ZASAVC
2007
352(497.12 Zagorje ob Savi)
COBISS e
Odpisani še niso bivši
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
*
Nov model 8X4 - diesel
1
$
SUZUKI
8wifi
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www. a vt o h i sa - k rzi s n i k. si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, ___________ popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
mazoa
o
c
"O
o — on —
3 N §2 tr1 -c
(D
> c
(D "O > N <U <0
QUALITÄTS
REPORT
2006
Mazda je številka 1 g po kakovosti. 5
TJ
O
OO
-C
"O
o
on
z:
o
c
4-1
<u
'C?
<L>
>
(D
ca
>ui >
ro o o ^
-Q £
O '5
-a čila JS
*- c
2 8 > JD
CD lo
o -• 1/)
J5 'S'
■rt on
Sr
ro |
3
in H
>
r- O»
= 3*
ta a.
C xO
tu to
l- "O > n <u ro
o
T3
(N
o
"a
N
ta
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
<§ □	d
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
□
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
D	d
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
(iSsa □	\/
m
Morate pRebRATi:
Odprt lov na predloge
S Coaehingom do varne starosti
Ko poči... in gre za biti ali ne biti
Desankina obzorja
Rastoči talenti v soseski
Velika zmaga za malo Zasavje
Na-zdravje:
Zgaga
m
Zasavc-a izdaja Grafika G ra cer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Sotina.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00suj, polletna 13,52 EUR (3.240,00sip.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UVOD/W STR4/V @
IS
mm
ONA! Tako želena, občudovana, nepogrešljiva... umetnikom in ljubimcem navdihujoča muza, navadnim ' zemljanom pa vse ostalo.
Boginja! Ljuba mi je teorija, da je bil Bog žen-'
ska, ker ji IA kaj, ko je ' ki se dvigne iz > (v nadpovpre-' kateri še strp-I sebi enakih) po-fizrabiti, izkoristiti /za sužnja. Ženska (za to, saj je (skoraj 1 kejša od drugega (Namenoma nisem
to pripada. < treba tistega,) nadpovprečja t čnem se ne-no vedejo do t nižati, poteptati, in uničiti, narediti l je ravno pravšnja) vedno) fizično šib-i spola,-
uporabila v zgor- (
/njem odstavku označbe ‘moški’. Pravi moški namreč ve, kdo) (je ženska in kako zelo se dopolnjujeta - drug drugega.V med-) (sebojnem spoštovanju, družnem ustvarjanju zdravih temeljev) /družine, v ljubezni brez mnogo pogojev in strpnosti do drugač-) (nosti sta Človeštvo, ki ustvarja zdrave in uravnovešene, ljubeče in) /razumevajoče Ljudi.
(Ko bi bilo, da bi bilo, če bi bilo..., potem ne bi rabili nobenih var-) /nih hiš, za katero do nedavnega v Zasavju ni bilo interesa s strani) )ministrstva, ne poravnalnih zmenkov pri socialnih delavkah, ki) /največkrat zamudijo glavno dejanje, ne policajev, ki le za trenutek) (rešijo zaplet in ne bi v javnosti prali umazano partnersko perilo/ (Kadar pralno sredstvo očitkov zataji, so na razpolago orodja za) /fizično obdelavo subjektov v tej zasvinjani žehti.
)Konec — ne, konec pralnega obreda ni nikoli dober. Predvsem) )za nedolžne in nič krive, ki morajo proti svoji volji žuliti že) )sprane, obledele in brezbarvne ter zapackane dogodke, ki( (jih v imenu »ljubezni« na oder življenja postavijo močnejši) glavni akterji... in to samo zato, ker je bog človeku dal( (svobodno voljo (za razliko od drugih živih bitij). Bi pa že) (.moral vedeti, da jo bo človek zlorabil. Boginja bi to ve-f (dela, intuitivno bi to začutila...
(....in v vsaki ženski je boginja...ah,ja, vsak moški je pač (mučenik.. .ampak matematika se ne izide, ker jih je J ^za dan mučenikov omenjenih le štirideset - no/ (odločitev je vaša, ljubi moški- dogovorite se,,
'ikdo je in kdo ni moški, mislim, mučenik.
IMNOGO UŽITKA OB DNEVU/ ^MUČENIKOV MUČENCEM^
^VSE LEPO ZA PRAZNI 4)RAGE BOGINJE!
Urednica Marta ,
miem\č se smeno
22. ■ThAAC*. 200?
Naslovnica:

Vse kar je lepše od Nje je kič...	;
Avtor akta:Jože Ovnik, foto MaH
PISMA ERALCEl/
Spoštovana urednica!
Mogoče je do vas že priromal tale članek, ki ga je za knjižnico napisala moja prijateljica, sopopotnica, so-pohodnica, so-ljubitelji-ca knjig in pisanja Fanči Moljk. Mogoče ga je napisala le za zagorsko knjižnico, vendar se mi zdi škoda, da ga ne bi objavili tudi v Zasavcu. Če ne zaradi drugega, je že naslov pompozen in v stilu rumenega, kar naj bi Zasavc bil odslej bolj obarvan - Drnovšek ni samo pisatelj, temveč tudi skladatelj!
Ta naslov smo si izmislile ženske, ki smo po končanem intervjuju z dr. Drnovškom 13.2.2007 obujale vtise v bližnjem lokalu. In danes vidim v Nedeljskem, da si je celoTof izposodil naš naslov, kar je Fanči komentirala:“Ku..., so mi ukradli naslov!”
No, tole ni za javnost, (le zakaj ne bi bilo? Op.ur.) le v pojasnilo, zakaj se mi zdi primerno, da bi bil članek objavljen. Če ne drugače, tudi zaradi marljive in redne novinarke Zasavca Fanči, ki si zasluži malo pohvale.
Lep pozdrav,
Staša Lepej, Zagorje ob Savi (stasa.lepej.odvetnica@siol.net)
Dr, I, Drnovšek - ne samo pisatelj,
tudi skladatelj!!!
Ob prijetnem srečanju s predsednikom driave v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje dne 13.1.1007
Blažen med ženami
Že kmalu po izidu knjige Bistvo sveta, nove uspešnice dr. Drnovška, predsednika države in našega rojaka, smo razmišljali, da bi ga povabili v našo knjižnico.Pogovori so stekli in obljubili so nam,da pride podpisovat knjigo. Nekaj dni prej pa smo izvedeli, da lahko organiziramo tudi dvajsetminutni razgovor z njim. Kaj pa zdaj ?! Naj zaprosimo kakšno mlado in lepo povezovalko, ki se bo držala samo črke na papirju? Ali izkušenega povezovalca, ki bi bil najbrž preveč akademski? Pa smo se spomnili na Fanči Moljk, ki jo zadnja leta poznamo predvsem po prizadevanjih, da spoznamo pomen velikega zasavskega rojaka Antona Sovreta.V Zasavcu pa smo brali njene zapise s potovanj, kjer je veliko prispevala, da jim na dolgih vožnjah ni bilo dolgčas, kar je potrdilo veliko njenih sopotnikov, ki jo poznajo v živo. Nismo se zmotili. Z večerom smo bili zadovoljni prav vsi. Še vedno poslušamo pohvale kot: zanimivo, prijetno, sproščeno, duhovito, ...čemur se moramo zahvaliti prav njej.
Fanči Moljk smo zaprosili, naj nam še sama napiše, kako je doživljala povabilo, priprave na ta večer in kakšni so njeni vtisi.
Irena Medvešek, direktorica knjižnice Mileta Klopčiča Slike in besedilo : Fanči Moljk
FANČI MOLJK opisuje svoje srečanje in vodenje pogovora s predsednikom države dr. J. Drnovškom v Knjižnici M. Klopčiča v Zagorju ob Savi:
0 povabilu...Seveda sem se razveselila povabila zagorskih knjižničark, obenem pa tudi prestrašila. »Niste našli koga boljšega v Zagorju?« sem že slišala spraševati... Ker pa so vztrajale, da sem gotovo primerna sogovornica, sem se pač podala v branje nove uspešnice dr. Drnovška, predsednika države. In se spomnila na kakšne odmevne razgovore v zadnjih letih, da sem tako krepila samozavest, ki je v takih trenutkih najbolj pomembna.
0 predsedniku... Sicer pa o svojem predsedniku vsak dan kaj beremo ali slišimo in nam je zato blizu.Vem, da je zelo priljubljen, da ga cenimo predvsem zaradi tega, ker ima čut za stiske malega človeka. In da nam hoče s svojim razmišljanjem o življenju pomagati. Po drugi strani pa mu nekateri prav zato pripisujejo čudaštvo. Normalno! Večina se boji sprememb, ker so težavne. Pa je potrebno za prve korake zelo malo - priznati si, da smo za stanje, v kakršnem smo, odgovorni sami. Da smo ga vede ali nevede povzročili sami. In še mogoče drugi korak - da moramo spreminjati sebe, če želimo, da se bodo spreminjali tudi drugi okrog nas. Seveda o tem že ptički žvrgolijo... Problem je v tem, da teh dejstev ne sprejmemo. Predsednikov način pisanja pa je enostaven, poglobljen, zato večino prepriča. Vsaj v tem, da je vsa spoznanja in spremembe doživljal na lastni koži.
0 vzdušju...Če hočemo, da nam bo kdo prisluhnil, se je treba kar potruditi.V šoli in tudi na drugih predavanjih je potrebno nameniti motivaciji veliko pozornosti. Poslušalci so tudi hvaležni, če med resne zadeve vpletamo humor. Nekaj ga načrtujemo, nekaj se pojavi spontano, pa je. V knjižnici je bilo ozračje pozitivno nastrojeno od vsega začetka, k čemur je prispeval že sam predsednik dr. Drnovšek, simpatični člani protokola, župan Matjaž Švagan, knjižničarke in seveda obiskovalci, ki so z zanimanjem pričakovali, kaj jim bo njihov imenitni rojak povedal. Tako se ni bilo težko vklopiti...
0 skladanju: Eno izmed mojih vprašanj predsedniku je bilo, če je sam zložil drva pred svojo hišo na Zaplani. Prepričana sem bila, da tako prijetnega opravila ne bi pustil opravljati nekomu drugemu. Odgovoril je, da je res vsa drva zložil sam. Moj komentar: Torej niste samo pisatelj, temveč tudi skladatelj! Sproščen smeh vseh v knjižnici.
0 odmevih... Vesela sem, da je večer uspel, hvaležna za vse čestitke. Omejila pa bi se na ustne in pisne komentarje svojih prijateljev, ki v takih trenutkih kar dežujejo. Zaradi njih ne rabiš sovražnikov, kot pravimo...
•	Halo, lahko odložiš	za trenutek svoje državniške obveznosti...?
•	Slišim, da greš kot	nova svetovalka s predsednikom v Indijo, kjer	boste	reševali Zasavje,
Slovenijo in svet... Pa kaj piši!
•	Bravo ! Kaj več pri nas, kar se tiče novinarskih razgovorov in intervjujev, ne moreš doseči. Torej sledi naslednja stopnička: Bush. Ah, kaj Bush ! On je že preteklost.
Novi predsednik ZDA!
•	Svetujem ti, da prosiš predsedniški kabinet za varnostnika. Vsaj za toliko časa, da se zadeva poleže.
•	Predsedniku je ena od vedeževalk napovedala, da bo letos srečal usodno žensko. Si to ti?
•	In še moja fora s predsednikom...Ko smo čakali na skupinski posnetek, bleknem:
»Jaz sem pa drugače z Dola...«(Pa ravno to ga zanima! Ampak	nekje	sem brala, da
se vsak dan lahko	nekaj minut obnašamo trapasto, zato sem si	pripombo že oprostila.)
Predsednik pa: »Lepo ni, greh pa tudi ne...« Malo čudno gledam - in pozabim. Šele kasneje sem se pozanimala in izvedela, da je to nekaj takega med Zagorjani in Trboveljčani kot rečemo na Dolu, da je v Hrastniku najlepše - avtobus za Dol...
Fanči Moljk
Podporni zid ob Partizanu
Cestne podjetje Ljubljana, izvajalec rekonstrukcije križišča pri Riklovem mostu, v teh dneh končuje gradnjo podpornega zidu - kamnite zložbe pri dvorani Partizana, kjer se bo cestišče širilo v brežino.
Razlog za širitev je gradnja novega pločnika ob objektu Partizan, ki bo zagotavljal večjo varnost. Kot vemo, je dosedanji pločnik zelo ozek in zato za hojo pešcev nevaren. Podporni zid bodo končali najkasneje do 12. marca 2007, z deli pa so pričeli 12.februarja.Ves čas je potekal enosmerni promet.
»Promet bo oviran tudi v naslednjih dneh, ko bodo pričeli z deli v Dolinškovem klancu ob nekdanji trgovini Mandelj,« je povedal Tomaž Sihur, direktor Direkcije za prostor, okolje in javne gospodarske službe. Pričeli bodo namreč z izdelavo mikro pilotne stene, ki bo varovala bodočo traso ceste.
Fotografije in besedilo :Fanči Moljk
FUNfeM 0
3. seja OS občine Hrastnik
Tretja redna seja občine Hrastnik je bila v četrtek, 11. februarja 166/, z obsežnim dnevnim redom, öbsezen je bil tudi material, saj je obsegal samo ödlok o proračunu 6bčine Hrastnik za leto 1667 sto dvajset strani. Iz rekapitulacije vseh treh bilanc proračuna je razvidno, da bo občina v letu 1667 razpolagala z 6,764.981 evri, z razpoložljivimi prihodki pa so načrtovani tudi odhodki, tako da je proračun uravnotežen.
Sprejeli pa so še druge sklepe kot na primer o načrtu delovnih mest občinske uprave, prodaji stvarnega premoženja, o pogojih podelitve koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb in t.d. Sprejeli so tudi letni program športa v občini, obravnavali spremembe ureditvenega načrta za območje Log - Novi Log in obravnavali tudi akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v občini. Soglašali so tudi k cenam storitve pomoči na domu, ki jo izvaja Dom starejših Hrastnik, o dodatnih nalogah Centra za socialno delo in še kaj.
Zanimive so bile tudi pobude in vprašanja nekaterih članov sveta. Omenimo le nekatere. Kamnolom Boben še vedno razburja občane, zato so predlagali ustanovitev strokovne delovne skupine, ki bi od blizu spremljala izkoriščanje kamnoloma oziroma vpliva na okolje.
Opozorili so na vandalizem v lepi športni dvorani na Dolu in predlagali čim prejšnjo sanacijo spodnjih prostorov, kjer je vlaga-
Na območju ceste Pot na Kal pa si je treba čim prej ogledati teren z vzdrževalcem, hidro tehnikom, da ne bo še večje škode na plazovitem območju.
Na vprašanje, kdaj bodo novi prostori PTT na Dolu, so člane sveta seznanili, da takrat, ko bodo zgradili nov poslovno stanovanjski objekt.V njem bo tudi nova ambulanta.
Aktualno je bilo tudi vprašanje okrog Riklovega mostu. Izvedeli so, da se bodo dela izvajala skozi vse leto, prometne zagate pa bodo reševali tudi z vožnjo »čez hrib« v Trbovlje, Dolani pa se bodo vozili do Hrastnika čez Blate.	Besedilo: Fanči Moljk
lopata polje spet deluje
V ponedeljek, 26.februarja 2007, so spet začeli z odkopavanjem premoga v Lopata polju, ki je bilo zaprto zaradi nesreče pred mesecem dni. Dovoljenje za izkop je izdalo vodstvu RTH Ministrstvo za gospodarstvo, saj je tu premoga še okoli 300.000 ton, kar pomeni več kot polovico premoga, ki ga načrtujejo za izkop v letošnjem letu. V jami Ojstro naj bi kopali še do septembra, potem pa bodo dejavnosti prenesli v jamo Trbovlje.
F.M.
© ßMm;
Kakopak, povečan je!
Zagerski občinski proračun v javni obravnavi
Svetnice in svetniki Občine Zagorje ob Savi so na svoji
3.	redni seji med drugim opravili tudi splošno razpravo predloga občinskega proračuna za leto 2007.
Predlog je sedaj v dvajset dnevni javni obravnavi. Po besedah župana Matjaža Švagana je proračun razvojno naravnan, po zaslugi novega zakona o financiranju občin pa bo večji za 650 do 700 tisoč evrov, kar bo omogočilo financiranje investicij, ki so predvidene za letošnje leto v Zagorju ob Savi.
MAŠ..
Poostren
nadzor
nad napačno parkiranimi vozili v občini Trbovlje
Občina Trbovlje obvešča občane, da bo občinsko redarstvo izvajalo poostren nadzor nad napačnim parkiranjem vozil v občini.
Strožji nadzor bo potekal v času od 15. marca do 15. aprila 2007, še posebej na območju ulic Kešetovo, Rudarska cesta in Ulica I.junija.
Vse voznike naprošajo, da parkirajo na ustrezno označenih mestih in ne na parkiriščih za invalide ter na drugih mestih, kjer parkiranje ni dovoljeno.
MoH
“Odprt lov” na predloge
Komisija za občinska priznanja občinskega sveta trboveljske občine vsem občanom sporoča, da je objavljen lavni razpis za zbiranje predlogov za podelitev naziva “častnega občana” in “Prvojuni-
jske nagrade« za leto 1007.
Naziv častnega občana (častne občanke) podeljuje občinski svet občanom in občankam občineTrbovlje za posebne zasluge in izjemne dosežke v njihovem življenju na različnih področjih, pomembnih za razvoj občine, izjemoma ga lahko prejmejo tudi drugi državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav, če so s svojim delom izjemno prispevali k razvoju in ugledu občine Trbovlje. Vsako leto je podeljen en naziv častnega občana (častne občanke), dobitnik prejme poleg plakete o podelitvi tudi miniaturno skulpturo spomenika »Boj proti Orjuni«. Prvojunijsko nagrado podeljuje občinski svet občanom in občankam Trbovelj za življenjsko delo in večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavitev na različnih področjih družbenega življenja, za izjemne posamične dosežke občanov in občankTr-bovelj, ki so s svojim avtorskim delom ali drugimi dejanji na posameznih področjih prispevali k razvoju, ugledu in uspehu občine Trbovlje in za izjemne dosežke občanov na posebnih področjih ali v ustanovah izven občine, ki pa tudi prispevajo k ugledu občineTrbovlje.
Prvojunijska nagrada se lahko podeli tudi društvom, skupinam in združenjem, če so njihovi dosežki v skladu z merili iz prejšnjega odstavka.
Občinski svet lahko podeli letno dve Prvojunijski nagradi. Prvojunijsko nagrado sestavlja listina o podelitvi, miniaturna skulptura spomenika »Boj proti Orjuni« ter denarni del v višini treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji za preteklo leto v zaokroženem znesku.
Predloge za javni razpis lahko dajo posamezni občani in občanke, društva, združenja, politične stranke, krajevne skupnosti in ostale organizacije, najkasneje do petka, 6. aprila 2007 in sicer priporočeno v zaprti kuverti na naslov:
OBČINA TRBOVLJE, KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA, MESTNI TRG 4, 1420 TRBOVLJE S PRIPISOM: ZA JAVNI RAZPIS- ČASTNI OBČAN IN PR-
VOJUNIJSKA NAGRADA-NE ODPIRAJ.
Sklep o objavi javnega razpisa za podelitev občinskih priznanj občine Zagorje ob Savi za leto 2007 je sprejela tudi Komisija za odlikovanja občine Zagorje.
Sprejemajo predloge za naziv častnega občana, za podelitev zlate in srebrne plakete Občine Zagorje ob Savi. Priznanja se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje ob Savi.V tekočem letu podelijo en naziv častnega občana in po dve zlati in dve srebrni plaketi. PREDLOGE SPREJEMA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA OBČINE ZAGORJE OB SAVI, CESTA 9. AVGUSTA 5 - NAJKASNEJE DO 3 I. MAJA 2007.
Ročni unikati
V Poslovni dvorani v Hrastniku razstava ročnih del
Sekcija ročnih del pri Društvu invalidov Hrastnik je razstavila svoje izdelke v Poslovni dvorani, kjer so na ogled že od torka, 6. marca 2007. »Svoje izdelke razstavljajo tudi druga društva iz zasavskih in posavskih krajev...,« je povedala vodja sekcije Minka Riz-vič.
Na ogled bodo še do sobote, 10. marca, vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do IS.ure.
Fanči Moljk
Cilj OIC vse bližje
Ob skorajšnjem zaključku projekta »Komunalna ureditev obrtno industrijske cone Trbovlje - Hrastnik, Nasipi-spodnji plato«, ki je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Republike Slovenije, so predstavniki občine Trbovlje 6. marca 1007 novinarjem posredovali informacije o poteku projekta, sofinanciranju in dosežene rezultate.
