45. štev.
V Kranju, dne 6. novembra 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta i K, ta druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe bret istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =======
Inserati se računajo ta celo stran 60K, ta pol strani 80 K, ia četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust — Upravni«vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Shod narodno - napredne stranke v Kranju
t ■oboto, dne 30. oktobra 1909.
Kot sklicatelj otvori ob s/4 9. uro zvečer dobro obiskani sbod — bile so polne vse tri prostorne sobe gospe May<srjeve — g. deželni poslanec Ciril Pire, ki presrčno pozdravi navzoče in priporoča, da se izvoli predsednikom shoda g. dr. Valentin Š tempi h ar (kar se soglasno sprejme), ki govori takole:
Zgodovinski dogodki proti koncu 18. stoletja so imeli za posledico razvoj liberalizma ia indivi-dualizma v evropski drnžoi. 19. stoletje pomeni nečuveni razvoj na umstvenem ia gospodarskem polju. Tu vidimo vso evolucijo od železnice in telegrafa do elektrike, radija in plovenja po zraka, kvenredno so se pomnožile tudi gospodarske sile, pomnožilo bogastvo in blagostanje. Neomejeni individualizem je provzročtl ogromna premoženja v rokah posameznikov, provzročtl pa je tudi po mestih mnogoštevilni proletarijat z vso veliko mestno bedo. In vsled te bede je nastala nova stroja — zadružništvo. Ia sicer najprej pri socialno* demokratičnih strankah. Z vso sito so se polastile te stroje tudi verske stranke, posebno na Bavarskem m ob Renu in zadnjem desetletju tudi pri nas.
Daaes stoji vse nase javno življenje v znamenju zadružništva in v teženju političnih strank pridobiti zase Široke mase ljudstva — kmeta in delavca.
Meščanske stranke dandanes plačujejo največ davka, nikjer pa nimajo odločilne moči pri javni upravi. Ia če nočejo dobiti nazaj prejšnji upuv, za to ni druzega sredstva nego približati se Širokim masam. Zaraditcga je daaes le tisti prijatelj me-ščaastva, ki pripravlja in pospešuje njegovo bužanje do kmeta in delavca.
So sicer nasprotstva v interesih teh slojev, vendar ta nasprotstva niso nepremostljiva. So pa tudi skupni interesi; skupen je najvišji interes obeh slojev, imata namreč skupnega sovražnika v umstvenem in gospodarskem oziru. V tej stroji nahaja se danes, kar mi vsi aajživahaeje pozdravljamo
kot veselo znamenje — tudi stremljenje nase stranke in v tem smislu otvarjam današnji shod.
Besedo podeli najprej g. deželnemu poslancu Cirilu Pircu, ki poroča v skoro tri Cetr turnem govoru takole:
Cenjeni gospodje zborovale*! Z novo volilno reformo je dobila S. L. S. premoč v kranjskem deželnem zboru in seveda tudi v deželnem odboru. Poprej ni nobena slovenskih strank zase tvorila večine v kranjskem deželnem zboru. Komaj so si namreč Slovenci v osem lesetih letih pribavili nadvlado v kranjskem deželnem zboru, že so se jela pojavljati nasprotstva mej slovenskimi zastopniki Ločili so se konzervativni in napredni elementi in — po dobro poznatem slovenskem receptu ~ se je v dosego svojih namenov naslanjala sedaj ta sedaj ona slovenska stranka na tretjo stranko v deželnem zboru, na zastopnike nemškega velepo-sestva, ki so bili vsikdar radi na uslugo, če se jih je seveda zato primerno nagradilo. Čimbolj so se poostrila nasprotstva, tem važnejšo vlogo je igralo nemško veleposestvo in zadnja leta je bito naravnost jeziček na tehtnici kranjskega deželnega zbora. S preosnovo deželnega volilnega reda je Številno zastopstvo maloštevilnega nemStva na Kranjskem izgubilo svoj odločilni upliv in konec se je napravil različnim mašatarijat*, kajti sedaj S. L. S. sama razpolaga z absolutno večino v kranjskem deželnem zbora.
V toliko bi bilo gotovo pozdravljati razmerje, nastalo vsled nove volilne reforme, če bi S. L. S. umela nalogo slovenske večine v kranjskem deželnem zboru, če bi bila S. L. S. res ljudska, res narodna stranka, ki bi stavila koristi slovenskega naroda nad vse. Toda S. L. S. niti ne uvideva, da bi se morala kot parlamentarna večina saj nekoliko otresti svojih demagoSkih manir izza opozicijske dobe in z nekoliko višjega stališča presojati odnosa je v kranjski deželi. S. L. S. v kranjskem deželnem zboru je tudi kot večina ostala zvesta svojim tradicijam. Nikdar Se ni bila resnično slovenska, nikdar ljudska, marveč od svojega pivega početka je klerikalna z vsemi svojstvi take stranke. V prvi vrsti deluje četudi prikrito za duhovniško nadvlado, pobriga se za svoje volilce, v kolikor je to potrebno da j h Se bolj priveze nate, sicer pa
najde svoje slovensko srce le takrat, kadar je to v prilog njenim strankarskim interesom ali kadar jo v to prisili javnost Kakor so naii klerikalci v državnem zboru zanemarjali svojo narodno dolžnost in so se predvsem pehali za državne podpore svojim strankarskim organizacijam, prav tako se v kranjskem deželnem zboru bore malo brigajo za eminentno slovenske zadeve in zasledujejo le svoje strankarske koristi.
Kdo se ne spominja klavrnega in sramotnega nastop« naših klerikalcev v januarskem zasedanju kranjskega deželnega zbora? Vsa slovenska javnost je opravično in nestrpno pričakovala, da bodo slovenski poslanci brez razlike na politične mišljenja temeljito obračunali z vlado, ki je s svojim nefiu-venim postopanjem zakrivila krvave septembrske dogodke. Angažirana je bila čast slovenskega imena, toda tisti ljudje, kojih glasila so vsled javnega pritiska Se jeseni napovedovala vladi najstrožji boj, tisti ljudje so ščitili v deželnem zbora zastopnika onega, nam Slovanom sovražnega sistema, ki nosi vso krivdo, da je po ljubljanskih ulicah tekla nedolžna slovenska kril S. L. S. je dobro vedela, da bi se takoj zaključilo zasedanje deželnega zbora, ako ki se pridružila akciji narodno-naprednih poslancev. Toda kaj takega se ni strinjalo s njenim programom. Preprečiti je hotela na vsak način zakljnčenje deželnega zbora, to pa tudi za ceno, da si pritisne na čelo pečat narodnega izdajstva. Pri vsem tem je igrala veliko vlogo človeška slabost, človeška nečimernost. S. L. S. je nastopila prvič kot večina v kranjskem deželnem zbora. In te veČine se je veselila kakor otrok nore igrače. Takoj je hotela pokazati svojo moč. Zavedala se je tudi, da je s večino prevzela večje dolžnosti napram svojim volilcem. Zulile so jo verige, v katere se je vlovila sama. Občutila je S. L. S. pezo nebrojnih obljub, s katerimi je privezala raie nezavedno, nahujskano ljudstvo. Ljudstvo je zahtevalo plačila. Zato je 3. L. S. onemogočila zaključite v deželnega zbora. Da se saj nekoliko oddolži svojim upnikom in da si utrdi svoje stališče, je nastopila S. L. S. v januarskom zasedanju z velikim gospodarskim in političnim programom. Vrgla je v zbornico poln koč nujnih predlogov in resolucij, v katerih se deželni odbor pozivlje, da naj dopn-
PODLISTEK.
Jurežev študent*
Ivan B. OlSevski. Dalje.
Med tem pa se je čas njegovih gimnazijskih študij nagnil in iz šibkega tihega mladeniča se je razvil krepak, mlad mož. Njegovo moštvo je sililo na dan, ž njim pa tudi trdna volja, svoje nazore, svojo individualnost uveljaviti v življenju.
Toda kako?
Ko je stopil iz šole v svet, je bila politika nad vse moderna. Politiziral je trgovec, politiziral je menih, uradnik, kmet, študent, mašnik, da, še berač, ki se je za vaškim plotom otresal uši in glodal priberačene skorjice kruha. Politika — to naj bi bil tisti čudodelni balzam, ki reši tisti rod od Mure do Adrije narodnega pogina, politika naj bi bilo sredstvo, s katerim se pridobi ugledno mesto, mastno službo, ugodno bilanco, da, še celo izveiičanjei S to politiko pa je prišla v deželo zahrbtnost, nezaupnost, hinavščina; nad polovico najboljših naših časopisov so izpolnjevali osebni napadi. „ Raz praska j političnega nasprotnika do kosti, polij ga z gnojnico in ga postavi na sramotilni oder", to je bilo politično geslo njegove dobe.
Da on ne bo na tak način uveljavljal svojih nazorov, mu je bilo takoj jasno. Saj je to vendar politika politično nezrele mase — na vsaki strani par mož, ki sede pri mizi in narekujejo ponižnim pisarjem doli pri vratih — njim vdinjani inteligenci — a zunaj pred vrati masa, med njo pa priganjači, biriči, vohuni. Saj to vendar ni pot k gospodarski, kulturni, moralni in nacijonalni po-vzdigi našega ljudstva, v kateri edini je naša rešitev 1
Zato je pa sklenil delovati on v tem smislu. In kje naj s tem drugod začne, kot v domači vasici! Majhen krog sicer, toda ako bi vsak inte-ligent izkušal delati isto, bi vspeh na celoti ne mogel izostali.
Začel je, kot smo videli, z gospodarsko stroko. Organizirat je v ta namen skoraj celo vas v »Poljedelskem klubu", na čelo katerega se je postavil podvzetni in inteligentni Lovre. Že v tako kratkem času svojega obstanka je klub storil zelo mnogo; naročil je skupno najpotrebnejše stroje, preiskal domača tla in sklenil naročiti tem primerna semena in umetna gnojila Sklenil je razpisati primerne nagrade za najlepše in najboljše pridelke. Stopil je tudi v zvezo s kmetijsko družbo, ki naj bi preskrbela v prvi vrsti primernega sadnega drevja in plemenske živine. V klubu je imel sam predavanje o umni sadjereji in nato pogovor z
vaškimi gospodarji o ravno tem predmetu; ne-izrecno ga je veselilo, ko je videl, s kakšnim zanimanjem slede vsi njegovim besedam in se udeležujejo debate. Zato je naprosil mladega ži-vinozdravnika v bližnjem mestu, naj bi tudi on katerikrat posetil vas in napravil kakšno predavanje. Ta mu je z veseljem obljubil in napovedal cel kurz o praktični živinoreji čez zimo.
Pred par dnevi pa se je ustanovilo »Pevsko in tamburaško društvo" z učiteljem na čelu. Pristopili so skoro vsi fantje in možje; kdor ni imel posluha, pa je z članarino podpiral društvo. Helena, ki je zadnje leto dovršila gospodinjsko šolo, pa je obljubila poučevati dekleta v šivanju, kuhi in drugem gospodinjstvu. V počitnicah pa ji bo po svojih močeh pomagala Bertonova Mici.
