r Labod Izhaja Mi1na|stdno-vno v nakladi 2650 Izvodov — Ur«Ja ga uradnlikl odbor — Odgovorna uradnica Lidija Jaž — Priprava za Hale DIC Novo maato — TMc Tlakama Novo maato v GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO aiaiaataaaaaaaaaiaaaaaaaaaMtawHaaat»aaa>aaa«aaaww—aaaiiaiMatMaaaaaaaaaianattMMUH LETO 13 NOVO MESTO, 4. NOVEMBRA 1987 ŠTEVILKA 16 J Okoli Tip-topa je veliko novega. Na eni strani je nova stavba Mladinske knjige, na drugi pa končujejo z deli na zgradbi Salusa (DO za promet s farmacevtskimi, medicinskimi in drugimi proizvodi). Hkrati s temi deli dobiva tudi okolica Tip-topa nOvo, lepšo podobo. Parkirne prostore in nekaj drugih olepšav financira Zavod za izgradnjo Ljubljana. Agrokomerc, VIK Varaždin, izredno previdno obnašanje bank do vrednostnih papirjev iz nekaterih področij države, do konca zaostren problem z devizami in zmožnostjo vračanja dolgov, poplave štrajkov, ki so naravnost spodbujali druge k temu načinu reševanja težav itd. Tekstilci imamo zaradi predimen-zioniranosti vedno več problemov z nelojalno konkurenco v izvozu. Tako smo imeli nemalo težav v ZSSR in NDR. Sistem koordinatorjev podira vedno več novih jugo firm, ki so se pričele boriti z izvozom tekstila. Ugled jugoslovanske konfekcije smo precej omajali! V družbi, kakršna je naša, bomo težko našli sistemske rešitve, ki bodo za vse dobre. Lahko pa bi našli takšne, ki bi bile selektivne in ki bi vzdržale vsaj 6 mesecev. Pretiran normativi-zem nas je že pripeljal do tega, daje v obilici pravnih norm vse več prostora za ribarjenje v kalnem in za izigravanje predpisov. V takih pogojih je tudi razumljivo, daje poslovna morala na psu. težkega položaja se ne zavedamo dovolj Poslovanje v industriji konfekcije je bilo v tem času močno pod vpli- vom neugodnih splošnih gospodarskih gibanj v državi. Ta so omejevala uspešnost poslovanja tako na domačem trgu kot v izvozu. Prišlo je do nadaljnjega zaostrovanja problemov, kot so: visoka stopnja inflacije, visoka rast cen, nelikvidnost, skrajno zaostren problem plačevanja v inozemstvo, zastoji v izplačevanju stimulacij, še vedno nerealen tečaj dinarja, visoke obresti itd. Pričakovani rezultati morajo odsevati vse te težave. Vedeti moramo, da je povpraševanje po tekstilnih izdelkih močno padlo. To je posledica zaostajanja OD za infla- cijo ter hitre rasti cen prehrane, stanarin, elektrike, goriva ipd. V konfekciji se obnašamo, kot da se nič ne dogaja in da smo imuni za vsa dogajanja v družbi. Povpraševanje pada, kapacitete rastejo! Fizični obseg proizvodnje je za 8,1% večji, ni pa zato večja realizacija, temveč zaloge. Izvoz se nekako popravlja, žal se povečujejo dodelavni posli, kar je z racionalnega vidika vsekakor škoda. Posebej bi kazalo poudariti, da so se problemi na domačem trgu v drugi polovici leta zaostrili do skrajnosti. Trgovina je v povprečju zaključila 25 — 30% manj blaga. Izredno neugodne vremenske razmere so vse prej kot spodbujale k nakupu jesensko-zim-skih oblačil. Tudi cene so opravile svoje. Zaostren gospodarski položaj ni zaobšel trgovin. Dosedanji poslovni odnosi so podvrženi tem novim pogojem in čutiti je velikanski pritisk na zvišanje cene dela trgovine, na plačilne pogoje, na stoma, skratka, obnašanje postaja anarhično. Tako težkih pogojev za prodajo verjetno še nismo imeli! K zaostrovanju pogojev gospodarjenja so bistveno prispevale še afere Pričakovati je, da se bo precej navedenih problemov še zaostrovalo, kar prav gotovo ne vliva pretiranega optimizma. Tudi mi se bomo morali še bolj kot doslej prilagajati sedanjemu položaju in svoje programe naravnati na hitro spreminjajoče se tržne pogoje. O vseh teh pogledih, problemih, programih za 88, ukrepih za stabliziranje DO v teh pogojih itd., pa bomo spregovorili ob snovanju planov za leto 1988. Glavni direktor: MILAN BRATOŽ I I V današnji številki Poleg pregleda rezultatov, ki smo jih dosegli v devetih mesecih letos, predstavljamo tudi: — novosti, ki jih prinašajo nekateri SSA s področja stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske politike, — naš 9.ex-tempore, — mnenja labodovcev o delu in vlogi naših osnovnih organizacij sindikata, — natečaj za stanovanjska posojila iz združenih sredstev. m i •••v .'.V I W: Jf izvrševanje planiranih nalog v devetih mesecih letos Zaposlovanje Dinamika zaposlovanja se v letošnjem letu ni bistveno razlikovala od predhodnega obdobja. Vse do avgusta je bilo zaposlovanje v obsegu nadomeščanja fluktuacije, v večjem številu pa je bilo zaposlovanje v avgustu in septembru, kar je pogojeno z možnostjo prihoda učencev iz usmerjenega izobraževanja. Od skupno 59 štipendistov, ki bi se morali po planu zaposliti v tem času, se jih je zaposlilo 44 ali 75%, poleg teh seje zaposlilo še 12 pripravnikov. Skupno število pripravnikov je sedaj 77 ali 3,6% od vseh zaposlenih. Po stanju 30. 