Podžupan Metod Kurent, vodja Oddelka za okolje in prostor Nives Kropivšek in vodja Oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Kristjan Dolinšek so tokrat že drugič v času izvedbe projekta predstavili potek dela in strukturo finančnih sredstev ter višino naložbe, ki jo kratko imenujemo OIC. Številke o vrednosti del in časovno doseženi cilji ter viri financiranja razvidni iz SPOROČILA ZA JAVNOST, ki ga objavljamo v pričujoči številki časopisa Zasavc in si jo je vredno prebrati. Posebej pa velja omeniti, da je uspešen nadzor del komunalno opremljanje prostora pocenil in tako zmanjšal višino stroškov s tem, da se že pridobljena sredstva za financiranje ne zmanjšajo, kljub znižani vrednosti investicije. Brez pripomb so bile tudi zunanje kontrole in sicer tri z ministrstva za gospodarstvo in ena z ministrstva za finance.V tem mesecu pričakujejo še kontrolo iz EU. Evropska komisija bo ob pregledu projekta preverila tudi obveščanje javnosti v medijih obveščanja, sled tega je postavljena tudi spominska tabla, narejena spletna stran, zloženka in sklicane tiskovne konference.
Dokončno zaključitev investicije pričakujejo investitorji v letošnjem poletju, ko bo‘prevedena’ tudi v poslovne knjige. Razgovori s kupci in potencialnimi investitorji v OIC so v teku. Nekaj je že zaključenih, z nekaterimi še potekajo pogovori.
Tako je gotovo, da pride v Trbovlje lnox Murska Sobota (v sodelovanju s projektivnim birojem AKA Trbovlje), ki se ukvarja s kovinsko industrijo in sicer predelavo nerjavnih kovin. Predvidevajo 20 - 30 novih zaposlitev. Del svoje ‘parcele’ je Gorenje
prodalo Fraktal Consultingu iz Velenja za izgradnjo poslovno trgovskega centra s 50 - 70 novih delovnih mest, Gorenje pa ostaja na ‘zgornjem platoju’. Toming Consulting je delu, ki je najbližje centru Trbovelj, že pričel z geomehanskimi raziskavami, izdelavo projektov in letošnje poletje predvideva rušitvena dela in jeseni naj bi pričelo z gradnjo objektov.
Zanimiv je tudi podatek, da so bile ob prodaji zemljišč v OIC dosežene dovolj visoke kupnine, ki kažejo na to, da je področje tržno zanimivo.
Ob koncu je bilo povedano še, da se Trboveljčani lahko nadejajo ob zaključku investicije leta 2010 od 400 do 500 delovnih mest v tem predelu OIC.
Tradicionalni novoletni v marcu
Veliki eeme back ped novo taktirko prof. Jožeta Kotarja in zahvala dosedanjemu dirigentu prof.
Alojzu Zupanu Vuju.
Delavska godba Trbovlje se je zbrala, organizirala in zaigrala bo na, ne ravno novoletnem koncertu, ki ga dolguje Trboveljčanom, ampak na spomladanskem v soboto, 10. marca 2007 ob 19.30 v gle-
Stari-novi predsednik DG Trbovlje Gregor Špajzer, zdaj ko je malce oddahnil, je optimističen in zagotavlja, da je bilo v decembru le medsebojno prijateljsko prepričevanje, ki je sto odstotno uspelo in godba ni nič drugačna, kot je bila, da ne bi kdo celo pomislil, da je kaj slabša.
Niti pod razno niso nameravali godbeni dom kar zapreti in instrumente odložiti. Po njegovih besedah so jim moralo ‘gor držala’ tudi številna pisma njihovih oboževalcev - zvestih ljubiteljev pleharjev v Trbovljah. Svojo kvaliteto bodo dokazali na sobotnem koncertu, tudi v zahvalo podpori trboveljske publike. Torej so na pustno nedeljo le bili ta pravi in ne maskirani
godbeniki v povorki.
Prvi del koncerta bo malce bolj resen, drugi del bolj poskočen, razvedrilen - cel koncert pa...ni dvomiti, da ne bi dvignil obiskovalcev pod strop...
V načrtih za bodoče čase imajo tesno sodelovanje z Glasbeno šolo Trbovlje, od koder pričakujejo godbeni naraščaj, ki bo okrepil njihove vrste. Želijo si pritegniti nazaj tudi godbenike, ki so se v zadnjih desetih letih razpršili po drugih godbah. Bolj pogosto bodo igrali na promenadah (na ulicah), izpilili bodo korakanje in poletni koncerti ne bodo izjema. O budnici ne gre dvomiti...in še kaj — tujina zaenkrat ni v načrtih, tekmovanja med godbami doma pa se bodo seveda udeleževali. Nastopi v tujini terjajo čas, ki ga godbeniki, zaradi delovnih obveznosti v svojih rednih službah, nimajo.
Vsekakor je bila želja dirigenta prof.Alojza ZupanaVuja, da prevzame dirigentsko palico kdo drug, že večkrat izražena, s tem, da je po odhodu prof. Mihe Gunzka leta 1989 »le začasno« prevzel vodstvo in to začasno je trajalo do letošnjega dneva mučenikov. Profesor Jože Kotar, klarinetist, je član trboveljske godbe od majhnih nog - to pomeni 26 let, je profesor na glasbeni akademiji in od sobote, ko bo slovesna predaja dirigentske palice, dirigent DG Trbovlje.
Slike in besedila: MaH
Trbovlje.
1® fUMftagc
Sporni trboveljski grafiti - EKO bitka prerašča v vojno
Kar nehaj prahu se dvignili grafiti, hi so se pojavili v noči na sredo, 11.01.1007 po Ulici I. junija v Trbovljah in po stenah hulturnega hrama Delavshega doma Trbovlje.
Župan Bogdan Barovič je barbarsko početje obsodil, kot pravi v izjavi za javnost »...ne samo s strani skrunjenja enega izmed najlepših objektov v naših treh dolinah, temveč tudi s strani žaljenja novinarke in radijske postaje, kjer so vestno opravljali in opravljajo svoje delo«. Župan Občine Trbovlje je ostro napadel t.i. e ko aktiviste, češ da je skrunjenje doma in ulice njihovo delo. Storilec naj bi bil Boštjan Pihler, okoljski aktivist iz Zagorja, član E ko kroga in avtor dosedanjih štirih internetnih ekoloških »nadaljevank« o LC in Baroviču. Bogdan Barovič je za Delo izjavil, da so vsaj tri osebe na posnetku varnostne kamere, ki je nameščena na Delavski dom, prepoznale storilca. Uroš Macerl, predsednik društva E ko krog, zavrača vse očitke in izjavlja, da »... društvo E ko krog nima popolnoma nič s pisanjem grafitov po Trbovljah in drugih mestih«. Pravi, da kdorkoli je grafite napisal, je to storil na lastno odgovornost, kar nima nobene zveze z društvom.
Avtor grafitov je Radio Kum preimenoval v Radio Lafarge, na zidu v bližini pa je bilo oblateno tudi ime ene od novinark, zaposlenih na radiu. Sklepamo, da so grafiti nastali kot odgovor na torkov prispevek novinarke Radia Kum, ki je v jutranji oddaji poročala o prekomernih emisijah prahu v trboveljskem zraku s komentarjem, da Lafarge Cement ne obratuje zaradi remonta in tako ne more biti kriv za onesnaženje Ravenske vasi.V Lafarge Cementu so peč zagnali že v ponedeljek zvečer, na kar so radijce opozorili poslušalci. Radio Kum je takoj po pridobitvi pravilne informacije o delovanju Lafarge Cementa le-to tudi objavil in v eter povabil uslužbenko republiške agencije za okolje, ki je med drugim povedala, da so emisije prahu prekoračene po vsej državi, k čemur je prispevalo tudi daljše sušno obdobje.
Barovič napoveduje, da bo proti Piherlju vložil osebno tožbo, v
imenu občine pa še proti Eko krogu.Tožbo zaradi poškodovanja tuje lastnine je napovedalo tudi vodstvo Delavskega doma, ki meni, da bo odstranjevanje grafitov stalo vsaj tisoč evrov. S Policijske uprave Ljubljana so nam sporočili, da kriminalistična preiskava kaznivega dejanja še poteka, zato podrobnejših informacij zaenkrat še ne morejo posredovati.
Bitke med Eko krogom, Lafarge Cementom in županom Bogdanom Barovičem se stopnjujejo in dobivajo vse večje razsežnosti. Pri tem pa ne pozabimo, da gre za veliko zgodbo, kjer možnosti za manipulacijo z javnostjo niso zanemarljive. Zakaj pripadniki zagorske civilne iniciative osvetljujejo probleme enega trboveljskega podjetja, ne omenjajo pa precej drugih, velikih onesnaževalcev, ki delujejo v Občini Zagorje ob Savi? Zakaj Občina Zagorje, kamor spada tudi Ravenska vas, uradno ne zaprosi ustrezne inštitucije o delovanju in prekomernem onesnaževanju vseh večjih podjetij v Zasavju? Zakaj kar naprej iščemo krivca v Trbovljah?
Kdo nam meče pesek v oči in odvrača pozornost od pravih problemov? Dragi Zasavci, zavedajte se, da so slovenski mediji še daleč od raziskovalnih novinarskih prispevkov.Večinoma navajajo uradne izjave vpletenih strani, in prepuščajo bralcu, da si ustvari svoje mnenje. Pa res verjamete, da uradne izjave vedno vsebujejo relevantna dejstva? Ali ne dopuščate možnosti, da lahko včasih tudi obrnejo pozornost od resničnih dejstev? Narava navadnih ljudi pa je takšna, da se z »velikimi problemi« le površno ukvarjamo, si na podlagi objavljenih medijskih prispevkov ustvarimo svoje mnenje in živimo dalje. In seveda pozabimo na veliko zgodbo, v kateri so lahko vpleteni pomembni posamezniki, ki odločajo o razvoju našega ožjega ali širšega okolja.
Besedilo: I.M.
Razpis za “Gnezdeca”
Objavljen je S. javni razpis Občine Trbovlje za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Besedilo razpisa lahko najdete na spletni strani Občine Trbovlje, na oglasni deski občine.
Občina Trbovlje (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem trenutno 2 (dvoje) stanovanj na Savinjski cesti 9b - eno je prilagojeno invalidni osebi (lista B) in stanovanja, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti 5. razpisa predvidoma v letih 2007 in 2008 (lista B) Oblikovana bo prednostna lista za stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino.
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis do vključno 19.3.2007 v sobi št. 5 Občine Trbovlje v času uradnih ur in sicer vsak delovni dan od 8. ure do I I. ure ob sredah pa še od I 1.30 do 16.30 ure.Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, ObčinaTrbovlje, v času uradnih ur ali po telefonu 03 56 34 820 ali 03 56 34 800 interno 147.
MaH
V podjetju Laiarge cement
zadovoljni
Po zaključeni seji nadzornega sveta podjetja Lafarge Cement Trbovlje, ki je bila v torek 10.01.1007, smo izvedeli več o tem, kaj se v tem trenutku dogaja v podjetju. Kot so nam v grobem povedali, je njihov sanacijski program v zaključni fazi, saj dokončujejo gradnjo
odžveplevalne naprave in pokritje klinker hale
Glede na ugodne lanske trende na področju gradbeništva v Sloveniji so v Lafarge Cementu uspešno zaključili lansko poslovno leto. Redni letni redni pregled in obnova sta končana in po besedah Leopolda Povšeta, vodje investicij, tudi uspešno izvedena v skladu z načrti za izboljšave, tako tehnološke kot ekološke. Gradnja odžveplevalne naprave poteka po načrtih. Lafarge cement je eden izmed devetih IPPC zavezancev v Zasavju in mora z oktobrom letos pričeti delovati po evropski zakonodaji glede emisij S02.
Peter Orisich, predsednik nadzornega sveta Lafarge Cement, je po zaključeni seji NS povedal, da je zadovoljen s poslovnimi rezultati in z delom nove dvočlanske uprave, ki jo je NS imenoval po odstopu prejšnjega predsednika uprave Francija Blazneka decembra lani. »Za nami je uspešno leto, tako na poslovnem, kot tudi proizvodnem in okoljevarstvenem področju. Vsi cilji so bili doseženi, odžeplevalna naprava pa bo končana po načrtih.« Orisich dodaja, da je trboveljsko podjetje glede obratovanja peči na vodilnem mestu med Lafarge cementarnami v Evropi, saj je lani dosegalo kar 96,3% izkoriščenost obratovanja. Zaključena sta vsakoletni redni pregled in obnova, ki sta trajala od lO.l.do 17.2.2007.Leopold Povše,vodja investicij v Lafarge Cementu pravi, da so bila opravljena vsa predvidena dela in veliko dodatnih. Redni pregled in obnova sta obsegala dela v kamnolomu, kjer so potekala popravila na drobilnici, na obnovi transportov in na montaži novega sita namesto kaliberskih rešetk.
Na mlinu surovine so modificirali Separator, obnovili ohišje, in zamenjali ventilator mlina. Na peči naj omenimo samo nekatera dela: obnova reduktorja, zamenjava dela dimnika, obnova hladilnega stolpa s transportom, ... na odžveplevalni
napravi pa so postavili dimnik in opravili montažo glavnih sklopov opreme. Med ostalimi deli pa so poskrbeli za vgradnjo novega elevatorja za premog za cement, obnovili so vse filtrske naprave in opravili revizijoVN motorjev.Tako so bila opravljena vsa predvidena dela in veliko dodatnih in to brez delovnih nesreč. Stroški remonta so znašali 1,5 milijona evrov.
Po besedah člana uprave Lafarge Cementa Marka Pirca so pri prodaji v letu 2006 izpolnili plan. Prodali so 613.000 ton cementa (nekaj so ga zaradi povečanega povpraševanja morali uvoziti). Proizvedli so 564.000 ton cementa in 415 000 ton
klinkerja .»Zavedamo se, da je zaradi ugodnih razmer na področju gradbeništva v Sloveniji lanski rezultat res ugoden, vendar pa v letošnjem letu ne pričakujemo tako visokih številk, trend upadanja se bo zagotovo poznal že v drugi polovici letošnjega leta, ko naj bi se zaključila gradnja cestnega križa v Sloveniji,« je po seji nadzornega sveta zaključil Pirc.
V načrt na področju meritev so v Lafargeu dodali tudi javno spremljanje meritev na njihovi spletni strani za pretekli mesec. Božo Cernila, član uprave: »Odločili smo se, da bomo meritve objavljali na naši spletni strani enkrat mesečno in začeli bomo za mesec februar. Ce bo namestitev programske opreme potekala brez zapletov, pričakujemo, da bi nekje v sredini marca že imeli vse meritve za februar na našem spletu, potem pa bo stvar stekla hitreje. Prav tako bodo ob meritvah navedeni tudi razlogi za morebitno prekoračitev emisij in ukrepi, ki so bili takoj uvedeni za sanacijo le teh. Poleg tega bomo uvedli sistem hitrega odgovarjanja za vsa vprašanja zainteresiranih in nanje odgovorili v najkrajšem roku. Vsa vprašanja in odgovori bodo objavljeni tudi na naši spletni strani. Trudili se bomo za odprto obveščanje in sporazumevanje z vsemi zainteresiranimi, če so njihovi nameni iskreni in bodo pripomogli k boljšemu stanju okolja v Zasavju.«
Černila še dodaja, da bodo v kratkem izbrali neodvisno ustanovo, ki bo nadzirala meritve v cementarni, kot jim je to nedavno naložila okoljska inšpektorica, o izbranem izvajalcu bodo obvestili tudi javnost. Znotraj Lafargea se je ustanovila tudi t.i. ekološka skupina, ki se bo ukvarjala samo z ekološkimi temami. Še naprej pa sodelujejo v Delovni skupini za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju, ki je bila ustanovljena na pobudo Ministrstva za okolje in prostor. Skupina je nedavno izbrala neodvisno ustanovo, ki bo izvedla celoten popis vseh onesnaževalcev v Zasavju.
»V Lafarge Cementu se zavedamo okoljske problematike v regiji, zato si z različnimi projekti prizadevamo, da bi stanje izboljšali. Gradnja odžveplevalne naprave je zadnje dejanje sanacijskega programa, ki ga Lafarge Cement intenzivno izvaja že od leta 2004. Z odžveplevalno napravo bomo znižali emisije žveplovega dioksida pod raven, ki jo bo od 31. oktobra 2007 zahtevala strožja zakonodaja EU«, še dodaja Božo Černila.
Oba člana uprave Pirc in Černila sta trdno odločena še naprej nadaljevati politiko sodelovanja z lokalno skupnostjo in s tem tudi pokazati visoko raven družbene odgovornosti v tej slovenski regiji. Lafargeeva načela po vsem svetu so enaka: biti odličen partner v lokalni skupnosti in najboljši zaposlovalec svojim zaposlenim. Sponzorstva se bodo lotili usmerjeno in projektno, poleg projektov ki že tečejo, se bodo
odločali za tiste, ki sledijo Lafargeevi viziji in poslanstvu. S sponzoriranjem in donatorstvom v svojem okolju prispevajo k razvoju posameznih področij, kot so šport, kultura, zdravstvo in izobraževanje, kar je v zasavski regiji še kako potrebno in dobrodošlo.
V lanskem letu se Lafarge Cement lahko pohvali še z uvrstitvijo med najboljših 10 podjetij v Sloveniji, ki največ vlagajo v izobraževanje, to je pridobitev priznanja TOP 10 izobraževalni management (poslovno vodstvo, vodenje), ki ga vsako leto podeljuje podjetje Planet G V, Zasavska Območna Gospodarska zbornica pa je z zlatim priznanjem nagradila tudi Lafargeove inovatorje, lani za inovacijo Integrirani proizvodni informacijski sistemi v Lafarge Cementu d.d..
Visok lanski jubilej so počastili z vrsto dogodkov ter skupaj z lokalno skupnostjo pripravili in sponzorirali različne zabavne, športne in kulturne dogodke in z donacijo Zdravstvenemu domu Trbovlje in Gasilskemu domu pomagali pri nakupu reševalnega in gasilskega vozila.
Leta 2006 sta družbo Lafarge Cement zaznamovala dva pomembna mejnika:
I 30 letnica obstoja cementarne v Trbovljah ter pričetek gradnje odžveplevalne naprave, ene največjih investicij v njihovi zgodovini, zagotovo pa največje na področju ekoloških izboljšav.
Pripravil: Rudi Špan
Toyota na Gorenjskem širi svojo
dejavnost
Predstavniki podjetja AC Lovše (družba pokriva prodajo in servisiranje vozil znamke Toyota na celotnem Gorenjskem področju) so konec februarja 2007 v Kranju na področju nakupovalnega središča na Primskovem zasadili prvo lopato in s tem simbolično zaznamovali pričetek gradnje popolnoma novega prodajno-servisnega centra za vozila znamke Toyota. S tem dejanjem so obeležili pomemben mejnik za Toyoto v tem delu Slovenije.
Bodoči salon
Bodoči salon zloščene pločevine se bo razprostiral na 3.300 m2 zemljišča in bo zajemal 1.600 m2 pokritih površin. Z novim centrom, za katerega bodo morali v podjetju AC Lovše odšteti
Lastnika Franc in Marta Lovše ter direktor AC Lovše Zoran Sodnik
približno 2,5 MIO EUR, bodo dodatno zaposlili 10 novih sodelavcev, ki prihajajo pretežno z Gorenjske.V podjetju AC Lovše zagotavljajo, da bodo z novimi prostori še lažje izvajali svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljanje storitev, ki nadgrajujejo pričakovanja njihovih naročnikov.V novih prostorih bodo predvidoma začeli s prodajo Toyot ob koncu poletja 2007. Simbolični pričetek gradnje novega prodajno-servisnega centra AC Lovše so z lopatami zaznamovali lastnika Franc in Marta Lovše ter direktor podjetja Zoran Sodnik
Peter Motnikar
OBČINATRBOVLJE Mestni trg 4, 1420TRBOVLJE
Evropski Sklad za Regionalni Razvoj
PROJEKT JE SOFINANCIRAN S SREDSTVI EU
SPOROČILO ZA JAVNOST
ObčinaTrbovlje se je leta 2004 s projektom »Komunalna ureditev obrtno industrijske cone Trbovlje-Hrastnik, Na-
sipi-spodnji plato«, prijavila na Javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con iz ukrepa 1.4. Enotnega programskega dokumenta Slovenije 2004-2006.
ObčinaTrbovlje je za izvedbo projekta, ki je bil v vlogi ocenjen na skupaj 559. 228.087 SIT (2.333 617 EUR), na podlagi sklepa Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, pridobila skupaj 245.409.221 SIT (1.024.075 EUR) nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Proračuna Republike Slovenije, oziroma 75% ocenjenih upravičenih stroškov.
Z izvedbo projekta smo pričeli v mesecu oktobru 2004. Projekt je predvideval ureditev zavijal nega pasu na regionalni cesti, novo dovozno industrijsko cesto, parkirišča za potrebe OIC, ureditev platojev za namen gradnje industrijskih objektov, posodobitev obstoječih in izgradnja novih infrastrukturnih vodov ter rušenje vseh stavb, ki so bile locirane na območju platojev. Izvajalci Cestno podjetje Ljubljana d.d., SGP Zasavje d.d.Trbovlje in IBT PIN d.o.o.Trbovlje, ki so bili zbrani na javnem razpisu v mesecu septembru 2004, so s sklenjenim sporazumom o enotnem nastopu pri oddaji ponudbe, prevzeli dela pri komunalnem opremljanju OIC. Pogodbena vrednost z vključenim DDV-jem je znašala 382.526.764,00 SIT (1.596.255,9 EUR).
