladajo. Take “družabne enakosti in postrežbe se pa še kozli in cucki kmal naveličajo. Ko jih kje po takih “skušnjah” kje kličejo k sebi začudeno gledajo, z repi majejo — da jim nč u-gaja, kar se jim ponuja in daje. V taki “srečni skupnosti in enakosti ”so Čehi, Poljaki in tu in tam še drugi so nekaj z izjavami “pomagali”. Posledice: Kladivo in srp sta zapela in glave, ki se niso strinjale so šle tja, kjer je “enakost” za vse. Neke čudne politične oblake zadnje čase razpihavajo sem in tja politične sape v Jugoslaviji. Hrvatje niso zadovoljni, ne s Stalinovo in ne s Titovo gospodarsko enakostjo. Slovenci le gledajo. Srbi in drugi? Vse zgleda, da v mnogih glavah nekaj kipi. Tisti, ki poznajo Moskvo in glavne komunistične apostole” tam, so mnenja, da to vse po svojih agitatorjih Moskva pripravlja. To po načrtih. Ko je v Z.D. vse zamišljeno in zatopljeno v skrbi volitev in v druge gospodarske in politične skrbi doma, v Vietnamu in drugod, naj se podkuri nezadovoljstvo na Balkanu. Moskva pa bo v takem slučaju prišla s “kladivom in srpom” delat red, kakor ga je prišla delat na1 natisniti v italijanščini. taje, puščavnika, je živel že od smrti svoje žene Raisse. Sedaj se je popolnoma odpovedal svetu. Svojo srečo išče v tesnej-šeth združenju in z Bogom. Pridružil se je redovnikom, Malim Jezusovim bratom, ki jih je leta 1933 ustanovil o. Charles de Foiicauld z namenom, da bi skušali spreobrniti mohamedance. To bi se jim. morda posrečilo ako bi živeli v takem uboštvu kot živijo uboga afriška plemena. Sam jim je dal zgled — a dosegel je med njimi polno mu-čeništva. Njegovi redovniki in Male sestre Jezusove pa blagodejno delujejo, kjer je Foucauld zastavil. Da se je ravno tem redovnikom pridružil Maritain, ni nič čudnega. Skromno, v uboštvu je živel vse življenje. Dosegel je čast, sloves učenjaka, a je ostal ponižen. Imel je prijatelje med znanstveniki, umetniki, filozofi pisatelji, teologi, arhitekti itd. Vsa ta družba intelektualcev se je redno zbirala v njegovem domu, kjer so debatirali in obravnavali vsakovrstna svetovna vprašanja in reševali pereče narodne in cerkvene . probleme. Največ zanimanja pa je bile med njimi za predavanja Mari-taina kot velikana med pritlikavci. Če so ga papeži spoštovali, mora že res biti važna osebnost na področju modroslovja. Nas, ki nismo filozofi, Maritain bolj zanima kot vernik, kot katoličan. Vemo, da tako zelo ljubi presveto Evharistijo, da je imel od L 1918 posebno dovoljenje: Imeti v svojem stanovanju presv. Rešnje Telo. Torej je neprestano živel v Jezusovi bližini in v Njegovi navzočnosti ustvar-|jal. Saj je napisal veliko modro-slovnih del, o katerih bi Jezus lahko dejal: “Dobro si pisal o mehi,” kot je rekel Tomažu. Maritain je prijatelj molitve. Njegova življenjska ambicija je, že v življenju združenje z Bogom. če hočemo biti združeni z Njim v večnosti, moramo že na zemlji začeti. V nebesih bomo samo nadaljevali. Zato si je ta učenjak izvolil pred smrtjo zatišje, kjer bi ga ničesar ne oviralo v njegovem poletu k Bogu- K zadnjemu cerkvenemu koncilu ga je sam papež povabil. Izgovarjal se je, da ni kvalificiran. “Vas pa jaz kvalificiram,” je dejal sv. oče in Maritain je ubogal. Maritain je že naprej slutil, kaki časi čakajo Cerkev. “Strah me je,”- je dejal nekoč. Bojim se teologov,” je smehljaje pristavil. Imel je prav; saj sami okušamo sadove teologov, ki grenijo življenje sv. očetu, ko hočejo več vedeti o naukih Cerkve kot on, ki je naslednik Petra. Maritain je bil rojen protestant. Da je prestopil v katolici-zem, je vplival nanj njegov prijatelj Leon Bloy. Tudi njegova zena je bila konvertitinja. Bila mu je velika opora v njegovem notranjem življenju. Svetniška duša, ki ji je Bog naklanjpl izredne milosti daru molitve. Vendar je to ni oviralo pri izpolnjevanju njene dolžnosti. Ko je Raissa umrla, je Maritain šele prav spoznal iz njenega dnevni- Maritain se je posebno zavzemal za resničnost prikazovanj Marije v La Sallete. Vse je natanko preiskal in 1. 