9. je število zaposlenih v neposredni proizvodnji v vseh tozdih nad planiranim. Nad planiranim pa je tudi število zaposlenih v režijskih službah (razen v tozdu Ločna), tako da se razmerje režija : neposredna proizvodnja ni izboljšalo. Skupno je število zaposlenih v DO 2.110 (4,9% nad planom), od tega v neposredni proizvodnji 1.495 (5,95% nad planom) in 615 (2,5% nad planom) v režijskih službah. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je skupno število povečalo za 2,1%, v primerjavi s stanjem v začetku leta pa za 2,6%. V devetih mesecih je DO zapustil skupno 101 delavec, na novo pa se jih je zaposlilo 155. Glede na odhode in prihode v enakem lanskem obdobju je bila v letošnjem letu fluktuacija nekoliko manjša. IZVRŠEVANJE PLANA PROIZVODNJE Fizični obseg proizvodnje v fakturiranih minutah je za 0,3% pod planiranim. Vsi tozdi so plane proizvodnje izpolnili, v tozdu Delta pa je izvršitev 4,01% pod planom. Problematika izvrševanja plana je bila mesečno izpostavljena v vseh primerih, ko tozd ni dpsegel 100% plana. Zahtevkov iz skupnega prihodka je bilo skupno 1.059.644 minut, in sicer TOZD LIBNA 490.679 minut TOZD DELTA 493.158 minut TOZD TEMENICA 16.127 minut TOZD ZALA 59.680 minut. V komadih je bilo izdelanih 2.276.087 izdelkov v lastni proiz- vodnji in 236.346 komadov v kopera-ciji. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo v fakturiranih minutah za 1,03% več proizvodnje, v kosih pa 0,29% več. V 111. kvartalu je bilo v primerjavi z lanskim 111. kvartalom izdelanih 57.794 kosov izdelkov več ali 10,7%. V letošnjem letuje bilo izdelanih 20.000 manj srajc in 11.600 vrhnjih oblačil, medtem, ko je bilo bluz 7.600 več, kril pa 30.245 več. V kooperaciji je bilo izdelanih 86.481 kosov manj, tako daje skupna proizvodnja za 3,1% nižja. Povprečni časi izdelave so bili višji od planiranih, medtem ko so v primerjavi z doseženimi v enakem lanskem obdobju višji za domači trg, za izvoz pa so nižji. Produktivnost v minutah na delavca dnevno je v primerjavi z letom 1986 v DO večja za 0,73%. Povečana je v tozdu Ločna za 1,2%, v Libni za 3,3% in v Temenici za 5,7%, nižja pa je v Delti za 0,8% in Zali za 2,8%. IZKQRISTEK DELOVNEGA ČASA Od skupno razpoložljivih delovnih ur jih je bilo v DO prebitih na delu 75,3% (49,8% dela po normi, 24,7% po času in 0,8% v PDČ). Zaradi bolniške, porodniške in drugih izostankov je bilo izgubljenih 12,14% ur. Delež ur, opravljenih po normi, seje povečal v primerjavi z deležem v letu 1986 in v enakem lanskem obdobju. Procent izgubljenih ur v proizvodnih tozdih (brez DSSS in Commerca) je za 1,16% nad planiranim. Povečana je predvsem bolniška (do 30 in nad 30 dni), kije 5,5%, in porodniška, ki je 6,40%. Povprečno večji delež izgubljenih ur je posledica njihovega nadplanskega deleža v tozdih: Libna (1,22%več), Delta (2,37% več) in Temenica (3,74% več). Vzroki so v povečani porodniški (Temenica 8,79%) v vseh treh tozdih pa tudi bolniški do 30 dni v tozdu Temenica. Povprečno je bilo v DO dnevno zaradi bolniške do 30 dni odsotnih 66 delavcev, nad 30 dni 37 delavcev, zaradi nesreče pri delu 3 delavci, na porodniški, kije bilo povprečno 119 delavk, zaradi nege 23 in zaradi neplačanih izostankov 2 delavca. PLAN PRODAJE Vrednost prodaje izdelkov na domačem trgu je v devetih mesecih 20,32% nad letnim planom za to obdobje. V primerjavi s predvidevanji po kvartalnih planih, ki vključujejo tekoče spremembe v strukturi izdelkov, količini in cenah, pa je izvršitev fakturirane prodaje 3,8% večja. Količinsko je bilo v devetih mesecih prodano manj izdelkov kot v lanskem obdobju, sprememba pa je tudi v strukturi. I-1X. 86 Strukt. I-IX. 87 Strukt. Index Srajce 1.017.301 65,4 977.472 66,4 96,1 Bluze 352.536 22,7 288.470 19,6 81,8 Krila 91.271 5,8 120.957 8,3 132,5 VO 94.083 6,1 84.394 5,7 89,7 SKUPAJ 1.555.191 100 1.471.293 100 94,6 Na področju plasmaja izdelkov na domačem trgu je čutiti čedalje močnejše težave, ki izvirajo iz pešanja kupne moči prebivalstva z rastjo življenjskih stroškov in zaostajanja realnih osebnih dohodkov. Cenovni nivo naših proizvodov zožuje možnost plasmaja na področju z nizko kupno močjo, kar zožuje naše tržišče in otežuje plasma na ožjem področju. Poleg tega pa so velik problem plačilni pogoji od likvidnosti bank in kupcev do zahtev po čimdaljših rokih plačila. IZVOZ IN UVOZ Vrednostna realizacija izvoza je po dnevnem tečaju valute 12,7% nad planirano, po SIV tečaju pa je na 75% letnega plana. Glede na lansko enako obdobje je po primerljivem tečaju izvoz večji za 4,27%. Vrednost izvoza na konvertibilno področje je v planiranem obsegu, v strukturi pa je nekoliko več storitev, kot je bilo planirano. Količinsko je bilo v devetih mesecih plasirano v izvoz manj izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, sprememba pa je tudi v strukturi: v kom I-IX. 86 I-1X. 87 Index srajce '725.487 604.651 83,3 bluze 394.035 643.172 117,5 krila 3.205 3.908 121,9 VO 40.317 42.053 104,3 SKUPAJ 