Ob samem izvajanju del smo skupaj z izvajalci in projektanti ugotovili nekatera odstopanja na terenu in na podlagi novo ugotovljenih dejstev predvideli ustreznejše projektne rešitve, ki so ob koncu komunalnega opremljanja prinesle tudi boljše rezultate celotnega projekta.Takšna sprememba je bila na primer združitev spodnjih dveh platojev v enotni večji plato. Nekatere od teh projektnih rešitev so bile posledica tehničnih zahtev, na primer novih spoznanj pri natančnejših geomehanskih raziskavah terena, reševanje nekaterih nepredvidenih situacij, ki so nastale kot posledica izvajanja del na območjih izven projekta, ali pa kot posledica hitrega razvoja ostalega dela OIC Nasipi, na katerega se spodnji plato logistično navezuje.
Kljub težavam in potrebnim spremembam ter stalnemu prilagajanju dani situaciji na terenu, smo vsa projektno predvidena dela pri komunalnem opremljanju izvedli pravočasno in projekt uspešno zaključili tako, da smo po opravljenem tehničnem pregledu, v mesecu aprilu leta 2006, pridobili tudi uporabno dovoljenje za izvedena dela.
Glavni cilji projekta so bili komunalno opremiti zemljišča na področju OIC Nasipi, ter zemljišča prodati zainteresiranim družbam, ki bodo na tem področju izgradile nove proizvodno-storitvene obrate in odprla nova delovna mesta. Prihod novih investitorjev v občino bo pripomogel k rasti dohodka, k povečanju zaposlenosti, k povečanemu regionalnemu razvoju, k razvoju podjetništva, k dvigu konkurenčnosti in povečanju fleksibilnosti in učinkovitosti poslovanja, kar daje projektu usklajenost s splošnimi cilji Enotnega programskega dokumenta Slovenije 2004-2006.
OBČINATRBOVLJE
O
D
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
,w-jO	GSM: 041 681-584
Will 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in	AC—,,
video strani	/A\
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	postanltfi TJt'
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	..	.	.	. „ . ,
E-mail: atv.signal@siol.net
dat!

,-.If
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
I® powern iška
S COACHINGON de varne starosti
Ljudje se nenehno razvijamo in rastemo. Na delovnem mestu čutimo pritisk, da moramo biti vsak dan bolj učinkoviti in se vedno učiti novih stvari in spretnosti.Tudi pri reševanju težav moramo biti vsak dan boljši, hitrejši, bolj domiselni, izvirni... Hitreje lahko napredujemo, če nam pomaga nekdo, ki nam situacijo osvetli še iz drugih zornih kotov in nas usmerja s pravimi vprašanji ter nam daje koristne napotke. Tak človek nam pomaga pri odkrivanju skritih potencialov.To, kar počne, imenujemo coaching. Področje coachinga smo vam predstavili v tretji številki letošnjega Zasavca, tokrat pa vas seznanjamo s projektom coachinga, ki ga razvijajo na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju (RCR).
Njihov projekt »S coachingom do varne starosti« je
namenjen starejšim zaposlenim osebam, ki nimajo ustreznih znanj in motivacije za nadaljnje usposabljanje. Cilj projekta je preprečevanje prehoda starejših delavcev v odprto brezposelnost. Že v lanskem letu je bilo oblikovano razvojno partnerstvo z namenom, da razvijejo nov instrument ravnanja z ljudmi — Coaching. S tem instrumentom bodo omogočili posameznikom da razvijajo svoje lastne potenciale in izrabljajo vire z namenom doseganja določenih ciljev.
Namen razvojnega partnerstva (RP), v katerem sodelujeta RCR in podjetje Fast Forward International iz Velike Britanije, je razviti model coachinga, usmerjen na starejše zaposlene. Tako imenovani coach, ki bo usposobljen za delo s to ciljno skupino, jim bo pomagal odkriti njihove potenciale, kar bo pripomoglo k uspešnejšemu delu in ohranitvi njihovega delovnega mesta.
Glede na zahteve mednarodnih partnerjev so v projekt vključili starejše nad 50 let. Mag. Francija Čeča, s Sklada dela Zasavje, smo vprašali, kakšna je velikost te ciljne skupine v Zasavju. »Ocenjujemo, da se velikost te ciljne skupine v Zasavju ne razlikuje bistveno od deleža v Sloveniji, ni pa zbranih natančnih podatkov o številu starejših zaposlenih, kar niti ni bil cilj samega projekta.«
COACHING delavnice
V lanskem letu so bile aktivnosti razvojnega partnerstva usmerjene v razvoj in promocijo coachinga kot inovativnega pristopa za individualno delo s starejšimi zaposlenimi. Informativne delavnice z namenom predstavitve in promocije coachinga so bile usmerjene v srednji management, vanje se je vključilo šest zasavskih podjetij.
Delavnice za ciljno skupino managerejev in trenerjev skladov dela pa so organizirali za celotno Slovenijo. Mag. Čeč je pojasnil, kakšni so bili odzivi udeležencev: »Odzivi udeležencev so bili ugodni, je pa res, da gre za novo, relativno nepoznano metodo dela z zaposlenimi, zato je bilo na začetku tudi malo dvoma o uspešnosti in potrebnosti uvajanja te metode v njihova delovna okolja.«
Z mednarodnim sodelovanjem v okviru projekta bodo z RP z Italije in Španije razvili skupni model coachinga za starejše. Konkretni programi usposabljanja za tiste, ki bi želeli uvajati metode coachinga v svoja podjetja, naj bi se začeli izvajati v letošnjem letu. Po besedah sogovornika pa razmišljajo tudi o konkretnem uvajanju coachinga za starejše delavce v podjetja, trenutno projekt izvajajo v podjetju KOVIKOR iz Šmartnega pri Litiji.
V	lanskem letu je bilo v projekt vključenih 7 zasavskih podjetij. Potencialni kadri oz. podjetja, ki se zanimajo za tovrstno obliko dela, pa imajo možnost, da se v tovrstne oblike usposabljanja vključijo v prihodnosti. Eden o rezultatov projekta je tudi razvoj portala e-coaching. Uporaba programa e-učenja s področja coachinga bo na voljo kot dodatno gradivo oziroma študijski pripomoček za tiste udeležence, ki se bodo v nadaljevanju vključili v usposabljanje.
V	okviru projekta je bilo oblikovano tudi partnerstvo, katerega namen je oblikovanje modela socialnega podjetništva. Ta bo pomenil prispevek k alternativnim možnostim iskanja zaposlitve starejših delavcev. In kaj je ključna projektna aktivnost letošnjega leta? V okviru projekta, ki je financiran s sredstvi pobude EQUAL, lahko 8. junija, predvidoma v Zagorju, pričakujemo prvo mednarodno konferenco o coachingu.
RAZVOJNA SREDSTVA...
EU je za iskanje skupnih rešitev za posebne probleme, ki prizadenejo vso Unijo, ustvarila tako imenovane pobude skupnosti. Ena izmed štirih takšnih pobud je pobuda EQUAL. Financirana je iz sredstev evropskega socialnega sklada in je del strategije EU za vzpostavljanje številčnejših in boljših delovnih mest. EQUAL hkrati doprinaša k Evropski strategiji zaposlovanja ter prednostnim ciljem zaposlovanja in soialne politike članic EU, saj poskuša analizirati vzroke diskriminacije in neenakosti na trgu dela ter predlagati nove načine za spopadanje z njimi. Za izvedbo pobude EQUAL v Sloveniji je kot organ upravljanja odgovorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
RAZVOJNI POTENCIAL...
V večini slovenskih organizacij naj bi bilo najmanj 20 % potenciala zaposlenih neizkoriščenega. Za izboljšanje sloga vodenja naj bi se menedžer odločil, ko ugotovi, da so rezultati poslovanja podjetja kljub povprečni učinkovitosti dobri, kar pa pomeni, da bi bili lahko ob boljšem vodenju še boljši. Podjetja, katerih vodje se načrtno ukvarjajo z razvojem menedžerskih veščin, imajo 20 - 90 % boljše poslovne rezultate v obdobju enega leta.
Besedilo: Irena Meterc
Brunk dočakal obnovo cerkve
V soboto, 10.1.1006, je na Brunhu pri Radečah potekal ‘operativni’ sestanek o obnovitvi stebra
cerkve Svetih treh kraljev.
Tega dne so se v občini Radeče sestali z Lojzetom Peterletom radeški župan Matjaž Han, sevniški Kristjan Janc, direktor podjetja Radeče papir dr. Andro Ocvirk, tamkajšnji župnik Kalan in dr. Aškrčeva, ki je zastopala celjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dogovorili so se za korake, ki jih je potrebno narediti za obnovo cerkve, spomenika gotske arhitekture.
Lojze Peterle, ki si je cerkev ob prisotnosti številnih krajanov z zanimanjem ogledal, je zagotovil sofinanciranje najnujnejših del in pomoč pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov.
Osrednja znamenitost naselja Brunk (557m) je poznogotska romarska postojanka, ki jo sestavljata dve Cerkvi, posvečeni Trem kraljem in Mariji. Prav lahko bi na Brunku stale celo tri cerkve, če se ne bi leta 1530, približno deset let po izgradnji prvih dveh, zamisli uprl za reformacijo vnet farmošter v bližnji Loki, Primož Trubar, ki je goreče nasprotoval gradnji novih cerkva, čaščenju svetnikov in romanjem. Njegovo stališče o tretji brunški cerkvi je ostalo ohranjeno v njegovem delu En regišter ... ena kratka postila iz leta 1558. Bogato opremljeni cerkveni kompleks na Brunku velja za enega najpomembnejših spomenikov slovenske poznogotske arhitekture, ki je bil kasneje le malo predelan, z izredno kvalitetno opremo iz časa od 16. do 18. stoletja. Cerkev Sv. Treh kraljev je dvoranska stavba iz okoli leta 1520.Vse tri cerkvene ladje pokriva križni obok, katerega rebra rastejo neposredno iz okroglih delilnih stebrov, prezbiterij je zvezdasto obokan in ima preproste figuralne sklepnike. Zunanjščina je obdana z oporniki. Na južni fasadi je ohranjena freska Sv. Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne z arhitekturo, pa so prebeljene. Cerkev ima bogato opremo. Ohranila se je skupina plastik iz časa nastanka cerkve: Poklon kraljev,
Marija z detetom in Križani. Glavni oltar je kvaliteten primer t.i. zlatega oltarja, datiran z letnico 1684, nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji ob severni steni, prižnica pa je iz okoli leta 1700.V južni ladji visi slika Križani s Sv. Magdaleno, delo Benečana Paulusa Rossinija iz konca 18. stoletja. Zvonik med cerkvama je bil pozidan v 17. stoletju
Ob tej priložnosti je Lojze Peterle povedal tudi za Zasavca nekaj več o tem in o svojih načrtih.
Gospod Peterle, kakšen je vaš predlog za obnovo oz. vaša pomoč pri obnovi cerkve Svetih treh kraljev na Brunku?
Skušal bom povezati glavne akterje, ki lahko bistveno prispevajo k temu, da se bo obnova začela. Mislim, da se je danes tukaj zbralo kar nekaj takih, ki lahko pomagajo. Gre namreč za zbiranje financ. Po restavratorski plati vemo, kaj je potrebno, samo denarja že vrsto let ni za ta namen, čeprav gre za enega izmed najlepših gotskih biserov v Sloveniji.
Poleg evropskih sredstev ali obstajajo tudi sredstva pri nas v Sloveniji?
Prepričan sem, da obstajajo in jih bomo našli, če zadevo naslovimo na pravi naslov. Sam sem videl koliko spomenikov po Evropi se je obnovilo z evropskim denarjem. Zato sem prepričan, da je potrebno pripraviti ‘popis’ potrebne obnove in projekt nasloviti tja, kjer bo dobil potem tudi finančno potrditev. Projekt je lahko zasnovan tako, da bo združeval več področij, kjer bo skupaj z varstvom kulturne dediščine prisoten še kakšen turistični projekt, mogoče več cerkva, skratka več vrednot hkrati. Mislim, da bomo našli pot. Razmišljam tudi o povezavi s katerim od krajev v tujini, kjer je Trubar deloval, in je njegovo ime še vedno cenjeno in se zavedajo vrednosti njegovega delovanja.VTubinghenu se o Trubarju govori s spoštovanjem, spomin nanj je še zelo živ. Morda bi s povezavo med dvema občinama in župnijama vzpostavili tudi finančno sodelovanje. Rad bi, da se vrednosti cerkve Svetih treh kraljev ne zavedajo le prebivalci tega kraja, ampak naj da postane vrednota v evropskem merilu.
Ste že kdaj prej bili v tej cerkvi in tem kraju?
Že dvakrat sem bil tukaj na obisku in sem se čudil in se bal, ko sem videl tisti razpadajoči steber v cerkvi in nisem niti vedel, da je tako hudo tudi s strehi. Danes sem zvedel, da je le-ta še bolj pomembna, ko smo se posvetovali s stroko.Torej sem tukaj tretjič
in mislim, da bom še večkrat.
Bo še več takšnih akcij?
Danes sem bil že v Šentrupertu, kjer smo se dogovorili in s podpisom potrdili odločitev, da prispevamo k preprečitvi propada kozolca, ki je edini takšen in tudi razglašen za kulturni spomenik na državni ravni. Mislim, da bo to pomlad nehal propadati po zaslugi ljudi, ki so pripravljeni finančno podpreti ta projekt. Prav zato, ker je takih ‘podpornikov’ veliko, sem dejal: »Dajmo, poglejmo, kje so stvari, ki ne gredo naprej, ki so se zataknile in kjer so država in občinske institucije prekratke«.To ne bodo le enkratni predlogi. Akcije se bodo nadaljevale, ker je podpornikov več, se bo še marsikaj naredilo v Sloveniji. Pa ne samo na temo kulturne dediščine, ampak tudi po socialni plati, na temo varstva okolja, energije, turiz-ma.Tako, da bo vsak mesec prinesel kakšno novo akcijo.
Boste to nadaljevali tudi, če bi bili izvoljeni za predsednika države?
Če bom ali pa če ne bom! Zaljubljen sem v Slovenijo in nikjer na svetu nisem videl toliko lepot in toliko vrednot, vrednih občudovanja kakor v Sloveniji. Mislim, da je vsak naš politik zavezan, da dela za Slovenijo. Kakšno bo pri tem prilagajanje slovenske zakonodaje z evropsko?
Mislim, da se bo moralo nekaj spremeniti in da spomeniki, kot je ta cerkev na Brunku, ne bodo padli pod neke kriterije razvitosti. Denarja po liniji kulturnega ministrstva, kjer je občina malo bolj finančno močnejša in zato ne pride v okvir financiranja, ni. Mislim, da takega pogojevanja ne bi smelo biti, ampak bi morali spomenike visoke zgodovinske vrednosti zaščititi, ne glede na to ali so v bogati ali v revni občini. Seveda, lastnik je cerkev, ki pa sama tudi ne more zagotoviti več kot 10 % teh sredstev. Skratka, mislim da nas tu čaka kakšno vpeljevanje evropskih standardov. Merilo mora vsekakor biti vrednota, veljava nekega spomenika in ne v kateri in kako situirani občini je.
Besedilo: Rudi Špan
Ne boš nas več pohvalil, Florjan!
Florjan Plevnik - Cveto je svojo mladost preživljal v Žabji vasi in na Glažuti. Izhaja iz rudarske družine. Po končani rudarski šoli je delal v rudniku, a želel si je še vse kaj več, zato se je nenehno izobraževal. Najprej je dokončal je delavski tehnikum in postal rudarski tehnik. Nadaljeval je študij naVEKŠ-u, kjer je spoznal zakonitosti ekonomije in leta 1981 diplomiral na oddelku sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Znanje, ki ga je s študijem pridobil, mu je služilo pri njegovem delu, saj je povsod pustil opazne sledi.
Bil je med prvimi na rudniku, ki so se resneje ukvarjali s problemi varstva pri delu.V sindikatu se je boril za delavske pravice, čeprav si je tako večkrat nakopal težave takratnih politikov. Ko je vodil Dinos, je opozarjal na pomembnost recikliranja surovin. Kot družbeni pravobranilec samoupravljanja ni nikoli pozabil na pravičnost in strokovnost. Bil je direktor Splošne bolnice Trbovlje, kjer so v času njegovega vodenja opravili veliko vzdrževalnih in investicijskih del. Bil je pobudnik in organizator dializnega oddelka v Trbovljah, zato se od leta 1986 niso več vozili dializni bolniki v Ljubljano.
Sedemnajst let po upokojitvi se je neumorno razdajal v Društvu upokojencev.Tja je prenesel svoje bogate izkušnje in znanje, dolga leta je bil njegov predsednik. Ustvarjalna žilica mu ni dala miru. Društveni prostori so dobivali lepšo podobo, dozidana je bila dvorana, ki bo še dolgo središče društva. Društvo se je v času njegovega vodenja okrepilo, sekcije so uspešno delovale na svojih področjih, njihovi člani so sodelovali na številnih prireditvah in tekmovanjih tudi preko občinskih meja. Če mu je le čas dopuščal, se je udeleževal prireditev in spodbujal k delu in druženju.
V petinsedemdesetih letih življenja bi lahko popisal debele knjige o srečnih in malo manj srečnih trenutkih. Njegov lik nam bo ostal v spominu takšen kakršen je bil, predvsem kot dober, pošten človek in zvest prijatelj. Mnogi se bomo še velikokrat spomnili njegovih pohval s katerimi ni nikoli skoparil.
Skoda, da prijatelji umirajo vedno prezgodaj!
Besedilo: Irena Vozelj
Vzemi ali pusti po Zasavsko
Regijski posvet z naslovom POMEN PARTNERSKEGA SODELOVANJA ZA IZVEDBO PROJEKTOV S PODROČJA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV V ZASAVJU V OBDOBJU 1007 - 1011 je pokazal (ne)interes tistih, ki znajo kritizirati kako nedosegljiva so evropska sredstva.
Posvet je pripravila in organizirala Zasavska ljudska univerza. Poslali so okoli 250 vabil, a udeležila se ga ni niti desetina vabljenih. Na posvetu je Staša Baloh Plahutnik z RCR Zasavje predstavila regionalni razvojni program in partnersko sodelovanje za izvajanje politik evropskih strukturnih skladov. Tanja Vilič Klenovšek iz Andragoškega centra Slovenije v Ljubljani je pojasnila nacionalni vidik pomena partnerskega sodelovanja za razvoj človeških virov. LiljanaVidic Ristič, vodja območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, pa se je dotaknila ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Romana Martinčič, direktorica ZLUT, je govorila o projektu Center vseživljenjskega učenja, ki ga izvajajo že nekaj let, Tadeja Nimac z RCR Zasavje pa o projektu Dnevni center most.
Človek, najvažnejši člen, je zatajil že na posvetu o partnerskem sodelovanju...
Rdečo nit posveta je predstavljal najvažnejši člen - človeka, ki je največji kapital od vsega kar imamo. Kako uspešno unovčiti ta kapital je umetnost, saj je in bo mogoče dobiti od posameznika toliko, kot bo vloženo vanj, v njegovo formalno in neformalno znanje, ki ga bodo dobili v svojem življenju.
Evropska sredstva med 2007 in 2013 bo mogoče dobiti le na podlagi vzpostavitve partnerstva. Za tako obliko sodelovanja se bo treba naučiti, kako nastopati skupaj, si razdeliti naloge in delati skupaj, da se pridobi toliko sredstev, kolikor je le mogoče, upoštevajoč okvire, ki to omogočajo.
Upajmo le, da bomo v Zasavju dobili kar največji kos pogače in da se ne bomo zadovoljili z drobtinicami. Skoda, da ni bilo že na posvetu več tistih, ki bi si vzeli čas, da ponovno preverijo, kaj lahko pričakujejo ali kaj je mogoče dobiti. Brez ustreznega znanja je lahko marsikaj zamujenega.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
Ko poči»* in gre za bili ali ne biti
V soboto 14, februarja ob 16.61 uri je bil Regijski center za obveščanje (RC6) preko številke 111 obveščen o prometni nezgodi na območju Rudnika in Toplic v Zagorju. V nezgodi sta bili udeleženi dve vozili. Eno vozilo je po trku zagorelo, drugo vozilo pa je zavrtelo in ga obrnilo na streho. Poškodovani sta bili dve osebi.
Po trku je eno izmed vozil zajel ogenj
... gasilci so požar strokovno pogasili
... in se pazljivo lotili reševanja ponesrečenca iz sosednjega avtomobila.
S takšnim scenarijem se je pričela redna vaja operativne enote Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Zagorje — mesto. Njen namen je bil preveriti in utrditi znanje za preudarno in
leHfiim ©
učinkovito posredovanje ob prometnih nesrečah. Pri izvedbi vaje so gasilcem poleg trboveljskega RCO pomagali še Občina Zagorje, SAK Zagorje in Avtovleka Feštanj.
RCO je o dogodku takoj obvestil ekipo zagorskih gasilk in gasilcev, ki je izvozila na kraj dogodka z dvema avtomobiloma. Na srečo je bila samo vaja, kajti gasilci so naleteli na parkirano osebno vozilo, s katerim je neodgovorni voznik onemogočil izhod iz 2 garaž gasilskega doma.Tako se je del operativcev na kraj nezgode odpravil kar peš.