1918 je dokazoval Benediktu XI., na čem sloni njegovo prepričanje o resničnosti Marijinih prikazovanj Melaniji in Maksimu. LaSallet-sko Marijo on izredno časti. Življenje Maritaina je bilo bogato. In sedaj mu je dodal še krono: Vsega se je posvetil Bogu... Star po letih, mlad po duhu ... Čoln njegovega življenja se bliža pristanu, kjer ga čaka Bog in ... Raissa. * Pred nekaj leti je umrla v Nemčiji Teresa Neuman iz Kon-nersreutha. Kot sv. Frančišek je imela Jezusove rane. Vsak petek je krvavela iz njih in seveda trpela. Kdor jo je videl, je moral postati resen. Prihajali so posvetnjaki; marsikateri je odhajal spreobrnjen. Med drugo svetovno vojno jo je obiskalo precej ameriških fantov. “Rezi” jih je rada sprejemala, kadar ni bila zamaknjena. Celo šalila se je z njimi. V časopisih smo pogosto kaj čitaii o nji. Njena družina je bila pomilovanja vredna — neprestano so se vrstili obiski :ujcev, četudi je moral vsak imeti škofovo dovoljenje. Med njimi so bili večkrat tudi duhovniki, civilno oblečeni. Ko so jo gledali, pomešani med lajike, ji je /ečkrat kateri dal svoj blagoslov, vendar tako, da ni nihče opazil. Četudi zamaknjena, je feresa vedno čutila na svoji duši blagodejni vpliv blagoslova. Vzkliknila je: “Nekdo mi je dal nekaj dobrega!” Čutila je olajšanje trpljenja vsaj za trenutek. Slovenci v Ameriki smo v teh razrvanih pokoncilskih časih res srečni in moramo biti Bogu hva-ežni, da so naši duhovniki ostali dobri, zvesti svojemu poklicu, da so še vedno naši dobri pastirji. Ali smo mi še dobre ovčice?, ugibam včasih. Ali še spoštuj e-no svoje duhovnike in verujemo v njih poslanstvo? Ali jim to skušamo dokazati na kak način? Ali cenimo blagoslov duhovnika? Se želimo okoristiti, z njim? Če primerjamo sv. mašo z luhovnikovim blagoslovom, ie ta res le drobtinica — a drobtinica, ki pade z bogato obložene Gospodove mize. V duhovnem življenju moramo gledati, da se skušamo obogatiti, kjerkoli le imamo priložnost. In teh nam nudi življenje veliko. Obišče nas duhovnik. V žup' nišče moramo po poslu. Imam0 torej lepo priliko, da po opravljenem “businessu” poprosim0 gospoda za njegov blagoslov-Nobeden ga ne bo odrekel, 0 tem sem prepričana. Vsak b° rad storil uslugo, ker bo v naši prošnji videl našo vdanost. In t° bo tudi lep zgled otrokom, i*0 bodo videli, kako oče in m^1 spoštujeta duhovnika. Takeg3 zgleda treba posebno sedaj, mladina z viška gleda na poklN duhovnika. Če materin in očetov blagoslov zida otrokom hiše, h°' liko bolj lahko rečemo, da duhovnikov blagoslov pada ^ blagodejna rosa na cvetje v f0 nem jutru na duše' otrok .. • jih osveži, usposobi za nadalje6 podvige k Bogu ... s. M. Lavoslava Glasba: japonsko zdravilo V invalidskem zavodu jap°n' skega mesta Fuoka, ki neg^e dvesto večinoma mrtvoudP’d1 varovancev, sta napravila up1^ vnik Tanaka in skladatelj K0J| zanimiv poskus. Po treh letiP so invalidi priredili koncert, h3 katerem so zaigrali tudi Beet hovnovo Peto simfonijo. Skladatelj Kon je začel ljudsko glasbo in s koračni0^ mi, po dobrem letu je 52-člu11^ ki orkester že vadil težje skla.^ be. čez čas se je pri števil111. članih orkestra, ki so bili Pr prikrajšani za marsikaj izboljšalo splošno zdiaV | ka, kak zaklad je z njo izgubil. !stven0 stanje, k čemur je Dnevnik” ie Maritain pustil ceJ prispevala trdna volja, P° ! trebna za vaje. KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Srečali smo se s pravim misijonarjem Pred petimi leti je fail med nami v Torontu oče Jože Kokalj. Bil je tedaj na poti v misijone. Odhajal je v Afriko, kjer so v Zambiji že delovali nekateri slo-venski, hrvaški in poljski jezu-itje. Sedaj je preteklo šest let, ko se je oče Kokalj poslovil od rodne Slovenije in zato je dobil šest mesecev dopusta. Ta dopust Pa zanj ne bodo počitnice, ampak temeljito delo, študij, poto-Vanja in ‘misijonarjenje’ po slo-'Venskem zaledju. Mnogim Slovencem po svetu ne bo dano, da ki se osebno srečali z njim in bi v razgovoru z njim uživali misijonsko navdušenje. Naprosil sem gospoda misijonarja, da bi za bralce “Kanadske Domovine” Povedal kaj iz svojega življenja, iz svojih izkušenj in tudi v korist tistim, ki bodo te vrstice kr ali. Rad je ustregel. Oče