tel.: 090 - 4110 V nedeljo je v tej alpski lepotici kraljevalo čudovito vreme, ki je tako na najlepši način pozdravilo skoraj 150 smučarskih tekačev in tekačic in številne obiskovalce iz vse Slovenije. Ti so se pomerili na lO.smučarskem teku, ki so ga na izrednih progah vzorno izvedli podjetji Logarska dolina in Epsi iz Nazarij ter solčavsko športno društvo. ■ (foto.jp) Zveza kulturnih organizacij Velenje pripravlja Trikrat "Pozdrav pomladi" Kot že vrsto let dosedaj, tudi letos ZKO Velenje pripravlja revije pevskih zborov, ki delujejo v Šaleški dolini. Daje zborovsko petje tu še kako doma, pove že podatek, da bo na prvem večeru, ko se bodo v dvorani velenjske glasbene šole predstavili odrasli pevski zbori, na oder prišlo kar 13 zborov. Koncert odraslih pevskih zborov bo jutri, 17. marca, ob 19.30, pomladi v pozdrav pa bodo zapeli ŽePZ Društva upokojencev Velenje, MoPZ Ravne, ŽePZ Lokovica, MoPZ Društva upokojencev Velenje, MoPZ Lokovica, MePZ Stane Sever Škale, MoPZ Vinska Gora, MoPZ Šmartno ob Paki, MePZ Gorenje, MoPZ Kajuh, MePZ Svoboda Šoštanj in Šaleški študentski komorni zbor. Revija otroških in mladinskih zborov bo v soboto, 25. marca, ob 17.00 in 19.30, Okteti in male vokalne skupine pa se bodo predstavili v petek, 31. marca, ob 19.30. Oba dogodka, vredna vaše pozornosti, bosta prav tako v dvorani velenjske glasbene šole. Ubš Pomlad je čas, ko se narava odene v prelepo podobo. Zaželi-mo si sprememb, med drugim tudi v kotičkih svojega domovanja. Velikokrat ostaja le pri dobrih željah, saj mislimo, da je to predrago. V prilogi "Gradimo" smo vam podali nekaj idej in nasvetov ter vam predstavili pestro in tudi ugodno ponudbo gradbincev, prodajalcev in izvajalcev v samem gradbeništvu. In to je tisto, kar daje omenjeni prilogi trajnejšo vrednost! (Strani 9-21) Savinjsko Šaleška območna gospodarska zbornica Prilagajanje gospodarstva Zakonodaja, ki opredeljuje delovanja gospodarskih zbornic, je bila sprejeta že pred štirimi leti, od takrat pa se je že marsikaj spremenilo, med drugim se je število podjetij kar podeseterilo. Gospodaska zbornica se odziva na spremembe s preoblikovanjem statuta. Predvsem želijo z njimi zbornico decentralizirati in zagotoviti avtonomnost njenih delov. Vanjo bodo po novem vključili združenje podjetnikov Slovenije, ki predstavlja posebno organiziranost malih podjetij in zdru- ženje delodajalcev Slovenije. Spremenili bodo tudi način upravljanja. Ponovno bodo oblikovali skupščino, v kateri bo predvidoma sto članov, upravni odbor, ki gaje doslej sestavljalo petdeset članov, pa bo ožji in tako tudi bolj operativen. Kot nam je povedal direktor Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice Božo Lednik, so s spremembami skušali avtonomnost izraziti z oblikovanjem posameznih zbornic kot pravnih oseb, vendar po obstoječi zakonodaji to ni mogoče. Omenjene spremembe je izvršni odbor območne zbornice Velenje potrdil. Ob tem je Borut Meh iz Gorenjevih gospodinjskih aparatov poudaril, da je treba že v statutu doseči uveljavitev osnovnega poslanstva Gospodarske zbornice Slovenije, to je ustvarjanje prijaznega okolja za uspešen razvoj gospodarstva, regionalne zbornice pa morajo biti odgovorne tudi za hitrejši razvoj regij. Njegovo razmišljanje je podprl tudi Marjan Hudej (Rudnik lignita Velenje). ■ M. Zakošek Mestna občina Velenje V torek obsežna seja sveta Že ob osmih zjutraj se bodo v torek, 21. marca, na obsežni seji zbrali svetniki Mestne občine Velenje in se lotili obsežnega dnevnega reda. Obdelali naj bi kar trinajst točk. Med drugim bodo razpravljali o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, predlogu odloka o financiranju političnih strank, spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Staro Velenje, pristopu k stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, predlogu sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalnega opremljanja zemljišč. Dali naj bi tudi soglasje k pogodbi o ured- itvi medsebojnih pravic in obveznosti Zdravstvenega zavoda Velenje ter k realizaciji finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za lansko leto. Poleg tega imajo na dnevnem redu še odlok o dopolnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za dele mesta Velenje ter odlok o organiziranju in delovnem področju občinske uprave mestne občine Velenje. Glede na obsežen dnevni red so že zdaj predvideli, da bodo sejo, če ji tokrat ne bodo prišli do konca, nadaljevali prihodnji torek, 28. marca. U(mz) Občina Šmartno ob Paki Danes, v četrtek, 16. marca, se bodo ob 17. uri zbrali v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki svetniki te občine. Razpravljali bodo o zaključnem računu občine