Nebeška lestvica
III. Krščansko upanje.
tistih svetnikih, ki so se odlikovali v krščanskem upanju, pravimo, da so imeli prav otroško zaupanje v Boga. In res, ni je čednosti, katero bi mladina ložje obujala in se ložje v njej vadila, kot je krščansko upanje, ki je prav važna stopinja na nebeški lestvici.
1. Sv. Alojsij je že v svojem dvanajstem letu dosegel veliko po-polnost v tej čednosti. Zato je pa tudi prejemal v od božje dobrote čudovite milosti. Že tedaj si je upal trditi, da Jirtkdar ni Boga česa prosil, da bi ne bil uslišan. Seveda Lje svoje življenje uravnaval popolnoma po zgledu detin-skega življenja Jezusovega.   Živo se je pa tudi zavedal,
34                                              
da je tempelj sv. Duha, da v njem, kakor v vsakem "j pobožnem kristijanu, prebiva sv. Duh. Sv. Duh pa ga je učil živo misliti na to, da je otrok B o ž j i in da je kot tak Boga prosil z zaupanjem, ki je bilo podobno zaupanju, ki je je imel Jezus do nebeškega Očeta. In prošnje, izrečene s takim zaupanjem, morajo biti uslišane.
2.   To pa, kar beremo v življenju svetnikov, po-navlja se pri resnično pobožnih otrocih tudi dandanašnji. Nek  misijonar je  slišal   malega samorskega dečka tako-le moliti:   ,,Ljubi Jezus! Zahvalim te, da si poslal veliko ladijo z belimi ljudmi v mojo domovino, da so me tam vzeli  in semkaj pripeljali, kjer se  ucim tebe častiti in ljubiti.  Prosim te,  pošlji še druge bele ljudi na drugi ladiji, da vzamejo tudi mojega očeta in mojo mater in jih semkaj pripeljejo, da bodo poslušali misi-jonarje in se ucili tebe Ijubiti.'' Nekaj dnij potem vidi misijonar tega dečka na morskem obrežju, ko je ne-prestano   gledal   na  morje.   »Kaj   pa  gledaš,   otrok?" praša ga duhovnik. ^Prišel sem semkaj, da vidim, če je Bog uslišal mojo prošnjo", odgovori deček. Skozi dve leti je hodil žamorček dan na dan, kadar je le mogel, na morsko obrežje, opazovat došle ladije. Čez dve leti pa nekega dne ves vesel priteče domov k misijonarjem. ,Jezus je uslišal mojo molitev", kliče neprestano,   ,,na
.  ladiji sem videl svojega očeta in svojo mater."
3.  Morda se čudiš,  ljubi otrok,  zakaj  ti nisi bil že večkrat uslišan.  Mnogokrat tvoje zaupanje ni bilo dovolj veliko.   Prositi moraš pred vsem za  stvari, ki so Bogu v čast in tebi v zveličanje. Da pokažeš pravo gorečnost, moraš s prošnjami tudi združiti trden sklep, v prihodnje varovati se te ali one napake in vaditi se v lepih čednostih. Tudi zatajevanje je jako dober po-moček, da bodo tvoje prošnje prej uslišane, ker bodo Boga nekako silile, da ti izpolni, kar prosiš.   Seveda smeš tudi v raznih posvetnih zadevah  prositi pomoči, pa vselej moraš biti udan v božjo voljo in Bogu pre-pustiti, da te usliši ali ne.  Bog pač bolje ve, kaj po-trebuješ, kakor pa ti sam.
Cednost krščanskega upanja je velik dar božji. Kako čudovito je delovala v Jobu ali v starem Tobiji. Najbližji sorodniki so sramotili Tobijo v njegovi revščini
35
in so mu rekli: ,,Kaj ti je pomagalo tvoje upanje, zaradi katerega si dajal miloščino?" Tobija pa je odgovarjal: ,,Ne govorite tako. Mi smo potomci svetnikov (svetih očakov) in pričakujemo onega življenja, ki je Bog daje njim, ki v zaupanju v njega nikdar ne opešajo." Upanje na nebesa ga je delalo srečnega v največji revščini. Kako čudovito moč je dajalo krščansko upanje svetim mučenikom! Tudi tebi, ljubi olrok, bo dajalo moč v skušnjavah in v boju za čednostno življenje.
Al. Stroj