misijonar, prihajate iz sončne Zambije. Kakšna dežela Jo to in kakšni ljudje živijo v Afriki? Zambija je tako velika kot Francija, Švica in Belgija sbu-PaL a ima samo 4 milijone pre-ivalcev. To so zelo dobri Ijud-!e> izredno vljudni in prijazni. Pni kletve in umazanega govor-^enja ne poznajo. Propaganda o omejevanju rojstev, o splavih in 0 Ubijanju še nerojenih otrok v Afriki ne uspeva. Oni' pravijo, ka bi jim to navlako radi vsilili kolči, da bi jih lahko številčno nadvladali. Afrikanici so ljudje narave; ljubijo lepe barve, kot •kk jim nudi narava. Nadvse raki imajo otroke. Predsednik ambije ima 9 otrok, kar je poprečje. Afriška žena živi samo 2a svoje otroke. Enega nosi pod Srcem, drugega doji, tretjega Ilna na hrbtu, četrti pa ji stoji ® strani. Mati otroka nikdar ni-amor ne položi, vedno ga ima Pri sebi, z njim živi; ko pleše, ga Una na sebi, ko dela, prav tako, ° sama gre k birmi, ima otro-a v naročju ali pa na hrbtu. Aok živi z materjo. Tako otro-Cl malokdaj ali nikdar ne joka-ni niso nikoli razburjeni. To e samo nekaj svetlih žarkov iz a°nčne Zambije. Če pokažem še a enega, bi rekel: Krščanstvo ^am doli na pohodu. Ti Ijud-so odprti za sprejem božjih nic in so ponosni, ko posta- P^0 kristjani. Tudi sožitje med erkvijo m državo ne bi moglo Sodelovanje je po- C ^ boljše. °110, samo Bog daj, da bi pri em ostalo. . kakšne pa so perspektive Cer-*Ve v Afriki? p^^bija ima devet škofij, eh Sbof°v je že domačinov. Tu-J^nadškof v Lusaki je domačin. Va . b* navedem primer sodelo-y F* rood Cerkvijo in državo. arnbijskem parlamentu so Povatiralb all bi z zakonom pre-la al^^1 Prekratka dekliška kri-ji n 1 ne' Nobena žena v Zambi-debaf-11^ ne kaze kolen. Pri tej ke Z Se je predsednik republi-ih g rnb tudi na kat. nadškofa je a ie vprašal za mnenje. On krat^ 0,bgovoril: “Sem proti 3tm. ^ krilom, sem pa Vincencijevi konferenci, imajo v rokah župnijske finance, poučujejo verouk in so tako kate-histi, vodijo v cerkvi liturgično branje in petje, imajo v svojih rokah vse organizacije in to vse pod vodstvom cerkvenega odbora. Duhovniku ni treba za vse te mnogotere zadeve zgubljati dragocenega časa, ki ga mu še za dušno pastirovanje primanj kuje. Tako je mogoče pomanjkanje duhovnikov še celo blagoslov za Cerkev, ker tako prihajajo laiki do svojega dela in do svoje prave vloge v Cerkvi. Seveda se pa misijonarji prizadevajo, da bi zbudili med domačini čim več duhovniških poklicev. Najbolj idealno je, kjer more beli misijonar delovati skupaj z domačinom. Pri tem je omeniti, da deset slovenskih župnij na Koroškem podpira deset afriških novincev jezuitov v Lusaki. To je najlepša povezava misijonskega zaledja z misijonsko fronto. To delo na Koroškem vodi g. Jože Ko-peining v dušnopastirskem uradu v Celovcu. Kako lep zgled slovenske Koroške, ki gotovo nima najbogatejših vernikov. Vaš dopust, oče misijonar prav za prav ni oddih in počitek, čeprav ste obojega potrebni. Kako bi Vi opisali ta svoj dopust? Iz Zambije sem skozi Ugando in Abesinijo priletel v Jugoslavijo. Bil sem v Angliji, na Irskem, med Slovenci v Montrealu in sedaj sem med vami v Torontu. Od tu bom šel v Chicago, v Lemont, v Cleveland in v New York. Vsa ta pot velja obisku misijonskega zaledja. Želim povezati slovenske aktivnosti v zaledju in bi pri tem svojem o-bisku ali obiskovanju rad zbudil tudi kak misijonski poklic. Pri nas je vsakdo dobrodošel: misi-jonar-duhovnik, redovni brat. laični delavec, sestra ali laična učiteljica, zdravnik ali bolničarka. Ko bi vi vedeli, koliko je potreb! Res “delavcev je malo“! Kakor so važni misijonski delavci v misijonih, tako je važno, da je zaledje teh delavcev, če že ne enotno organizirano, pa vsaj v tzv. stalni pripravljenosti; potreba po informiranosti je velika in prav tako po povezavi, ki izvira iz ljubezni. Geslo tega zaledja naj bi bilo: Vse slovensko zaledje za vse slovenske misijonarje. Slovenci imamo samo en veliki misijon, ki ga sestavljajo vsi misijonarji, misijonarke in drugi misijonski delavci, bodisi da delujejo posamič ali v skupinah. Dokler bo ta misijon živel in bo aktiven, toliko