Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik III. V Ljubljani, dne 1 septembra 1923. 17. številka Izredni občni zbor sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov se vrši v nedeljo, Iti. septembra 1923. ob 14. uri v vrtnem salonu gostilne pri Lozarj u na Sv. Jakoba trgu, s sledečim sporedom: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, nadomestne volitve v načelstvo, slučajnosti. Odbor Sekciie ptć. činovnikov. Karel Urbančič. Resna beseda. Neuspehi organizacij državnih nas mcščencev, da niso mogle izvojevati iz= bolj sanj a naših neznosnih življenjskih razmer in da niso mogle preprečiti ne» katerih trdot v novi službeni pragmatb ki, ki značijo velik korak nazaj v seda» nji socijalni dobi, vsi ti neuspehi vpliva» jo na državne nameščence tako depre» mirajoee, da propagirajo nekateri, naj se organizacije razpuste, ker itak ničesar ne dosežemo, češ si bo vsaj nekaj kronic vsak na članarini prihranil. Tako govo» rjenje je silno pogrešno. Širijo in naj* bolj mu pritrjujejo ljudje, katerih ne vidiš na nobeneml sestanku, posvetova* nju ali zboru, tembolj pa čuješ njih za* bavljanje iz zasede, da so kar mokri okoli ust. Nikdar ne stopi tak človek Pred pristojni forum, ne da dobrega sve» ta in seveda tudi ne pove, kako bi on to bolje napravil. Kritizira lahko vsak pub* loglavec, ali boljše napraviti pa ne zna. Ne bodimo malodušni! Tudi vsaka voj* ska vselej ne zmaga. Strnimo* se krep* kejše, širimo in utrjujmo organizatoric* no smisel v naših vrstah po vseh pokra* jinah naše domovine. Ne bo šlo lahko in hitro, a lotiti se moramo tega dela, si* cer nikdar ne dosežemo cilja, to je enot* ne fronte, pred katero ne bodo mero» dajni faktorji zaničljivo zamahnili z roko, temveč jo bodo morali resno upo* števati. Izboren je primer med nami in dečkom, ki žene vola in opleta po njem s palico. Oj, da je vol pameten, da bi se zavedel svoje moči, gorje dečku! Z lab* koto bi si mi legalnim potom izvojevali človeka dostojno življenje, če bi bili pa» metni in bi se zavedali moči, ki jo rodi edino le solidarnost. Slično razpoloženje, ki prevladuje v drugih organizacijah, vlada tudi v naših poštnih organizacijah, oziroma v Zvezi. Nekaterim kratkovidncžem se je iz do* zdevnih vzrokov mudilo, da so v naj* važnejšem trenotku izstopili iz skupne fronte. Čujejo se tudi posamezni glasovi mižjih, če ne bi morda kazalo izstopiti iz Zveze in vstopiti v skupno fronto niž» jih javnih nameščencev. Čul sem celo grožnjo Mariborčanov, tega našega naj* boljšega kadra, da bi se najraje odcepili od Zveze. Prijatelji, le hitro napravimo to veselje onim nad nami in onim med nami, ki so Zvezi že ob nje rojstvu pri* segli smrt. Zlata mana nam bo potem padala v prazne žepe, in naše mize se bedo šibile najboljših jedil. Prepričan sem, da bo zmagala raz* sodnost in da se umakne trenotno slabo razpoloženje napram organizaciji hladni preudarjenosti. Ta znamenja se že moč* no kažejo v gibanju večine treznih ela* nov društva maturantov, računarjev in upravnikov, ki zahtevajo močno in enot* no fronto, ki nam je sedaj najbolj po* trebna, ker stojimo pred izdelavo po« slovnika in morda pred špecijalno prag* matiko za našo stroko, pri katerih zako« nih hočejo in morajo organizacije sode* lovati. Kakor smo že poročali, so pokrajin* ske organizacije pooblastile naš Savez v Beogradu, da doseže naše sodelova* nje pri poslovniku, s katerim se bodo postavile važne prehodne določbe, ki bodo naj večje važnosti za vsako kate* gorijo. Najvažnejše vprašanje je, v ka* tero kategorijo se po novi pragmatiki uvrsti poštno uradništvo, ali v II., ki je predpisana za maturante, ali v III., ki je namenjena absolventom nižjih srednjih šol. Da se uvrste juristi in tehniki