Ravno, ko je začel mladi mož, ležeč na ka* napeju, razmišljevati, kaj bi bilo še dobro storiti, se zaslišijo težki trdni koraki pred vrati. V sobo je stopil njegov oče.
Slok; nekoliko upognjen mož je bil to. Prvi sneg je jel pobeljevati njegovo glavo. Izpod košatih obrvi so se bliskae majhne oči, a žuljavo desnico je potegnil malomarno iz žepa, jo položit na mizo, ko se je vsedel zraven kanapeja in dejal:
•Rok za semenišče si zamudil; prišel sem, da mi poveš, kaj misliš storiti sedaj".
Dalje prih.
Jšodnjega zasedanja pripravi celo vrsto poročil in zakonskih načrtov.
In etablirala se je v kranjskem deželnem odboru tovarna za izdelovanje pestrobojnih predlogov in zakonskih načrtov. Fabriciralo se je takega blaga kar na tacate. Nekaj blaga se je obdržalo v zalogi, nekaj se ga je pa takoj postavilo na prodaj v kranjskem deželnem zboru. Cs je nanesla potreba, je zakonska kovačaica funkcionirala kar sproti med zasedanjem. Ker prevelika naglica ni nikdar dobra, kaže Fabrikat na vseh koncih in krajih znatne površnosti. Nemec bi imenoval te izdelke € Dutzendware», in bojazen je opravičena, da se bo večina tega blaga, kakor pravimo trgovci — czapoflala*. Na vse izdelke deželnoodborske tvornice je seveda pritrjena lična etiketa z vtisnjeno varstveno znamko S. L. S, da lahko takoj na prvi hip spoznal, da niso izdelki napravljeni v splošno dobro dežele kranjske, marveč v večjo čast in slavo S. L. S. Strankarski Fabrikat so, s kojegs pomočjo si hoče S. L. S. ali utrditi ter pridobiti pozicijo v različnih zastopih, ali napolniti prazne predale deželne blagajne, ali nametati ljudstvu peska v oči, ali ad captandam benevolentiam res poseči svojim volUcem nekoliko pred ramo, ali pa spraviti na-rodno-napredno večino ob ves vpliv in kolikor mogoče oškodovati naša mesta.
Vsem je gotovo še v živem spominu zadnje zasedanje kr. dež. zbora. Izvestno ste pazno zasledovali njegovo delovanje in zato mi pač ni potrebno podrobneje se baviti s posameznimi predlogi in zakonskimi načrti, o katerih se je razpravljalo ali se bo v kratkem razpravljalo v deželni zbornici.
Nadalje govori g. poslanec o novem lovskem zakonu, o katerom poročamo v cNovi-carju». Med zakone, s katerimi si hoče klerikalna stranta za nedogledno vrsto let osigurati premoč na deželi in narodno-napredno stranko izven Ljubljane popolnoma pritisniti ob steno, spada spremenjeni občinski in občinski volilni red. Rad priznavam, da se mej smetmi tega zakona najde marsikako dobro zrno. Tako so se odpravili virilisti in odvzela se je častnim občanom volilna pravica. Prvi določbi moramo brezpogojno pritrditi zlasti v Kranju, kjer se klerikalni virilisti sploh ne udeležujejo sej in s svojo odsotnostjo večkrat povzro-čujejo nesklepčnost občinskega odbora. Toda te duhu časa primerne zahteve šc zdaleka ne odtehtajo krivic, ki se hočejo uveljaviti z občinsko volilno reformo. Ne morem se spuščati v podrobnosti, ki bi nas predaleč dovedle. Tu nas osobito zanima način, kako se napravljajo imeniki in kako se porazdele volilci v tri volilne razrede. Sestavo volilnih razredov smatrajo klerikalci za ključ do onih trdnjav, ki še kljubujejo klerikalnemu navalu. Glasom volilnega reda se zapišejo volilci po visokosti občinskim dokladam podvrženega avka drug ta drugim do najmanjšega davkoplačevalca. Prvi dve petini volilcev, toda ne po davkih kakor doslej, marveč po glavah tvorijo prvi volilni razdelek. Ostale tri petine z vsem uradništvom tvorijo II. razred. Naše uradništvo je po pretežni večini naprednega mišljenja in je doslej odločevalo v
I. razredu na korist narodno-napredne stranke. Tedaj, ven ž njim I v drugi razred, samo zato, da ugrabi S. L. S. v kaki mestni občini I. razred. Iz istega razloga so žrtvovali celo cerkvene predstojnike, tehante in fajmošlre, ki bodo morali prav-tako vgrizniti v kislo jabolko in voliti z okrajnim glavarjem, sodnikom in vsemi drugimi uradniki v
II. razredu skupno s kakim bajtarjem, ki ima slučajno v občinskem teritoriju ped zemlje, od katere plačuje morda gros ali ša manj zemljiškega davka. S. L. S. je prijateljica ljudstva in velika zagovor-
nica splošne ter abake volilne pravice in zato je seveda morala v svojo volimo reformo vliti nekaj demokratičnega olja. Toda pometala je olje s vodo, tako da po vrhu plava samo nekaj cinkov. Volilno pravico v III. volilnem razredu imajo vsi polnoletni avstrijski državljani, ki sicer ne plačajo nobenega davka, a morajo tri leta brez presledka bivati v občini, a poleg njih pa volijo v III. razredu še enkrat vsi volilci prvih dveh razredov 1 To je infamija, katero je mogla vprizoriti le tako brez-značajna, brezvestaa stranka, kakor je kranjska klerikalna. Oropati hoče delavstvo vsakega zastopstva v občini, tisto delavstvo, ki ne plačuje sicer direktnih davkov, ki pa prispeva v obilni meri indi-rektno s krvavimi žulji svojih rok t V zadoščenje naj nam bo, da taka karikatura občinskega volilnega reda ne more postati nikdar zakon, že zato ne, ker je v protislovju z državnim okvirnim zakonom.
Sedaj, čestita gospoda, se pomenimo neko liko o načrtih našega deželnega finančnega mi nistra, dr. Lampeta, kako namerava sanirati de želne finance. To je za nas posebno zanimiva točka, kajti zibelka enemu teh načrtov je tekla v našem mestu. Že letos spomladi je zašumelo po Kranju,  da bo gospod Tomaž Pavšlar prodal svoje konjske sile deželi. Baje se je na medvedovo kožo te kupčije v neki kranjski gostilni pojedlo precej tolstih puranov. Odkrito priznam, da sem smatral te govorice za slab dovtip kakega hudo-mušneža. Drugi zopet so bili mnenja, da se gre tu spet za eno tistih farbarij, s katerimi gospod Pavšlar ožje svoje oboževalce vsake kvatre potrjuje v veri. Mislil pa pač ni nihče izmed nas, da bi se mogel slavni deželni odbor Vojvodine Kranjske vsesti na tisti zmazani lim, na katerega Tomaž Pavšlar lovi že leta in leta kaline po Kranju. No, vidite, pa se je vendarle zgodilo in Pavšlarjevim ptičem se ni treba sramovati lepe družbe. Iz deželnega odbora je izšla velika akcija za zgradbo deželne elektrarne. Deželni odbor je razposlal nebroj priglasnic za priklopitev k omrežju deželne električne centrale, kakor da je že pred durmi. Takoj v prvi seji zadnjega zasedanja se je sprejel dr. Lampetov nujni predlog, da naj se takoj gradi deželna elektrarna in nakupi v to svrho potrebne, t. j. Pavšlarjeve vodne sile. Dr. Lampe je že štel v duhu tisočake, ki jih bo do-našalo novo podjetje, in gosp. Tomaž Pavšlar je imel že v žepu milijone. Pripovedoval je vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da je že prodal svoje konjske sile deželi za 1,600.000 kron, da se mu bo izplačal 1 milijon takoj po sklepanju pogodbe, sicer pa da vleče že od 1. septembra 5% obresti od te vsote in da bo vrhutega nastavljen kot deželni »električni direktor" z letno plačo najmanj 24.000 kron. Škoda, da so bile vse to samo lepe sanje in da je električna centrala splavala po Savi I Dr. Lampe sam je postavil Pavšlarja na laž v deželnem zboru, desavuiral ga je glede njegovih pripovedovanj in nastane le vprašanje: kdo je lagal, Pavšlar ali dr. Lampe. (Medklic: oba!) Menda imate precej prav I T. Pavšlar sedaj trdi, da bo svoje konjske sile prodal še dražje in izključeno ni, da se mu bo verjelo tudi to, kajti v Kranju imamo ljudi, ki gredo prav radi po večkrat na led. Dr. Lampe pa, ki se je tako korenito vrezal z deželno elektrarno, stavi vse nade na deželno banko.
Deželna banka naj se bavi z državnimi, deželnimi, železničninv, občinskimi, melioracijskim', hipotekarnimi posojili pa tudi s posojili raznim podjetjem. Gotovo je, da bi zavod, zasnovam pred leti, vspeval izborno. Danes pa, ko je tako razvito naše hranilništvo, je veliko vprašanje, če bo iz te
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
Počasi so se odprla vrata tiho in oprezno, nato je pomolela v sobo glava starikave, že osivele služkinje s plašnim obrazom, ki pa se je, videč, da je Osole že vstal, takoj nabral v sila prijazne zube.
•Ali ste se že odpočili, gospod. Oh, težavna je vožnja in cele noč ste stratili. Moj Bog, kako je to težavno, ko smo tako oddaljeni, kajne P Pa pridite, prosim, dol, gospa vas kliče h kosilu 1»
«Takoj,* je odvrnil Osole in stopil za njo.
V pritličju ga je pozdravil zvonki otročji smeh, in ko mu je služkinja odprla vrata na desno, so se poizačudeno, pol s strahom uprle vanj velike, višnjeve oči kodrolasega dečka, ki je takoj nato zbežal k materi.
«Klanjam se —» je hotel reči Fran Osole in napraviti lahen poklon, ampak kot se je namenil, je hipoma vse pozabil in gledal je samo zdaj dečka, zdaj gospo, ki je stala pri odprtem okau in kakor v zadregi gladila jvetle kodre malemu fantiču.
Osole tu se je zdelo, da ni prišel nikdar v tako težavno nepriliko in najraje bi se bil obrnil In zopet odšel, ampak ž njo, ki je stala pri oknu in ga pozdravljala s tihimi pogledi, je ostalo pred njim nekaj, Cesar se mu ni bilo treba bati« ampak samo prijateljsko pozdraviti, ker dasi je ni videl
celih osem let, bi jo bil lahko spoznal v največji gneči: prav tako čiste in globoke so še bile njene oči, niti za las še ni ovenela njena lepota, samo telo, ki je bilo nekdaj skoro šibko, je zadobilo bolj polno obliko, a vitkost in nežnost ji je še vedno ostala. Predstavljal si je, da jo zagleda pač kakor gospo, mogočno in oblastno, brez sledu o vseh nekdanjih dol, a ta — ki je stala pred njim se mu je zazdela še vsa kakor nekdaj, samo tistega temnega hodnika in njej nekoliko krajšega krila bi še bilo treba, pa bi skoro verjel, da je bila doba osmih let le mučen tea od .večera do jutra in živita oba edino le v skrbeh zaradi — zrelostnega izpita . .. »Pozdravljeni* i je dejala naposled ona sama in mu podala belo, nežno roko. — Tudi po glasu bi jo še vedno spoznal, — si je mislil Osole, ji pogledal v oči in se dotaknil njene roke.