časa se ni treba bati za slovenski živelj. Pred petimi leti ste prvič spoznali nekaj Slovencev v Torontu. V letih svojega delovanja v Zambiji ste imeli nekaj stikov s slovenskim Torontom. Poslali ste med nas celo veselega bogoslovca g. Staneta Rozmana. Kakšni so Vaši vtisi o rojakih, ko ste se po petih letih vrnili med nas? Po pravici povem, da sem veselo presenečen, ker sem tukaj dobil toliko prijateljev. Ko sem Zambiji v rokah mož. Vaša mladina se mi zdi dobra. Mogoče potrebuje koga, ki bi jo v teh viharnih in zmedenih časih vodil, ji svetoval in pomagal. Toda to o mladini so samo bežni vtisi. vedno misijonarja iz Afrike.” Navzoč je bil namreč misijonar-jezuit oče Jože Kokalj iz Zambije. Njega in njegovega spremljevalca g. S. Rozmana je najprej pozdravil predsednik krož- pf0t- 7“ Rrilom, sem pa tudi ^ temu. da bi jih z zakonom pred petimi leti prvič prišel med lo 7°Vedali.” in pri ignj je 0sta-^ vas> sem tukaj poznal samo žup-V Za^teŽF Problem kat. Cerkvenika g. J. Kopača, danes pa sre-Sijo^i Je, da se verniki mno-: čavam toliko dobrih prijateljev, klici ltleje k°t duhovniški po-^uPnija Matero npr. ima t° j j, H’000 vernikov. Vsako le-V,Saj 1000 prejme sv. krst. foa pr^0v^rri vernikom pa je tre-gocp y 6tl še priseljence od dru-^ako v kotih letih bo prirastek Nastal 6 bi iz njega lahko y2eti h n°Va 2uPriija. Toda, kje !Ujern^ubovnika? Trenutno re- š V°dijo problem pomanjkanja . Laiki sa aritativno delovanje To je znak, da je med njimi mnogo prijateljstva in mnogo zanimanja za misijone in tega sem nad vse vesel. Našel sem med vami veliko dobrih družin. Tudi pogled po cerkvi med nedeljskimi mašami me je veselo presenetil. Videl sem približno enako število mož kot žena in otrok. V Sloveniji so razmere v tem pogledu slabše. Tam v cer- Oče misijonar, za zaključek < g_ janez Marentič. Po oprav-; najinih razgovorov bi Vas vpr a-formalnostih je povzel. šal še eno osebno vprašanje. Kaj besedo misijonar. je za misijonarja v misijonskih' Najprej je zavrtel trak, na ka-pokrajinah najtežje? Pri tem terem smo slišali, kako njegovi vprašanju se je oče Kokalj malo | verniki v Zambiji pojejo pri trpko nasmelmil in pokazal, da sv. maši. To je res ljudsko petne bi rad o tem govoril. Poma- je, ko vsi pojejo in jim pesmi °vUikov z laiki. Laiki sampkvi prevladujejo ženske, dočim pa je cerkveno življenje v gal sem mu iz zadrege: “Ko sem Vas poslušal pri dveh predavanjih in še pri pridigi v cerkvi, se mi je zazdelo, čeprav niste naravnost povedali, da je osamljenost nekaj najhujšega. Misijonar je namreč iztrgan iz narodnostnega okolja, iz okolja sorodstva, iz okolja poklicnih sobratov in iz okolja lastne kulture ter je postavljen na tuje delovno mesto, kjer vsi pričakujejo od njega samo to, da daje; daje iz svojega znanja, iz svojih izkušenj, iz svojih moči in iz svojih molitev.” Ob tej ugotovitvi je oče misijonar samo rahlo prikimal v znak, 'da je res tako. Občni zbor društva Slovenski dom V nedeljo, 12. marca, je bil v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. redni letni občni zbor društva Slovenski dom. Zbralo se je nekako polovico članov. Glasov je bilo pa zastopanih še več. V prvi polovici občnega zbora, ki ga je vodil predsed. ing. Frank Grmek, so odborniki podali svoja poročila, iz katerih je bila razvidna delavnost društva v poslovni dobi od 1. junija lani do dne občnega zbora. Poročila predsednika, tajnika, blagajni-ga in podpredsednika so govorila o društveni delavnosti: Društvo je dobilo svoj ‘charter’ od pokrajinske vlade; Dom je služil družabni in kulturni delavnosti; v njem so bili takozvani banketni večeri, pevske vaje in koncertni nastopi, vaje folklorne* skupine, telovadba STZ, razni sestanki, seje in občni zbori narodnih organizacij; Dom je dajal svoje prostore tudi za svatbe in svatbene gostije. V tej kratki debi osmih mesecev je imel Dom čez 7 tisoč dohodkov. Domova vrednost se je več kot podvojila, primerjajoč njegovo današnjo vrednost s kupno ceno (nakup in predelava). V zadnji poslovni dobi je pristopilo nekaj novih članov. V času domovega obstoja pa sta dva člana