v I. kategorijo, o tem ni dvoma. A v katero kategorijo naj gre uradništvo, ki sestoji po večini iz absolventov nižjih srednjih šol? Tudi za to vprašanje so pokrajin* ske organizacije pooblastile Savez, da se energično zavzame za to, da se uvr* sti za prehodno dobo vse uradništvo v II. kategorijo z ozirom na težko in od* govorno službo in z ozirom na to, da imajo razen maturantov še drugi pri* dobljene pravice za II. kategorijo, zato absolutno ne gre, da bi vrgli vse poštno uradništvo v III. kategorijo. Naša zah* teva velja za prehodno’ dobo in samlo za one, ki so že v poštni službi, ko stopi nova pragmatika v veljavo. Kakšna predizobrazba naj se za poštno stroko v bodoče določi in zahteva, o tem naj se posvetujejo organizacije in naj stavijo ministrstvu potom Saveza svoje pred* loge. Čim višjo izobrazbo bomo zahte* vali, tem lažje bomo uspeli z zahtevo, da se uvrstimo za prehodno dobo vsi v D. kategorijo in tem večji ugled si bo* mo pridobili. ot picu. vujiiu' je uiio tu vprašanje zelo aktualno in se je večina izjavila za predlog, da ,se naj zahteva za našo stro* ko 6. razredov srednjih šol in 2 leti pošt» ne akademije, kar bi bilo ekvivaletno absolventom srednjih šol. Dobili bi s *em inteligenten in strokovno naobražen naraščaj, kar bi zelo dvignilo našo stro* ko. S tem, da bi prišli vsi v II. kategori* jo, bi ne bili maturanti prav nič oškodo« vam, ker bi v napredovanju ne bili ovi* ram. Vsakdo pač mora maturantu pri* ^nati, da ima prav, če toži in reče, da bi bd bolje napravil, če bi šel s 4 razredi k pošti in bi bil celo na boljšem, ker bi imel 4 leta službene dobe več. Še več vzroka za take tožbe pa imajo juristi in inženirji, ki imajo in bodo imeli v pre* hodni dobi v svoji kategoriji kolege, ki so komaj pogledali v srednje šole. Tudi našim poduradnikom se godi sorazmer* no isto. v. Otresti se moramo vsega tega in se uziveti v današnje razmere, ki so posle* dica vojne. Srbski narod je v balkanski in svetovni vojski izgubil skoro vso mla* do intebgenco. Uradniška mesta so za* sedb uradniki z manjšo predizobrazbo in kvalifikacijo, ki ostanejo prav gotovo za prehodno dobo na svojih mestih. V bodoče se bodo pa mogli nameščati le ljudje po predpisih nove službene prag* matike, ki je enotna za celo državo. Mi bi si le poslabšali položaj, če bi zahte* vali drugo kategorijo samo za maturan* te, poudarjajoč, da drugi nimajo za to kategorijo predpisane šolske izobrazbe, icer bi s tako zahtevo povečali nevar» nost, da nas potegne množica navzdol, treba je velike previdnosti in enotne* ga nastopa, da preprečimo to nevarnost. Kakor rečeno, glavno pri vsem tem je, da oni, ki imajo višjo predizobrazbo, ne bodo s tako uvrstitvijo dejansko oško* dovam, kar bi se pa zgodilo, če uvrste postno uradništvo v III. kategorijo. Predsedstvo Saveza nam je sporočilo, da so vsi glavni faktorji v ministrstvu za to, da se uvrsti poštno uradništvo v H. kategorijo in je naše ministnstvo tak predlog ministrstvu za konstituanto že odposlalo. Druga naša zahteva, za katero mo* ramo solidarno nastopati, je Specijalna pragmatika za poštne nameščence. Špe* cijalne pragmatike dobe sodniki, profe* sorji, učitelji in železničarji. Le pošta, ki ima z železničarji najtežjo službo, se omalovažuje. Mi napravimo v 30 letih več službe, kakor dingi državni name* scenci v 35 letih. Velika razlika je med redno službo po dnevi in to samo ob de* lavnikih, in pa med službo, ki jo mora poštni uslužbenec opravljati. Pri nas ni reda ne v jedi, ne v spanju. Službo je treba vršiti ob zgodnjih jutranjih urah. pozno v večer in ponoči in to v delavni* kih, kakor ob nedeljah in praznikih. Naš amibulancar opravlja še težjo in odgo* vornejšo službo, kakor železničar. Po* glejmo