Po prihodu na kraj nezgode si je vodja intervencije ogledal situacijo ter ukazal gašenje, zavarovanje kraja, pripravo za tehnično reševanje in nudenje prve pomoči. Ekipe so delovale usklajeno, najtrši oreh pa je bilo vozilo na strehi, v katerem je bil ukleščen voznik. Z uporabo tehničnih pripomočkov so ga izvlekli iz vozila 25 minut po prihodu na kraj nesreče. Po besedah načrtovalca vaje Marka Novaka, podpoveljnika PGD Zagorje - mesto, je v takšnih primerih vsako hitenje in prehitevanje postopkov neutemeljeno, saj je le z usklajenim delovanjem mogoče stabilizirati ponesrečenca brez dodatnih poškodb.
Gasilci se zavedajo, da se je potrebno iz napak učiti, zato so celo vajo posneli in jo nato v miru strokovno razčlenili.
Pa še zelo pomemben nasvet za tisti trenutek, ko naletimo na pravo nezgodo: ohranimo mirno kri, nikakor ne premikajmo ponesrečencev, glasno vprašajmo ostale na kraju, ali je že kdo obvestil številki I 12 in I 13. Če to še ni storjeno, storimo to mi.
Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: Enej Ranzinger
Neuslišani
upokojenci
Milo rečene, zares čuden ednes je de upeke-jencev v zdravstvu v Trbovljah, če tele drži in...zakaj bi dvomili?!
»Vrsto let smo upokojenke zdravstvenega doma, bolnice in lekarne organizirano izvajale rekreacijo v prostorih fizioterapije bolnice Trbovlje. Zaradi prenavljanja prostorov v bolnici ni več telovadnice.
Zdravstveni dom je v zadnjem času povečal prostore za eno nadstropje. Ima tudi večnamenski prostor, kjer se izvajajo seje, sestanki, joga, vadba za nosečnice, itd. Prosile smo za uporabo tega prostora enkrat na teden po eno uro. Pisno nam je direktor zdravstvenega doma dal negativen odgovor.
Presenečene se sprašujemo, kako je mogoča taka odklonitev? Treba je spomniti, da smo, sedaj upokojenke, delale 30 let v zdravstvenem domu, bolnici in lekarni, torej imamo prispevek iz minulega dela in smo tudi nekoč plačevale samoprispevek za izgradnjo zdravstvenega doma. Danes pa ravno v zdravstvu ni prostora za nas. Moram reči, da je to res žalostno.« je potožila upokojenka, dolgoletna delavka Majda Ulaga Pust dr. Direktorja Zdravstvenega doma vabimo, da presenečenim upokojenkam kar v Zasavcu obrazloži, zakaj so dobile negativen odgovor na dokaj nezahtevno prošnjo nekdanjih »njegovih« (in njegovih predhodnikov in kolegov) sodelavk.
0 pguflvaw
Pesem med cvetočimi breskvami
Moški pevski zbor (MPZ) Loški glas, ki bo 19. maja z jubilejnim koncertom v Kisovcu proslavil častitljivih 80 let delovanja, je pričel z letošnjimi gostovanji. Prvi je bil njihovega obiska deležen pobrateni MPZ Kulturnega društva (KD) Fran Venturini iz Domja pri Trstu.
Ko se je avtobus z gosti iz Zagorske doline spustil v predmestje Trsta, jih je pričakal za naše podnebne razmere nenavaden prizor. Najzgodnejše breskve, marelice in slive so zagledali odete v cvetje. Pomlad, simbol novega, veselja in optimizma, je stopila nasproti, kot bi hotela reči: “Vaša pesem bo prinesla pomlad v naše mesto.”
Stari znanci iz pobratenih pevskih zborov so se spet srečali.
In res, revirski avtobus se je bližal svojemu cilju prav s tem namenom. Ustavil se je pred kulturnim centrom Anton Ukmar - Miro, kjer ima svoje prostore KD Fran Venturini. Ob prisrčnem snidenju pevcev pobratenih pevskih zborov je bilo čutiti, da so oživeli spomini in se prebudila bratska čustva.V osrednji dvorani je sledila dobrodošlica gostom in kratka pevska vaja za kasnejši skupni nastop treh MPZ. Poleg Loškega glasa je namreč prišel v goste tudi zbor upokojencev iz Šempetra pri Gorici.
30 let dirigenta
Koncert je bil zaradi svoje odmevnosti v večji dvorani bližnjega občinskega kulturnega središča. Njegova rdeča nit je bilo praznovanje 30-letnice delovanja zborovodje Ivana Tavčarja v MPZ Fran Venturini.Tavčar je tudi tajnik Zveze pevskih zborov Primorske ter tako eden glavnih organizatorjev in pospeševalcev zborovskega dogajanja na Primorskem.
Slavljenec je bil pomemben člen pobratenja njegovega zbora z Loškim glasom, do katerega je prišlo leta 1978. Pobudo zanj sta dala svetovno znani operni pevec Ladko Korošec, ki je bil povezan z Loškim glasom, in njegov znameniti operni kolega Rudolf Franci, ki je bil član KD Fran Venturini. Pevci Loškega glasu pod taktirko takratnega zborovodje Mirka Prašnikarja so idejo sprejeli odprtih rok. Bližajoča se 30-letnica pobratenja je živ dokaz za to, da je seme sodelovanja padlo na rodovitna tla.
Koncert in darila
Logična posledica spletenih prijateljskih vezi je bila udeležba
Loškega glasu na slavnostni prireditvi v soboto 24. februarja v Domju. Najprej je nastopil otroški, nato mešani in še moški pevski zbor Fran Venturini. Kot zanimivost velja omeniti, da je koncert odprla pesem zagorskega rojaka Francija Lakoviča Zimska restavracija v zborovski priredbi Blaža Rojka.
Loški glas v elementu.
Po prejemu darila je slavljenec Ivan Tavčar (skrajno levo) izročil zahvalno darilo tudi Loškemu glasu. Sprejel ga je predsednik Karel Vozelj.
Domačinom je sledilo petje MPZ iz Šempetra pri Gorici, za njim pa je nastopil Loški glas pod vodstvom Alenke Flere Pavlič. Izvedli so pesmi: Zdravo,Teče mi vodica in Zvezde žarijo pokojno, ob spremljavi harmonike so navdušili s partizansko V temnem gozdu in Avsenikovo Veter nosi pesem mojo, zaključili pa z venčkom treh slovenskih narodnih.
Zborovodja Tavčar je dobil zahvale in darila od matičnega KD Fran Venturini, od šempetrskega zbora in Loškega glasu. Slednji je kolegu izročil tudi spominski darili v imenu Občine Zagorje in zagorske območne enote Javnega sklada Republike Slovenije
Pevci Loškega glasu v združenem zboru.
za kulturne dejavnosti.Tavčar je izraze hvaležnosti in naklonjenosti vrnil, saj je obema gostujočima zboroma izročil spomin na njegov jubilej.
Vrhunec združenih
Poltretjo uro trajajoči kulturni dogodek je doživel vrhunec v skupnem pevskem nastopu vseh treh MPZ. Okrog 80 pevcev je zasedlo cel oder, tako da so zborovodje posameznih zborov, ki so izmenjaje dirigirali vsak po eno pesem, morali stati v dvorani. Združeni zbor je zapel Mojo srčno kri škropite, Ob Kolpi in Oj, Doberdob, nastop pa zaokrožil z dodatno pesmijo Pobratimi, ki je poudarila moč bratskih vezi med zasavskim in tržaškim zborom.
Gostoljubni gostitelji so po koncertu vse nastopajoče povabili še na večerjo.
Po koncertu so bili vsi nastopajoči povabljeni nazaj v matične prostore KD Fran Venturini na zaključek druženja. Gostitelji so se izkazali z gostoljubnostjo in prijaznostjo, s čimer so pripravili odlično izhodišče za nadaljevanje prijetnega večera. Številne pesmi so zadonele, veliko spominov je privrelo na dan, a čas je tekel in napočil je trenutek slovesa.
Stari prijatelji so si zaželeli vse dobro in čimprejšnje vnovično snidenje. Loški glas se je zadovoljno odpeljal iz mesta cvetočih breskev, kjer je nepogrešljivo prispeval k uživanju tržaškega občinstva v pristni slovenski pesmi. K temu je dodal svoj delež tudi Integral Zagorje, ki je zboru pomagal z brezplačnim avtobusnim prevozom.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
Pevsko plesni večer
Zveza kulturnih društev Trbovlje je v sodelovanju z KD Svobode center - Mešanim pevskim zborom Slavček, Moškim pevskim zborom Zarja in Folklorno skupino pripravila čudovit program slovenskih pesmi in napevov, ki so jim folkloristi dodali še nekaj ljudskih plesov.
mi	11						
						
						
Mešani pevski zbor Slavček
Zanimivo so tudi zaigrali na doma narejene instrumente in pripomočke, ki so jih imeli v vsakem domu. Prijetno vzdušje je bilo žal namenjeno le maloštevilni publiki, saj jih je mnogo ostalo doma, morda tudi zaradi virusov, ki tačas trkajo na vrata ali zato, ker so menili, da so že obiskali dovolj prireditev ob mesecu kulture.
Bi bilo obiskovalcev več, če bi bile prireditve manj strnjene?
Besedilo in slika :: Irena Vozelj
® irnmj_________
Stanislava Radunovie in DESAHKA KREČA razkrivata
DESANKINA OBZORJA
Na zagorski slavnostni akademiji ob februarskem kulturnem prazniku so tudi letos podelili priznanja in plakete kulturnim delavcem za uspešno delo na področju kulture. Plaketi dr. Slavka Gruma sta prejela Kulturno društvo Mpz Ladko Korošec in Milan Bedrač, priznanje dr. Slavka
Gruma pa članica Relika Desanka Kreča.
Na Izlakah, malo odmaknjeno od mestnega trušča, v prijetni hiški poteka življenje ustvarjalke Desanke Kreča in njene družine. Prijetno, mirno, složno v nenehni skrbi za zdravje najdražjih, v spominih, ki jih z veseljem obuja in v ustvarjalnem delu, za katero je dobila že številna priznanja. Najnovejše, letošnje, je zasluženo pred kratkim prispelo v njene roke in je samo zaokrožilo lepo število prejšnjih. Desanka, od kod vaše ime, kje ste pro-nikli?
Moje pravo ime je Desanka, sem pa še Beba, Željka...Rojena sem v Vrdniku (Srem, Srbija), kjer sta živela moja stara starša, ki sta skrbela zame, dokler se nisem uspela postaviti na lastne noge. Stari ata je rudaril v vrdniškem rudniku, kamor ga je pot popeljala s trebuhom za kruhom iz rodne Slovenije kot številne druge pred drugo svetovno vojno.
Lepo sta skrbela zame, le da je življenje moje stare mame, kot življenje vseh rudarskih žena, v teh časih bilo polno skrbi, še posebej, ko je zbolel stari oče. V Irigu sem končala osnovno šolo in odšla v Novi Sad, kjer sem med stotimi, s še devet ostalih, bila izbrana za Solo za umetno oblikovanje. Stari starši so želeli,
podeljuje
3
^PRIZNANJE '■
,	dr. SLAVKA GRUMA';
DESANKI KREČA
tt do»rltnr »p •	- področju
Grumovo priznanje
da čimprej pridem do kruha in so najprej predlagali, da končam frizersko šolo ali kaj podobnega, vendar so pristali na predlog razrednika, da sem lahko z njihovo pomočjo odšla na nadaljnje šolanje. Kako vam je bilo v novem okolju, glede na to, da ste prišli iz majhnega mesta?
Bilo je zelo zanimivo, imeli smo odlične in skrbne učitelje. Učenci smo bili različne starosti in iz različnih krajev, kar za tiste povojne čase ni bilo nič nenavadnega. Najprej smo dobili splošno izobrazbo, potem so nas usmerjali. Meni so predlagali, naj se usmerim v keramiko in tekstil. Znanje, ki sem ga takrat pridobila, mi je
Z možem se o vsem dogovarjata
in mi še vedno predstavlja osnovni temelj vsega kar počnem. Tudi, ko sem kasneje obiskovala še dodatna izobraževanja, nisem mogla drugače,
da ne bi pomislila, kako dobre učitelje sem imela. Celo danes bi bili zelo aktualni in kljub preteklemu časovnemu razdobju bi lahko še marsikoga dobro poučili in naučili.
Kdaj pa ste se prvič srečali z domovino svojih prednikov?
Leta 1957 sem bila na praksi v Libojah. Ker so v Novem Sadu vedeli za moje slovensko poreklo, so me poslali tja. V Libojah so takrat odkupili dva moja osnutka za vazi, kar je predstavljalo moj prvi uspeh na tem področju. Bili so zadovoljni z menoj in me povabili, da se po končani šoli spet oglasim pri njih.To sem tudi storila, vendar mi ni bilo usojeno, da se tam zaposlim. Delo sem dobila na Izlakah, najprej na Keramiki, kasneje pa na Rudniku kot laborantka. Spoznala sem Lojzeta, ustvarila sva si družino, našla sem sorodnike, sestro, brata, saj nam težko življenje in vojna vihra nista dovolila, da se to zgodi prej. Po smrti starega očeta je stara mama živela pri meni na Izlakah in
dočakala mojo poroko.
Ko ste prišli iz Srbije, ste imeli kaj težav z jezikom? Kako ste se sporazumevali?
Ljudje so večinoma znali govoriti srbsko, vsaj na Keramiki je po vojni bilo tako in to mi ni odgovarjalo, saj je učenje slabše napredovalo. Ko sem se zaposlila na Rudniku je bilo drugače. Prihajali so praktikanti in z njimi sem se morala znati pogovarjati. Imela sem tudi dobrega in skrbnega šefa, ki mi je pomagal in svetoval, kako bi izpopolnila znanje slovenskega jezika.
Kaj pa umetniška žilica?
Na Keramiki sem kljub pomanjkanju materiala skušala občasno ustvarjati. To so bile predvsem vaze. Doma svoje ustvarjalnosti nisem zapostavljala, če le nisem bila v časovni stiski. Skrbela sem za družino, gradili smo hišo...večkrat sem se uspela izvleči iz zagate s kakšno svojo mojstrovino, sliko, ruto, nakitom,...Moje roke so z veseljem razveseljevale in obdarjale.
Do leta 1982 nisem bila stalna članica likovnih društev, od takrat pa sem kot aktivna članica včlanjena v društvu Relik. Imela sem okrog 60 samostojnih razstav po celi Sloveniji in seveda v Novem Sadu.
Bila sem članica Zveze likovnih društev Slovenije in nekaj časa predsednica Odbora za družabne in kulturne povezave in prireditve. Rada sem ustvarjala na svili, z usnjem, tekstilom—moji šali z vrtnicami so bili vsem zelo všeč.
Danes me najbolj ponesejo lavi rana risba, akvarel, grafika, monotipija...odvisno od trenutka. Tudi mala plastika mi ni tuja, je pa bolj zahtevna. Za njo je potrebno imeti peč, jaz pa je žal nimam itd. Navkljub skromnim pogojem sem dobila kar nekaj priznanj- za
malo plastiko v Ljubljani, za risbo Kisovški jašek v Slovenskih Konjicah, lani certifikat za akt Jahalka (lavirani tuš), istočasno sem dobila tudi dva certifikata: za izbrano likovno delo z imenom Industrija in drugi z imenom Izlaška cerkev.
Sodelovala sem na slikarski koloniji na Izlakah. Moje ustvarjanje je ljubiteljsko, kar ima včasih tudi svoje prednosti.
Vaši vzori?
Zdaj ste me pa dobili. Ko dobro razmislim, nimam nikogar posebno v mislih. Če sem iskrena, najboljši in največji vzor so mi bili moji učitelji v Novem Sadu. Kje vse nismo bili z njimi, v kinu, gledališču, naravi—in potem smo vse doživeto obravnavali in skušali prikazati skozi našo ustvarjalnost in umetniško videnje. Po-
Desankino delo
■ ujf. tu k: V ■ 'a jjof
Priznanje TD Izlake za letošnji najboljši aranžma
R»1
Desanka in Lojze in ljubezen brez meja
Plaketa ZKD Trbovlje za njeno delo sebno Mire Šipoš in Ankice Oprešnik se z veseljem spominjam.
Kaj je tisto, kar je hrana za dušo, kaj vas pri vašem delu ponese?
Očara me vse, kar se zlije, ko se barve stopijo, užitek v ustvarjalnosti, ko se ustvarja in rojeva nekaj novega in lepega, ko se pustim presenetiti.
Po vaši domači, kakšen je njihov odnos do vaše ustvarjalnosti?
Moj mož Lojze mi je bil vedno v oporo. Njega poznajo na Izlakah in še dlje. Uspešno je vodilTuristično društvo Izlake in tudi zdaj, ko je upokojen, kljub bolezni spremlja vsa dogajanja, preučuje, večkrat kaj napiše, je vedno na tekočem, kot bi temu rekli.Tudi s hčerko vedno najdemo skupni jezik.
Ko imam čas in me ponese moja umetniška žilica, se umaknem v svoj kotiček in ustvarjam.
Desanka in Lojze...lepo ju je videti skupaj, tudi po tolikih letih se vidi in čuti njuna pripadnost enega drugemu. Želimo jima še nešteto prijetnih skupnih uric, Desanki pa veliko užitka v ustvarjanju novih umetnin.
Slike, besedilo: St. R.
Počitniške
dejavnosti
Hrastniški otroci plavali in plesali.
Pri Občinski zvezi prijateljev mladine Hrastnik so tudi letos organizirali nekaj dejavnosti za otroke v času počitnic. »V ponedeljek so imeli na razpolago bazen,» je povedala Lilijana Oplotnik s KRC-a, »v torek pa se je predstavila plesna skupina BIT, ki je vodila tudi plesno delavnico.« Oboje je bilo brezplačno, za filmske predstave, ki so se vrtele vsak dan na Dolu oziroma v Hrastniku, pa so morali odšteti 1,65 evra.
Veselo čofotanje

Liljana Oplotnik
Slike in besedilo : Fanči Moljk
Trboveljski mu k ki tudi kegljali
»Za nami je zelo aktiven počitniški teden, ki so ga trboveljski otroci preživeli v družbi naših prostovoljcev na raznolikih aktivnostih.« je sporočila sekretarka DPM Trbovlje Lavra Iz-goršek. Tako so se v počitniškem tednu trikrat odpravili na kopanje, dvakrat so potekale ustvarjalne delavnice, ki so jih popestrili enkrat s kegljanjem, drugič pa z nagradnim kvizom ter športnimi in družabnimi igrami na prostem.
Voda je zakon
Kegljanje
Ker sta vse bližje dan žena in materinski dan, so otroci en dan izdelovali čestitke za mamice, drugi dan pa namenili izdelovanju barvitih podstavkov za kozarce, ki bodo prišli še kako prav. Dnevno se je dejavnosti udeleževalo v povprečju 30 otrok, sodelovalo pa je 9 prostovoljcev, ki so opravili cca 70 prostovoljnih ur.
DPM Trbovlje
mcrnžA 0
ÜB KftPitnikU) pij Milki
Druščina iz Milkine kuhinje
Dober glas, o Milkinih kuharskih sposobnostih, seže v deveto vas (beri: po vsem Zasavju)
Ljubezen gre skozi želodec in se odraža na dobrovoljnih obrazih
Zadnjo sredo v februarju so se sevniški planinci že dogovorili, kam jih bodo nesle peroti v letošnjem letu: makedonski hribi. Zasavski planinci, ki se jim vsako leto pridružijo, pa so sklenili,
da bodo obujali spomine na potovanja zadnjih let pri Milki, ko bo dežurna v planinski koči na Kopitniku.
To se je zgodilo že v petek, 3. marca 2007.V koči se je zbralo okrog dvajset udeležencev iz zasavskih kuhinj. Na napol nomadskih potovanjih, ki potekajo zadnjih štirideset let po Evropi, so namreč vedno po štiri kuhinje, ki si same pripravljajo hrano.
Milka
»Glej, da boš šla v Milkino kuhinjo,» se spominja Ljuba izTrbo-velj, ko je prvič padla v to skupino. »Milke sploh še nisem poznala, vendar je glas o njenih kuharskih sposobnostih že prodrl v vse zasavske kraje...«
Milka Rožu n je sicer upokojena učiteljica gospodinjstva iz Rimskih Toplic.Tudi ob tokratnem srečanju je požela same pohvale.
Slike in besedilo : Fanči Moljk
Sotino, toplo nedeljsko dopoldne. Prijetno to ljubitelje narave. Še posebno ta člane PD Dol. ki so imeli to nedeljo. 4.111.200!, občni zbor v Gorah, v prostorih svoje planinske koče. Udeležilo se ga je 120 članov.
»Poročila vseh odborov in komisij kažejo, da je za nami uspešno leto...,« je dejal predsednik Toni Paulič. Še posebej uspešno, ker so spet normalno zadihali... Pred leti so jih namreč pestile finančne težave. Letos pa so opravili za več kot 9.600.00 evrov različnih investicijskih del - od beljenja prostorov do preureditve centralne kurjave in obnove kopalnic v zgornjih prostorih koče. Poleg tega so opravili preko 400 ur udarniškega dela, pri čemer je za zgled njihov podpredsednik društva Miha Javoršek.
Članov je 264, od tega že preko 80 mladih, saj so v lanskem letu spet vzpostavili uspešen stik s šolo. Problematično je število mladine - vključeni so trenutno le štirje. Najstarejša članica PD pa je Angelca Planinc, polna dobre volje in optimizma.