umrla: gg. Izidor Bajda in ustanovni član ter odbornik Frank Demšar. Člani so počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje g. Ciril Preželj. Nekaj članov iz prejšnjega odbora je ponovno prevzelo funkcije. V odbor je bilo pritegnjenih tudi precej mladih članov. Vsakoletnemu odboru gre veliko priznanja in zahvale. S prevzemom funkcije v odboru si vsakdo naloži veliko dela in odgovornost, priznanja pa navadno ni od nikoder. Novemu odboru želimo veliko u-spehov: da bi družil in napredoval in da bi srečno izpeljal zamisel, ki je padla na tem občnem zboru! Por. Obisk smo imeli Marčni sestanek Baragovega misijonskega krožka pri Mariji Pomagaj bo zapisan v zgodovini te organizacije z zlatimi črkami. članice in člani so se sestali v četrtek, 9. marca, v mali dvorani na Manning Ave. število u-aeležencev je bilo trikrat večje kot ponavadi. “Ko bi imeli tako udeležbo na vseh sestankih,” je pripomnila zvesta članica. In se je glasil odgovor: “Med nami ni prihajajo iz srca in duše. V drugem delu je pa ob ski-optičnih slikah razlagal svoje delo, kazal navade njegovih ljudi in kraja, v katerem deluje on in njegovi sobratje, ki so Slovenci, Hrvati, Poljaki, Irci, en Kanadčan, Amerikanci in domačini. Oče Kokalj pa ima iza svojega pomočnika na župniji domačega duhovnika. Med prijetno razlago slik je misijonar govoril tudi o načinu svojega dela, ki je nekaj drugačno od tradicionalnega misijonarjenja. Dobesedno je dejal: “Mi v Zambiji se predvsem trudimo, da organiziramo Cerkev in se ne želimo posvečati “klasičnim oblikam” misijonskega dela: direktno pomaganje bednim in delitev ma-terijalne pomoči. Zato nam je predvsem pri srcu zidanje cerkva, ki postajajo središče žive krščanske skupnosti in pa organizacija laikov v katoliških organizacijah. Nobeden izmed naših v Zambiji ne deli materijal-ne pomoči; p. Tomazin je rekel: ‘Lahko prodamo celo Slovenijo, pa ne bomo rešili problema revščine.’ Mi vidimo rešitev v vzgoji domačinov, ki si bodo morali sami pomagati iz revščine.” Ko je misijonar utihnil, so pa začela prihajati vprašanja izmed navzočih: Misijonar je pojasnjeval in zopet razlagal... šele v pozni večerni uri smo se zadovoljni razšli. V nas vseh je ostala živa želja: Ko bi nas obiskal vsako leto vsaj en aktivni slovenski misijonar! Bog plačaj za obisk, oče Kokalj, in tudi tebi, nasmejani Stane Rozman, ki si tako spretno organiziral bivanje misijonarja v Torontu. Misijonski por. Kot prava misijonska nedelja Misijonar oče Kokalj je v nedeljo, 12. marca, preživel med Slovenci pri Mariji Pomagaj. Pri vseh mašah je pridigal in budil v ljudeh spečo zavest dolžnosti, da je treba kristjanu misliti tudi na nekristjane. Po maši se je napolnila večja dvorana pod cerkvijo, kjer je imela sestanek ZKM. Tudi na tem sestanku je bil glavni predavatelj misijonar oče Kokalj. V pomoč pri aparatih mu je bil semeniščnik jezuitskega reda g. Stane Rozman. Predavatelj je pokazal še več slik in povedal še več zanimivosti kot prejšnji četrtek na misijonskem krožku. Tudi ta prireditev je bila uspeh tako za misijonarja kot za poslušalce. Misijonar je obiskal tudi mnoge družine na domovih in je bil povsod prijateljsko sprejet. Por. bo tudi več slovenskih naselbin po širni Kanadi. To je brez dvoma velika čast za Slovence na tem kontinentu. Monsignorju želimo veliko srečnih uspehov pri njegovi misiji, ko bo po kanadskih razdaljah iskal slovenske duše in jih vodil na pravo pot. Vse žegne z Vami! Por. V elikonočne duhovne obnove Pri Mariji Pomagaj bo duhovna obnova za vse vernike veliki teden od ponedeljka dalje. Na to opozarjajo dušni pastirji že ves postni čas in vabijo, vabijo in kličejo k udeležbi. Duhovni vodja te obnove bo jezuit oče Jože Plevnik. V Toronto je prispel tudi direktor vseh slovenskih dušnih pastirjev v svobodnem svetu msgr. Ignacij Kunstelj. On bo vodil duhovno obnovo najprej v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. KRIŽEM PO KANADI Na univerzi v Torontu je bilo na vseh straneh' precej zgledovanja zaradi skupine študentov, ki so zasedli Simcoe dvorano v upravnem poslopju univerze