«Ne Čudite se preveč, gospod Osole», mu je dejala čez nekaj časa, ko Osole le ni izpregovoril ničesar, — <ker prav tako, kakor vi, tudi jaz nisem mislila, da se sestaneva kdaj po tako čudnem na-klučju...»
Nato je sedla v naslanjač, položila roki v naročje in se zazrla pred se.
«Da, resnično,* ji je pritrdil Osole in z lahkim nasmehom, opazoval malega dečka, ki ga je gledal le vedno telo nezaupho. Dalje prih.
moke kaj kruha, kajti skoro neverjetno je, da bi banka mogla denar posojati ceneje kakor hranilnice. Ne moremo tukaj razmotrivati kompliciranega vprašanjs, kako bi prišla banka do potrebnih denarnih sredstev. Zadostuje naj, ako kooštatiram, da je treba več milijonov, ako se hoče deželno banko poklicati v življenje in da bi morala dežela, to je vsi davkoplačevalci, prevzeti poroštvo za ogromno svoto. Ako nadalje vpoštevamo, da je deželna banka špekulativno podjetje, ki mora biti v zvezi z borzo, potem si lahko mislimo, kaka nevarnost preti davkoplačevalcem, ako se vodstvo banke poveri neizkušenim ljudem. Nerodna Špekulacija pogoltne namah lahko milijone. Sposobnih ljuli pa klerikalci nimajo, a kljub tema hočejo deželno banko kot molzno kravico pridržati lepo zase in ne dovolijo tisti stranki, ki zastopa naša mesta, ki plačujejo nad 60 odstotkov deželne doklade, niti upogleda v bančno poslovanje. Povsem naravno, da so se narodno-napredai poslanci v interesu svojih volilcev kar najodločnejle vprli ustanovitvi deželne banke. Mi zahtevamo, da je deželni denar pod kontrolo, ker je skupna last vseh davkoplačevalcev. Toda klerikalna večina na lahkornišljen in brezvesten način razsiplje milijone, ima pa gluha ušesa za opravičene zahteve. Zahteva učiteljstva po izboljšanju beraških plač je tudi to pot ostal glas vpijočega v puščavi. Bolj pri srcu so jim naše ceste. Z novim ces tnim zakonom hočejo podež eliti vse okrajne ceste, kar bo zopet silno podražilo deželno upravo in močno obremenilo zlasti mestne davkoplačevalce.
Ne smete pa misliti, da žive klerikalci baš naj-prijetnejše življenje. More jih hude skrbi. Tlačijo jih obljube, s katerimi so privezali nase kmečke volilce. Obljubljali so zlate gradove in sedaj ljudstvo trka na vrata, zahtevajoč izpolnitve danih obljub. Romali so že s to tisočaki in stotisočaki na deželo, a vedno se rglašajo novi prosilci. Prav je, ako se pomaga kmetu, a za vsako malenkost pa tndi ni treba deželne podpore, kajti prazne so deželne blagaj-niče in proračun za leto 1910 kaže primanjkljaja 1,400.000 kron! Kako pokriti ta primanjkljaj f Naj si deželni finančni minister še tako beli glavo, bo konečno vendar moral seči po najskrajnejšem sredstvu: zvišati se bo morala in sicer izdatno zvišati deželna doklada, najmanj za 50%. Plačevati bomo morali vsi, kmet kakor meščan. Huda operacija bo to sicer na naših žepih, a potem bo morda ljudstvo vendarle izpregledalo, kam nas je pripeljalo zanikamo klerikalno gospodarstvo.
Kljub svojemu slabemu gospodarstvu je pa klerikalna večina v kranjskem deželnem zboru nosila glavo ošabno pokoncu. Pokazala je, da nima niti najmanjšega čuta za parlamentarno dostojnost. Narodno-napredai poslanci smo stopili z najboljšim namenom v zbornico, da delam? skupno za blagor vsega prebivalstva in smo to tudi dokazali. V zahvalo za to je pa večina teptala pravice manjšine. Postavila se je na stališče: mi smo v večini in delamo, kar hočemo. Postopala je znami tako kakor da nhmo izvoljeni poslanci, marveč goslači, katerim se vsak čas pokaže duri. Klerikalna večina je imela najboljšo voljo istisniti nas iz zbornice. In da je bila mera polna, nastopal je kot izvršujoč organ te nasilne stranke sam deželni glavar Franc pl. Šuklje, ki je zaupnik krone, ki je prisegel cesarju v roke, da bo spoštoval zakon in postopal nepristranska Z njemu lastnim cinizmom je teptal postavo in kršil opravilnik. Z zakonolom-stvom je prisilila večina manjšino, da je posegla po zadajem sredstvu, ki je na razpolago v silo-branu se nahajajoči večin?, po burni obstrukciji. Prvič, ko so klerikalci hoteli brez vsake pravne podlage raiveljati dva naša mandata, in drugič, ko se je s spremembo deželnozborskega opravilaika odvzela manjšini vsako pravica. Culi ste o hrupnih pruor h v kranjskem dež. zboru, čitali ste o njih po listih, in zato mi pač ni treba, o njih podrobneje razpravljati.
I a kaj sedaj? Ali naj klerikalna drevesa rastejo neovirano v nebo na škodo kranjski deželi, ali naj se strne vse, kar misli polteno v falango zoper klerikalno strahovlado na Kranjskem ? To je vprašanje strankine organizacije in o tej bo govoril tovariš, g. dr. Novak. Konec prih.
Gospodarski del.
Kletarski tečaji. V primeri z drugimi bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ko ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršna se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se t nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgtiusnejša pijača 1 D?, imajo ukaželjni priliko, se v umnem tletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni vzorni kleti v
I. priloga „Gorenlcu" šf. 45 z 1.1909
Rudolfovem tekom tekoče zime večtrodnevnih prosimo naSe somišljenike, da se ponovno spom-«let tr s ki h tečajev. Kdor se misli katerega   nijo na ono nesramnost, ki so jo klerikalci na-
tečajev udeležiti, zglasi naj se tako j pri c. kr. vi narskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čimprej zglasiti. Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko.
Okra|aa hranilalea is poiojilalea v Škofji Laki izkazuje sledečo bilanco za dan 31. oktobra 1.1.: Aktiva: Blagajna 12.266 K 67 v, posojila 955.788 K 37 v, upravni stroški 4254 K 70 v, inventar 1597 K 9 J v, naloženi denar 477.300 K 8 v, prehodni zneski 3370 K 1 v, vrednostne listine 15.875 K, obresti hranilnih vlog 2206 K 59 v, obresti tekočega računa 60 K 13 v, obresti vrednostnih listin 166 K 67 v, davki in pristojbine, plačano 613 K 81 v. Pasiva: Hranilne vloge 1,393 370 K 9 i v, deleži 6302 K, vstopnine 66 K, tekoči račun 21319 K 1 v, davki in pristojbine, "neplačano 710 K 22 v, obresti posojil 31.981 K 48 v, obresti deležev 356 K 83 v, zamudne obresti 579 K 29 v, obresti naloženega denarja 2 K, stanje splošnega rezervnega zaklada 18 762 K 16 v, stanje posebnega rezervnega zaklada za kurzne zgube 50 K. — Upravno premoženje 1.473 499 K 93 v, denarni promet 1,895.676 K 75 v.
V mestni klavnici škofjeloški se je meseca oktobra 1.1. zaklalo 111 glav goveje živine, 159 telet, 98 prašičev, 32 ovac, 1 koza in 1 kozliček. Vpeljalo pa se je 55 zaklanih prašičev, 13 telet in
1 ovca.
Dobavni raipli. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne pro-vijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kumena, grah, fžol, močnate jedi (testenini) čebula, svinjska mast, krompir, kis, vino i. dr. Ponudbe je vložiti čimprej, najkasneje do 30. novembra 1909 pri c. kr. mornarskem pro-vijantnem uradu v Pulju. Tozadevni vpis je v pisarni Irgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled,
Mestna hranilnica ¥ Kranja. V mesecu oktobru 1909 je 238 strank vložilo 63 814 K 65 vin. 244 strank je dvignilo 69.230 K 46 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 12 900 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih v lož. obr. 4 537.167  K 90 vin. Stanje hipotečnih posojil
2 954 906 K 84 vin. Stanj? občinskih prs»jil 485 395 K 23 vin. Denarni promet 297 005 K
03 vin.
Mostna hranilnica t Radovljici. V mesecu oktobru   1909 je 312 strank vložilo 71610 K
99 vin. 268 strank vzdignilo 70.761 K 63 vin 32 strankam se je izplačalo posojil 83 060 K. Denarni promet 499.806 K 72 vin.
Mestna hranilnica i Kamnika. V mesecu oktobru 1909 je 170 strank vložilo 62.852 K 63 vin. 122 strank vzdignilo 550.83 K 35 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 13.100 K. Stanje hranilnih vlog 1,851.475 K 71 v. Stanje hipotečnih posojil 1,292.453 K 87 vin. Denarni promet 233.416 K 81 vin.
a
Tedenski sejem ? Kranja dae 2. novembre
1909. Prignalo se je — koštrun, 132 glav domače goveje živine, 156 glav bosanske goveje. Živine, 40 glav goveje živine hrvaške, 9 domačih telet, — hrvaških telet, 31 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, —- koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni
100 kg 36 -40 K. Pšenica K 1350, proso K 775, rž K 9 50, oves K 8—, ajda K 8—, repno seme K, fižol ribničan K 13—, man-dalon K11-50, koks 1450, krompir K 1 80 za 50 kg, seme dom. detelje K 65*—.