tudi poštno osobje po deželi, ki ni prav za prav nikdar prosto, osobito pri poštah, ki leže ob železnicah. Pri teh uradih ne moreš reči, kdaj se služba zač* ne in kdaj se neha. Sprejemati in odda* jati morajo pri vlakih pošto rano z ju* traj in pozno» zvečer. Po dovršenem službenem času ne more poštar na deže* li popolnoma razpolagati s svojim pro* stim časom, ker se mora vsak dan zve* čer brzojavno odjaviti. Osobje drugih strok ima vsako leto svoj dopust, pri nals si pa lahko vesel, če ga dobiš vsaka tri leta, in še takrat moraš biti pripravljen, da te Vsak trenotek brzojavno pokliče* jo v službo. Upravičena je torej naša zahteva po 30 letni službeni dobi, po hitrejšem napredovanju in boljši plači. Naša zah* teva je, da se izenačimo z železničarji, kar se bo tem lažje izvršilo, ker se po vesteh, ki so jih prinesli časopisi, prideli naš resort prometnemu ministrstvu. Tretje vprašanje, ki zahteva sloge med nami, je vprašanje skupne organi* zacije poštarjev in železničarjev, ki je za nas velike važnosti, posebno če bo imela pošta in železnica skupno mini* strstvo. Železničarji nam prožijo roko za skupno organizacijo. Gotovo je, da se bodo oni vezali z nami le, če imamo naočno in dobro organizacijo, z ostanki razbitih organizacij se ne bodo vezali. Mislim, da mi ni treba ponavljati, kako potrebna nam je sloga, ker stojimo pred rešitvijo za nas najvažnejših vpra* šanj. Službeno pragmatiko sicer imamo, ki je v celoti dobra, vsebuje pa nekaj določb, ki so za nas nesprejemljive. Členi 224, 239 in 246 o nestalnosti za dobo treh let, o penziji in o vštetju voj* nih let se morajo popraviti. Vlada na* merava sicer, kakor sem informiran, do* ločbe teh členov potom finančnega za* kona izpremeniti, kar je mogoče, ker so to prehodne določbe, vendar pa mora* mo biti na vse pripravljeni. Zatorej vsi v enotno fronto! Kdor ni z nami, je proti nam! Preko teh malih ljudi, ki sejejo malodušje in razdirajo slogo, bo šla močna vojska poštarjev in železničarjev!____________________ Strokovni del. TRI TEDNE POŠTNE STAVKE NA IRSKEM. V času, ko se tudi pri nas govori o stavki ter se deloma tudi izvaja, nemara ne bo odveč, če ponatisnemo v prevodu tudi v »Poštnem glasniku« članek o po* četku, poteku in koncu stavke poštnih Uslužbencev jia Irskem, ki ga prinaša zadnja številka glasila zveze mednarod* nih poštnih organizacij »Internationale P. T. T.« na Dunaju. Nekatera mesta so tako jasen odsvit naših razmer, da pozabljamo pri čitanju, da se je vse to godilo na Irskem in ne v naši ljubi SHS. Irski poročevalec izvaja: Leto 1920 je bilo za irske poštne uslužbence polno dogodkov. Marca me* seča je bila vsem kategorijam poštnih nameščencev znižana draginjska dokla« da v smislu dogovora, ki je bil sklenjen v Veliki Britaniji, in na podlagi indeks* ne številke, ki jo je določilo britansko trgovinsko ministrstvo. Meseca febru* ar j a so uslužbenci protestirali proti predlaganemu znižanju z utemeljitvijo, da britanska številka ne označa natanč* no gibanja cen na Irskem, in da zato znižanje prejemkov na Irskem ni umest* no. Poštna oblastva so vztrajala na svo* jem stališču, da se plače znižajo, in ka* zalo je, da postane položaj skrajno resen. Tu je posegel vmes tajnik delavske stranke, nakar so poštna oblastva pri* stala na to, da se sestavi neodvisna pre* iskovalna komisija. Komisija je bila se* stavljena iz 5 članov, od katerih je dva imenovala delavska stranka. Komisija je imela pooblastilo, da začne za pošt* no upravo preiskovati vprašanje mezd in plač, delovne organizacije in vpraša* nje delavnih pogojev sploh, ter da poda poročilo, kakšne izpremembe — če jih sploh smatra za potrebne — naj bi se iz* vedle. Končno naj tudi določi, ako pre* nesejo sedanje