in zahtevalo svoboden dostop do knjig še neodprte knjižnice J. P. Robarts raziskovalnega središča. “Kar se je zgodilo v Simcoe dvorani preko konca tedna, je dvignilo v meni globok sram nad to univerzo,” je dejal prof. Rosenbaum. Slično se je izrazil prof. F. Winter. Policija je na poziv univerzitetnih oblasti prijela v nedeljo, 12. marca, 18 študentov in jih odpeljala, 28 ur kasneje je kakih 400 študentov znova zasedlo prostore in spor se je še zaostril. Nemir, ki je bil nekdaj na u-niverzah v Kanadi malo znan, postaja vsakdanjost. Univerze, ki so bile nekdaj središča znanosti, učenja in mirnega, treznega presojanja, postajajo torišča političnih bojev in trenj, kot je to v navadi v Latinski Ameriki in po nekaterih državah Evro-pe. ♦ V Montrealu so imeli pretekli teden še en kratek snežni me-tež, ki je delal težave tistim, ki so se zvečer v ponedeljek vračali domov. Vse tb pomladi ne more ustaviti, je že tu. Upajmo, da jo bomo skoraj tudi čutili in se jo veselili! * Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je ponudil pokrajinskim vladam, da one odločijo, kdo naj ima pravico do družinskih doklad in kolikšne naj te bodo. * Yao Kuang, kitajski poslanik v Kanadi, je zagotovil vlado Kanade, da obnova stikov ZDA in Kitajske ne bo spravila v nevarnost trgovine med Kitajsko m Kanado. * Minister za naravno okolje Jack Davis je izjavil, da je atlantski salmon (losos) v nevarnosti zaradi prekomernega lova danskih in norveških ribičev. ♦ Kanadski dolar, ki je bil nekaj časa več vreden kot ameriški, st je s tem zopet izenačil in “plava” dalje v njegovi bližini. Položaj na mednarodnem trgu se je umiril, ko je A. Burns, predsednik Federal Reserve Bank ZDA napovedal zvišanje obresti v ZDA, konec “lahkega” denarja in zamenjavo dolarja. * Produkcija jekla v Kanadi je sredi meseca dosegla nekako 225.000 ton tedensko. •fc Brezposelnost je v Kanadi prvič po 22 mesecih padla pod 6% in dosegla upoštevajoč okoliščine letne dobe 5.8%. Skupno je bilo brez posla v februarju 627.000 ljudi, ki so želeli delati. * Področje delte reke Mackenzie skriva več plina kot olja, kot kažejo dosedanja vrtanja. ---------------o------- Indija in Bengalija sla podpisali pogodbo o 25-iefnein prijateljstvu NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade se je vrnila v nedeljo z obiska v Daki v Bengaliji s prijateljsko pogodbo, ki jo je tam podpisala z vlado Bengalije (Bangladeš). Ob svojem povratku sem je dejala, da bi prej ali slej prišlo tudi do razgovorov o miru s Pakistanom. K temu je dejal predsednik Pakistana Bhutto v Lahoru: Ce Indira Gandhi hoče biti naša sestra, naj najprej izpusti naše brate, pakistanske vojne ujetnike. Indira in Mujibur Rahman sta dan preje izjavila, da se vojni ujetniki ne bodo vrnili domov, dokler ne bo Pakistan priznal neodvisnosti Bengalije. Predsednica indijske vlade je napovedala, da bodo ujetniki, ki so obdolženi vojnih zločinov, vrnjeni v Bangladeš. Prijateljska pogodba med Indijo in Bengalijo je približno taka kot pogodba med Indijo in Sovjetijo, podpisana lani v avgustu. Velja za 25 let. V posebni izjavi sta Mrs. Gandhi in Mujibur opozorila na “sile, ki ogrožajo varnost, ustaljenost in o-zemeljsko nedotakljivost držav področja”. Mišljene naj bi bile: ZDA, Kitajska in Pakistan. da bosta Young in Duke našla ladji bo krožil okoli Lune astronavt Thomas Mattingly. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Čistilka Iščemo žensko za čiščenje enkrat ali dvakrat na mesec. $15 dnevno. Mora imeti svojo trans-portacijo. Kličite 382-4629. -(57) Delo dobe Iščemo dve kuhinjski pomočnici za “lunč” in dve natakarici za popoldne. Morajo razumeti angleško. Vprašajte za Don Križmana. KRIZMAN S RESTAURANT 5238 St. Clair Ave. tel. 361-8422 (60) MALI OLLA.SS V večjih bitkah Ameriške oborožene sile so prišle v prvi svetovni vojni na bojišče v Franciji šele v maju 1918, pa so bile vendar udeležene v 13 velikih bojih z Nemci, predno so ti novembra istega Obiskal pa'leta položili orožje. še ena sovjetska pttormea v stiski? WASHINGTON, D.C. - Vojna mornarica je objavila pretekli