Z izleti so imeli lani srečo, izpolnili so celoten program. Za letos pa so že realizirali aktivnosti prvih dveh mesecev.
Na občnem zboru so podelili priznanja članoma PD Jožetu Tušarju in Stanku Holešku za 80 let življenja, županu Miranu Jeriču pa za izjemno pomoč pri reševanju njihovih težav.
Trenutno se ukvarjajo tudi z organizacijo tradicionalnega planinskega plesa, ki bo 24. marca v kino dvorani na Dolu.	Besedilo. Fanči Moljk
© momlA
Če bi na trboveljskem in hrastniškem koncu izvedli mini anketo, kako se pride v Tirno, Šentlambert, Golce ali na Zasavsko Sveto goro, bi bili odgovori gotovo porazni. Večina iz tega konca niti ne ve, da ti prelepi kraji sploh obstajajo. Pa je do prvih dveh le deset minut vožnje iz
centra Zagorja.
Bralcem Zasavca pa ti kraji odzvanjajo vsaj znano, tudi če tam še niso bili. O Golčah smo zadnjih osem let brali, da so najlepše urejeno hribovsko naselje, o Tirni, da so proslavljali častitljivo obletnico njihove cerkve, nad Šentlambertom živi na Seliščah čila stoletnica Julijana Jamšek...
Irr-ravno v Šentlambert sem se odpravila s prijateljicami na sončno soboto 3. februarja 2007. Eno izmed njih sta namreč povabila na kavo upokojena učitelja Boža in Janez Prestor, duša in srce tega kraja. Občinsko priznanje, Grumova nagrada...« Še bolj pa sva vesela, ko nama preko ceste sredi Zagorja mahajo naši nekdanji učenci,« pravi Boža. Mnogi »meščani« so vpisovali svoje težavne otroke na to šolo ravno zaradi njiju.«Znala sta se približati še tako posebnim otrokom... Starši smo živeli z njimi, saj sta nas vabila na vse izlete in športne dneve,« se spominja prijateljica.
Tokrat sta nas vodila po okoliških hribih, kamor rada hodita. »Vsak dan najmanj eno uro,« je povedal zgovorni Janez Prestor. Seveda pa ne manjkata na nobeni gledališki ali glasbeni prireditvi v delavskem domu, Boža že osem let obiskuje likovni krožek v U3, Janez pa se v U3 vsako sredo uči nemški jezik. Da o rožah in vrtu sploh ne govorimo !
Janez Prestor z Zasavsko Sveto goro v ozadju
Skrite lepote zasavskih logov
V Šentlambertu nad gasilskim domom stoji Morsov hlev in skladovnice drv niso računalniška simulacija, ampak delo Ivice in dveh sinov.
Bukov gozd in njih drevored je blizu Selišč, kjer domuje Julijana
Mesec dni po praznovanju si je Julijana nabirala zvončke
Fotografije in besedilo : Fanči Moljk
Stoletnica Julijana in Staša, prijateljica Prestorjevih
OD!©
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje
DRAGE
DAME!
Iskrene
čestitke
za
8. marec!
© tfLEfttm
Rastoči talenlii v soscshii
Špela Pevše iz naše soseske, iz Zagrada pri Radečah
Decembra lani in januarja letos je imela prvo razstavo svojih slikarskih del v Celju, v prostorih Steklarstva Vovk, meseca junija pa ima že rezerviran prostor v Termah Olimia v Podčetrtku za drugo.
Trideset slik s krajinski motivi ter z upodobitvami živali in rož je doslej ustvarila v akvarelu in v olju in jih je podarila pa tudi vnovčila za rojstne dneve, obletnice in opremo stanovanj. Njen trenutni stil je realističen, preizkusila se je tudi že v abstrakciji, posebej pa jo privlači impresionizem zaradi njegovih predstavnikov, ki so si upali v svojem času narediti tako silen stilni preskok.
To je kratek potret 25. letne študentke I. letnika Visoke šole za slikanje in risanje v Ljubljani Spele Povše iz naše soseske,
Zagrada pri Radečah.
Svojo nadarjenost za slikanje je najbolje spoznala v Srednji šoli za predšolsko vzgojo, ko je profesor likovnega pouka, akademski slikar prof. Ratimir Pu-šelja kot prvi na tej ravni, pohvalil njene začetne likovne izdelke.V tem času spričo natrpanega učnega programa ni mogla razvijati svojega daru, pač pa ga je v študijskih počitnicah na Pedagoški fakulteti ali bolje, ko je začela poustvarjati na podlagi lastnih fotografij in prešla na zanjo, bolj všečno, oljno tehniko. K slednjemu je bistveno pripomogel njen sorodnik Igor Rop.
Zeli si, da bi še razstavljala, predvsem pa, da bi po končani slikarski šoli našla primerno službo, najraje kustosinje v kakšni galeriji. Ob ustvarjalnem navdihu, ki ga Spela premore v izobilju, ob pridnem študiju in široki izobrazbi, je na dobri poti, da se ji izpolnijo življenjske sanje.
Besedilo in slike: Jože POTRPIN
Razstava fotografij Branka Klančarja v
Knjižnici Antona Sovreta
V prostorih hrastniške e- knjižnice so na ogled črno bele fotografije Branka Klančarja Maroko, ki so jih obiskovalci videli že na predavanju o tej slikoviti deželi Severne Afrike. Na ogled bodo do konca marca.
Besedilo in fotografija : Fanči Moljk
ČESTITKA
Spoštovane Trboveljčanke, cenjene Zasavčanke!
Ob 8. marcu, mednarodnem Dnevu žena, vam iskreno čestitam in vam želim prijetno praznovanje v krogu vaših najdražjih!
Bogdan BAKOVIČ ŽUPAN
m
ELEKTROPROM
Drage matere, dekleta in žene!
Iskrene Čestitke ob 8. marcu, DNEVU ŽENA.
Skoki v pomlad
Prizadevni elani Sekcije za skoke Kisovec, ki deluje pri SK Zagorje, ne poznajo letnih časov. Naj so zvončki, sončnice, zrela jabolka ali kup snega, vedno so na smučarskih skakalnicah, kjer ves čas dosegajo tudi zavidljive uspehe, saj segajo v sam vrh svetovne skakalne elite.
V	Planici so uspeli izpeljati vikend paket tekmovanj na 90 meterski skakalnici.V soboto 17.2.2007 je potekalo državno prvenstvo v absolutni kategoriji. Skozi kvalifikacije se je tokrat uspelo prebiti Miranu
Zupančiču, ki je tekmovanje zaključil na 23.mestu. Nekoliko kasneje so se na ekipnem državnem prvenstvu v absolutni kategoriji pomerili še skakalci v postavi: Andraž Pograjc, Dejan Judež, Luka Grobljar in
Miran Zupančič in zasedli končno 7.mesto. Dan kasneje so se tekmovalci pomerili še za točke pokala Cockta. V kategoriji absolutno je Andraž Pograjc osvojil 8.mesto, Miran Zupančič je bil 19-ti, Luka Grobljar 37-ti, Dejan Judež pa 48-ti.V kategoriji mladincev do 19 let je Andraž Pograjc zasedel drugo mesto, Miran Zupančič 12.mesto, Luka Grobljar 24-to mesto, Dejan Judež pa 34.mesto in pa Leon Grobljar 39-to mesto.
Nekoliko manj sreče z vremenom pa so imeli tekmovalci v celinskem pokalu onkraj luže.V deževnem in vetrovnem Iron Mo-untainu v Ameriki so morali odpovedati sobotno preizkušnjo in jo prestaviti na nedeljo.Tako so v nedeljo le uspeli izpeljati obe tekmovanji. Na prvem tekmovanju je Primož Roglič dosegel 15.mesto, na drugi tekmi pa je doskočil na 8.mesto. Primož je tako v celinskem pokalu na skupnem četrtem mestu in s najbolje uvrščeni Slovenec.
Pretekli konec tedna so se ki s o vš ki tekmovalci udeležili kar nekaj mednarodnih tekmovanj. Najprej so se morali izkazati na kvalifikacijah, ki so sredi tedna potekale v Planici in avstrijskem Beljaku.Tako sta v poljske Zakopane na LOTOS CUP tekmovanje odpotovala Leon Grobljar in Janez Močnik Guna. Na sobotnem tekmovanju je Leon v kategoriji 1992 letnikov zasedel 7.mesto, Janez pa je pri 1991 letnikih zasedel 10.mesto.
V	nedeljo je Leon zasedel 10-to mesto, Janez pa je bil I l-ti.
V	italijanskem Dobbiacu so se ta teden odvijale O PA igre. Na tekmovanje se je uvrstil Andraž Pograjc in v kategoriji mladincev do 16 leto osvojil 4-to mesto, dan kasneje v nedeljo pa je s slovensko ekipo ponovil uspeh iz lanskih O PA iger, kjer so fantje zasedli prvo mesto.
V	norveškem Trondheimu se so reprezentanti pomerili na celinskem pokalu. Primož Roglič je na sobotni tekmrza|edel peto mesto, v nedeljo pa je zasedel 22.mesto.
Besedilo: Borut Markošek
|© pOBT___________________
Alpinistične novice
Uršlja gora, Grintovec in Vršič
Dne 16.februarja se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič tokrat lotil vzpona na Uršljo goro v Karavankah, visoko 1696 m. Skupno s plezalko Veroniko Viltužnik iz Ravne na Koroškem sta v poznih popoldanskih urah vstopila v srednji žleb severne stene te gore. Snežne razmere so bile razmeroma dobre, saj se je sneg splazil v dolino ob raznih plazenjih že prej, zato je bil dodobra zbir. Že v temi sta izstopila v jasno, vendar temno noč. Preplezani žleb je visok 560 m z naklonom 50/45°. Sledil je sestop v dolino.
Naslednji dan, to je I 7. februarja se je ta plezalska naveza skupaj z alpinistko Dubravko Zupanič odpravila proti 2558 m visokem Grintovcu v Kamniško-Savinjskih Alpah. V lepem, sončnem vremenu so se lotili vzpona po jugovzhodnem grebenu Grintovca. Po štirih urah vzpona je Zagrebčanka Zupaničeva odnehala, ostala dva sta vztrajala in greben preplezala. Greben je visok 200 m z naklonom 60/55-45°. Po stari navadi sta si na vrhu gore podala roki v potrditev uspeha. Po normalni smeri sta se nato vrnila v Kamniško Bistrico, kjer ju je pričakala Zupaničeva.
Dne 18. februarja pa se je plezalska naveza Jančič-Viltužniko-va lotila plezanja nad Vršičem. Vstopila sta pod 2087 m visoko Nad šitom glave. Ob lepem, sončnem vremenu sta pristopila na vrh te gore kljub temu, da ju je oviral predirajoči sneg. Nato sta nadaljevala s plezanje v vzhodni steni 2332 m visoke Male Mojstrovke in to po smeri ob robu. V spodnjem delu je bila snežna odeja mehka, v strmejšem predelu pa pomrznjena, kar je omogočilo hitrejše napredovanje. Smer ob robu je visoka 250 m z naklonom 55/50-45°. Dobre volje po doseženem uspehu sta se vrnila v dolino in nato domov.
Zimska vzpona na Grintovec in Storžič
V	soboto, 24. februarja, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič lotil zimskega pristopa na Grintovec (2558 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah.V južnem pobočju gore je vstopil sam v 200 visoko smer imenovano Grapa čez jame.V smeri je naletel na odlične snežne razmere, saj je bil sneg pomrznjen. Težave pa je imel z vidljivostjo in orientacijo, ker je bil ves gorski svet nad višino 1700 m v gosti megli. Kljub temu je našel idealne prehode ter uspešno, predvsem pa varno, izplezal iz smeri.Ta je imela 60/55-45°naklon in temu ustrezno težavnost.
V	nedeljo, 25. februarja, pa sta se Sebastijanu jančiču pridružila še Veronika Viltužnik iz Ravne na Koroškem ter Dubravka Zupanič iz Zagreba.Vsi trije so se odpravili proti 2132 m visokem
Storžiču. Z vzponom so pričeli v Mačah ter se preko Kališča povzpeli na vrh. Od Kališča do vrha gore je bilo snega več kot dovolj.Tudi tokratni vzpon je potekal v megli in ob močnem vetru. Po dobrih štirih urah vzpona so vsi trije stopili na vrh Storžiča. Uspeha so se na vrhu poveselili le krajši čas, nato pa sestopili v popoldanskih urah v dolino.
ZapisahTine Lenarčič
Smučanje
Zagorske smučarke še naprej zmagujejo
Nina Žnidar dvakratna zmagovalka 31. Pokala Loka, Pia Zupan do treh zmag za Pokal Vzhodne
regije
Nina Žnidar je kot članica slovenske otroške smučarske reprezentance nastopila na 32. Pokalu Loka na Soriški planini, ki so se ga udeležili mladi smučarji in smučarke iz štirin dvajseti h tujih držav. Nina je v obeh slalomih prepričljivo ugnala vso konkurenco in se kar dvakrat povzpela na zmagovalno stopničko. Ekipa slovenske otroške smučarske reprezentance je postala skupna zmagovalka mednarodnega tekmovanja za Pokal Loka. Nininim uspehom sledijo tudi mlajše smučarke smučarskega kluba Zagorje. Cicibanka Pia Zupan nadaljuje z zmagami na tekmah za Pokal Vzhodne regije, prvega mesta se je veselila tako v veleslalomu v Črni, kot tudi na dveh superveleslalomih na Peci.V skupni razvrstitvi tako ostaja prepričljivo v vodstvu. NevaTaškar je bila v veleslalomu četrta, v dveh superveleslalomih pa peta in šesta. Kristina Kramar Kokalj se je v veleslalomu uvrstila na 13. mesto, v superveleslalomih na 7. in 9. mesto, Gašper Kranjc pa na 28. in 29. mesto.
NevaTaškar je na tekmi za Pokal Krvavec premagala vse smučarke letnikov 1998-99 in se s prvo zmago v karieri povzpela v vodstvo v skupni razvrstitvi.Tjaša Šorli je prismučala na 14. mesto, na isto mesto pa se je uvrstil tudi Matic Šorli pri cicibanih.
Karate
Umeku dve zlati medalji v Tuzli
Na povabile Karate kluba SINBRA iz Tuzle so se trboveljski karateisti 4. marca udeležili 8. Mednarodnega karate pokala »TKA-OPEN«. Na izredno kvalitetnem turnirju je skupno nastopilo 1150 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih evropskih držav. Za trboveljsko ekipo so nastopili Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Jernej HUDOMAU, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. Vodila
sta jih trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ.
siji in si privoščili prave Hodžičeve čevapčiče v lepinji s kajmakom. Prilagoditev na njihovo ozračje je hitro minila. Po obisku Sarajeva, so se trboveljski karateisti odpravili proti Tuzli, kamor so prispeli v poznih popoldanskih urah in si še ogledali zaključne dvoboje prvega dne.
V nedeljo zjutraj so bili Trboveljčani že zgodaj v športni dvorani, v kateri se je odvijalo tekmovanje kar na sedmih boriščih.Trenerja Miha in Jernej sta tekmovalce dobro psihično pripravila, tako, da so ta dan lahko pokazali vse kar trenutno znajo, saj se je bilo v vsaki kategoriji, tako številčni kot kvalitetni, zelo težko prebiti med najboljše.To je v katah posamezno, uspelo Aljažu VESENJAKU, ki je osvojil bronasto medaljo. S prvo medaljo je bil led prebit in v nadaljevanju so lahko nastopili še bolj sproščeno. Ta samozavest se njim je hitro obresto-
T rboveljski karateisti so krenili napotževso-boto zjutraj, v zgodnjih jutranjih urah, z namenom, da si ogledajo še bosansko prestolnico, Sarajevo. Zaustavili so se na znameniti Baščar-
vala, saj so Almin, Aljaž in Timi v ekipnih sestavah premagali vse svoje nasprotnike in se povzpeli, z zlato medaljo okrog vratu na najvišjo stopnico zmagovalnega odra.
V športnih borbah so Almin, Jernej in Kristijan izgubili že v prvem kolu. Kolo višje se je uspelo prebiti Aljažu in Niku.Timi UMEK pa je bil tudi tokrat razred zase. 3:0,4:1,2:0, 3:0 in 2:0 je podatek, ki pove vse. Ob 14-ih osvojenih točkah je vsem nasprotnikom, proti Timiju uspelo osvojiti eno samcato točko. Druga zlata medalja, ob katah ekipno, pa jeTimija uvrstila tudi med najuspešnejše tekmovalce na turnirju. Trboveljska trenerja Jernej in Miha sta bila po končanem tekmovanju ponovno zelo zadovoljna z prikazanim znanjem svojih varovancev. Trboveljsko ekipo čaka samo še dolga pot domov, ki pa bo ob treh osvojenih medaljah minila v veselem vzdušju.
REZULTATI:
KATE:
Bronasta medalja: - AljažVESENJAK - starejši dečki;
KATE EKIPNO:
Zlata medalja: - Dečki (UMEK T,VESENJAK A., SALKIČ A.) ŠPORTNE BORBE:
Zlata medalja:-Timi UMEK-dečki do 55 kg;
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
Trbovljeanom štiri medalje na Hrvaškem
Na povabilo Karate Kluba MLADOST Iz Ivaničgrada na Hrvaškem so se trboveljski karateisti 14. februarja udeležili 10. Tradicionalnega mednarodnega karate turnirja. Skupno je nastopilo 356 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Za trboveljsko ekipo so nastopili Žan KRAJŠIČ, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ, Sanja NARAGLAV, Tea L0PAN, AljažVESENJAK in Timi UMEK.Vodila sta jih trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ.
V	zadnjih letih so se mladi hrvaški tekmovalci povzpeli v sam svetovni vrh, tako da je konkurenca na vsakem tekmovanju preko slovensko-hrvaške meje res zelo močna.To občutijo tudi mladi Trboveljčani, ki so na slovenskih boriščih skoraj nepremagljivi, pa tudi iz tekmovanj na zahodu se vedno vračajo z najvišjimi uvrstitvami. V katah so bili hrvaški tekmovalci boljši, saj so trboveljski tekmovalci v glavnem že vsi izgubili v prvem kolu.
Svoj dan je imel ponovno Timi UMEK, ki je po treh zmagah, šele v finalu priznal premoč domačemu predstavniku.
V	športnih borbah so mladi Trboveljčani dokazali, da so enakovredni hrvaškim in ostalim tekmovalcem. Sanja,Almin in Aljaž so prikazali dobre borbe. Z zavzetim nadaljnjim treningom in nastopi se bodo lahko uvrstili v boj za najboljša mesta.
Najljubše presenečenje je bil AljažVESENJAK, ki je v prvih treh kolih prepričljivo premagoval svoje nasprotnike z izdelano tehniko, ki jo redkokdaj vidimo v teh starostnih kategorijah, v polfinalni borbi pa je, po svoji napaki, nesrečno izgubil. Obliž za poraz je bil boj za bronasto medaljo, ki jo je tudi dobil. Ob takem nadaljevanju se ni bati, da ne bi v prihodnje Aljaž še velikokrat stal tudi na najvišjih stopnicah.Tea LOPAN počasi dobiva naziv »mojstrica nožnih udarcev«.V vsaki borbi je zadala najmanj enega, kar je bilo vedno dovolj za zmago. V finalni borbi je bil rezultat neodločen vse do zadnjih sekund, ko je nasprotnica tri sekunde pred koncem povedla in zmagala. Tudi Tea ima še ogromno rezerv, tako da se bo v bodoče lahko še velikokrat veselila najvišjih uvrstitev. Kljub temu, da Timi UMEK, po trboveljskem turnir-
ju pred več kot dvema mesecema, ni nastopal v športnih borbah, ni imel večjih problemov z uvrstitvijo v finale, kjer ga je po podaljšku premagal tokrat boljši tekmovalec iz Varaždina. Pomanjkanje tekem ne bo več problem, saj se tekmovanja kar vrstijo in Timi bo imel še velikokrat možnost pokazati svoj talent, ki je nedvomno podkrepljen z zavzetim delom v telovadnici.
Trboveljska trenerja Jernej in Miha sta bila po končanem tekmovanju ponovno zadovoljna z prikazanim znanjem svojih varovancev.
REZULTATI:
KATE:
Srebrna medalja:-Timi UMEK - mlajši kadeti;
ŠPORTNE BORBE:
Srebrna medalja: - Timi UMEK - mlajši kadeti do 57 kg;
Srebrna medalja:-Tea LOPAN - deklice do 55 kg;
Bronasta medalja: - AljažVESENJAK - dečki do 41 kg.
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
I® pOET
Izbiramo:
Naj športnike Zasavja v letu 1006
Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 17. marca 2007 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 22. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2006
1.	Naj športnik Zasavja 2006:
-Andrej Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
-Timotej Umek (Karate klub Trbovlje)
-	Primož Roglič ( SK Zagorje)
-	Domen Pociecha (Sankaško društvo)
-	Primož Martinčič (KMN GIF BETON MTO)
2.	Naj športnica Zasavja 2006:
-	Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Nina Žnidar ( SK Zagorje)
-	Katja Kurent (RK Krim Mercator)
-TjašaVozel ( PK LCT)
-	Katja Požun (SK Zagorje)
-	Ines Ramšak (ŽRK Zagorje)
3.	Naj trener Zasavja 2006:
-	Miha Kovačič ( Karate klub Trbovlje)
-	Peter Kauzer st.(BD Steklarna Hrastnik)
-	Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Darko Raušl (PK LCT)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje)
-	Jernej Simerl (Karate klub Trbovlje)
4.	Naj ekipa Zasavja 2006:
-	KMN GIP BETON MTO
-	Karate klub Trbovlje
-	ŽRK Zagorje
-	SK Zagorje
-	BD Hrastnik
-	KBV PONDOKWAN Zagorje
5.	Naj športni delavec Zasavja 2006:
-	Igor Grčar
-	Franjo Glavica
-	Edi Tekavčič
-	Franc Barič st.