Dopisi,
Is Škofje Loke. Tudi najnevednejši klerikalec v kakem obskurnem kotičku karlovškega predmestja je zdaj lahko prepričan, da je vse resnica, kar smo v zadnjem času napisali v ,Gorenjcu■ glede naših občinskih volitev. Kar pa sta pisala duhovniška časopisa »Slovenec" in .Domoljub" o nasilstvu, ki smo ga baje mi naprednjaki vga njai pri volitvah, tudi lahko zdaj vsak razsoden človek uvidi, koliko je na tem resnice. No, saj poznamo klerikalce in vemo, da so napisali, da se honetno izrazimo, neresnico o nas napred-njakih zgolj za to, da bi nas pred svetom očrnili in umazali. Toda zdaj pa imajo! Kar so nam klerikalci ob času volitev nametali blata, bodisi v listih, ali v cerkvi in izven cerkve, to vse pada tedaj nazaj na čedne obraze teh poštenjakov! Deželna vlada je izrekla svojo razsodbo in ker je zavrnila nepotrebni rekurz klerikalcev, je s tem tudi osvedočila, da je naše postopanje pri volitvah bilo vseskozi pravilno in postavno. S tem so se torej klerikalci obsodili. Danes je to gotovo. In zdaj, ko smo tako sijajno odbili napad klerikalcev na našo mestno občino, ki so jo tako-rekoč že imeli v »vojib črnih krempljih, sds]
pisali v .Slovencu" od 16. m. m., št. 237, na strani 7 pod naslovom .Odmevi od občinskih volitev v Škofji Loki". Saj ne nameravamo odgovarjati na vse posamezne budalosti, ker bi morali predaleč segati. Saj je večalimanj znano že vsakomur, ki se je zanimal za našo borbo proti klerikalcem, da so klerikalci v tem .Slovencu" nanizali toliko bedastoč, kolikor so tu napisali besedi! — Napadli so predvsem našega občepriljubljenega g. sodnika Deva, očitajoč mu, da je on vodil vse volitve in pri tem imel vse polno priganjačev. Mi ne bomo branili g. Deva, vendar naj nam bo dovoljena opazka, ki z bengalično lučjo osvetljuje črno rovarjenje klerikalcev proti njim nevšečim uradnikom. Zoper g. Deva rohnijo klerikalci kot besni, ker bi mu radi škodovali, ker bi se ga radi iz neb i li, pa samo zategadelj, ker je pravičen, ker se strogo drži svojih postav in je po zasluženiu obsodil par klerikalcev, kakor bi bil obsodil tudi kakega našega somišljenika, ako se mu dokaže krivda! — Napadli so celo vrsto spoštovanih mož in žena, ki se jim niti sanjalo ni, da bi za našo stranko agitirali. — Napadli so g. Lovra SuŠnika, kakor da bi se on bogvedi kako poganjal za županski stol. Vsakemu je vendar znano, da to ni res in da je on, kakor so vsi drugi naši člani sedanjega občinskega odbora odločno za to, da se v tem oziru ravno ne vpraša za mnenje župnika Šinkovca. Naši odborniki bodo pri izvolitvi župana gotovo vsi enih misli, potem naj bo župan ta ali oni. Mi smo jih izvolili za mestne odbornike in mi jim tudi zaupamo, da bodo kar najbolj po svoji vesti ravnali pri mestni upravi. To pa je gotovo, da nam za zdaj še ne bo županoval ne Tomažev Pepe, še manj pa .ta svet' dohtar". — Napadli so medicinca g. Toneta Jamarja In mu očitali z drznim čelom, da bi on ne bil nikdar napravil matur*, da se ni zanj .toliko potezal gospod župnik". O. Jamar je v .Slovenskem Narodu" okrcal drznega lažnika, ki je to napisal v .Slovencu". Zatorej ini tudi k temu ne bomo dodali ničesar drugega, kakor to, da je klerikalcem za dosego svojih namenov pač dobro še tako podlo sredstvo! — Napadli so našega živinozdravnika g. Perkota, ki še nobenemu človeku ni skrivil najmanjšega lasu. Povsod, kjer je naš g. živino-zdravnik služboval, bodisi na Primorskem aH Kranjskem, se ga duhovniki in posvetnjaki spominjajo z največjim spoštovanjem, povsod vedo, da je vesten in dober živinozdravnik ter jako prijeten družabnik! — Napadli so g. Plantariča, češ, kakor d« bi bil on rešil liberalce. Zoper njega so nagrmadili toliko laži in klevet, da se je od same groze stresel klerikalizem ne samo pri nas v Škofji Loki, ampak še daleč naprej. Namen tega gnusnega napada je prozoren. O. Plantarič je mož, ki si bo že vedel iskati zadoščenja. — Napadli so samostanskega organista in mu očitali, da deluje na to, da se naj .cerkve zapro, redovniki izženejo, krščanski nauk vrže iz šol in vpelje civilni zakon". Moj Bože, koliko dela še čaka tega ubogega, starega moža! Pa vendar mislimo, da to ne bo tako hudo. Šinkovec naj le še nadalje mirno počiva, saj je g. organist izmed vseh še najmanj nevaren Človek v Loki. Kdo ne pozna tega pohlevnega, skromnega in v občini kot mravlja delavnega človeka! In ta mož naj bi zdaj naenkrat imel .dve duši" ter delal take čudeže! Nam se zdi, da je Šinkovec kakor otrok, ki vidi strah tam, kjer ga ni. — Napadli so g. župana Lenčeka ter mu očitali, da je nastopil »ne kot jurist, ampak kot odbornik liberalne stranke", v .Domoljubu" pa so se vspeli do trditve, da je .slab jurist". Seveda Šinkovec, ta svet' dohtar in Tomažev Pepe pa so sami najboljši in najuče-nejši možje, zato so tudi skrpucali v imenu klerikalne stranke pritožbo zoper občinske volitve radi .obilnih nepostavnosti", katere vse je zagrešil g. notar Lenček. Mi vemo, kak dober teolog je Šinkovec, kak dober medicinec je ta svet' dohtar in kak dober zakonski mož je klerikalna korifeja Tomažev Pepe in zato naj bodo le vsi trije lepo tiho ter naj skrbijo, da svoje .znanje" še izpopolnijo. Ako se bo g. Lenčeku izljubilo, bo morda še vsem tem trem dokazal, da je Še vedno boljši jurist, kakor pa so vsi oni v vseh svojih navedenih lastnostih. — In da danes zaključimo naš dopis, naj omenimo, da so poleg drugih tudi še napadli .tajnika liberalne posojilnice" g Avg. Nadila. O, ti na duhu uboge klerikalne reve, o, ti na telesu ubogi klerikalni čvekači! Loška inkvizicija je itak nad njim že izrekla svoj anatema. Kolikorkrat so trdili, da morajo tega, od klerikalcev najbolj osovraženega .tajnika liberalne posojilnice" ne vemo že kako ugonobiti, pa jim vsevkup še nič ne pomaga in tudi ne kaže, da bi izvršili svoj sklep! Toda .tajnik liberalne posojilnice" bo še nadalje brez vseh skrbi, kolikor mn bo le dopuščal prosti čas in kolikor ima zmožnosti, delal za koristi in procvit mesta in za prosveto ljudstva. Na grožnje in na napade klerikalcev se pač ne bo oziral, ker ne pozna straho-petnosti. — Vsakdo pa vidi zdaj, da je vse ono .trdno prepričanje", ki so ga imeli klerikalci pri vložitvi rekurza, .da bodo volitve v vseh razredih radi obilnih nepostavnosti o vržene" — splavalo po vodi. Kakor vsak naprednjak tako tudi .tajnik liberalne posojilnice" oe more drugače, ds ne bi
se sladko nasmejal tej gorostasni klerikalni — blamaži! — Šinkovčevih žuganj, da ima še mnogo pripravljenega gradiva pa se nič ne bojimo, kajti če on zna kaj napisati, znamo tudi mi. Za danes torej dovolj, ker drugo še pride!
Is selške daiine. 2* nad dva meseca je minulo, odkar je več davkoplačevalcev občine Selca zahtevalo od občinskega urada za razdelitev denarja čistega dohodka občinskega lova. Toda, kakor je razvidno, naš župan spi ter se ne ozira na državne postave, oziroma določba § 8 cesarskega patenta c dne 7 marca 1849 leta, drž. zakon št. 154, ki pravi, da se mora letni čisti dohodek občinam odka urnega lova razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med vse zemljiške posestnike, na katerih posestvo občina izvršuje lov. Z našim denarjem bodemo napredni davka plačevale! sami gospodarili in ne pustimo, da bi Coči, Tomaži ter drogi taki elemeatje se bshali s našimi kronicami. Kdor noče denarja od lova, naj ga pusti občini, to nas drug) n:č ne briga. SI. c. k. okrajno glavarstvo v Kranju poživljamo, naj na podlagi državnega zakona odredi, da se bode čisti dohodek od lova za vseh 6 let nemudoma nazaj razdelil med davkoplačevalce. G župan Šraid naj si pa zapomni, da ima pravico samo s lastnim denarjem odločevati, kakor je njemu vseč in z denarjem od dakoplačevalcev bodemo prizadeti sami odločevali. Ce pa mislite, g župan, da je potrebno denar od lova pustiti občini, storite s svojim deležem tako, a mi, ki se nas od vate strani samo blati, nismo tako neumni, da bi vam pustili ponašati se z našim denarjem Več davkoplačevalcev.
Is Železnikov. Nekdo te v »Domoljubu* z dne 28. oktobra t. L izpodtika nad mojo osebo z namenom škodovati moji obrti. Dotičoega dopisnika poživljam, naj pride z imenom na dan in naj s* ne skriva za grmom imunitete, ker potem mu bodem te dokazal, v kol ko je bil opravičen mene napadati. Kar se pa tiče prodaje »Gorenjca*, povem dopisniku, da imam dovoljenje za prodajo vsakovrstnih časopisov od slavne c. kr. deželne vlade in ako mi je porok za razprodajo »Slovenca* in «Domoljuba*, sem pripravljen tudi U dva lista vpeljati ravno tako kakor »Gorenjca*, katerega prav lahko vsega razprodam. Dopisniku »Domoljuba* svetujem, naj a kar po meni brez poroda ne udriha, ker dokler pošt »no delam in živim, se ne bojim nikogar in čeprav »Djmoljub* napravi o meni posebno izdajo. Prisiliti se pač ne dal _ Karol Dolenc.
Radovljiške novice.
— Osebne vesti. V kratkem se poroči c. kr. davčni pristav g. B. Zeleznik z gdč. Pepico Vošnikovo. BJo srečno 1
— Na praznik vseh svetnikov je bilo kaj živahno na pokopališču. Maogobrojno ljudstva je bilo ta dan na pokopališču, ki je pohitelo na grobove svojih dragih. Opasili smo mnogo grobov prav krasno okras snib. O j treh popoldne je zapelo tukajšnje pevsko in bralno društvo »Triglav* dovršeno pretresljivi žilostinki »Na grobih* in «Nad zvezdami*. Upamo, da se ohrani ta običaj i nadalje.