osnovne plače znižanje draginj ske doklade. Za podlago cenam je bil določen 15. maj 1922. Dne 11. maja je priobčila komisija vmesno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da se indeksna številka bri* tanskega ministrstva ne prilaga natanko irskim razmeram; da je poštnemu osob* ju na Irskem skrajno težko spraviti svo* je življenjske potrebščine v sklad z zni« žanjem draginj ske doklade; da komisija priporoča začasne doklade na osnovne plače gotovih permanentnih kategorij in na prejemke gotovih kategorij name* ščencev. Ta začaJsna doklada naj velja od 1. maja 1922, in sicer tako dolgo, da se doseže sporazum glede oficijelne ir* ske preživljalne indeksne številke, ki bi mogla biti za podlago preračunani u dra* ginjske doklade, oziroma dokler se ne sprejme končno poročilo komisije. Ker je govoril izvid komisije v prid delojemalcev, se je pojavil na strani ob* lastev gotov odpor proti uveljavljenju tega vmesnega poročila. . Poštna oblastva so sporočila v ofi* cijeinem dopisu strokovnim organizaci* jam, da sprejemajo glavna priporočila komisije, ter označila ob enem svoje na* mere takole: »Jasno naj se zatrdi, da se morajo smatrati sklenjene doklade ab* solutno za začaisne in prehodne ter da bodo samo toliko časa veljale, dokler ne določi vlada oficijelne indeksne števil* ke.« Tu je treba opozoriti, da je vlada besede »da se doseže sporazum«, ki so v poročilu, zamenjala z besedami »dokler ne določi vlada.« Namen članov komisi* je pa ni bil ta, da naj bi postala poljub* na indeksna številka, ki bi se zdela vla* di primerna, da jo »določi«, tudi za uslužbence obvezna. Njihov namen je temveč bil, da so pridržane izpremembe plač sporazumu med obema strankama. Da bi dobila vlada povod za zniža* nje plače, je določila oficijelno indeks* no številko preživljanja. Noben človek si ni bil na jasnem, na kakšni podlagi je bila ta indeksna številka izračunana. Za* to so jo poštne organizacije takoj za* vrgle. Oblasti so organizacijam sporoči« le, da se bodo doklade, ki jih je priznala majska komisija, v septembru nehale, in da se bo 3/26 draginj skih doklad črtalo. Z drugimi in jasnejšimi besedami pove* dano je pomenila ta razsodba, da mož, za katerega je bil po mnenju komisije v maju odbitek 10 šilingov neprenesljiv, sedaj v septembru po mnenju poštnih oblasti čisto lahko prenese odbitek 15 šilingov. Vse tri poštne organizacije so skle* nile, da je samo s štrajkom mogoče pri* vesti oblasti do razumevanja, da usluž* benci nikakor ne morejo dopustiti, da se jih potisne na prejemke iz leta 1914. Preden je bil storjen ta sklep, je izdala poštna uprava opomin, da izgubi urad« nik, ki odloži svoje delo, službo; v slu* čaju pa, da bi bil znova sprejet v službo, se mu ne vračunajo prejšnja službena leta v pokojnino. Ta opomin pa ni napravil prav no* benega vtisa, oziroma če je bil kak uči* nek, je bil samo ta, da je napravil usluž* bence tem bolj odločne. Prvega dne stavke je izdal notranji minister sledeči ferman: »Vlada ne pri* zna upravičenosti uradniškega štrajka. Poštna uprava je življenjsko važna dr* žavna služba.« Uslužbenci so stavkali tri tedne. Ka* pitalisti se niso pritoževali, da ne funk* cijonira poštni obrat. Časopisje je bilo zelo sovražno razpoloženo ter je opiso* valo akcijo na tako rafiniran način, ka* kor da bi se hoteli poštni uslužbenci okoristiti z neurejenimi razmerami v dr* žavi, in kakor da bi ne imel štrajk no* benega drugega namena nego podpirati proti državi mobilizirane sile. S tem je samo podaljševal boj in otežaval pameten sporazum. V pravem trenotku pa sta z uspe* hom posegla vmes tajnik irske delavske stranke in predsednik prej imenovane poštne obratne komisije. Doseženi sporazumi je bil v glavnem z