-	Ksenija Kranjc
-	Joško Hočevar
Izmed poslanih glasovnic bomo izžrebali srečne dobitnike, ki bodo za sodelovanje v naši akciji nagrajeni.
^GLASOVNICA
| I. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2006
1.	mesto:________________________
2.	mesto:________________________
I 3. mesto:______________________
' 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2006
j I. mesto:______________________
2.	mesto:________________________
I 3. mesto:______________________
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2006
I I. mesto:______________________
I 2. mesto:______________________
3. mesto:________________________
L ____ ____ ____ ___ ____ ____ _
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2006
1.	mesto:____________________________
2.	mesto:_______________
3.	mesto:____________________________
5.	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2006
1.	mesto_____________________________
2.	mesto_____________________________
3.	mesto_____________________________
Glasoval sem
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Davčna številka:
_l
POHODNIŠM/ŠPOKJ
---------------h
Pri Jurčiču tudi zasavski Krjavlji
Preteklo soboto, 1. marca 1007, je potekal že štirinajsti pohod po petnajst kilometrski Jurčičevi poti, ki je privabila rekordno število pohodnikov - deset tisoč.
Seveda pa ni bilo po prelepi, v začetku nekoliko megleni dolenjski pokrajini, nobenega drenjanja, saj poteka start v Višnji Gori od 7. do 10. ure in se tako ljudje razpršijo. Zgodnji so ujeli še slavnostni govor in kulturni program na Muljavi, cilju Jurčičeve poti, a tudi drugi niso bili prikrajšani, saj je godba na pihala iz Stične igrala tudi na vmesnih točkah, na Muljavi pa so se lahko pohodniki zavrteli v ritmih ansambla Krjavelj.
Na vmesnih točkah so prijazni Dolenjci prodajali spominke, mlečne izdelke in še kaj, v Višnjo Goro, kamor se je večina vrnila, pa so vozili avtobusi brezplačno.Tudi startnine ni bilo, čeprav so bili na voljo odlični prospekti in dnevnik za kontrolne žige.
Slike in besedilo :Fanči Moljk
Zimska liga v malem nogometu
TRENUTNA LESTVICA
1.	KMN JUVENTUS
2.	BAR SLAVI TREF
3.	KMN DEBRO
4.	P. KUKUCA
5.	RUDNIK
6.	P. LENIČI
7.	KMN XXL
8.	ŠKOTI EVJ
9.	PLAY OFF
10.	ANTIMON
I I.YOUNG BOYS
NAJBOLJŠI STRELCI!
I .TOPLAK (KMN JUVENTUS), GRACAR BLAŽ (BAR SLAVI TREF) - 10 GOLOV;
2.	STARC (ŠKOTI EVJ), RIBIČ (KMN XXL) - 8 GOLOV;
3.	ISIČ (RUDNIK), DRAGAR (KMN DEBRO), RAZBORŠEK (P. KUKUCA) - 7 GOLOV;
V 2. LIGI STA V VODSTVU EKIPI BE LAY BOYS IN GD HRASTNIK S PO 21 .TOČKAMI. MED STRELCI PA VODI ARNES HANDANAGIČ IZ EKIPE GD HRASTNIK Z 12. GOLI.
I® ŠPORT_____
Velika zmaga za malo Zasavje ali svet je »pokleklnil« pod Zasavci
46.TROFEOTOPOLINO
(Valsugana-Ranarotta 1.3.-3.3.2007)
- Nini Žnidar zlato in bron na otroški olimpijadi
Izjemni rezultati tekom celotne sezone (osem zmag in dve 2.mesti) so naši tekmovalki Nini Žnidar omogočili nastop na 46.TROFEUTOPOLINO ali na otroški olimpijadi, kot nekateri
radi poimenujejo to prestižno tekmovanje. Tu so v zgodovini nastopala in zmagovala največja imena svetovnega smučanja, kot so: Ingemar Stenmark, Bojan Križaj, Marc Girardelli, Rok Petrovič, Jure Franko, Benjamin Raich, Urška Hrovat,Tanya Poutiainen, Janiča Kostelič in drugi asi.
Letos je bila gostiteljica TOPOLI N-a Panarotta, manjše smučišče nad prelepo vinonorodno dolino Trentino, ki je od Zasavja oddaljena dobrih 400 kilometrov.
Dogajanje se je pričelo s četrtkovim jutranjim treningom, na katerem nam je bilo v trenutku jasno, da ne treniramo samo mi in da so tudi drugi dobro pripravljeni. Zvečer je na tradicionalni svečani ceremoniji z bogatim ognjemetom tekmovanje o tvoril nihče drug kot legendarni GustavThoeni. Mimohod 41-ih reprezentanc z godbo in mažoretkami pa je dal prireditvi poseben čar.
Petek, 2. marec 2007 - prvi tekmovalni dan.
Skupina »Children I« je imela na sporedu veleslalom, starejši, »Children II« pa slalom.Jutranja megla na ogledu proge je vzbujala skrb.Videlo se je le dvoje vratič, stanje pa se je spreminjalo, kar je bilo še najslabše. Tehnični delegat mi je po pogovoru dejal, da bo malce zavlačeval s štartom.To je bila brilijantna po-teza.V dobre pol ure se je popolnoma razjasnilo in tekmovanje se je pričelo. Žreb nam tudi tu ni bil posebej naklonjen, saj številka 25 na progi, na katero se je močno uprlo sonce, ni dajala kakšne posedbne vzpodbude. Nemka je z lepo vožnjo prevzela vodstvo, ki pa ni trajalo dolgo. Hitra poljakinja jo je prehitela za pičle 3 stotinke. Nina je s solidno vožnjo zaostala 4 stotinke za nemko in 7 za poljakinjo ter tako osvojila bron.Veselje je bilo neizmerno, vendar pa z grenkim priokusom tistih 7 stotink, ki nam niso dale miru.Taktika za drugi dan je bila enotna in jasna: 100 % napad.Tu taktiziranja in popravnih izpitov ni, štejejo le stopničke.
V skupini Children II je škofjeločanka Ula Hafner prav tako osvojila bron .Vzdušje v reprezentanci je bilo tako precej prešerno, kot se po osvojitvi dveh kolajn tudi spodobi. A časa za veselje ni bilo. Pripraviti je bilo potrebno še smuči za dan »D«, kot sva s trenerjem poimenovala 2. tekmovalni dan.
Sobota, 3. marec 2007 - drugi tekmovalni dan.
Zgodaj zjutraj smo se podali na kraj »zločina«. Pogoji na terenu so bili čisto drugačni, kot dan poprej. Jasna noč in hladno jutro sta progo naredila precej tršo. Na ogledu le-te ni bilo videti vseh pasti in neravnin, ki so se pokazale po nekaj številkah.
Za prelomnico na sredini proge vidim mnoge odstope, javim na štart, kje naj pazi. V cilju italijanski komentator reglja brez predaha.Avstrijka s številko 6 je vrgla rokavico s časom 38:87. Poljakinja, včerajšnja zmagovalka se bliža cilju. Pogled na semafor in 39:18 ji pove da z dvojnim zlatom ne bo nič. Veseli se tudi 2. mesta. Sledijo Švicarka in nemka (včeraj druga), a ju ne prehitijo. Ostale se spopadajo s problemi na progi, ki zahteva svoj davek. Lomljenje palic in solze iz oči kažejo razočaranje tekmovalk, ki so odstopile. Življenjska priložnost jim je šla po zlu.Vidno nervozen postopam in stiskam svoj vvoki-toki. Številka 23 - Nina štartala. Po UKW hrvaškega kolega zaslišim: »Slovenka ide ko vrag!!«. Ko jo zagledamo, dobesedno prileti čez prelomnico. Sicer ve za past, ki sem jo javil, a je prehitra. Komaj ujame naslednja vrata in trojni lok, ki sledi. Zave se napake in izgube časa. Proga se prevesi v dolgo strmino proti cilju, kjer bo treba nadoknaditi izgubljeno.Vidim ostale trenerje, ki onemijo. To je vožnja, ob kateri zastaja dih. V vsakih vratih pospešuje, predzadnja ujame za las, po zraku in po notranji smučki se reši še tokrat. Iz cilja mi javijo: »prva je, prva je!« Dvignem roke. Ostali trenerji mi iskreno čestitajo. Finec prikima z glavo in z usti naredi grimaso:«Češ , to je bila vožnja!« Ni še konec, si rečem in se spustim v cilj, kjer skupaj z ostalimi reprezentanti in elanovimi predstavniki čakamo do zadnje tekmovalke. Šele tu vidim, da se je izšlo za 5 stotink sekunde.To je maščevanje za včeraj in plačilo za vsa leta trdega dela in odrekanj! Zapišemo se v zgodovinsko zlato knjigo zmagovalcev Topolina, kjer ti ob pogledu na ta slavna imena zaigra srce. Šele med vožnjo proti Zasavju se zavemo, kaj nam je uspelo!
Posebna zahvala trenerju Rozina Borisu, kot tudi prejšnjemu trenerju Gorazdu Rancingerju, O.Š. I.Skvarča za razumevanje , SK Zagorje za uspešno sodelovanje, vsem sponzorjem za finančno pomoč, posebej pa ELAN-u za najkvalitetnejši material, ki nam ga dobavlja vsa leta.
KBM racing team
'A'
KRONIČNO m
Zasavski frker
PREBLIZU DESNEGA ROBA
Dne 2.3.2007 ob 15.37 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti med Javorškim pilom in Gabrovko. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje preblizu desnega robu voznika osebnega avtomobila. Na vozilu je nastalo za približno 6.000 evrov škode, voznik pa se je tudi telesno poškodoval.
POVZROČITELJ VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA
Dne 3.3.02007 ob 05.15 uro se je zgodila prometna nesreča v Spodnjem Hotiču. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje po levi strani voznika osebnega avtomobila. V prometni nesreči sta bila oba voznika poškodovana, nastalo je za približno 7.000 evrov škode, rezultat alkotesta pa je bil pri povzročitelju pozitiven.
Ravbajo kot srake
OKRADLA STA JO
Dne 1.3.2007 ob 09.00 uri so bili policisti s strani starejše občanke obveščeni, da sta jo dan prej pri banki pričakala dva mlajša fanta, katera sta iz torbice odtujila denarnico, nato pa zbežala. Oškodovanko sta oškodovala za 380 EUR.
ROP NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V LITIJI
Dne 2.3.2007 ob 15.50 uri sta dva neznanca oblečena v temnejša oblačila izvršila rop na Železniški postaji Litija. Vse ki bi karkoli vedeli o tem kaznivem dejanju in storilcih naprošamo da o tem obvestijo policijo na telefonsko številko 113, ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
Ravbajo kot srake
BRAT NAD SESTRO
Dne 1.3.2007 ob 16.15 uri smo bili obveščeni, da naj bi brat, kateri je bil pod vplivom alkohola vpil na sestro v Litiji in jo zmerjal.
OBLEŽAL NA TLEH
Istega dne ob 18.50 uri so litijski policisti našli občana, kateri je zaradi pijanosti obležal na tleh.
GOSTILNIŠKI PRETEP
Dne 3.3.2007 ob 15.00 uri je prišlo do pretepa v enem izmed gostinskih lokalov v Litiji. Pri pretepu je bilo več oseb poškodovanih.
PRIDRŽALI SO GA
Dne 3.3.2007 ob 21.20 uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru v enem izmed gostinskih lokalov v Šmartnem pri Litiji. Ker se en občan ni umiril, so mu policisti odredili pridržanje.
Peter Motnikar
9. Zasavce« SALAMIJADA se bliža
Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci!
Zakoračili smo že v tretji letošnji mesec, mesec, ko so salame že krepko zrele. Prav gotovo so visoke temperature v tej zimi prizadejale ne malo težav salamarkam in salamarjem.Vendar nas izkušnje učijo, da so s svojim znanjem, izkušnjam in občutku za zorenje salam tudi te “viharje previharili” in verjamem, da nam bodo prvega aprila ponovno na ogled in pokušino dali izvrstne primerke in verjamem tudi, v še večjem številu kot pretekla leta.
V naslovu se mi je zapisalo, da je letošnja deveta, torej nekakšna priprava na okroglo, jubilejno, deseto.
Že letos napovedujem, zato, da se boste drage salamarke in spoštovani salamarji lahko temeljito pripravili, da bomo na deseti salamijadi poiskali in še posebej nagradili najmlajšega salamarja ali salamarko.
Že lansko leto smo objavili pravilnik o ocenjevanju salam, letos bomo upoštevali poleg vsega ustaljenega tudi debelino posameznega vzorca in verjetno bomo tudi kakšno besedo izrekli o “obraščenosti” salame s plemenito plesnijo.
Izkušnje preteklih salamijad nas napeljujejo, da bomo letos ločeno ocenjevali domače, kmečke salame in divjačinske.
Torej uradno vpeljujemo dve kategoriji ocenjevanja!
To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način. Spoštovane zasavske salamarke, spoštovani salamarji, naprošamo vas, da prijavnico čim preje izpolnite in nam jo pošljete na uredništvo Zasavca, najkasneja pa do 27. marca letos!
Na svidenje I. aprila, na naš praznik, na praznik salam!
MM
© mmm
PLEŠAST
ČLOVEK
PREFINJE-
NOST
NEMŠKA
KNJIŽEV-
NICA
SEIDEL
NAJVEČJI
JADRANSKI
KRIŽANKA:
MOČNA
SVETLOBA
10H00EK
OD
)EK KAPITALA
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
UČINKA
PRETE-
PAČ
’LAHA GOZDNA ŽIVAL
V GR. M PODZEI
IRENA
AVBELJ
RIŽA V ŠINTOIZMU
PREBIVALKA
ŠTIVANAV
ITALUI
NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA, ČAČKA
ČRNOGORSKO NASELJE V BOKI KOTORSKI
VAS PRI AMBRUSU V SUHI
NIKOLA
PIRNA"
POUAKRIL-NO VLAKNO
DVOREZEN
KIRURŠKI
NOŽ
KRAJ PRI MARIBORU
SEVERNO-
AFRIŠKA
KAČA
LOVEC,
KI LOVI
ZARADI MESA
RIBIŠKA
VRVICA
ŠORU
IVO
ŽELODČNI
ENCIM
NOČNO
POPIVANJE
PRITOK SENE V FRANCIJI
AMERIŠKI
IGRALEC
NEZNANKA
SOL
CEROTINSKE
KISUNE
ZAKLJUČENI
DEL
LEDENIŠKE
DOUNE,
KRNICA
MESOJEDA LINA
VETRU IZPOSTAVLJEN
KOR
■-ANAN -
NESTABILEN OSNOVNI DELE!
POLJSKI
FOTOGRAF
(JERZY)
BIV. SVIC. SMUČARKA
BERNT
NOTKE
ORIENTAL
GOSTIŠČE
KEMIJSKI ZNAK ZA ERBU
LANENA ANINA BISI
AMERIŠKA
IGRALKA
(GINGER)
MII
EFTII
ILKA
IMOVA
BREZBARVEN
PUN
OSTREGA
SLOVENSKI
KIPAR
(JANEZ)
LANCETA: kirurški nož ROGERS: ameriška igralka
MEZON: nestabilen osnovni delec
Vicoteka
Sesalec za prah
V	manjšo vas pride trgovski potnik, ki prodaja sesalnike za prah. Potrka pri prvi hiši in gospodinja ga povabi naprej. Potnik brez besed prime koš za smeti in ga izprazni na preprogo na tleh v dnevni sobi. Gospodinja ga začudeno gleda, on pa zmagoslavno reče:
“Če naš novi sesalec ne počisti teh smeti tako, da se ne bo poznala niti sled, jih bom jaz osebno pojedel! Lahko me držite za besedo.”
Gospodinja gre v kuhinjo in prinese sol, poper, kis in olje ter začne z njimi posipavati in polivati smeti sredi sobe. Trgovski potnik jo vpraša, kaj vendar počne, gospodinja pa se nasmehne: “Smeti vam bom malo začinila, preden jih pojeste, v naši vasi namreč še nimamo elektrike.”
Ključavnice
V	trgovino z železnino pride kupec in vpraša, če imajo magnetne ključavnice. “Nimamo,” odgovori prodajalec.
“Kaj pa verthajmske ključavnice?” “Nimamo.”
“Pa patentne?”
“Tudi ne.”
“Imate cilindrične ključavnice?”
“Ne.”
“Imate navadne ključavnice?” “Nimamo.”
“Imate potem vsaj obešanke?”
“Ne.”
“Imate sploh kakšne ključavnice?”
“Ne, nimamo.”
“Zakaj pa imate potem sploh odprto trgovino?”
“Ker nimamo ključavnice.”
PABERKOVANJE
Ko je Nancy Reagan postala ameriška prva dama, je dala obnoviti ves porcelan v Beli hiši. Stroški tega so znašali okoli 150.000
1 9 . avgusta 1985 je Robert Barber v Bonnevillu (ZDA) s svojim Steamin’ Demonom dosegel hitrost 234,33 kilometrov na uro in s tem postavil nov svetovni rekord za parna vozila. Prejšnji svetovni rekord je veljal kar 79 let.
DARILA
za nove naročnike
Naročite se na RAZVEDRILO
in postanite naš redni naročnik.
mm
AKCIJA VELJA OD 01. 03. 00 15. 06. 2007! Velja za celoletno naročnino.
Več na www.razvedrilo.si
g])	MODRA ŠTEVILKA
(((•080 87 87)
evrov.
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17. marca 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 5/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 3/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Katja Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje - bon za 20,86 eur
2.	Manja Serša, Vodenska c. 39, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 eur
3.	Tatjana Kmetič, C. I.maja 69, 1430 Hrastnik - bon 8,35 eur
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Kot da babica spekla bi ga, Tako prijetno diši , In se kar v ustih topi Brglezov koruzni kruh ,
Ki se ga te dni,
V trgovini jaka po akcijski ceni dobi
Od 08.03. do 21.03.2007
KORUZNI KRUH 800 g PO NEVERJETNI CENI
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Predsednika dr. Janeza Drnovška smo »s svarilno dvignjenim prstom« ujeli v KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA V ZAGORJU - je pravilno ugotovila:
Neli Mrak, Dolenja vas 43, 1410 Zagorje
@1
Ali se prepoznate?
Kultura je enkratna stvar, šport pa dvakratna. Užitek za telo in duha. Ste se prepoznali med zadovoljnimi pohodniki? Hitro, najkasneje do 16. marca 2007, mora Marta iz GSM 041 410 734 slišati vaš glas, ki ji bo povedal, kdo ste. Čaka vas dva kratna nagrada, ker se v 4. številki Zasavca gospa iz krogca ni prepoznala in se ni javila - torej dva krat dve pizzi in dva krat dve coca-coli čakata na vas - pohitite!
PIZZERIA ČEBEIICA
VRAČiVIČ motej Valvazorjevo % IZlflKE. Tei.: 05/56-74-157
Tokrat spet ne bo slikovna uganka, res pa je, da ne bo prav nič težka.
8. marec je Mednarodni dan žena v spomin na velike demonstracije, ko so ženske zahtevale svoje osnovne pravice, ki so jim bile tisočletja kratene s strani močnejšega spola in delodajalcev.
Odgovorite, delavke katere industrijske panoge so takrat množično demonstrirale in kje.
Izžrebali bomo knjižno nagrado!
Odgovor vpišite v spodnji kupon in ga pošljite na naslov
Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje.
Protestirale so:
Ime in priimek:
Naslov:
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Pust je odplesal svoj letošnji ples. Glede na toplo zimo mu ni bilo treba preganjati mraza, a dobrodošlo je bilo preganjanje zlih duhov. Kako mu je uspelo slednje, naj presodi vsak sam, dejstvo pa je, da je bilo pustno dogajanje zabavno. Zlasti otroci so se udeležili pustnih rajanj in maškarad. Ponekod je še živa navada pohodov pisanih maškar in pustnega pogrebnega sprevoda, kar je daleč od neumnosti in kakršnegakoli norčevanja.To je poziv, naj temo v naših mislih in srcih prežari svetloba novega upanja in življenjskega opti-mizma.V tem duhu tudi uživajmo v pesmicah učenk in učencev Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ob Savi. Se čestitke ženskam in srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
PUSTNI CAS
Oh, ta naša maškarada, ves dan se že podi, ko ji rečem, naj se ustavi, mi takole odgovori:
‘‘Daj ne bodi tak zaspanec, pridi z nami se igrat, skupaj bomo jedli krofe in zapeli naenkrat.”
Ko pa zdaj zaprem oči, se mi prikaže na en, dva, tri.
Sline se cedijo iz ust, ker za nami “hmal”bo pust.