petek, da so odkrili na severnem Atlantiku nedaleč od Islandije sovjetsko podmornico vrste Y v spremstvu dveh sovjetskih ladij. Sumijo, da se je morala kaj pokvariti, ker se sicer ne bi dvignila na površino. Sovjetske atomske podmornice Y vrste so slične ameriškim, oboroženim s Polaris raketami. Kot ameriške so tudi Y sovjetske atomske podmornice oborožene s po 16 raketami z dometom do 3,000 milj. Sovjetsko podmornico razreda H, ki jo je premetavalo morje tri tedne 850 milj vzhodno od Nove Foundlandije, predno so jo navezali in jo začeli vleči proti domu, je vihar sredi tedna znova zadržal zahodno od Islandije. -----o------ Zrak, zastrupljen zlasti z izpuhom, ogroža zdravje prebivalstva če mestne oblasti ne bodo uveljavile ukrepov za čistejši zrak, utegne življenje v Los Angelesu zamreti že čez nekaj let, tako ga dušijo strupene primesi, ki prihajajo v zrak pretežno z avtomobilskimi izpušnimi plini. Profesor preventivne medicine in predstojnik stolice za naravno okolje na univerzi II-linos dr. Carnow je izjavil, da je zrak v Los Angelesu tako zastrupljen, da ogroža z-dravje tamkajšnega prebivalstva, ki je čedalje manj odporno proti boleznim. “Kriza dobiva otipljivo podobo,” je rekel Carnow. “Ljudje ne bodo več hoteli živeti tam. Ostali bodo le reveži, ki nimajo možnosti, da bi se preselili drugam.” NOVE HIŠE V EUCLIDU pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pripravljene za takojšnje lastništvo. E. 250 — Euclid nova zidana ranč, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, vgrajene priprave, plinski sežigalnik. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (60) Iščeta stanovanje Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. K?5 St. za mesec junij. Kličite 261-3722 (60) Vesoljca Apolla-16 bosta raziskovala okolico kraterja Descartes Vesoljca John Young in Charles Duke iz “Apolla 16” —iztrehtev je določena na 16. april — se bosta zadrževala na površju Lune 73 ur. Pristala bosta na visoki planoti blizu kraterja Descartes. Področje ocenjujejo kot geološko še posebno zanimivo, ker utegnejo tam najti prakame-nine. Sodelavci NASA upajo, na Luni sledove nekdanje og-njeniške aktivnosti. V matični House For Sale Euclid: bungalow, 4 bedrooms, 2 full baths, family room, paneled living room, IVz car garage, $20’s, owner 731-6963. -(60) v Euclidu Naprodaj je bungalow, 3 spalnice v fari sv. Kristine; klet, obložena kopalnica, nadstrešja, rekreacijska soba, garaža, 50x10 čev. lot. $24,500. Lastnik 481-6859 (59) 2 hiši naprodaj 6-sobna enodružinska in 5-sobna enodružinska, dvojna garaža, vse na enem lotu; sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin. V okolici E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029. -(57) Hiša naprodaj Krasna hiša, 3 spalnice, v okolici Chardon Hill, Euclid. Predeljena zgotovljena klet, priključena garaža, ograja, 2 ognjišče. Lastnik gre ven iz mesta. 486-7364 -57) Euclid Beverly Hills Zidan bungalow, 3-4 spalnice, preproge, obložena rekreacijska soba, aluminijasta obloga, zaprta cesta, v višjih 20h. Za sestanek kličite 692-0622. -(59) V najem Na novo dekorirano 4-sobno stanovanje s kopalnico in fur-nezom se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 6011 Bonna Avenue ali kličite 442-2009. (60) Stanovanje iščeta Upokojena zakonca iščeta 3 ali 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo v St. Clairski okolici. Kličite 432-0787 po 3. uri pop. -(61) Honka priteče iz kuhinje; vsa rdeča je in razjarjena. Noče več kuhati, pri mlatilnici hoče delati ali pa gre domov. Časar maha z rokami in ji nekaj pripoveduje. Upravitelj prihaja iz kuhinje in se mehi j a in igra z bičevnikom. Ivan pozabi na delo in pogleduje Časarja in Ilonko in upravitelja. Mlatilnica, m‘nasitna mlatilnica ropoče, ropoče, ropoče. Andraž ji podaja v žrelo pšenico, podaja, podaja, podaja. “Kaj le stori Ivan?” pomisli in podaja žrelu pšenico, podaja... Presunljiv krik plane z mlatilnice in se zaje delavcem v kosti in mozeg. Strojnik plane k štor ju in ga zaustavi. Vsi na mlatilnici in oikoli nje čujejo, da prihajajo iz njene notranjosti