1.163.044 1.113.784 95,7 Po fakturiranih minutah je bilo v izvoz usmerjenih 46% kapacitet (plan 52%). V programu srajc 43% (plan 53%), bluz 57% (plan 62%) in VO 33% (plan 40%). Plan uvoza je v tem obdobju dosežen 68,2%. Pokritje uvoza z izvozom (po SIV) je 1,09. Uvoz reproma-teriala je 74,31%, uvoz opreme pa le 4,22% plana. Pri realizaciji uvoza je bil vseskozi prisoten problem plačevanja obveznosti s strani bank in zakonske omejitve, možnosti uporabe ustvarjenih deviz itd., kije prisotna na zunanjetrgovinskem poslovanju v SFRJ. ZALOGE Vrednost vseh zalog skupaj je glede na stanje na enak dan v lanskem letu za 130,41% višja izključno iz naslova večjih cen in delno strukture, saj količinski podatki kažejo zmanjšan fizični obseg. Sprememba je v strukturi, saj so se zaloge surovin zmanjšale, povečala pa seje nedovršena, kije konec septembra dosegla letos najviš-ji obseg tako v lastnih proizvodnih tozdih kot tudi pri kooperantih. Od skupno 3.176.519 tisoč din nedovršene proizvodnje jo je 30% pri kooperantih 70 v lastnih tozdih. Največji indeks porasta imajo zaloge trgovinskega blaga, katerih vrednost je 1.000.721 tisoč din. Glede na mesečno prodajo v industrijskih prodajalnah je koeficient obračanja teh zalog dosegel 192 dni. Količinsko so zaloge gotovih izdelkov na istem nivoju kot 30. 9.1986, surovine so za 37% nižje, nedovršena je prav tako nižja za 21%. V primerjavi s planiranimi povprečnimi vrednostmi zalog so indeksi 30. 9. sledeči: Plan Stanje 30. 9. lndex surovine 1.754.386 2.157.008 122,95 gotovi izdelki 909.090 2.037.242 224,10 nedovršena-lastna 656.884 2.229.303 339,38 — kooper. 91.666 947.216 1.033,34 trgovsko blago 330.000 1.000.721 303,25 Skupaj 3.742.026 8.371.490 223,72 OSEBNI DOHODKI Povprečno izplačan neto osebni dohodek na zaposlenega v devetih mesecih je 189.882 din, kar je za 84,26% več kot povprečni v letu 1986 in 130,8% več kot v devetih mesecih leta 1986. V primerjavi s povprečjem gospodarstva SRS za 8. mesecev je zaostajanje 14%. Povprečni OD po tozdih so sorazmerni doseženim rezultatom proizvodnje, povprečna rast v proizvodnih tozdih je višja od povprečne rasti v DO za 0,41% TABELARNI PREGLEDI ZAPOSLOVANJE IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH TOZD Stanje 31.12. 86 Plan 1987 Stanje 30. 9. 87 Indeks 3:1 3:2 LOČNA 317 317 328 103,5 103,5 LIBNA 346 347 354 102,3 102,0 DELTA 641 598 648 101,1 108,4 TIP-TOP 165 161 174 105,5 108,1 TEMENICA 147 145 153 104,1 105,5 ZALA 106 111 113 106,6 101,8 COMMERCE 235 233 238 101,3 102,1 DSSS 100 100 102 102,0 102,0 DO LABOD 2.057 2.011 2.110 102,6 104,9 PROIZVODNJA v fakturiranih minutah TOZD I-IX. 1987 1 % plana Index I-IX. 87 I-IX. 86 LOČNA 22.005.534 103,21 101,10 LIBNA 21.301.751 99,91 105,18 DELTA 36.294.264 95,59 98,09 TIP-TOP 10.225.478 103,24 103,62 TEMENICA 9.494.548 103,78 99,92 ZALA 6.828.532 100,35 102,28 SKUPAJ 106.150.107 99,70 101,03 Kooperacija 12.007.174 100,00 82,14 DO LABOD 118.157.281 99,73 98,72 doseganje norme (iz izvršenih minut) TOZD I-IX. 86 1-IX. 87 Index LOČNA 108,1 110,3 102,0 LIBNA 103,8 108,1 104,1 DELTA 101,9 100,8 98,9 TIP-TOP 112,3 116,4 103,6 TEMENICA 112,5 114,7 102,0 ZALA 112,1 114,6 102,2 POPREČNO 106,0 107,6 101,5 FAKTURIRANA REALIZACIJA (v 000 din) Program I-IX. 86 I-IX.87 Index Srajce-bluze 5.865.734 13.471.237 229,66 Vrhnja oblačila 2.496.270 7.216.501 289,09 SKUPAJ 8.362.004 20.687.738 247,40 V tem: —- material 35.997 — — — za domači trg 6.840.003 17.673.038 258,38 — za izvoz 1.486.004 3.014.700 202,87 Bruto Neto IZVRŠITEV PLANA PRODAJE (v 000 din) Plan Realizacija Index I-1X. 87 1-1X87 L Domačim kupcem: SB 9.432.000 11.093.385 117,61 VO 5.256.000 6.579.653 125,18 SKUPAJ 14.688.000 17.673.038 120,32 2. Izvoz: SB 2.175.000 2.377.852 109,33 VO 498.000 636.848 127,88 SKUPAJ 2.673.000 3.014.700 112,78 2. Skupaj prodaja 17.361.000 20.687.738 119,17 4. Promet prodajaln 839.900 1.053.620 125,45 IZVOZ v $- 264,53 Plan Realizacija Index 1. Konvertibilno področje 4.207.462 3.178.940 75,6 V tem: — klasični izvoz 400.711 233.536 58,3 — storitve 3.806.751 2.945.404 77,4 2. Klirinško področje 226.817 148.360 65,4 3. Skupaj izvoz 4.434.279 3.327.300 75,0 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz izvršen njih indeksih: v nasled- — konvertibilni izvoz: 99,70 — storitve 101,93 — polni izvoz 78,13 — klirinški izvoz 5.982,2 SKUPAJ IZVOZ 104,27 UVOZ v $ -264,53 Plan Realizacija lndex 1. Konvertibilno področje 3.754.584 2.440.630 65,01 — repromaterial 3.361.434 2.424.039 72,12 — oprema 393.150 16.591 4,22 2. Kliring 756.057 635.481 84,06 — repromaterial 756.057 635.481 84,06 SKUPAJ UVOZ 4.510.641 3.076.111 68,20 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je uvoz realiziran v naslednjih indeksih: 1. Konvertibilno področje 125,9 repromaterial 148,7 oprema 5,4 2. Kliring 115,3 3. Skupaj uvoz 123,6 POPREČNO IZPLAČANI OD (na delavca mesečno-neto) TOZD