Adrijana Lazar, 4. a
MAŠKARE
Ste že videli kje Luka, ki se ves čas igra?
Ste že videli kje Petro, ki prijatelje ima?
Ali veste, kje je Metka, ki izgubila je medvedka?
Kam odšli so ti otroci, ki igrali bi se radi? Tega pa res ne vem, ker pamet izgubila sem.
Na vrata pa potrkajo tri neznane maske, ki rade bi, da znanec jim podari kovanec.
Tjaša Konrad, 4.a
MAŠKARADA I
Maškarada, imam te rad, ker mi treba ni garat’.
Vsi smo veseli po maskah hrepeneli.
Ko pa smo odšli, zjutraj v šolo nismo šli. Luka Železnik, 4.a
MAŠKARADA II
V času pustnih maškarad imam še posebno krofe rad.
Našemil sem se v pirata, odšel k prijatelju pred vrata.
Čeprav me ni spoznal, mi je en evro dal.
Ko pa sem si masko odkril, je prijatelj moj od presenečenja zavpil. Tomaž Martinčič, 4.a
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve,
ki bodo obogatile bralce!
Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
MAŠKARADA III
Sem čakal pustni torek, da sem maškara postal in kostum na sebe dal.
V hipu sem ninja postal, me ni nihče spoznal, dokler kostuma s sebe nisem dal.
Zdaj pa celo leto čakal bom, da spet bom maškara postal in vse po vrsti pretental.
Nejc Šviga, 4.a
KO PRIDE POMLAD
So žalostni dnevi, samotne noči, le v pozni pomladi me sonce zbudi, mi dušo ogreje in zopet odide, do naslednje pomladi za gore zaide.
Angela Bakovič
‘‘Pogosto se izkaže, da so stvari, ki jih preziraš, bolj koristne od onih, ki jih hvališ.”
(Fedrus)
KDLUHW Ql
Aleksij Porednik:
•NA IE KRIVA!
Danes, 8. marca, je dan žena, pojutrišnjem goduje 40 mučencev iz Armenije. Prvi datum prinaša mednarodni dan žensk, medtem ko je 10. marec neuradni praznik moških. Mučenikov? Da, nesrečnikov pod diktatorskim ženskim škornjem z visoko peto. Kaj?! Nisem vstopil v sekto moških šovinistov, le ponazoriti hočem, kako predsodki in stereotipi še vedno tlakujejo pot trenjem med spoloma. “Dokler ostaja pri besedah, še ni hudega,” bo kdo rekel.V večini primerov to morda res drži, a včasih prekipi do tiste mere, ko sodu izbije dno.
Pride tip, jezen nase in cel svet, vendar razkačeno zagrozi nekdanji ženi in njeni družini:“Ti, prašiča, uničila si mi življenje, zdaj pa me še kar naprej podjebavaš! Ne boš me več dolgo ...” Nastopi zlovešča tišina, ženska se tiho umakne vase, družina si ne upa misliti na črn scenarij, toda končno se takšen odnos do družinskih skrivnosti sprevrže v dogodek, ki pride na naslovnice vseh časopisov. Tip pride na ‘šverc’ do pištole, gnev v njem raste, ‘rukne’ še dva 'šnopca’ ter se odpravi še zadnjič pogledat žensko, ki ji je nekoč pred oltarjem obljubil večno ljubezen in zvestobo.
Pozvoni na vratih zgledno urejene, v prijaznem okolju stoječe hiše. “Kje je kuz-la? Nekaj imam zanjo,” reče in povleče pištolo. “Pa ne, da ji misliš kaj narediti?” zaprepadeno krikne sogovornik. Dobi robat odgovor: “ja, utišal jo bom enkrat za vselej!” “Kaj ti pa je? Ali si znorel?” v grozi zaječi ‘fotr’. S sovraštvom prepojeni jeznoritež ga odrine, fotr se mu ne pusti, zato dobi smrtni strel. Podobno konča nekdanja tašča in morilec ima odprto pot do prave tarče. Pride do nje, srepo pomeri vanjo - tudi ona negibno obleži. Po “uspešno” opravljenem delu pride za storilcem vsa teža greha.V svoji šibkosti obupano sproži še vase ...
Rezultat tovrstnega reševanja neurejenih odnosov med moškim in žensko: v hipu 4 Slovenci manj in dve siroti več. Nedolžna otroka, ki sta ne le ostala brez obeh staršev in dveh starih staršev, ampak bila tudi zaznamovana za celo življenje. Redki so namreč ljudje, ki se uspejo popolnoma odtrgati strahotnim občutkom, ki jih zarežejo takšna doživetja. Osvobajanje od takšnih travm je dolgotrajen proces, ki zahteva neverjetno moč in pogum. Že govoriti o tem je skrajno težko, kaj šele zaceliti rane, ki krvavijo v trpečem srcu.

i	7
M
SL
*


Najlažje in najbolj elegantno bi se bilo omenjenim travmam postaviti po robu s preventivo. Če do takšnih dogodkov ne bi prihajalo, ljudje ne bi trpeli zaradi njihovih posledic. Tu pa pridemo do jedra problema. Družba in civilizacija, v katerih živimo, namreč vodita k brezštevilnim zločinom, povezanim z nerazrešenimi odnosi med moškim in žensko. V kali teh nerazrešenih odnosov pa tiči nesposobnost posameznika, da bi se v celoti sprejel takšnega, kakršen je.
Izvirni greh se prenaša iz roda v rod. Ko majceno človeško bitje “vdihne zrak planeta”, še ni omadeževano s strupom. Med vzgojnim procesom pa je poleg ljubezni, nujno potrebne za preživetje, deležen tudi številnih semen iz strahu izvirajočega zla. Postati hoče podoben soljudem, s čimer se oddalji od sebe.
Drugače povedano: zavrne sebe, da bi ugajal drugim.
Posledica: človek se ne sprejema več z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, kar nas napolnjuje z nezadovoljstvom in drugimi negativnimi čustvi. Da je mera polna, pozabimo, kdo v resnici smo. Mislimo si, da smo OK, čeprav v naši notranjosti razsajajo virusi primarne nepotešenosti, ki vodijo k preziranju življenja. Pretrganost vezi s samim seboj povzroča, da ne najdemo sožitja s seboj, soljudmi in svetom.
Ni torej kriva ženska, če je moški nezadovoljen in brezvoljen. Ni kriv moški, če se ženska zapira vase.V vsakem odnosu s soljudmi namreč izhajamo iz sebe, naj se tega zavedamo ali ne. Naša nepotešenost je samo naša. Naša jeza je samo naša. Pa tudi naše veselje je v svojem bistvu samo naše. Našo usodo krojijo odločitve.Vsak trenutek življenja se odločamo. Za lažje odločanje imamo navade, v skladu s katerimi delujemo v vsakdanjem življenju.
Ali si predstavljate, kako bi bilo, če bi morali npr. med hojo vseskozi razmišljati, kako uskladiti gibanje vseh mišic in kit, ki so potrebne, da naredimo korak naprej? Norišnica! Navade so torej dobrodošle, težava je le v tem, da je med njimi veliko takšnih, s katerimi se omejujemo, zavračamo in pritiskamo k tlom. Na srečo imamo možnost odločanja. Sposobni smo se odločiti in stopiti na pot spreminjanja navad, ki nam preprečujejo, da bi bili to, kar globoko v sebi smo. Ni lahko, a za dobro sebe, soljudi, človeštva in naših potomcev gre!
0 mo/omsniA
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek	09.3.ob 19.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV
hrvaška kom.
10.3.ob 19.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV 12.3.ob 19.00- KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV 13.3.ob 19.00 - FILM TEATER: DARWINOVA NOČNA MORA fr.,av„ belg..-EVROPSKA FILMSKA NAGRADA 16.3.ob 19.00 - BABILON am.drama 17.3.ob 19.00 - ZGODBA O KRISTUSOVEM ROJSTVU am.zgod.
18.3.ob 19.00 - BABILON, ameriški, drama 19.3.ob 19.00 - ZGODBA O KRISTUSOVEM ROJSTVU
20.3.ob 19.00 - FILM TEATER: URA RELIGIJE,
Sobota
Ponedeljek
Torek
Petek
Sobota
Nedelja
Ponedeljek
Torek ital.drama
KINO IZLAKE
Nedelja
hr.kom.
Nedelja
I 1.3.ob 19.15,- KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV
18.3.ob 19.00 - ZGODBA O KRISTUSOVEM ROJSTVU am.zgod.
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
četrtek	08.3.ob 20.00 - .GOLA RESNICA
Petek	09.3.ob 18.00 - NAFAKA drama
ob 20.00 - IZGUBLJENO MESTO drama sobota	10.3.ob 18.00 - NAFAKA
ob 20.00 - IZGUBLJENO MESTO nedelja	I l.3.ob 18.00 - IZGUBLJENO MESTO
ob 20.30 - NAFAKA
ponedeljek l2.3.ob 18.00 - IZGUBLJENO MESTO torek	13.3.ob 18.00 - V ISKANJU SREČE drama
sreda	H.3.ob	18.00 - V ISKANJU SREČE
četrtek	15.3.ob	18.00 - HVALA, KER KADITE kom.
petek	16.3.ob	18.00 - HVALA, KER KADITE
sobota	17.3.ob	18.00 - HVALA, KER KADITE
nedelja
ponedeljek
torek
kom.
sreda
četrtek
ob 20.00 - V ISKANJU SREČE l8.3.ob 18.00- HVALA, KER KADITE ob 20.00 -V ISKANJU SREČE 19.3.ob 18.00 - HVALA, KER KADITE 20.3.ob 18.00 - BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
21.3.ob 18.00 - BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA 22.3.ob 18.00 - BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA
KINO DOL PRI HRASTNIKU
petek	09.3.ob 17.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA am.zf.
akcija
petek	16.3.ob 17.00 - ALEX RIDER : OPERACIJA
STRELA am.akcija
KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK
četrtek
Petek
akcija
sobota
nedelja
sreda
četrtek
petek
sobota
STRELA
nedelja
STRELA
sreda
četrtek
08.3.ob 19.00 - APOKALIPTO am.akc. pustol. 09.3.ob 19.15 - OTROCI ČLOVEŠTVA am. zf
10.3.ob 17.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA ob 19.00-APOKALIPTO I 1.3.ob 17.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA ob 19.00-APOKALIPTO l4.3.ob 19.00 - KRVAVI DIAMANT - am. akcijski triler
l5.3.ob 19.00 - KRVAVI DIAMANT 16.3.ob 1915 - ALEX RIDER : OPERACIJA STRELA am. akcija 17.3.ob 17.00- KRVAVI DIAMANT ob 19.00 - ALEX RIDER : OPERACIJA
l8.3.ob 17.00-ALEX RIDER : OPERACIJA
ob 19.00 - KRVAVI DIAMANT 21.3.ob 19.00-TURISTAS am. triler
22.3.ob 18.00-TURISTAS am.triler
KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
Četrtek 8.3. ob 18.00 POTOPIS: Branko Klančar Peru 2 Četrtek 15.3. ob 18.00 PREDAVANJE: PD Hrastnik »Utrinki z gora« Zoran Klemen Četrtek 22.3. ob 18.00 PRAVLJICA - Škratek Bralček pripoveduje pravljico
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE
Četrtek 8.3. ob 18.30 LITERARNI VEČER s pesnico in kantautorico Katarino Kalaba: Sem, kakršna sem Četrtek 15.3. ob 10.00 KNJIŽNA ČAJANKA v prostorih knjigarne knjige
Ponedeljek 19.3.ob 18.30 SREČANJE članic ŠK Beremo z Manco Košir
KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE
Sreda 14.3. ob 19.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA Cilika in Drašek - komedija - za izven, KUD Veseli oder Velika Nedelja
Sreda 21.3. ob 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA IN
IZVEN Bil je škrjanec - komedija, ŠPAS TEATER Četrtek 22.3. ob 18.00 Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJATRBOVLJE
Sreda 14.3. ob 17.00 PRAVLJIČNA URA:Veverica in nosorogec - mlad.odd.
Sreda 21.3. ob 17.00 USTVARJALNA DELAVNICA za
otroke Rajske ptice- mlad.odd.
Četrtek 22.3. ob 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE
Andrejka Jernejčič: Gvatemala-odd.za odrasle
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Četrtek 8.3. ob 17.00 PRAZNOVANJE OB DNEVU ŽENA-SD Trbovlje
Sobota 10.3. ob 19.30 KONCERT DELAVSKE GODBE TRBOVLJE
Četrtek 15.3. ob 19.30 ABONMAJSKA PREDSTAVA: Smoletov vrt - SNG Drama Ljubljana
ZAPOSLIMO
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	tesarja za dela pri nizkih gradnjah
-	zidarja za dela pri nizkih gradnjah
AGM NEMEC D.O.O.,
Sedraž 3, 3270 Laško, GSM 041 625 913,Tel: 03 56 48 841
ZAPOSLIMO
- voznika kiper kamiona AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3 3270 Laško,Tel.: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913
Prodam
Trbovlje; Prodam dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 48 m2 z balkonom in dve kleti v zgornjem delu mesta. Stanovanje je prenovljeno leta 2005 z novimi okni, CK, KTV, internet, domofon - pogled v park, vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 54.166 EUR (13.000.000,00 sit). GSM 031 888 205
Prodam kozla za pleme, mladega, brez rogov; prodam predalnik s tremi predali, obnovljen, ohranjen - vredno ogleda in večjo količino bukovih drv.
Tel.: 03 56 76 310 GSM: 031 469 279
Dve kozi, obe visoko breji, brez rogov, vajeni sta paše in sta dobri mlekarici, prodam.
GSM: 031 469 279
Oddam
Kdor rabi, lahko odpelje rabljena intro okna in vrata različnih dimenzij.
GSM: 040 21 I 762
Kupim
Kupim prednji odbijač, ohranjen, za Renault 5.
GSM 031 469 279
Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko II3,
3305 Vransko
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
r	\ v	J













				
klub za šolanje psov
Klub za šolanje psov Viola Canina
Telefon: 0356 69 310 GSM: 041 741 117 Spletna stran: www. violacanina. com E-pošta: info(a)violacanina.com
Vabimo k vpisu v tečaje male pasje šole, tečaje poslušnosti in ring treninga. Tečaji bodo potekali na Kipah v Trbovljah, v bližini objekta strelskega društva Alojz Hohkraut. Vabljeni k vpisu!
Strelsko društvo Alojz HOHKRAUT Trbovlje
razpisuje 6. krog I. in II. DRŽAVNE LIGE v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki bo potekalo v soboto 24.03.2007.
6. krog državne lige za pionirje/ ke, mlajše mladince/ke, mladince/ ke, ki bo v nedeljo, 25.03.2007 na mestnem strelišču v Ljubljani, Dolenjski c. I I.
Prijave pošljite najkasneje do
10.03.2007 na naslov:
e-mail:
oto.strakusek@strelska-zveza.si
SVETOVANJE IN ZASTO-PANJE IN POSREDNIŠTVO Matija DOLINŠEK s.p.
Partizanska cesta 6 /
I 431 Dol pri Hrastniku Svetujem in realiziram vam najboljšo izbiro kredita in še več izboljšav na osebnem in finančnem področju. Pokličite, da skupaj najdemo pravo rešitev: GSM 03 I 340 746
Iščemo zastopnike iz Zasavja za promocijo novega izdelka. Zaželen je lasten prevoz.
Več informacij na tel.: 041 673 001
0 Kommo
Skrita želja:
“Čimprej dobiti službo v Zasavju!”
Urška Borišek je magistrirala s temo Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v socialnem varstvu.
Urška Borišek iz Šklendrovca je nova zasavska magistra znanosti. Na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani je uspešno končala magistrski študij javne uprave in zagovarjala magistrsko delo Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v socialnem varstvu.
K izbiri teme magistrskega dela so jo spodbudila praktična spoznanja. Kot svetovalka za organizacijo izobraževanja in usposabljanja na področju socialnega varstva na Socialni zbornici Slovenije (SZS) se srečuje z zaposlenimi v raznolikih dejavnostih socialnega varstva. Iz njihovih izkušenj je lahko razbrala, da potrebujejo in si želijo dodatnega usposabljanja za bolj kakovostno opravljanje svojega poklica.
Ugotavljanje dejanskih izobraževalnih potreb strokovnih kadrov, ki delajo v socialnem varstvu, je bilo rdeča nit raziskovalnega dela Boriškove, kar daje uporabno vrednost njeni magistrski nalogi. Ugotovitve, ki jih je zajela z vprašalniki za zaposlene v vseh vrstah socialnovarstvenih ustanov, so praktični kažipot za SZS pri njenih prizadevanjih za dvig kakovosti dela na področju socialnega varstva.
Sadovi dela
Prvi rezultati se že kažejo, saj je nova magistra študij združila z vsakodnevni-
mi poklicnimi izzivi. Oblikovala je celovit Katalog programov usposabljanja zaposlenih v socialnem varstvu. Slednji je stopil v veljavo, tako da se skladno z njim že izvajajo praktične aktivnosti. Pred kratkim je zaživel tudi Izobraževalni center SZS, ki skuša glede na ugotovljene želje in potrebe socialnovarstvenih delavcev ponuditi kakovostne tečaje, seminarje in predavanja po čimbolj ugodni ceni.
Boriškova ob prevzemu magistrske diplome.
Magistrski študij Boriškove je torej obrodil sadove. “Ni bil zgolj prebijanje skozi kupe teoretičnih knjig in člankov,” pravi sogovornica, “ampak je teorija služila v prvi vrsti iskanju praktičnih rešitev v dobro zaposlenih v socialnem varstvu in družbe kot celote.” Slavnostni dogodek podelitve magistrskih diplom v petek 23. februarja v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu je bil tako tudi javno priznanje njenih prizadevanj za dvig strokovnosti na osebni in organizacijski ravni.
Veselje nad dosežkom je poplačalo vse neprespane noči, ko so študijske obveznosti zahtevale svoj čas. Vloženi trud je bil toliko večji zaradi študija ob delu. Dopoldne služba, popoldne in zvečer predavanja. Takšen tempo je mogoče vzdržati samo od trdni odločenosti in močni volji doseči zastavljeni cilj. Ko ga je dosegla, so bili pozabljeni vsi napori in razblinjeni vsi občasni dvomi, ki jih je morala premagati. Boriškova je hvaležna vsem, ki so jo pri tem podpirali in spodbujali.
Poklicna pot
Magistrski naziv je nova referenca v njeni
Nova magistra z možem Petrom in sinom Gašperjem.
poklicni karieri, ki se je pričela leta 1999. Takrat se je po nekaj mesecih zagnanega iskanja službe zaposlila kot pripravnica na SZS v Ljubljani. Kot diplomantka FDV, kjer je uspešno končala univerzitetni študij politologije, smer Analiza politik in javna uprava, je dobila priložnost, da bolje spozna področje socialnega varstva. Naslednje leto je opravila strokovni izpit s tega področja in postala enakovredna članica strokovne službe SZS.
Poleg že omenjenih nalog na področju spremljanja aktualnih izobraževalnih potreb zaposlenih v socialnem varstvu in priprave kataloga usposabljanja Boriškova tudi koordinira izobraževalno dejavnost na SZS. Ureja strokovni bilten Socialni izziv, pripravlja povzetke, poročila in informativno gradivo za posredovanje strokovni in širši javnosti. K njenemu delu spada priprava gradiv za seje, oblikovanje raznih vprašalnikov, opravljanje različnih analiz, nepogrešljivo pa je tudi njeno sodelovanje pri nacionalnih in evropskih projektih SZS.
Po poroki z izbrancem Petrom in rojstvu sina Gašperja jo še bolj vleče v Zasavje, čeprav pozna SZS in njeno delovanje do potankosti. Zaradi lokacije delovnega mesta deli usodo tistih Zasavčank in Za-savčanov, ki se na delo v Ljubljano vozijo z osebnim avtomobilom. To je dodaten razlog, da se njena skrita želja glasi:“Čim-prej dobiti službo v Zasavju!”
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
jJ/mm/fr1
•M
Ce gon ne pride k
Minile je že kar nekaj mesecev« odkar smo zadnjič pokukali v Dom upokojencev Franca Salamona v Trbovljah, Preveč so aktivni, preveč se jim dogaja, preveč hitro in polno živijo in jih Zasavc nič več ne uspe dohajati. Kar niso storili dopisniki, je namesto njih opravila Mija Filač, stalna obiskovalka prireditev v Domu in zvesta spremljevalka dogajanja. To je njen prispevek:
STAN OVAL C E M DOMAUPOKOJENCEV FRANC SALAMON
Končuje se mesec kulture v Trbovljah, mesec, ki nudi vsem in vsakemu Trboveljčanu veliko kulture, razvedrila in zadovoljstva.
Ker je bil v program vključen tudi vaš Dom, čutim potrebo, da napišem nekaj svojih misli. Že pred kulturnim praznikom smo se udeležili literarni prijatelji vašega literarnega večera v polno zasedeni dvorani upokojencev, ki ga je spretno vodila naša Marja
Kužnik.
Program z vsemi nastopajočimi je prijetno navdušil vse obiskovalce, kar smo potrdili z odobravajočim ploskanjem in čestitkami. Večer sta olepšala vaša dolgoletna, zvesta glasbenika Franci Matko in Boris Gunzek, ter letošnji prejemnik nagrade Tončke Čeč s harmoniko, Franci Vrtačnik.