vse drugačni glasovi ko mlatev pšenice. V kepo zvirt visi nad žrelom mlatilnice Andraž, pozelenel je razu se mu pozna, da ga pogled vznemirja in da mu je odvraten. “Sem ga položite!” Časar pokaže na travo. “Obvez, obvez!” kriče moški vsevprek in se gnetejo k Andražu. Vsakdo bi rad pomagal, pa ne ve, kako bi in s čim bi pomogel. Obvez ni. “Tu, obveza!” Veren strga srajco z života in moli kos platna možem okoli Andraža. “Preprašna je srajca in vsa prepotena!” “Zastrupili bi mu kri!” “Čistih obvez!” “Predpasnik!” Honka odveže svoj beli predpasnik in ga moli možem. “Za prvo silo bo!” “Vode, vode!” “Naj skoči kdo po kako njegovo belo, čisto srajco!” “Nima nobene bele srajce! Prinesem svojo!” Ivan hiti proti njegov obraz, oči buljijo v Ve- hlevu, rena, ko da hočejo izstopiti iz J Andražu strgajo srajco z des jamic, ječanjje, da bi pretreslo1 nega ramena in ogledujejo del kamen, prihaja iz njegovih ust. roke, ki je niso zmleli zobje mla i . t-s- • ______ ________ •______________ Verenu kar zagomazi po hrbtu, zazebe g,a pri srcu in lasje mu vstajajo. Nič ne premisli, naglo se skloni, zgrabi Andraža in ga sunkoma potegne od žrela. Pretresljiv krik pretrese ozračje. Verenu je pri srcu, ko da je iztrgal Andražu živo roko iz živega telesa. Pogleda. In se mu temni pred -očmi. “Jezus! .. . Kriste!” ječijo prestrašene ženske, nekatere zajokajo in obračajo poglede, da ne vidijo Andraža. tiinice. Kri vre, vre iz rane curlja na zeleno travo. “Kri mu moramo ustaviti!” ‘Tn izprati rano!” “Kako?” In si ne vedo pomagati. “Saj mu odteče kri ljudje božji, saj mu vsa odteče! Izkrvavi!” Veren vikne, odrine može, da. tistega, ki je skričal po sveči. Pritajeno plačejo ženske, mrko se spogledujejo možje in fantje. Upravitelj naglo odide za marof. Časar zmajuje z glavo in ogleduje s krvjo oškropljeno pšenico, s krvjo oblito mlatilnico, s krvjo in zmečkanimi človeškimi koščicami in s koščki mesa pomešano zrnje. Petnajsto poglavje. PRI SOTLIČEVOI URA STOJI 1. Nova Ritoperjeva hiša je dozidana, tesarji postavljajo ostrešje na obširne zidove. Ritoper hodi po visokih zidovih, pomaga vzdigovati tesarjem težke tramove, ogleduje prostore v prvem nadstropju in vidi že v duhu lepe sobe, polne izbranega pohištva. Pismonoša prinese pismo. Ritoper je naglo z vrha zidovja na tleh, pogleda naslov in nestrpno raztrga ovoj. Ničesar ne reče, ko prečita pismo, le obraz mu potemni, zapusti tesarje, pozabi na svoj ponos, na svojo novo hišo, v gostilniško sobo stopi, zaloputne vrata za seboj, sklene roke na hrbtu in koraka po sobi gori in doli, doli in gori. Lina si ne upa v sobo, Ritoper-ka je v strahu v kuhinji. Ni dobro znamenje, kadar Ritoper tako koraka po sobi gori in doli, drži roke na hrbtu in molči. “Lina!” pokliče oče in obstoji sredi sobe. Plaho vstopi Lina in skuša iz očetovega obraza razbrati, kaj ga mori. “Nesi hlebec belega kruha Sotlički.” Tako nenavadna je očetova zapoved, da Lina obstoji in gle- čih pogledov. V grozi začuti Lina, da mora nekaj reči. “Pokrepčajte se, Sotlička!” Vdova ne pogleda ne kruha ne pečenke ne vina. Vedno groz-neje bulji v Lino in vedno bolj se trese. Lini je žal, da ni poslala dekle. Obup revne Sotličke ji leze v mozeg. Zbežala bi — pa ne more z mesta. Ko da so jo prikovali obupani pogledi. Saj sama ne ve, kako je z Andražem, sluti pa, sluti nesrečo. Ura tiktaka. Lina ne vzdrži pogledov obupane matere. Z muko se odtrga z mesta in hoče pobegniti. mn::::::::::::«: « Imenik raznih društev tt ** Oltarna društva I Pevska društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica m blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; roditeljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MAKIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0313; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič,— Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. ^obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. poklekne k Andražu in pograbi1 “Zijalo, kaj nisi razumelo? po rani.-“Vrvico, vrvico! Hitro Sotlički nesi hlebec belega kru- Andraž s^e zvija v Verenovem naročju. L'