I-XII. 1986 I-IX. 1987 Index LOČNA — proizvodnja 93.804 167.851 178,94 — režija 135.989 248.989 183,09 SKUPAJ 99.113 177.445 179,03 LIBNA — proizvodnja 85.209 166.691 195,63 — režija 119.210 219.464 184,10 SKUPAJ 91.624 177.081 193,27 DELTA — proizvodnja 86.356 163.511 189,35 — režija 116.030 210.096 181,07 SKUPAJ 91.451 170.971 186,95 TIP-TOP — proizvodnja 97.284 173.813 178,67 — režija 136.713 242.600 177,45 SKUPAJ 105.487 188.553 178,75 TEMENICA — proizvodnja 98.597 170.562 172,99 — režija 135.000 247.229 183,13 SKUPAJ 104.928 183.340 174,73 ZALA — proizvodnja 91.677 170.634 186,13 — režija 136.772 258.909 189,30 SKUPAJ 100.331 186.918 186,30 SKUPAJ PROIZVODNI TOZDI 95.935 177.161 184,67 COMMERCE skupaj 138.103 252.377 182,75 potniki 269.891 460.460 170,61 brez potnikov 129.076 237.927 184,33 DSSS 135.937 251.106 184,72 DO LABOD 103.050 189.882 184,26 IZGUBLJENE URE I-IX. 1987 v % TOZD Bol. do 30 dni Boln. nad 30 dni Nesreie pri delu Porod. Nega Nepl. SKUPAJ izost. LOČNA 3,22 0,96 0,09 5,24 2,02 0,01 11,55 LIBNA 4,07 2,17 0,09 5,20 1,56 0,13 13,22 DELTA 3,22 2,38 0,10 7,91 0,61 0,16 14,37 TIP-TOP 2,42 1,52 0,49 5,28 1,31 0,01 11,03 TEMENICA 4,23 1,51 0,08 8,79 1,11 0,02 15,74 ZALA 3,85 2,45 0,07 3,06 0,72 — 10,15 COMMERCE 2,33 0,97 0,13 1,99 0,98 0,03 6,43 DSSS 1,77 1,11 0,30 3,82 1,14 0,01 8,15 LABOD 3,23 1,78 0,14 5,76 1,15 0,08 12,14 CELOTNI PRIHODEK IN RAZDELITEV Plan Struk. Realiz. Struk. lndcx 1987 % I.-IX. 87 % CELOTNI PRIHODEK 27.500.000 100,0 21.357.900 100,0 77,66 PORABLJENA SREDSTVA 16.194.045 58,89 12.592.461 58,96 77,76 DOHODEK 11.305.955 41,11 8.765.439 41,04 77,53 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 2.975.484 10,81 2.546.278 11,92 85,58 ČISTI DOHODEK 8.330.471 30,29 6.219.161 29,12 74,65 Rozina Kum, vodja plan. anal. sl. DSSS Naša mnenja: o vlogi sindikata in o njegovi moči oziroma nemoči Irena Drevinšek (Delta): »Ne morem se vedno strinjati z delom sindikata. Tudi organizacija sindikalnega izleta letos ni bila najboljša (bili Irena Drevinšek — Delta smo v Čateških Toplicah). Veliko bi lahko sindikat naredil tudi na področju odnosov, pa ga za enkrat tu ni kaj dosti čutiti. Mislim, da je vloga sindikata skrbeti tudi za pravično plačilo, boj za višje osnove...« Danica Kelc, šivilja (Delta): »Včasih so vsebine, o katerih razpravlja sindikat, že nekoliko stare. Kot slišimo, so tudi njihove osnove skrb za kvaliteto in plan, kar je seveda povsem pravilno, vendar pričakujem, da bo vendarle sindikat tisti, ki bo opozoril na previsoke norme in zahteval pravično vrednotenje različnih faz de- la ipd. Tudi za večjo odprtost dialoga bi morali naši sindikalni aktivisti več narediti, saj je menda kar povsod tako, da si človek ne upa nič reči, da si samo pobit, odgovora pa ne dobiš.« Milena Rabič, članica delegacije za DS DO, šivilja (Delta): »Od sindikata veliko pričakujem — od organizacij izletov in ozimnice do tega, da nam uredi plače. Delo je široko, možnosti je malo, zato je veliko kritike...« Slavica Cafuta, članica IO OOS (Delta): »Premalo se zavedamo, da smo sindikat mi vsi in ne le izvršni odbor, sindikat se naj bi zanimal za Slavica Cafuta — Delta vse, za pogoje dela, življenja, za obveščanje... in, zakaj pa ne, tudi za izlete in ozimnico! Vendar nima moči za kakšno bistveno spreminjanje ustaljenega. Morda imamo člani 10 premalo moči ali se premalo zavedamo vseh možnosti, kijih sindikat ima, ali pa imamo premalo znanja, da bi speljali potrebno.« Marija Požar, šivilja, IO OOS, (Delta): »Slišati je, kolikšno moč da ima lahko sindikat, pa le ni tako. Mi smo poskušali uveljaviti nekatere zadeve, ki so v mnogih okoljih že veljavne, pa ni šlo. Konkretno, dodatne dni dopusta za matere manjših otrok, pa naš predlog ni bil sprejet, češ da se tega pri nas ne da uveljaviti. Naše sodelavke skušamo sproti obveščati o Marija Požar — Delta delu 10 OOS, o naših prizadevanjih. Zapisnike obešamo na oglasne deske, toda premalo jih berejo. Če vsakega posebej ne obiščem in mu ne pojasnim, kako in kaj, so očitki, da premalo skrbimo za dobro obveščanje. Poskušamo marsikaj, toda malo uspemo, ker je vedno zadaj zakon in že ustaljene poti, tega pa ni lahko preiti.