7. februarja ste počastili praznik našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Zvesti pevci moškega pevskega zbora Zarja so vam in obiskovalcem 22. februarja zopet olepšali večer s petjem, dirigent Blaž Rojko pa je stanovalcem Doma na prijeten, razumljiv način napovedal vsako pesem.
Nadvse ganljivo vzdušje pa je bilo čutiti na pustni torek. Stanovalci, zaposleni v Domu, zunanji sodelavci in prostovoljci, svojci, prijatelji, delavci preko javnih del... vsi so si spremenili zunanjost, pa čeprav samo nos in ob zvokih zvestega ansambla Bojana Kuti ra poskrbeli za pravo praznično vzdušje.
Gospa Marija, delovna terapevtka Doma, je sproščeno in odlično vodila zabavo z mikrofonom v roki.
Priznanje vsem zaposlenim, ki so pripravili zabavo, delavcem in delavkam preko javnih del in številnim prostovoljkam, ki so neumorno, brez oddiha zabavali prisotne, jim stregli, posvečali nasmehe, prijazne besede, z njimi naredili vsaj nekaj gibov ali celo več plesnih korakov. Izrazi na obrazih težjih bolnikov in starejših stanovalcev so pričali o zadovoljstvu.Vsaj za dve uri so bile odrinjene njihove bolezenske in starostne težave. Resnično! Vse spoštovanje organizatorjem in sodelujočim.
Tu opaziš čudovit človeški odnos, odkrite poglede, ljubeznive nasmehe... S prijazno in toplo besedo osrečujejo in gladijo pot življenja stanovalcem Doma, ki so je tako potrebni.
Ko sem zapuščala Dom, sem se spraševala, če poznajo to delo
naši izvoljeni člani občinskega sveta Trbovlje, so imeli kdaj z njimi razgovor in se jim zahvalili za njihovo težko delo v korist občine in naših občanov.
M F
obiskovalka prireditev v DUFS Trbovlje Kratek bo naš komentar. Prepričani smo, da člani občinskega sveta vedo, kaj se dogaja v Domu na Tereziji, vemo tudi, da trboveljski župan in direktorica doma vlagata mnogo energije in sodelujeta pri projektih, s katerimi bi starejšim in bolnim, ki ne morejo več sami poskrbeti za sebe, olajšala in polepšala dneve. Do prihodnjič bomo skušali izslediti, kako poteka izvedba projekta novih varovanih stanovanj...
MaH
Bioenergija kot
način življenja
V mesecu februarju 1007 je po nekajmesečnem premoru v Hotelu Medijske toplice na Izlakah spet začel delovati bioenergetik Boris Javšnik.
Bioenergetsko zdravljenje ima veliko zdravilno moč pri vseh vrstah bolezni in stanj. Deluje neposredno na človekov imunski sistem in stimulira tiste dele, ki so v funkciji, da začnejo zdraviti sami sebe. Na ta način ne odpravljamo le posledic, marveč se dotaknemo tudi vzrokov za nastanek težav.
Bioterapija je zelo učinkovita pri; obolenju srca in ožilja, bolezni krvi, bolezni živčnega sistema, bolezni in poškodbe okostja-sklepov, bolezni hrbtenice in mišic, bolezni prebavil in črevesja, bolezni dihal, kože, žlez, ledvic in mehurja, duševna stanja in bolezni, ginekološke težave in bolezni, stres... Najbolj neverjetni rezultati se kažejo pri stanjih in boleznih kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen, moteno delovanje žlez in okvare organov, stanja po možganski kapi, prav tako je z gangreno in cirkulacijo.
»Pri svojem delu ne uporabljam svoje lastne energije, ampak kreativno energijo, si sestavlja vse kar vidite in tudi tisto, česar ne vidite.Tudi mi sami smo ustvarjeni iz nje, uporabil pa jo je konstruktor-narava ali Bog, kakor vam je ljubše. Bistvo bolezni je v obrambnem sistemu telesa - če ta ne deluje ali če oslabi, takrat zbolimo. In obratno - ko imunski sistem uravnovesimo, mu damo moč in ga obnovimo - takrat človek prične s procesom samozdravljenja,« pravi Boris javšnik, ki je sam za sebe tudi napisal, da je »...droben delček v vesolju, ki mu pripadam in instrument v rokah bionenergije, ki vsestransko poseže v človekovo telo, da mu postopno vrne njegovo največje bogastvo-zdravje.«
Za informacije o terapijah, terminih in prijayerhlTtSFäpjjp lahko pokličete 03 56 73 100 ali 041 666 005 (24 ur na dan), lahkp pa nam tudi pošljete elektronsko pošto na info@hotel-medijsketopllpe.si.Več o Borisu Javšniku boste izvedelii tudi n| internetni strani Vijww.bic terapija.net.
Peter Motnikar
|Q na m/m
Kako prepoznati možgansko kap
Hajprej zgodba, hi prihaja sicer iz Amerike, vendar nosi sporočilo, hi bi moralo doseči čim več
ljudi
Na vrtni zabavi se je ena od udeleženk opotekla in padla. Prisotni so hoteli poklicati medicinsko pomoč, vendar je gostja odklonila, ker naj bi bilo vse v redu. Zagotovila je, da se dobro počuti.V obraz je bila sicer bleda in malo je drhtela. Ostanek popoldneva je preživela v prijetnem vzdušju. Zvečer je njen mož poklical gostitelje in jim povedal, da so ženo odpeljali v bolnišnico. Okrog 23.00 je umrla. Doživela je možgansko kap - na tej zabavi! Če bi kdo od prisotnih poznal znake možganske kapi, bi morda preživela...
Nevrologi pravijo, da je vsa umetnost v tem, da je potrebno prepoznati znake napada oz. možganske kapi in na osnovi teh strokovnjak postavi diagnozo in prizadetemu kar najhitreje nudi strokovno medicinsko pomoč. Običajno ne zgodi tako. Simptome možganske kapi je včasih res zelo težko prepoznati, vendar pa obstajajo 4 enostavni ukrepi, ki so pri tem v po-
moč.
PREBERITE IN Sl SKUŠAJTE ZAPOMNITI:
Opazujte torej in hitro ukrepajte!
1.	Prosite osebo, da se nasmeje - če se ne more, je to že znak
2.	Prosite osebo, da pove povsem navaden stavek.
Npr.: Danes je zelo lepo vreme.
3.	Prosite osebo, da dvigne roke nad glavo
4.	Prosite osebo, da vam pokaže jezik. Če jezik stoji ali visi nepravilno, je to znak možganske kapi.
Če zaznate katerega koli od teh znakov, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč in opišite simptome. Človek ima lahko resne posledice zaradi poškodb možganov, lahko pa tudi umre, če na te simptome nismo pozorni.
Povzeto po virih
Zgaga in refluksna bolezen
požiralnika
Zgaga je pehoč občutek, lahho tudi bolečina v predelu za prsnico ali v zgornjem delu trebuha (žličhi), hi zmanjšuje hahovost življenja in je lahho znah hujšega obolenja. Težave z zgago ima občasno har polovica ljudi, desetina prebivalstva pa vsah dan.
Zgaga nastopi kadar je želodčna vsebina dalj časa v stiku s sluznico požiralnika in jo poškoduje. Običajno spodnja požiralnikova zažemalna mišica preprečuje zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik, tako da se sprosti le za kratek čas po zaužitju hrane. Pri nekaterih ljudeh pa traja ta sprostitev pri hranjenju dalj časa ali pa se pojavi celo brez predhodnega požiranja. To je običajno vzrok za obilno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Ker pa je sluznica požiralnika bistveno bolj občutljiva na kislino kot želodčna, se pojavi vnetje požiralnika, ki zaznamuje gastroezo-fagealno bolezen. Pogosteje se to dogaja moškim kot ženskam, med nosečnostjo pa je to zelo pogosta, vendar prehodna težava. Zgago lahko spremljajo še kisel okus v ustih, slab zadah, vračanje hrane v usta (regurgitacija), bruhanje, pekoč jezik, razjede v ustih ali kašelj. Največkrat se težave pojavijo po jedi, lahko pa nastopijo kadarkoli, tudi ponoči. Trajajo lahko le nekaj minut ali pa tudi več ur.Velikokrat se poslabšajo ob uživanju nekaterih živil, ki spodbujajo izločanje kisline npr. čokolada, lešniki, paradižnik, kava, gazirane ali alkoholne pijače in mastne ter začinjene jedi. Ker je bolezen tako pogosta, večina ljudi zaradi tega ne obišče zdravnika, temveč jo poskuša omiliti sama. Če imate zgago, je najpomembnejše, da se izogibate hrani, ki vam škoduje. Uživajte pogostejše, a manjše obroke hrane, po obroku pa se izogibajte ležanju in večjim telesnim naporom. Kajenje poslabša težave, saj nikotin sprošča spodnji del požiralnika in tako poveča vračanje hrane v požiralnik. Priporoča se vzdrževanje normalne telesne teže, izogibanje tesni obleki ali delu v sklonjenem položaju. Lahko se odločite tudi za samozdravljenje po posvetu s farma-
cevtom. Na voljo je več zdravil, ki delujejo na različne načine. Antacidi delujejo tako, da nevtralizirajo kislo želodčno vsebino, vendar delujejo le kratek čas. Antagonisti histaminskih receptorjev pa zmanjšajo izločanje želodčne kisline, zato delujejo dlje in bolje ublažijo simptome. Pomembno je, da lahko samozdravljenje s temi zdravili traja le dva tedna. Če težave v tem času ne izginejo, je nujno da obiščete svojega izbranega zdravnika. Prav tako je treba takoj obiskati zdravnika, če občutite zgago dalj časa ali opazite alarmne znake: nenamerno hujšanje, težko požiranje, zatikanje hrane, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega blata ali kakršnekoli spremembe težav brez jasnega vzroka.Ti znaki lahko kažejo na nevarno bolezen (rak), ki se zdravi popolnoma drugače. Zdravnik se bo po pogovoru in pregledu odločil ali bo nadaljeval z zdravljenjem z zdravili ali pa je potreben pregled pri specialistu gastroenetrologu. Trenutno najboljša zdravila so zaviralci protonske črpalke, ki zelo zmanjšajo izločanje želodčne kisline, kljub temu pa dopuščajo izločanje zadostne količine kisline, ki je potrebna za normalno prebavljanje hrane. Jemlje se jih običajno le enkrat na dan, večinoma pol ure pred zajtrkom. Zdravljenje lahko traja tudi več let, vendar je v tem primeru nujen pregled pri specialistu. Gastroentero-log lahko potrdi refluksno bolezen požiralnika z endoskopijo (gastroskopijo), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH- metrija) in merjenjem delovanja spodnje mišice zažemalke požiralnika (manometrija).
Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med.
Naša bodočnost
Če imaš uspeh, te spoznajo ljudje, če nimaš uspeha, spoznaš ti druge.
(Anon)
Čedalje lepše - čedalje več - v štirinajstih dneh dvajset malih bučk: sedem punč in trinajst fantkov.
19.02.2007
Melita Klemen, Kolonija I .maja 3,Trbovlje - hči Ema Ksenja Kočar, Trg svobode 33a,Trbovlje - hči Lea
20.02.2007
Mojca Gunzek, Trojno 4, Laško - sin Luka Lešek
Andreja Hauptman, Podlipovica I, Izlake - sin Nik
Razpotnik
22.02.2007
Simona Brečko, Cesta I .maja 40, Hrastnik - sin Žiga Bigec
23.02.2007
Petra Lipovšek, Obrtniška cesta I la,Trbovlje - hči Zoja AnjaVezovišek, Ložice 27a, Deskle - sin Val Velušček
24.02.2007
Katja Cocej Arh, Kašova ulica I Oa,Vojnik - sinTibor Benjamin Arh
25.02.2007	•'
Sabina Kos, Tabor 18,Tabor - sin Sven
Urška Vipotnik, Rudarska cesta 20a, Kisovec, Zagorje - hči
Nika Skubic
26.02.2007
Lejla Mešič, Cesta zmage 12b, Zagorje - sin Nik Saviozzi Barbara Leskovec, Podvine 9, Zagorje-Almir Buljubašič Darja Pražnikar, Kovinarsko naselje 5,Trbovlje - hči Blažka Dolanc
27.02.2007
Kristina Pintar, Bevško 30,Trbovlje - sin Andraž Klemen
28.02.2007
Karmen Grivec, Kovinarsko naselje 4,Trbovlje - sin Tilen MelitaTeršek,Trg borcev NOBI3, Hrastnik - hči Mateja Ksenija Leskovšek, Log I, Hrastnik - hči Laura
01.03.2007
Janja Rojko, Cesta Hermana Debelaka 7, Hrastnik - sin Jon Hudi
Nevenka Bevc, Dole pri Litiji 27, Dole pri Litiji - sin Anže
03.03.2007
IrenaVičič, Podvine 13, Zagorje - sin Davor Žan Blagič
ISKRENE ČESTITKE!
NAŠA 30WCN09
-----------h
Delovna akcija
Turistično društvo Trbovlje poziva: »Očistimo
naše Trbovlje!«
Turistično društvo Trbovlje vabi vse, ki imajo radi svoje mesto, da se jim pridružijo pri očiščevalni akciji.
»V petek, dne 9.3.2007, ob 9. uri se dobimo pred spomenikom za bivšim hotelom. Očiščevalna akcija bo potekala od spomenika, bivšega hotela, kupole, do športne dvorane Polaj, šole Tončke Čeč in po Keršičev! cesti navzgor.V akcijo so vključeni učenci šole Tončke Čeč in srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje in seveda krajani.«
MORASTE SANJE? RESNIČNOST? KO BI LE LAHKO SKRILI TO SRANJE!
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:...
Naslov:..........
Podpis:...........
Telefon:.........
Davčna številka:
o
E
«■
a
"c
>o
o
o
c
I
0
M
1
I
>o
o
o
c
0)
>
o
c
v>
D
O.
o
o.
o9
© Hepmo/mpmMQA
Perfidni renitent
Tisti, ki je v februarju popackal Delavski dom v Trbovljah je zagotovo upornik, trmoglavež in kljubovalnež ali krajše renitent. Storjeno dejanje renitenta, ki ga je tistega februarskega poznega večera opravil v protest »delovanja« Radia Kum in pri tem onečastil in onesnažil trboveljski kulturni hram z grafitom, pa je perverzno dejanje perfidnega renitenta, neke persone ingrate. Da bi njegova aktivnost komu ne bila neopazna, je svoj perfidni značaj, verjetno ista persona, potrdila še na škarpi,pred nedavnim obnovljene Ulice I.junija, tik ob cerkvi v centru mesta. Pri takšnih dejanjih se postavlja vprašanje, ali perfidneža res moti zgolj podjetje Lafarge ali gre morda za nejevoljo, ker mesto Trbovlje postaja vsaj vizualno vse bolj urejeno in za bivanje prijaznejše mesto.Takšno početje, verjetno iste druščine in istih zablojenih osebkov, ki pod krinko ekologije uničujejo in onesnažujejo nekaj, kar bi glede na svoje usmeritve in načela morali varovati ne uničevati, pa ni prvo. Že pred leti so dokazali svojo zaplankanost in pomanjkanje domiselnosti, pa tudi perfiden značaj, ko so v imenu protesta namenili istemu podjetju in trboveljski politiki grafite v neprimerni obliki in z besedilom, ki žali in prizadene slehernega občana Trbovelj in vso civilizirano javnost ne samo tiste, ki so se znašli v primitivnih besedilih grafitov.
Uporništvo samo po sebi ni nič slabega. Pomeni kljubovati krivicam, ki se dogajajo v okolju in na katerem koli področju človekove dejavnosti. Tudi člani raznih ekoloških gibanj so uporniki, ki s svojim delovanjem opozarjajo na nepravilnosti v ekosistemu. Delovanje ekoloških gibanj in njihovih članov naj bi pripomoglo k osveščanju človeštva glede spoštovanja celostnega življenjskega okolja, ne zgolj narave temveč tudi vsega, kar je človek kot razumno bitje umestil v naravni prostor in plemeniti človeka in njegovo življenje. Delovanje ekološko usmerjenih osebkov je tudi povsem razumljivo in upravičeno, ko gre za opozarjanje krutosti človeštva do okolja - Zemlje kot edinega prostora na katerem je znan obstoj življenja. Brez upornih in kljubovalnih posameznikov, ki se postavljajo po robu nečimrni, komodni in dobičkaželj-ni človekovi naravi, bi bilo stanje na našem planetu zagotovo še slabše kot je. Problem nastane, ko se z uporništvom in kljubovalnostjo spoji še slepa trmoglavost, ki posamezen primerek upornika spremeni v perfidnega renitenta, ki postane ali bi moral postati persona ing rata tudi v vrstah upornikov katerih ideje, namesto, da bi jih zastopal, s svojim delovanjem izdaja in sramoti. V napadih trmoglavosti postane upornikov um zamegljen in ne izbra več sredstev za dosego svojih ciljev. Za svoj boj perfidna persona ingrata ne izbira več sredstev za dosego svojih ciljev. Upornik postane primitivni renitent, renitentnost pa ga popelje do perfidno-sti. Iz uporniških dejanj preide k dejanjem huliganstva in ob-jestništva.
V sebi očitno prepričan, da se bori za pravo stvar je tudi osebek, ki je tistega poznega februarskega večera onečedil Delavski dom, pod vprašaj postavil, ne samo osebno etiko in moralo, pač pa tudi etiko in moralo kroga ljudi, ki jih ali ga zastopa in v imenu katerega je očitno deloval tistega poznega februarskega večera. V svoji želji, da zadovolji svoj omejeni ego, je osebek dokazal svoje zaplotništvo in nesra-menost. Njegovo delovanje pod okriljem teme ni nič drugega kot hinavsko junaštvo in strahopetna sprevrženost. ________________________________________________Mefisto
SREČA - Kaj je že to?
Po naravi smo že taki, da nikdar nismo zadovoljni s tistim, kar imamo.Vedno nam še nekaj manjka - majčkeno več denarja, boljša služba, partner/ka po naših merilih..., preurejeno stanovanje, otroci z boljšimi ocenami, še en par čevljev ali...vedno »ali« in še vedno ni popolno.Življenje mineva,ne da bi rekli: »Zdaj sem pa srečen/a ničesar mi ne manjka!«
VESELITE SE!
Odgovor tako poznamo - vse je odvisno le od nas. Ne moremo biti srečni, če je otrok bolan ali pa nam od lakote kruli v želodcu, a ne vemo, kako priti do hrane. Mogoče bi kakšen svetnik, filozof, modrijan (ti pa so kar moderni te dni, celo en predsednik je vmes) tudi v takšni situaciji našel mir, ampak večina nas tega (še vedno) ne zmore... Kako pogosto so situacije tako drastične? So ljudje, ki se jim dogaja smola celo življenje in ena katastrofa za drugo in čeprav za takšne psihologi pravijo, da je problem v njih samih, ker nehote sami iščejo takšne situacije, večina njih ne misli tako. Mi smo tisti, ki izbiramo. V množici vsega, kar se nahaja in dogaja okrog nas, izbiramo sami, na kaj bomo pozorni in na kaj ne. Z lahkoto se na nekaj, kar je dobrega in lepega, navadimo kot da je samoumevnega in nam pripada in tega na koncu še opazimo ne. Sele ko to »nekaj« izgubimo, se zavemo, koliko nam je v resnici pomenilo in obžalujemo, da nismo znali uživati v tem.
SEZNAM LEPIH STVARI
Naredite seznam vsega, kar je dobrega in lepega v vašem življenju. Ne pozabite tega seznama redno dopolnjevati, vedno kadar se spomnite še kakšne podrobnosti, v kateri uživate. Največ bo kakšnih drobnih trenutkov in dogodkov: vonj po jutranji kavi ko vstanete, nasmeh sosedovega fantka, ko mu boste dali bonbon, pes, ki maha z repom kadar ga razveselite s kostmi, ki so vam ostale od kosila, žarki zahajajočega sonca, veter v laseh,...res je, vedno bo še kaj, kar vas bo spravljalo ob pamet. Lahko se jezite zaradi gužve v pekarni, lahko pa uživate v vonju vročih rogljičev, ki jih poste s slastjo pojedli. Odločitev je vaša.
Misli o sreči:
•	V sreči so vsi enako veliki in enako majhni.
•	Trenutek sreče je več vreden kot tisoč let slave.
•	Kdor verjame da je srečen, v resnici tudi je.
•	Pomlad je čas ljubezni. Zato je življenje srečnih pomlad.
•	Delaj tisto, s čimer boš srečo zaslužil.
•	Ne govorite o svoji sreči tistemu, ki je manj srečen od vas.
•	Sreča nam prodaja tisto, kar mislimo, da nam da.
•	Da bi srečo obdržali, moramo biti srečni čisto potiho.
•	En srečen dogodek poraja upanje za drugim in tu je verjetno začetek misli, da sreča ne prihaja sama.
Stanislava
Kl &
SUK.NO
TRGOVINA Z METRAŽNIM BLAGOM I

od -m
7 50ÜOC!Ä!ll

t \ x * IUIlSVODOO
\ h [ i mm*
ajvecjä

NLB postopna varčevanja vam korak za korakom uresničijo sanje!
Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj.
S postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
NLbO Skupina
99