— Občinska seja mestnega zastopa se je vršla dne 3. t. m. ob 6. uri zveč r. G. župan pozdravi navzoče, konttatira sklepčno t ter imenuje overavateljetna zapisnika odbornika gg L Fu •-sagerja in Iv. Š go. — Prva točka je bilo poročilo, da je darovala mestna hranilnica v mestne namene 6850 K, in sicer omenjamo, da 3000 K za kanalizacijo in 1000 K za vzdrževanje petega razreda na tukajšnji ljudski šoli. G lupin predlaga, da so zahvali pismano. — Na to poroča g. župan, da je izstopil iz izvrtevaloega odbora za elektrarno, in navaja vzroke za ta svoj izstop, po-vdarja, da ne more sprejeti zopetne volitve, nakar te voli mesto njega občinskega odbornika g. T. Su-šteršiča. — Is obširnega letnega proračuna omenjam 3 le, da ostanejo d>klade tiste, namreč 46% in za pregledovalce in poročevalce proračuna se volijo sledeči odborniki gg. V. Resman, T. Šj-šteršlč, Iv. Vurnik in L. Fursager. O proračunu poročamo podrobneje, ko ga občinski odbor odobri. — Telefonska tvesa. Občina Lesce je odklonila prispevek za telefmsko zvezo Bled-Radovljica in vsled tega priporoča c. kr. glavarstvo, da prispeva radovljiška občina ves donesek. Občinski zastop sklene soglasno, da prepušča županstvu vso zadevo v nadaljao proučevanje. — Zanimivo je bilo odsekovo poročilo o kanalizaciji mesta. Odsek odobrava v večini predložene načrte z malimi iz-premembami. Kanalizacija bo veljala okroglo do 50 000 K. Ker je pa že nabranih skoro 15 000 K za ta namen, se sklene soglasno, najeti posojilo pod najugodnejšimi pogoji v višini 30.000 K. — Prošnja J os. J šeta ml, ta prepis gostiln čar <ke obrti se priporoča, ravnotako se priporoča premestitev gjstilnicarske obrti Otona Homanna. — Zavrne se soglasno nekaj pritožb proti odmeri vodovodnih prispevkov in pasjega davka. Pri tej priliki je bil sprejet predlog občinskega odkornika g. L Fu sagerja, da mora plačati vsak letoviščar pasjo takso, ako ima psa nepretrgoma 6 tednov tu. — Ujodi se slednjič nekaterim prošnjam za podporo kakor se tudi reši zadeva glede stopn c pri hiši V. Hudo« vernika in enega izlivka v Podmestu. — V odsek za pregledavo ce te proti Liscem za klavnico se velita odbornika g|. R. Kunttelj in T. SoSteršiČ. — S tem je bil dne?ni red rešen.
— Ozntnjevalci huda time m ta. 1 okolici radovljiškega okraja te j« pojavilo nena vadno veliko «kri vokljunov*. Ljudje že ne pomnijo dolgo časa, da bi opazovali to redko se verno ptico tu pri nas. Ravnotako je bilo opa zavali te dni ob Savi mnogo malih p o ni r ko ali malih severnih potapljalcev. Vsekakor znamenje, da se bliža stroga zima. V tolažbo zmrznjencev pa povemo, da cveto na raznih krajih že telobi in marjetice, a tudi vijolice skušajo pre motiti svet. Tndi ščinkovec poje svoj «griču» menda je že cul, da se v Ljubljani oglašajo. — Prav kraška bnrja razsaja te dni po našem mestu in nekaj kozolcev je že tndi popravila. Ako nas ne varajo vremenska znamenja, je zima s svojo belo obleko pred durmi.
Novice U Železnikov.
— Poslovna doba tukajšnjega občinskega odbora poteče z 20 dnem t. m. A naš klerikalni župan se bore malo zmeni za ukaz okrajnega glavarstva, da bi ukrenil potrebno za volitev no vega odbora. Seveda župnik se boji, da prihod njega župana ne bo imel tako pod komando kakor sedanjega. In to je vzrok odlašanju. Zu panu svetujemo, naj takoj stori svojo dolžnost glede novih volitev, sicer bomo govorili kaj več. Želeti bi pa bilo, da tudi c. kr. okrajno glavarstvo tu stori svojo dolžnost ter naredi v našem občinskem odboru konec nezakonitim razmeram, katere so mu znane, namreč, da ne bo gospodaril v občini odbor, ki obstoji namesto iz zakonitih 12, iz 9 odbornikov in ima veČino 5, reci pet klerikalnih idijotov.
— Štrajnar kot dobrotnik .Sokolu*. Tukajšnjemu .Sokolu" je izvoščck Lenart Klopčič ml daroval pet kron vsled tega, ker se 17. m. m. Štrajnar ni hotel ž njim peljati iz Škofje Loke v Železnike. Hvala!
Il £tlossikov se nam piše: Kakor se čuje, bo z novemberskim vojaškim avancementom naš župnik Marčič imenovan c. kr. orožniškim nadzornikom za trg Železnike in okolico. Naloga mu bo podpirati stražmojstra Sedeja, da isti čimpreje polovi in podavi vse Sokole in Sokolice v Železnikih. Njegov adjutant bo Štrajnar, ki bo obenem opravljal službo detektiva pod okni naprednih gostiln. Obe službi sta ,ad honores", torej brezplačni. V ta namen so se vršila pogajanja dne 28. novembra t. 1. v Železnikih. Od merodajne strani se ta vest dementira, kar je vsekakor obžalovati, ker zgoraj imenovana sta se te časti izkazala popolnoma vredna.
Novico is Škofje Loke.
»Berite le tiste knjige, ki so od škofa potrjene" — tako je zadnjo nedeljo pridigal naš Šinkovec. In res, ta teden se je čitaia najnovejša škofova klafarija po vseh gostilnah na glas. Najbolj pa so jo čitale Marijine device. Sedaj, ko so ljubljanski korarji od Šinkovca priporočene knjige zapečatili, pa se vse čudi. Nihče pa ni škofovih knjižic tako ,vesel, kakor loški čuki ali klafarji, kateri so dobili v osebi škofa sebe vrednega klafarja. Nas zanima izvedeti, katero stvar bo zdaj Šinkovec najbolj zagovarjal v .Slovencu", ali škofovo ali čukovo. Preiskava zoper čuke se mu je slabo obnesla, kljub temu
f>a brani te loške nespodobneše in priporoča ško-ove knjige.
V katol. izobraževalnem društvu smo si zadnjič ogledali predstavo. Vse, kar je prišlo na oder, je bilo pijano, govorica sirova, dovtipi rovtarski, tako, da se o tem društvu ne more govoriti o zavodu za izobrazbo, temveč o zavodu za pospeševanje pijanosti in posirovelosti. Društveno vodstvo pa prosimo, naj vendar z odra ne razširja pijančevanja, saj je pijancev itak dovolj v Loki in med hribovci. Prosimo tudi naše mestno županstvo, da poseže vmes, da se vsaj ljudstvo ne bo napeljevalo k pijanosti. Ta sveti dohtar, ki sedi sedaj v odboru, ki je član društva treznosti s sedežem pri Jelovčanki v Stari Loki, bo vendar potrebno ukrenil.
.Laž ima kratke noge", je zapisal v •Slovencu" — Šinkovec. To je tudi res in deželna vlada je s potrditvijo volitev tudi potrdila, da se je Šinkovec debelo zlagal, ko je imenoval gosp. župana za slabega jurista in ko je brzojavil, da so liberalci zmagali vsled nasilstev. Žalostno je res, ako celo deželna vlada duhovnega svetnika tako hitro postavlja na laž.
Kaj pravi brošura škofa Antona Bona-vontnra?
•Gorenjec* je med vsemi drugimi slovenskimi listi prvi prinesel vest o škofovi brošuri. Ta novica je vzbudila povsod, kjer se je naš list bral, vehko zanimanje, posebno pa na Gorenjskem. Glede vsebine te brošure najdejo eitatelji »Gorenjca* več v posebno izdani knjižici:
«Ka| pravi brošora ikofa Aiteaa Bsaavontara.*
Izšel je prvi zvezek, drugi najbrž izide drugi teden. V prvem zvezku razpravlja kritik le vseobče opazka o posebno važnih «naukih* škofa Antona
Bonaventnra. Dotični »nauki* so le v fvrho kritike citirani. V drugem zvezku preide kritik na podrobneje stvarno razpravo. Knjižica je seveda samo za o d r a s 1 e 1 Naroča se v tiskarni v Kranju in pri nekaterih knjigotržcih.
Kar se tiče zgodovine in žalostne usode te škofove brošure, pripomnimo: .
Škof svojih .naukov* ni spisal *ele sedaj. Svoj rokopis je imel že izgotovlien že o priliki lanske pastoralne konference v Ljubljsni. Tu je škof zbranim duhovnikom predložil svoj rokopis v potrjenje. Toda ko so duhovniki slišali te »nauke*, so bili vsi proti temu. da se brošura izda. Pač pa so rekli, da ča jo škof že hoče izdati, naj jo primerno popravi in pusti tiskati in izdati, toda le na posamezna tupnišča. Po tem nasvetu bi smeli knjižico vporabiti le župniki, kadar pridejo ženim in neveste k izpraševanju, in tudi tukaj bi moral dotični župnik previdno postopati pri poucitvi. Res, škof je takrat ubogal dobri in edino pametni nasvet svojih podložnih duhovnikov. Knjižice ni izdal, pač pa je nekatera »predebela* mesta opil 1 in omilil z dostojnejimi izrazi. (Kakšen torej je moral biti šele izvirnik teb «naukov»?) Pri odstavkih, ki se tičejo zakonskega življenja (iz zdravstvenih ozirov) mu je pomagal zdravnik dr. Dolšak, tako vsaj se splošno govori po Ljubljani.
Zato pripravljanje je škof rabil celo leto! In vendar Še: Najmanj za sto let naprej prehitro, ali za dva tisoč let nazaj prepočasi! In ko je bilo «d«lo» dokončano, ga je dal, ne da bi bil koga vprašal, v tisk Katoliški tiskarn«, ker so mu je naj-brže iz slabih izkušenj zdelo, da je tam najprimerneje mesto za izdajo takih »krščanskih naukov.* Tu pa obstojimo! Klerikalci — in njim na čelu kanonik Kalan kot vrhovni šef tiskarne, se namreč sedaj, ko je sramota izšla na dan, delajo kakor bi o tem tisku in izdaji prav nič ne vedeli. Kdo jim naj to verjame 1 Pripoveduje se, da so brošuro tiskali v 100.000 izvodih; drugi zatrjujejo, da le v 10000. Recimo, da je le zadnje število pravo, že to zadostuje, da se vsakdo vpraša: Ce dobe v katoliški tiskarni škofov original v tako važni vsebini v roke, z naročilom za natis, ali ni več kot jasno, da so se morali vršiti med tiskarno in škofom kot avtorjem tozadevni dogovori glede troškov pokritja in dobička ? Cisto gotovo! Cisto gotovo pa je tudi, da- je moral ravno kanonik Kalan, če že ne on, pa njegov namestnik, poznati škofov rokopis, oziroma vsebino cele brošure. In sedaj, ko se delajo ti go spodje tako nevedne, nad lastnim škofom tako raz burjene, jih vprašamo: Gospodje! vedeli ste, kaj škof namerava izdati. Zikaj se Vam ni zdelo to škofovo delo že takrat — oprostite nam ta, iz lastne Vaše strani izšli izraz — kot »futer za svinjo ? Zakaj niste zavrnili, rokopisa, pa bi škofa rekli: Tone, Tone 1 naša tiskarna je katoliška, in s takim filtrom ne maramo mazati naših črk, ne pap'rja! Tega niso storili. Pač pa čujemo izgovore: «g>il't je gšeft*! A tako! Torej, kjer se gre za «gitft», tam jenja vsa katoliška morala — v tem slučaju posebej pa še lahko rečemo, tam jenja čut sramežljivosti tudi za katol ško tiskarno! No, ta je pa lepa! Pa tudi vredna, da si jo narodno-napredna stranka zapiše z debelimi črkami — za vse slučaje. Zakaj pa bi mi v politiki ne smeli tudi n. pr. iz-premeniti položaj, če čutimo p trebo zato.