« Anica Kokolj, brigadirka, predsednica OOS (Delta): »Menim, da od svojega sindikata delavci pričaku- jejo predvsem izlet in ozimnico. Zavedajo se namreč, daje na področju, kakršno so na primer odnosi in podobno, še nemočen. Lahko pa trdim, da seje naša OOS izkazala za zrelo in odgovorno pri disciplinskih obravnavah. Gre za trezno presojo in za nudenje pomoči le upravičenim, lažne solidarnosti ni več. Torej smo zreli, moči — tiste prave in udarne — pa še vedno naš sindikat nima. Je več ali manj dežurni krivec za vse, in to na ,obeh‘ straneh, čeprav smo vsi skupaj en sam sindikat.» Milena Pirnar, šivilja (Ločna): »Veseli smo pomoči našega sindikata, ki nam priskrbi cenejšo ozimnico, meso itd. Toda že te naloge komaj izpelje, saj je tudi naša predsednica ,na normi*. Zato menim, da bi ji najprej morali omogočiti delo, ne pa, da ji to otežujejo in seveda s tem ji jemljejo veselje do drugih, še bolj odgovornih nalog. Vse težji časi so in vse večje nezadovoljstvo v proizvodnji. Zato je tudi pričakovanje po pravem sindikalnem delu vse večje. Delavke trdo delamo in si prizadevamo, pravega učinka pa ni. Nimamo se na koga obrniti, komu potožiti, ker so tudi odnosi močno načeti. Dokler je šlo kolikor toliko dobro, nismo čutili, Milena Pirnar — Ločna da bi moral sindikat močneje nastopiti, sedaj pa ga vse bolj potrebujemo. Premalo se zavedamo, da smo mi vsi v tej organizaciji in da moramo dati svojemu sindikatu poudarek in pravo vlogo, ne pa, da mu nekateri vlogo stalno zmanjšujejo.« Marija Šime, krojilnica (Ločna): »Ob besedi sindikat se spomnim na razne akcije za pomoč človeku. Sedaj pa postaja vse težje in sindikat bi moral stati za delavci. Menim, da je naloga sindikata tudi sporočanje zahtev in mnenj delavcev na prave naslove. Marija Šime — Ločna Več informacij o delu potrebujemo, zakaj slabo delo, slaba kvaliteta, zakaj tako majhen zaslužek... Za tako delo sindikata pa bi bilo treba vsaj predsedniku OO omogočiti režijske ure, saj ne dela zase, ampak za vse nas. Moti me tudi, da smo pod isto streho, pa vsak na svojo stran vleče, da nismo enotni. Pa še bi lahko naštevali...« Tončka Kralj, šivilja, predsednica IO OOS (Ločna): »Ce izhajam iz definicije dela sindikata, ki pravi, da skrbi za družbenoekonomski položaj delavca, je povedano vse. Mnogi pa razumejo delo sindikata le na ravni ozimnice ali pa še to ne. Težko je delati tako, kot ti veleva vest. Že širše družbene razmere tega ne omogočajo, drugo pa je, če si kot sindikalni aktivist tudi na normo. Vidim veliko nalog, ki izhajajo prav iz našega dela. Nekaj smojih uspeli realizirati (nekaj zdravljenj, čeprav je takorekoč vsaka delavka, ki dela nekaj let za strojem, Tončka Kralj — Ločna potrebna zdravljenja) itd. Nikakor pa ne moremo uspeti z večnimi pripombami o številu dni kolektivnega dopusta in tako so naše pripombe že kar smešne. Skratka, veliko bi morali postoriti, pa nimamo prave moči niti pravih spodbud.« Veronika Zupančič, administra-tivno-evidenčna dela v skladišču Commerca): »Vlogo sindikata vidim v pomoči človeku, v skrbi za njegov standard in njegovo zdravje. Pa ne potem, ko je to že načeto, ampak že prej.« Franci Slak — skladišče, prev-zemalec (TOZD COMMERCE): »Vem za določene akcije našega sindikata, kot so izlet, ozimnica itd., vendar sam zaenkrat ne pričakujem kaj dosti od te organizacije.« Franci Slak — Commerce Nada Kebe, gl. knjigovodja za DSSS: »Razočarana sem nad delom vseh družbenopolitičnih organizacij. Nimajo moči, ne vem pa, zakaj. Ali nismo dovolj usposobljeni ali pa je vti Nada Kebe — DSSS kje prava zavora zares za to delo. Od svojega sindikata pričakujem pomoč delavcu na vseh ravneh. Vsekakor pa to ni samo ozimnica in izlet.« Ivica Potočar — fakturni odd. Commerce — blagajničarka OOS: »Lahko rečem, da je naša osnovna organizacija kar aktivna. Med glavnimi nalogami je skrb za človeka. Realizirali smo veliko zdravljenj in še jih imamo v načrtu, skrbimo za družine umrlih sodelavcev, za letovanje otrok itd. Še vedno pa je izlet tisti, ki aktivnim delavcem največ pomeni. Mislim, daje veliko zaupanja v naše delo, včasih pa sodelavci še preveč pričakujejo od svojega sindikata. Lahko bi sicer vsi skupaj še veliko več dosegli, toda vsi bi morali Ivica Potočar — Commerce biti aktivni. Tako pa nas preganjajo delovne obveznosti in sindikalno delo ob tem — nehote — krčimo. Marjana Bukovec, tajništvo DO (DSSS): »Ko bo imel sindikat pros-tejše roke, bo lahko tudi več naredil. Sploh pa mislim, da bi morale vse družbenopolitične organizacije bolj in več delati, da bomo vsaj našim otrokom omogočili lepšo prihodnost. Za aktivno delo teh in še posebno sindikata pa je nujna aktivnost slehernega, ne le predsednika. Samo vsi skupaj bomo lahko kaj dosegli.« Marjana Bukovec DSSS Dokler je veliko dela, je vse dobro (posnetek je iz Temenice). namesto Vesninih, labodovi izdelki v temenici Časi so hudi in proizvajalci se poslužujemo raznih oblik prodaje, da bi zmanjšali zaloge in si omogočili planiran rezultat. Tako je naš tozd Temenica dobil ponudbo za prodajo izdelkov zagrebške konfekcije Vesna. Po prvem presenečenju, ki je sledilo zaključku, da naj bi torej na dvorišču prodajali izdelke konkurence, se je rodila zamisel, da se na tej ponudbi tudi doma kaj naučimo. Stekla je hitra akcija z našo prodajo in rešitev je bila tu. Namesto Vesninih izdelkov naj bi delavke Temenice raje kupovale naše, Labodove, izdelke. V tem času smo omogočili vsem kupcem prodajo na tri obroke, pa tudi kartice še vedno veljajo. Ker Temenica (tako kot Zala) nima svoje industrijske prodajalne, so delavci Commerca poskrbeli za to, da je kar se da bogata in primerna izbira naših izdelkov prišla do Temenice. Prodaja seje začela ob 12. uri, dve manjkajoči uri pa so v Temenici pred tem že oddelali. Tako je bilo dovolj časa za pretehtan izbor. Za zaključek dodajmo, da je tako volk sit in koza cela. Torej se da na potezah konkurence marsikaj naučiti! Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labod Odbor je na svoji korespondenčni seji 21. oktobra 1987 sprejel sklep, da se na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev čistega dohodka tozdov in DSSS za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO Labod Novo mesto razpiše: NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Natečajna sredstva znašajo 33.000.000 din. Natečaj traja 30 dni po objavi v glasilu Labod. V roku 30 dni po objavi se lahko na natečaj prijavijo tozdi oziroma DSSS, združeni v DO Labod, tovarni oblačil Novo mesto, in sicer s pismeno vlogo, ki naj vsebuje podatke, določene v 20. členu samoupravnega sporazuma, zlasti pa: — ime tozda oziroma DSSS, — višino zaprošenega posojila, — navedbo primerov, ki so osnova za vlaganje prošenj, — obrazložitev, kaj bi prosilec rešil z odobrenim posojilom, — druga pomembna dejstva, ki bodo prispevala k boljši oceni razmer in k pravilnejši odločitvi odbora. Vlogo za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev pripravijo strokovne službe tozdov oziroma DSSS v sodelovanju s komisijo za družbeni standard tozdov oziroma DSSS, ki poda predlog delavskemu svetu tozda oziroma DSSS, ki sprejme dokončen sklep o tem, kakšna naj bo vloga za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev. Odbor je sklenil, da bodo imeli prednost pri reševanju vlog na natečaju težji primeri in tisti tozdi oziroma DSSS, ki bi sredstva vezali pri banki. Vloge, ki bodo utemeljene na osnovi 3. in 4. točke 5. člena sporazuma, morajo vsebovati celovito analizo stanovanjske problematike v tozdu oziroma DSSS za preteklo in za tekoče srednjeročno obdobje. . Pravočasno prispele vloge bo obravnaval odbor in na njihovi podlagi ter na podlagi lastnih ugotovitev razdelil natečajna sredstva, o čemer bo obvestil vse DS tozdov oziroma DSSS. Na podlagi dokončnega sklepa bo sklenjena ustrezna posojilna pogodba. Predsednik odbora: SLAVICA PUTRIH naš 9. ex tempore Letošnjega Labodovega ex-tempo-ra se je udeležilo 59 avtorjev, ki je skupno oddalo 130. del. Strokovna žirija — dr. Milček Komelj, dr. Cene Avguštin in akademski slikar Toni Biloslav — je menila, daje kvalitetna raven zelo zrastla in da predstavlja Labodov ex-tempore enega najboljših v našem prostoru. Letos smo imeli tudi tri goste iz Italije, kar pomeni, da naša prireditev počasi prerašča v menarodno. Organizatorje tudi velja pohvaliti, še posebno, ker je zahtevala priprava tega ex-tempora še več dela kot doslej. Širše je bila vodena akcija za pridobitev čim večjega števila dobrih slikarjev, k čemer je pripomoglo dejstvo, da smo razstavo najprej postavili v Dolenjski galeriji. Žirija je menila, da je glede na dokajšnjo usklajenost boljših del upravičeno povečati število diplom, in sicer s predvidenih 5 na 7. Prejeli sojih: Janko Orač, Miran Hočevar, Piero Conestabo, Metka Vovk-Mauser, Karel Kuhar, Stane Petrovič in Roberto Faganelli. Pet odkupnih nagrad so prejeli: Marino Casseti, Matjaž Mauser, Robert Lazar, Jože Kumer in Zlatko Gmezad. Za najboljša delaje bila žirija takoj enotna: Prva nagrada gre Veljku Tomanu, druga Vidi Slivnikar in tretja Jožetu Kotarju. Povedati tudi velja, da je žirija pohvalila delo Danje Bajc in Ankice Cernjulc. Mi pa izrecimo pohvalo in zahvalo tudi vsem tistim sodelavcem v tozdih, ki so žigosali podloge in slikarjem nudili kar največ informacij o tej naši prireditvi ter še posebno Marjanu Mazniku, kije bil ob Jožetu Muhiču duša prireditve. Otvoritve razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Med letošnjimi slikarji so bili tudi trije iz Italije. Na posnetku podeljuje naš glavni direktor odkupno nagrado Mariu Cassettiniju. Letošnjo žirijo so sestavljali: dr. Milček Komelj, dr. Cene Avguštin in akademski slikar ter galerist Toni Biloslav, kije bil tudi predsednik žirije (na posnetku). S svojim izbranim nastopom je otvoritev popestril Dolenjski oktet. Letošnja zaključna prireditev 9. ex-tempora je bila v Dolenjski galeriji. Od tu se bo razstava preselila v Labod. spremembe predpisov na stanovanjskem področju Že od začetka leta 1986 smo imeli v razpravi poročilo o stanovanjskem gospodarstvu, ki so ga obravnavali vsi pristojni organi in skupnosti, nazadnje tudi skupščina SRS. Na osnovi sklepov skupščine SRS je IS SRS pripravil spremembe dveh zakonov, in sicer zakona o stanovanjskem gospodarstvu in zakona o stanovanjskih razmerjih. Že dalj časa je bil v obravnavi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS tako, da imamo sedaj že objavljen predlog družbenega dogovora. Vsi trije predpisi in akcijski