Izgovor torej, da odgovorni gospodje v Katoliški tiskarni niso vedeli, kaj škof namerava izdati, je piškav, vseskozinskoz piškav.
Ne le, da bi tega ne bili vedeli! Ampak vedeli so še veliko več in k sedanji sramoti pripomogli še veliko več, kakor je škof nameraval. Kajti ne le: da so prevzeli rokopis z veseljem v tisk, ampak šli so te en korak dalje, globokeje dol v blato. Sklenili so: Naredimo dobro kupčijo zase! Dajmo brošuro v zalogo in prodajo našemu podjetju: Katolški bukvami. Vraga! Cela zgodovina brošure se giblje po katoliško! Katoliški škof jo je spisal, katoliški duhovniki so jo odsvetovali za širšo razprodajo. Katoliški škof jo je nanovo »opilil in omilil*, (o, omiljeno pa že tako!) Katoliški škof jo je izročil katoliški tiskarni v tisk, katoliška tiskarna jo je izročila katoliški knjigarni v čem najširšo razprodajo ... in — čujete kaj takega! Katoliška knjigarna jo je razprodajala po 30 vinarjev za to dobro, verno katoliško ljudstvo! Ali pri ti zadnji katoliški instanci šele se je izvršil velik — čudež. Katoliško ljudstvo je izreklo nad svojim katoliškim škofom iz globočine sramu užaljene duše svojo, in sicer tako ostro obsodbo, kakor jo nobeden katoliški duhovnik v najhujših časih verskih zmot ni mogel izreči nad brezverci, nad sovražniki katoliške vere!
In šele tedaj, ko so klerikalci culi to obsodbo iz ust, iz dna užaljene duše katoliškega ljudstva, so morali uvideti, da je tudi zanje najbolje, če zatrobijo v eninisti rog. Pa naredili so se kot farizeji, in konečno smo doživeli drugi čudež, da so ravno ti farizeji naposled najhujše trobili in nad svojim škcfom vpili: Križaj ga I križaj ga! Pa pretiravati nikar! Je namreč res, da je bilo veliko višjih duhovnikov, ki o tej izdaji niso vedeli prav ničesar. Zato jim v tem oziru vsa čast, da so se vprli škofu, pt so odločno rekli: Nel To se je zgodilo v torek, torej po treh dneh nesrečnega poroda. In tako je nameravanemu dobremu «gšcftu» za petami sledila kaien za greh: Sramota, fijasko!
Naval občinstva na nakup te brošure je bil velikantk tudi pri drugih knjigarnah. Ko je ka-
pitelj ustavil prodajo v katoliški knjigarni, je bild že prepozno. Bi bilo prav vseeno, mogoče celo bolje, da bi se to ne 7godilo. Ker s tem je ravno kapitelj opozoril najširše mase ljudstva, da mora biti res kaj posebnega v tej knjižic*. Kar jih je zunaj, romajo iz rok v roke; za izposojilo samo se plačujejo kronice, če pa jo kdo podari, vrne se mu ta dar že z 10 kronami. Ce so že začeli, naj bi bili pustili »gšeft* naprej. Dva, tri dni bi bilo malo več slabih dovtipov, razburjeno morje zanimanja pa bi se poleglo.
Ne ta brošura in ne f Anton Bonaventnra, vsega tega krivi so tisti, ki so bndalastim brošure zaradi «gšefta» na široko odprli vrata v javnosti
Zdaj seveda, ko se je ta strup iz Ljubljane že razlit sirom cele Avstrije, ne pomaga nič zapirati vrat, ampak strup eo uniči le s protlitrupoa. In to je le: Javna stvarna kritiko. In le to bodi namen kritiki: »Kaj pravi brošura škofa Antona Bon aventur a!»
Ali ste že naročili ravnokar izlšll
I, zvezek: Samo ga odrasle!
Kaj pravi brošura škofa Antoua Bonaventnra?
Kritična razprava. Spisal Hnonymns.
Naroča se v tiskarni v Kranju in po nekaterih knjigotržnicah.
Zgodovinski in sleystveni pregled ta prih teden:
7 novembra. — 1307. Prisega Švirarjev v Rutliju. — 1659. »Pirenejski mir». — 1750. * Pemik Leopold grof Stolberg. — 1786. • Pesnik pater Janez Damascen Dev. — 1810. * Pesnik Pric Reuter. — 1899. f Pisatelj dr. Janko Pajk t Ljubljani.
8. novembra. — 1619. Kortezov vhod v glavno mesto Mekiiko. — 1C20. Bitka na Beli gori; poraz Friderika s Pfalce, njegov beg v Haag; pričetek protireiorm cije. — 1674. t Angleški pesnik John Milton. — 17/3. t General pl. Seydhtz, znan izza avstrijsko-pruskih bojev pod Marijo Terezijo. — 1817. * Pesnik in pisatelj Davorin Trstenjak v Kra ljevcih na Štajerskem.
9. novembra. — 1626. Zgornjeavstrijska kmečka vojna, poražena pri Efterdingu. — 1799. Napoleon strmoglavi di-rektorij v Parim. — 1818. • Ruski romanopisec Ivan Ser-gjevič Turgenjev. — 1825. * B.vši kranjski deželni predsednik Andrej baron Winkler »Pri Nemcih* poleg Gorice. — 1827.
* Pisatelj Andrej Praprotnik v Podbresjah.
1U. novembra. — 1483. ♦ Martin Luter v Eislebenu. — 1759. * Pesn k Friderik Schiller v Maraachu. — 1810. * Nabožni pisatelj dr. Simon Klančnik r Kranju. — 1819. * Mecen 2iga baron UJ4 v Ljubljani. — 1835. • Skladatelj Davorin Jenko v Dvorjah pri Cerkljah. — 1«67. t Pisatelj Jožef Po-klukar v Ljubljani. — 1867. Pisatelj Jury Zupan v Ljubljani.
— 1869. Avstrija in Francoska skleneta mir t Curihu na Švicarskem. — 1827. * Slikar France Dobnikar v Topolu. — 1888. f Pisatelj in nabiratelj narodnega blaga Jakob Volčič v Zarečju pri Pazinu.
11. novembra. — 14r.2. Ladislava Postuma okličejo na Dun.'ju za ogrskega in češkega kralja ter za avstrijskega vojvodo. — 1631. Švedski kralj Gu3tav Adolf zasede Prago. — 17UU. Filipa Anžuvinca p oglase v Parizu za španskega k-alja.
— 1813. Mesto Draždani se vda. — 1821. * Huski romanopisec Fedor M. Dostojevskij. — 1883. f Pesnik Jožef Novak v Kočevju. — 1884. f Naravoslovec Alfred Brdhrn.
12. no embra. — f805. Vhod Napoleona I. in njegove vojne na. Dunaj. — 1840. • Pisatelj Gorenjec Lavoslav Fod-goričan v Podgon pri St. Huprtu na Dolenjskem.  — 1869.
* Francoski socialni pisatelj G. V. Collins. — 1869. f Slikar Overbeck. — lo92. f Vojaški pisatelj Andrej Komel pl. So-rebra n v Gradcu.
18. novembra, — 1660. * Protireformator škof Tomaž Hren v Ljubljani. — 1782. • Esaias Tegner, škof in švedski pesnik. — 1818. • Pisatelj In politik Andrej Einspieler v Svečah v Rožu. — 1853. * Vseučiliški profesor dr. France Celestina n, Klenku pri Vačah. — 1862. f Pesnik Ludovik Uhland v Tubingu. — 1874. * Pisatelj dr. Evgen Lampe v Metliki. — 1885. Srbija napove Bulgariji vojno.
Godovi prihodnjega tedna:
7. Stislav, Zdenka, Zdenekj 8. Bogomir, Kazimir, Živka} 9. Bož.dar, Rusmir, Sebisiav; 1U. Andrej, Vekemir; 11. Martin, ikof, Braslav; 12. Martin, p., Vekoslav, MiluUn; 13. Stanislav, sp., Gorislav, Nevenka, Kostka.
Sejmi prih. todon na Gorenjskem:
8. v Kranju, 11. v Moravčah, St. Gothardu, v Srednji vasi v Bohinju.
V Kranja, dne 80. oktobra 1909.
Državnoibortki odseki. Tarifi južne železnice. Dunaj, 6, novembra. Železniški pod-odsek je sprejel resolucijo, ki obžaluje nameravano zvišanje tarifov južne železnice za 7 odstotkov izreka upanje, da bodo zadostno varovane industrije, ki so odvisne od južne železnica in poziva vlado najodločneje, da na noben a a čin a a dovoli zvišanja tarifov za živila.
Žolesalftka svesa s Oalmaoljo. Dunaj, 6. novembra. Poslanec V u kovic vloži nujen predlog, ki poziva vlado, naj toliko časa ne dovoli nobenega zvišanja tarifov na topronj-oderbertki železnici, dokler ogrska vlada ne izvrši na Hrvatskem tvtte z Dalmacijo, za katero se je zavezala v pjgodni.
Ogrska krita. Budimpešta, 6. novembra. Razpor med Justhom in Kolutom je postal nepremostljiv. Današnji ministrski svet je imel edin vspeh, da pojdo VVekerle zopet na Dunaj cesarju poročat in prosit za izraz njegovega mnenja.
Protlslovantkl zakoni nemških dtželnlL .borov — itnkelOBlrinl. Zakoni, ki so jih sklenili dolenje- io gornjeavstrijski, solnograški in predarlberški deželni zbor in s katerim se določa nemščino kot edini učni jezik na ljudskih, meščanskih in srednjih iolah ter obenem kot edini uradni in poslovni jezik avtonomnih oblasti, je cesar potrdil.
VABILO
na
SHOD
narodno-napredne stranke
ki se vrši
v nedeljo, dne 7. novembra 1909 ob pol U. nrl dopoldne v čitalnični dvorani Društvenega doma v Kamniku.
Poročata dež. posl. dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane in dež. pod. dr. J. Vilfan iz Radovljice.
Somišljeniki 1 Udeležite se polneštevilno tega važnega škodaI
Novičar.
Lovski zakon, eden tistih zakonov, ki je bil zvarjen le v slepilo ljudstva, določa pogojno smrt zajcem. Res je, da zajec napravi precejšnjo škodo na sadnem drevju, vsled česar ga sadjerejec sovraži iz dna svoje duše. Obratno je pa zopet vpoštevati, da bi naši lovi brez zajca ne imeli posebne vrednosti, kar bi bilo zopet na škodo občinskim blagajnam, ki prejemajo lepe dohodke na lovskih zakupninah, tako n. pr. v našem okraju čez 15.000 kron! Klerikalci so zajca vedno uporabljali kot agitacijsko sredstvo zoper prejšnje večine in skozi leta in leta je bil klerikalnih poslancev »ceterum censeo", da zajčji rod treba iztrebiti do zadnjega zajčka. Sedanja klerikalna večina v kranjskem deželnem zboru je seveda po svojem globokem političnem prepričanju tudi zakleta sovražnica dolgouhe živalice, obenem pa na skrivnem ljubiteljica slastne zajčje pečenke. Ker ,ex offo" mora preganjati zajca, a vendar ne bi rada pogrešala njegove pečenke, je sprejela v lovski zakon salamonsko modro določbo, da se zajec izloči iz vrste lovne živali, da ga vsakdo sme ubiti in magari kosmatega snesti — če v to privoli dotična občina. Občine naj tedaj odločujejo, če naj bo zajec prost ali ne. Seveda leži na dlani, da bodo občine, katerim to veliko nese, ščitile zajca. In tako bo pomagano vsem: poma-gano bo klerikalcem in liberalcem, ki se bodo še naprej delektirali na zajčji omaki, pomagano bo občinam, ki bodo vlekle lovsko zakupnino, pomagano bo zajcu, ki se bo še naprej veselil v kranjski deželi svojega življenja ter glodal jablane, in pomagano bo konečno tudi našemu' kmetu, kajti sedaj ima vsaj črno na belem, da sme pobijati zajca, kjer hoče in kjer more — seveda, če mu bo v to privolila občina! Sicer pa dičijo lovski zakon še druge kurijozne naredbe, vsled katerih nikdar ne bo sankcijoniran.
Opozarjamo na predstavo «Mlinar in njegova hči», ki jo priredi «Dramatcni odsck» Nar. čitalnice v Kranju danes zvečer v čitalnični dvorani ob pol 9. uri zvečer. Vloge so v dobrih rokah in je pričakovati dovršene predstave. Vstopnice so za vsako igro v predprodaji v trgovini g. Ferd. Sajovica. Igra se ponavlja jutri, v nedeljo, popoldne ob5. uri kot ljudska predstava.
Plesne vaje tel. društva «Sokol*, spojene s podružnico trg. društva «Merkur», se vrše vsak četrtek zvečer ob pol 9. uri. Prihodnji četrtek se začne s češko «Besedo». Opozarjamo na plesne vaje ter vabimo obenem na prav obilno udeležbo.
Ivese slovenskih pevskih društev je lansko leto ob grobu narodnih mučenikov častno vršila svojo narodno dolžnost Letos pa je na vseobče presenečenje — umrla, le ne vemo še, ali že društvo samo, aU le njega narodna dolžnost.
K]o in kako naši slavni molja — pokopali loto F Na pokopališču v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in gotovo tudi še drugod po Kranjskem imamo Slovenci pokopanih mnogo naših slavnih mož. Na malih pokopališčih kmalu najdeš, kje in kako so pokopani naši slavni možje, n. pr. Prešern, Jenko, Trdina i. L d. Toda Ljubljana ima sedaj dva pokopališča, eno večje ko drugo. Išči, kje ta in oni leti. Nekateri grobovi so popolnoma tane-marjeni, zapuščeni, skoro nepoinati. Slovensko pisateljsko društvo in vrhovni Četovodje slovenskega naroda naj bi se malo pobrigali t Kje in kako naši slavni možje — pokopani lete.
Oorosjel, sa dalmatinsko umetniško reiitave V Ljubljano I Dne 8. t. m. to je v Jakopičevem paviljonu v Latermanovem drevoreda slovesno otvorila razstava hrvatskega umetniškega društva «Mednlic». Bazen treh Hrvatov to na ti razstavi zastopani le dalmatinski umetniki, in sicer Vtofa
skupaj z blizo 190 različnimi slikarskimi in kiparskimi predmeti. Vsak izmed njih, drug lepši kot drugi. Nekaj tako ljubko prijaznega, vedrega, jasnega, privlačnega, prikupljivega, skratka: kakor nalašč za naše oko in okus ustvarjenega, to je kar povprek rečeno, splošen značaj te razstave. Posebno, oh, te ženske slike, iz čopiča mojstra Bukova ca! Oglejte si jih, pa mislite, da imate živ model, še bolje : original pred sebej. Ne verjamete T No, pa pojdite in se prepričajte sami. Razstava je vsak dan odprta, vstop cen, tedaj, Gorenjci! kar na dalmatinsko umetniško razstavo v Ljubljano!
Ljubljanski ikel pre- sil odttavljen. Usoda brošure ljubljanskega tkefs bo tudi usoda njegovega nadaljnega pastirovanja v naši deželi. O tej njegovi usodi se vrše že tajna posvetovanja na vseh pristojnih mestih. Gre te za vprašanje, ali se ga odstavi, ali le kam drugam prestavi; najbrže se slednje ukrene. Gotovo pa je, da je škof za našo kranjsko deželo postal nemogoč. Tudi on sam si želi, da se čim prej z rdečo brošuro vred umakne z bele Ljubljane, llu radi verjamemo. Le ne vemo, kako bo z računom zavoženega škofovega gospodarstva. Navsezadnje pa ta račun tudi ne bo nič boljši, če še nekaj stoletij ostane na Kranjskem. Ampak slabši, veliko slabši pa bo, čimdalje bi ga še pustih tako dalje računati in take krščanske nauke dajati: ženinom in nevestam!
Ns grobu narodnih mučenikov. Na praznik Vseh Svetih se je'kar trlo na tisoče občinstva pri grobu naših narodnih mučmikov. Ljubljanski Sokol je vršil ob grobu častno stražo. Pevska društva «Slavec» in «Zvon» pa sta pela več ganljivih nagrobnic, ki so mu marsikomu izvale solze v mokrih očesih. Je pa bilo tudi pravo razpoloženje zato. Kroginkrog poljana mrtvih in še dalje okol-inkoli velika poljana mrtve narave, a zgoraj nad smrtjo nebo jesensko, preoblečeno v žalujoče zavese solzečih oblakov, Adamič in Lunder! Bog Vama daj, vživati nebeški raj!
V Kranju so v nedeljo, dne 31. oktobra položili k večnemu počitku blago slovensko ženo Holeno Kokalj, posestnikov o vdovo. O njeni priljubljenosti je pričal pogreb, ki so se ga udeležili vsi sloji kranjskega prebivalstva. Pokojnica je bila mati odličnega našega somišljenika dr. Alojzija Ko-kalja, odvetnika v Ljubljani. Kakor njega, vzgojila je tudi vse svoje otroke v stiogo narodnem duhu. Trajen spomin vrli slovenski ženi, cenjeni rodbini pa iskreno sožalje.
Ali se bo hotel «Union» res podgani!? ž a
več kot mesec dni osrečujejo ogrski cigani prostore «Uniona» s svojo cigansko godbo. Saj ni tako napačna ta godba, sila privLčao moč ima v sebi, o tem so ljubljanski « zavedni narodnjaki* iz lastnih izkušenj prepričani. / napak vse, kar je prav, in kar je preveč dobre, U ni več dobro. C» ima klerikalni podjetnik Kobi in njegov najemnik Bračič posebno dopadajenje prvič nad cigani in drugič nad Ogri v naši slovenski beli Ljubljani, zakaj pa -ne, kar stalno j h naj angažrala, rate namreč. Toda, Če mislita svoje podjetje «Union» vzdržati vsaj na nevtralni višini, to se pravi, če računata na obisk kavarne in restavracije tudi na goste iz slovenskih krogov (naši «narodnjaki» so tudi brez tega računa sami še preveč radi tam), potem v teh prostorih za ogrske cigane ne more, ne sme biti več prostora, če že med tem niso pobrali svoja kopita.
Is Okolja Loko nam pišejo! Tako umetniško-fl lega koncerta, kakor je zadnjo soboto vršel skozi našo dvorano, še nismo doživeli v naši čitalnici. Veselje, ljubezen, pomlad, najvshičenejša čutila so izvirala iz src proizvajujočih in našla veselo pot v srca po-
sluševalcev. Vsem, ki imajo ijubezen do umetnosti, bo večnem spominu ta pestra spored s svojimi umetniško navdahnjenimi močmi in milino naših narodnih pesmic. Kdaj se je v naši čitalnici razlegal tako izšolan glas, kdaj se je slišala tako gorko občutena interpretacija, kakor smo jo culi iz srebrnega grla in toplega srca gospe Anice PirnatoveP Bilo je vriskanje vesele duše, globoki patos strtega srca, vse pristno, plemenito, zajeto iz dna srca, iz koprnenja, kakršno si je zamislil skladatelj. V divjem skoku nam je opisoval briljantno vodeni lok gospe dr. Zakrajščkove strastui Bolero, zmago espadorov, mehki vijolini je izvabil najslajše vzdihe ljubezni in koprnenja. Bilo je veselje občudovati umetnost teh pravih umetnic. Novoustanovljeni salonski orkester se je zelo pohvalno vpeljal in navdušil posebno tedaj, ko je korakal pod vodstvom vijolinistinje in v spremstvu njene lepe sestrice. Koncerti se ne smejo pri nas ob sobotah prirejati, to si naj vodstvo čitalnice po zadnji izkušnji zapiše v svoj zapisnik.
Lov občine Železniki se bode dne 27. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potem javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. decembra 1909 do 30. novembra 1914. Zakupni in dražbeni pogoji se morejo vpogledati ob navadnih uradnih urah pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
*
Bpllopsljs Is njo odpravljenie je bila poseben predmet natančnih in velevažaih obravnav mednarodnega zdravniškega kongresa v Budapešti. Kako dalekosežen pomen se pripisuje temu predmetu, izhaja odtod, da se je za odvračanje epilep-sije konstituirala mednarodna liga, katere centrala je Budapešta. Budapeštanski specialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo se že več let z uipehom trudi, da bi raziskal problem zdravljenja epi lepši je m svoj že preizkušeni zdravilni način trpečim napravil dostopen s tem, da na vprašanja epeleptičnih bolnikom radovoljno daje pojasnila.
::     Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Ustreljeni
divji zajci
se dobijo vsak dan pri   263 *~l
•Josip Fuso
stavbeniku v Kranju.
prvo rrsoc 2-2
išče večja trgovina v špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Kranju.
Plača po dogovora. * # Vstop takojšnji.
Več se izve v upravništvu ..Gorenjca".
Prostovoljna prodaja zemljišč.
Na predlog gosp. Antona Gabra iS ŠkOiJe Loke hiš. Št. 14 prodala se bodo vsa njegova zemljišča (FlniarJOVO pOSOStVO), to je vložek št. 20, 21, 22, 268 in 339 kat. obč. Škofja Loka, št. 77, kat. obč. Sopotnica, št. 61, kat. obč. Puštal, št. 108, kat. obč. Suha in št. 193, kat. obč. Jodešice, na
Javni nadrobni prostovoljni dražbi.
Posestvo obstoji iz hiš št. 14 in 15 v mestu in št. 13 na Studencu z žago, mlinom in fužino, iz pristave v Karlovcu, iz travnikov, njiv in gozdov.