program za uresničevanje stališč in sklepov skupščine SRS so objavljeni v Poročevalcu skupščine SFRJ in SRS št. 19 z dne 20. julija 1987! Poleg navedenega pa moramo navesti tudi spremembe s področja ČD za stanovanjske potrebe, ki ga prinaša novi zakon o celotnem prihodku in dohodku. ZAKON O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Bistvena novost, ki jo prinašajo spremembe, so: — poenostavljen sistem planiranja; — solidarnostna stanovanja pri SSS se bodo ponovno dodeljevala samo začasno, tako da bodo delavci, ki ne bodo več upravičeni do njihove uporabe morali stanovanje izprazniti ali ga odkupiti; — sredstva v višini 1,2 od BOD, ki jih sedaj združujemo (1,180% za vzajemnost v občini in 0,020% za vzajemnost v SRS), se z 31. 12. 1990 prenehajo združevati in bomo za ta delež povečali lastni delež; tako bomo v okviru 4,9% od BOD izločevali samo 1,1% za solidarnost v občini in SRS, ostali 3,8 pa ostane, v tozdu oziroma DSSS (podatki veljajo za občino Novo mesto, ostali tozdi z manjšimi odstopanji); — gospodarjenje s stanovanji naj bi se spremenilo tako, da bi zagotovili večji vpliv vlagateljev; — uvaja se posebni institut komercialnih stanovanj, to je možnost začasnega najemanja stanovanja pod tržnimi pogoji. OZD, ki bi imele interes, bi zgradile stanovanja za začasno oddajo in tako angažirale svoje kapacitete in sredstva, druge OZD in posamezniki pa bi lahko začasno rešili določena stanovanjska vprašanja, ki sedaj ovirajo uspešnejše poslovanje. ZAKON O STANOVANJSKIH RAZMERAH S predlaganimi spremembami naj bi se zagotovilo smotrnejšo uporabo stanovanj v družbeni lastnini, večjo racionalnost pri njihovi uporabi ter večjo vlogo stanodajalcev in večjo motiviranost za pridobivanje stanovanj v družbeni lastnini. Bistvene spremembe so: — odpoved stanovanjskega razmerja delavcu, ki nima 10 let delovne dobe, od tega 5 let pri stanodajalcu, se spremeni na 15 let delovne dobe in najmanj 10 let pri stanodajalcu (lahko se določi tudi 15 let); — spremeni se tudi 60. člen, ker je možno odpovedati stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice, ki zgradi stanovanjsko hišo ali stanovanje, ki je primerno za njegove potrebe; — več drugih manjših sprememb zakona, katerih izvajanje je v praksi povzročalo težave, ne pomenijo pa bistvenih novosti za OZD. DRUŽBENI DOGOVOR Največ novosti na področju stanovanjske problematike prinaša novi družbeni dogovor, saj je glede na stanja iz leta 1981 skoraj v celoti prenovljen. Omenimo le nekaj členov: — 4. člen — da bomo ohranjali realne vrednosti stanovanjskih sredstev, — 5. člen — da bomo združevali vsa stanovanjska sredstva pri pristojni samoupravni stanovanjski skupnosti, — 11. člen — spreminjajo se stanovanjski standardi, in sicer: m2 stanovanjske površine na člana družine — štev. družinskih članov 1 2 3 4 5 več — sedaj veljavno: 32 45 58 70 do 15 m2 na člana — predlagana sprememba 30 44 62 74 do 82 ali do 15 na člana — 13. člen — da se lastna udeležba plača pred vselitvijo v stanovanje, vrne pa po obrestni meri, ki velja za posojila. Med kriteriji za dodeljevanje kredita DO določa v 29. členu (osnove in merila za dodeljevanje posojil): — stanovanjske razmere, — socialni in materialni položaj delavca, — delovno dobo, — zdravstveno stanje delavca, — namensko varčevanje — udeležbo v NOV, — skupno reševanje stanovanjskih vprašanj družinskih članov. Do posojila pod ugodnejšimi pogoji so upravičeni zlasti: — občani, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - mladi delavci in družine, — občani oziroma družine z večjim številom otrok, — drugi delavci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev posojil pod ugodnejšimi pogoji, določenimi s SSA SSS in OZD. Za benificiranje obrestnih mer se lahko uporabi del sredstev solidarnosti SSS oziroma del sredstev sklada skupne porabe v OZD. pripravil: F. Juršič Toliko o novostih zaenkrat, v naslednji številki pa bomo predstavili tudi novosti, kijih prinaša Zakon o celotnem prihodku in dohodku ter o naših, Labodovih, prizadevanjih pri reševanju stanovanjskih vprašanj. zgodi se tudi boljšim Iz Teleksa smo ponatisnili pogovor z našim glavnim direktorjem. Dobesedno tako, kot je bil objavljen v tej reviji. Naknadno pa smo ugotovili grobo napako. Med drugim je naš direktor opozoril, daje rast novih konfekcijskih tovarn strahotna in s tem v zvezi, daje: »...vsa naša amortizacija doli...