Vodna moč na jezu je konstantna, ima okrog 100 konjskih sil in bi se lahko dala izrabljati tudi za kako električno napravo. Dražba se odredi
na dan 11. novembra t. 1.
in se bo pričela točno ob 9. url dopoldne v notarski pisarni v
8kOffJI Loki, ter se bo razun pri gozdih, če se bo izkazala potreba, nadaljevala na
licu mesta. -T^«:      i    u —
Izklicna cena za posamezne predmete je razvidna iz dražbenih pogojev, ki so vsakomur na ogled v navedeni notarski pisarni.
Prodajalec si pridrži pravico skozi tri dni prodajo odobriti ali ne.
Vsak dražitelj ima pred ponudbo položiti 10% izklicne cene kot varščino. Prvo polovico kupnine je plačati v 14 dneh, drugo s 5% obresti pa v treh mesecih.
Zemljiškoknjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo.
V ŠKOFJI LOKI, dne 29. oktobra 1909. .    . k-u.
■iko Lonček
m o. kr. notar kot sodni koaistr.
Kupujte in zahtevajte le najboljše čistilo (krema) za čevlje ========== in usnje v prid 1
266 -2
družbi sv. Cirila in Metoda
vedno le v trgovini J. Kušlan v Kranju.
Prano O*«-v Kranju proda.« dobro in po uetil *eie*no i*!»«-uerljabo »»!«»»£«>, vlite liotlu M«»rl« ir,*»ii. orodje sec* oUrt, go»|)odti«J«tvo i«* Icmetljatvo, «■ ** »oiiu>, trav • kat ». detelj«« luoerne in «i<»-mnn&*». _*3 19
Zelo prijazno meblovana
se odda 2 gospodoma z dobro hrano
Kje? pove upravništvo »Gorenjca«. 261 9—1
%Ko Kapljate
ali težko sopde (nslma), poskusite
slaoonshl žellSCnl sok
iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zalovol.ni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
želodčnih boleznih
ali na boleznih na crevih, pot°m zahtevajte v lekarnah znamenito znane
pakrašite želodčne kapljice
in iznebili se boste kmalu l>o'ozni. Cena:  1 steklenica slov. zeliščnega soka K 1 20, 1 tucat pakraških želodčnih kapljic „ 500
Kdor si teh ne more nabaviti v svojt-m stane Tališču, naj isto naroči iz centrale
Lokama «pri zlatem orla> t Pakracn.
Po posti se ne pošilja izpod 2 steklenic.     257 lli —2
III. II.
Ivan Schindler, Dunaj
pošilja že veliko let dobro znane stioje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot: ml ne za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnce, v.tle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šfilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnoj-nic«*, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konop'jene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, di'avo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice r. na dtog, namizne tehtnice,
-   ■ I i stebrske tehtnic?, decimalne
* I tehtnice, tehtnice za živino,
železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarja, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: 94 20—20
30« 5ct>indUr. Pni) IH./1. £rdtirgstra»c 12.
laasggggggisgžsgigaagas
Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
Naznanilo in zahvala.
potrtega srca naznanjam v svojem imenu in v imenu svoje žene in otrok, svojih sester Marljanice Podrekar in Anice Omersa, svojega polbrata Ivana Kokalja in svoje polsestre Frančiške Šlibar in v imenu vseh nečakov vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena mati in stara mati
Helena Kokalj
posestnikova  vdova  v Kranlu
po dolgi in mučni bolezni, 39. oktobra po 12. uri opoldne, previ-dena s svetotajstvi za umirajoče v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojnice se je vršil 3!. oktobra ob >/i5. uro popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju
Sočasno bodi vsem onim ki so nepozabljeno pokojnico tolažili in negovali v njeni težki bolezni, jo spremili k večnemu po čitku ali na katerikoli način izrazili svoje sožalje, tem potom izrečena
najsrčnejša zahvala.
Prosi se tihega sožalja 1 2'2 V KRANJU, dne 2. novembra 1909.
Dr. ALOJZIJ KOKALJ, odvetnik ▼ Ljubljani.
Brez  vsnkefin   posebnej}« obvestila.
Priložnostni nakup.
Umetni mlin, • • Žaga. • • Kovačnioa.
Mlin je sezidan po najnovejšem sistemu, Jako dobro opravljen, brez konkurence in ima dela v Izobilju. Žaga Je opremljena s clrknlarnimi in dragimi žagami. Kovačnica ima vse orodje in stroje. ===== Zraven spadajo tndi travniki, njive in vrtovi.
Proda se j ako vredno radi rodbinskih razmer.
Vpraia naj se pri 251 20 -3
Josion Kremser. p°sestnlk? ***m*
• I 1 nitsimlinffl- T.avantlnalra i
Lavamund, Lavantlnska dolina, Koroško. — Dopise se proil v nemškem Jezikn.
Domače podjetje.
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopotljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošojeg i leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 62—48
Ustanovljeno 1874.
Marija Klander, Kranj
Prva gorenjska isdelovalnioa alasčio in finega peciva
Udano podpisana si dovoljujem slavno občinstvo in gg. trgovce najuljudneje obvestiti, da sem svojo zgorej označeno
slaščičarsko obrt
povsem prenaredila in izdatno povečala.
Tekom 36 letne dobe njenega obstanka sem si pridobila toliko zkušenj v tej stroki, da mi je danes omogočeno svojim cenjenim od-emslcem s tozadevnimi izdelki vsestransko ustrezati in sicer brez kon-jurence, tako glede kakovosti kahor glede količin.
Opozarjamo posebno na to, da uporabljam pri svojih izdelkih le pristne jajčje in sladkorne snovi brez vsakih primesi tako, da so issi ne samo zelo okusni, temveč tudi lahko prebavljivi.
Da imam res fino ter sveže blago v svoji zalogi, svedočijo številna priznalna pisma. Tozadevni cenik se vpošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Marija Klander.
24H C, -4
Loterijska srečka dna 80. oktobra 11.
Gradec    47   38   42  55 6
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
Pozor!! an 52-9
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraina in La Tonraint iz Havre v Newyork. == N&Jkrajia črta. ■
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska c. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu1.
BRISI ■ ■ ■ ■ BJ
uuuuuuuuDu
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ sj
nntn oljnatih Hrt, !ak;a is firncža
Brata Stol5
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Ejnbljana mMU^t
nasproti hot. .Union*
Ustanovljeno 1842.
,52—9
Telefon 154.
ÖÖDU0ÖOÖD
Mfa debelo In drobno i
Anton Adamič
velezaloga galanterijskega, norimberškega, modnega blaga in igrač
KRANJ :: Glavni trg.
za nun zi m dozi
rasnih igrač in božičnih daril od najcenejše do najfinejše vrste.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in daril za Miklavža in božič radi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po Jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor se ni bilo dosedaj. 242 ls-b
Posebni oddelek in razstava igrač v 1. nadstropja |e vsake« brez obveznosti naknpa pripravljeno v prijazen pogled ln prepričanje o cenah.
Velika izber daril za odrasle! božičnih razlednic, okraskov la drevo, koledarjev i ln prattk. =====
Glinaste peči
188 62-20
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tndi kipe, vase ln drage glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga       10 52-10
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča stojo najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje ststonj.
Darila.
Odbor oijaake kuhinja v Kranju je prejel od 7. t. n. sledeče darove in prispevke: Kazenska poravnava Ana Moman—Marijana Krmelj 5 K (po dr. Polku yi Ljubljane), sodni svetnik Iv. Pogačnik v Kranju letni prispevek 20 K, dr. Val. Stempihar v spomin pok. K. Puppo 6 K, dr. Jos. Kusar iz kaz. poravnave Kole Bertič 5 K, Iv. Kokalj, c. kr. carinski revident v Trstu 20 K, ker se ni mogel radi bolezni u delež ti pogreba svoje preminule spoštovane mačehe Helene Kokalj, meščani za več mesecev skupaj 878 K in prof. kolegij za november 6 K. Gospa Josipina Puppo v spomin na svojega umrlega soproga K. Puppo 200 K in dr. Val. Stempihar z kaz. zad. Danič-Pelko 10 K. — Vsem darovalcev iskrena hvala !
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljna perja.
1 kg sivega ptdjenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ■ polbeloga 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhanega 6 K 10 h; 1 kg velennega, snežnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
I ugotovljene postelje
iz gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, v dvema zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch, Deschenltz št. 758, Češki les
(Bohmemald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15—10
Josip Pogačnik
krojaški mojster t Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bruskega Buk.na, — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in oeno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist t Izdelovanju frakov li saloiskih sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—85
jajrjg jpjg ia gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne. ~WI
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in »rebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnižje oena. Priznano dobro blago. _
Ustanovljeno leti 1885.
Martinova oesta 20 9   £ann Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne železnice pri šentpeterski cerkvi. 126-16
LJUBLJANA ::: SalagitelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga po-blitva mke vrste v vseh cenah. Ogledali, siike v vseh
velikostih.
Popolna oprava ia vile. Špeoljallteta : Gostilniški stoli.
Pohištvo Ii Železa, otroške poatêljê la vozički  po vsaki
Afff/.
kfodrooi Iz žlčna-tega omrežja, afrh Umike trne šil žime, prve trate vedno v zalotil.
\la tpalno tobo od 180 gld. naprej. Olren z okraski.
Iprave ia Jedilne salone, pred-s,6e t« garniture.
In. mbo; postelja, notna omarloa, o-mlvalna mita, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
Speoljnjnete v ne-veatlnlh balah. Voliti prostori, prh tllšno In v t. nadstropju, čudovite pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gid.
A-C
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!
■ TT
Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina
franc Soitvan, sin - Cjubljana
v stari Soûvanovi hiši na Mestnem trgu it. 22.
80 43—36
■ ■ ■
Zobozdravniki aIaHa obotehniški :: ttlClJC
dr. W*H Cloboinilj
▼ Kranju      220 52-9 Je slavnem občinstvu na razpolago
vsaki dan in tndi v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
SUom&lcov@    ulice    tut. 4.
Stivieio-enitio Ii toutrokcljsko kllocaveiCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mire d vorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 76 52-15
valjični z&stori (Rollbalken).
pa
B o -o i-e> OJ
5 =
o LS >
68 42-39
Nafmilefše milo za kolo :: kakor tndi za pege. ::
27
G. Tonnies
v Ljubljani *£
jo vama za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage In vat stroj• ta obdelovanje lesa. Francis - turbine osobilo za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
«IMWkM^IlM «ÛM 00—M— I'
i Amerikans&l
t—
Z0l)J0 se izdelujejo vsako
nedeljo
od pol 9. do 1. ure pop. v Kl^ADJll
v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zob o tehnične m atelljejn
Oton 5cydl.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Reaervna naklada iznaia:
si
&
registrovana zadrnga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejeaa hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5!/4% ali z VI• Amortizacijo, na menice pa po 6Vs:: Eskomp-1 irajo se tudi trgovske menice.
4 n
Denarni promet v letu 1908:
i 15,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. nre pop. izvzenši
nedelje ln praznike.
Poštno branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah St. 75.299.
OdfSfwai uradtik Lsvyslav Mikvi.
Urfniim ia Utek Iv. Pr. Unprei* v Kranju* .