«. Seveda ne gre za amortizacijo, ampak za akumulacijo. Zgodi se tudi boljšim, bi ob tem lahko rekli. Zgodi se seveda napaka, toda ob razumevanju in treznem branju teksta ter ob poznavanju nastanka časopisa, revije itd., se jo sprejme z razumevanjem. Kar pa ne pomeni, da lahko napake kar tako dopuščamo. Zato ponovno stara modrosti: kdor dela, greši, kdor pa ne dela, tudi grešiti ne more.... f USKLAJEVANJE medletna uskladitev preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je na 11. seji dne 24. septembra 1987 sprejel priporočilo za medletno uskladitev preživnin s povečanimi življenjskimi stroški. Občinske skupnosti socialnega skrbstva naj bi valorizirale preživnine s 1. novembrom 1987 s količnikom, kije enak uradno ugotovljenemu odstotku zvišanja življenjskih stroškov v SRS v obdobju januar-avgust 1987 v primerjavi z letom 1986, kar znaša 85,4% oziroma s popravkom 85%. Skupščine občinskih skupnosti socialnega skrbstva oziroma od skupščine pooblaščeni organi so oziroma v kratkem bodo sprejeli na sejah sklep o odstotku povišanja preživnin, in sicer: Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile s 1. marcem 1987 valorizirane, se s 1. novembrom 1987 povišajo za 85%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se s 1. novembrom povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene, in sicer: — preživnine določene do konca meseca januarja za i 85 odstotkov — preživnine določene do konca meseca februarja za 76 odstotkov — preživnine določene do konca meseca marca za 64 odstotkov — preživnine določene do konca meseca aprila za 47 odstotkov — preživnine določene do konca meseca maja za 39 odstotkov preživnine določene do konca meseca junija za 34 odstotkov — preživnine določene do konca meseca julija za 22 odstotkov preživnine določene do konca meseca avgusta za 13 odstotkov JOLANDA ŠVENT, soc. delavka V Libni dobro skrbe za podmladek. Na posnetku so dekleta — pripravnice in nekaj tistih s priučevanja. popravek V 15. številki našega glasila predstavljamo možnosti interne hranilnice. Te so, kot je razvidno iz prispevkov, velike in vabljive. Na žalost pa je prišlo v sestavku Nekaj besed o naši hranilnici do treh zatipkanih napak. Popravljamo jih in prosimo za opravičilo: V 6. odstavku drugega stolpca je prišlo do zamenjave besedice »ne« in »se«. Tako je v 5. vrstici tega odstavka pravilno besedilo: ....pa SE bodo gibale... V nadaljevanju gre za »osebne« in ne »posebne« računalnike ter za določene »simulacije« in ne »stimulacije«. Majhna napaka, bi rekli, saj je samo en »t« odveč, pa vendar bistveno spremeni pomen. srečanje štipendistov v libni V tozdu Libna smo organizirali 10. oktobra letos srečanje naših štipendistov, in sicer tistih, ki hodijo v 2., 3., ali 4. letnik srednjih šol. Kljub soboti, ki je tudi za naše šolarje težko pričakovana, saj so po večini v internatih in komaj čakajo, da pridejo domov, se je srečanja udeležila velika večina vabljenih (teh pa je bilo 25). Svojo prosto soboto sta žrtvovali tudi tov. Dragica Nenadič in Silva Pezelj iz DSSS, ki sta štipendiste pozdravili oziroma se z njimi pogovarjali. Štipendiste je direktor tozda seznanil z razmerami v našem tozdu ter v delovni organizaciji, nato pa smo izvolili predsednika, namestnika in člana aktiva štipendistov. Čas smo namenili tudi vprašanjem šolarjev in njihovim predlogom, nato pa smo naše goste povabili na ogled sosednje tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. In nazadnje smo si ogledali tudi našo proizvodnjo. Po uvodu direktorjeve tajnice in tov. Nenadičeve seje razvila živahna razprava o pogojih šolanja, bivanja, cenah, učnih uspehih, o željah za nadaljnji študij in podobno. Za predsednico aktiva štipendistov so izvolili SILVO VODOPIVEC, dijakinjo 4. letnika ESŠ v Celju, za namestnico dijakinjo sevniške tekstilne šole MARTINO ARH ter za člana aktiva dijaka iz STŠ v Ljubljani MARJANA VOLJČANKA. Imenovani so iz različnih šol in tako bodo lažje izbrali problematiko in želje štipendistov, ki so razkropljeni od Sevnice do Celja, Maribora in Ljubljane. Med predlogi je bila sprejeta pobuda, da štipendisti sodelujejo na vsakoletnih razstavah ročnih del, kijih Libna organizira ob prazniku delovne organizacije — 8. marcu. Program srečanja je bil pester in obsežen. Udeleženci so izrazili željo, da bi se večkrat srečali, se seznanili med seboj in z nami. Poslovna sekretarka MARIJA ŠTAMPFELJ BUCIKA v ločni je prostora za vse Vodja proizvodnje v Ločni opozarja na utesnjenost, pa so se kljub temu naselili v proizvodnji Ločne še dodatni uporabniki teh prostorov. To so lepo zalite miške in vesele mucke. Prava risanka v živo... Toda v našem primeru ne gre za lovenje enih in drugih, ampak za mirno sožitje. Miške so se naselile, kjer je kaj za pod zob. To pa je tudi v torbicah (si predstavljate reakcijo lastnice torbice, v kateri seje grela miška?!). Mucam pa je všeč mehka tkanina. Za negodovanje zaposlenih v Ločni se ne zmenijo ne ene in ne druge. SPOSOJENA PUŠČICA Z?. — — La kam to pella?! Z dal ao delavska stanovanja že tako draga, da sijih ia vodilni ne morajo kupiti?! I i 1 Šopek modrosti Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. jg Najboljši nasvet je izkušnja, ta pa — žal — vedno pride M •g: prepozno. |j: Ljudje smo si enaki po tem, kar kažemo, in različni po tem, kar skrivamo. i i £$ Kdor nima lastnega sijaja, ga tudi sij drugih ne bo osvetlil.