Velenje, o povprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja zemljišč in o vrtcu Maja ter o nekaterih predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Petkov informativni dan na srednjih in visokih šolah V petek in soboto so vse'slovenske srednje in visoke šole odprle svoja vrata bodočim študentom in dijakom. Petkov informativni dan je bil namenjen predvsem tistim, ki se želijo v naslednjem šolskem letu redno izobraževati, sobotni pa študentom in dijakom, ki bi si radi pridobili izobrazbo ob delu. Velenjski center srednjih šol je tudi letos pripravil predstavitve na izviren način in tudi tako predstavil, da se dijaki poleg rednega izobraževalnega dela udejstvujejo na mnogih področjih. Po uvodni predstavitvi programov in možnostih za vpis so si vsi tisti, ki se nameravajo izobraževati na teh šolah, ogledali moderno opremljene učilnice. Kot nam je povedala peda- goginja na tej šoli Marjeta Primožič, je bil petkov obisk običajen. Opazili so veliko zanimanja učencev in njihovih staršev za nadaljnje izobraževanje, izven šolske aktivnosti in opremljenost učilnic za pridobitev strokovnih znanj. Še posebej pa so bili presenečeni nad sobotnim obiskom in velikim porastom zanimanja za izobraževanje ob delu. Manj zanimanja kot je razpoložljivih mest je bilo za izobraževanje na strojnem, rudarskem in elektroenergetskem področju. Seveda pa bodo napovedi točnejše, ko bodo zbrali prijave učencev. Z njimi vas bomo seznanili v torkovi oddaji na Radiu Velenje (torek, 28. marca ob 17. uri). ■ M. Zakošek Občina je solastnik blagovnih rezerv Zupan mestne občine Velenje Srečko Meh je naslovil na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj republike Slovenije zahtevo po vrnitvi sredstev od morebitne prodaje blagovnih rezerv. V svojem dopisu poudarja, da še vedno veljajo stari zakoni in odlok o blagovnih rezervah. To pa pomeni, da je mestna občina Velenje kot pravni naslednik občine Velenje solastnik dela občinskih blagovnih rezerv. Poudarja tudi, da je občina Velenje oblikovala blagovne rezerve z lastnimi sredstvi, saj je republika od leta 1991 poravnavala le minimalna sredstva za obnavljanje oziroma skladiščenje blagovnih rezerv. (niz) Konec preteklega tedna sta obiskala Gorenje minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in državni sekretar Marko Slokar. Predstavniki Gorenja soju seznanili z uvajanjem sistema za upravljanje z okoljem ter jima predstavili proizvodnjo gospodinjskih aparatov pri kateri postavljajo vse bolj v ospredje ekologijo. Že vse od leta 1990 intenzivno vlagajo v ekološke sanacijske programe za katere so namenili kar 17 milijonov nemških mark. ■ (mz, foto L. Ojsteršek) Dr. Pavle Gantar v Gorenju LOGARSKA DOLINA Srečanje aktivistk v ženskem gibanju in predstavnic ZSSS • iiiiiiiiiiitiiiiiii>iii(iiiii Za enake možnosti žensk in moških Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, sta Zveza svobod nih sindikatov Slovenije in Zveza združenj borcev in udeležen cev NOB Slovenije dan pred praznikom v Domu sindikatov Ljubljani pripravili srečanje medvojnih, povojnih in sedanjih aktivistk v ženskem gibanju in predstavnic ZSSS. Srečanje je bilo povezano s pripravami na četrto svetovno konferenco žensk, ki bo septembra v Pekingu. Na srečanju so udeleženke govorile o perspektivah žensk preobrazbi slovenske družbe in opozorile na aktualne probleme delavk v gospodarstvu in javnih službah na področju zaposlovanja o možnostih napredovanja, plačah in pravni varnosti. V posebni izjavi za javnost so zapisale, da v letu 1995 zahtevajo zase paritetno demokracijo, pod katero razumejo resnično enake možnosti moških in žensk ter pravico do različnosti, enake mož nosti vzgoje in šolanja za vse otroke, enake možnosti za delo in napredovanje, enako plačilo za enakovredno delo, pravično delitev dela v družbi irf družini, preprečevanje diskriminacije in nasilja nac ženskami. Mnogo bolj varne bi se počutile, če bi politika namesto afer nestrpnosti in medsebojnih spopadov gradila družbena soglasja najpomembnejših vprašanjih razvoja: o tem, kako zmanjšati brez poselnost in revščino, premostiti zaostajanje v razvoju, se spre meniti v učečo se družbo, narediti Slovenijo prijaznejšo za mlade generacije, o tem, kaj storiti, da se bodo lažje usklajevali osebni družinski, poklicni in družbeni cilji, so med drugim zapisale udeleženke srečanja v posebni izjavi za javnost. fB mkp I0G0DK1_ Občina Šoštanj ■■■»•■■aasaB Osnutek grba in zastave Šoštanjski občinski svet je že obravnaval osnutek odloka o grbu in zastavi občine Šoštanj, ki bo opredeljeval, kdaj in na kakšen način se bosta smela uporabljati. Osnutek grba in zastave so člani sveta že lahko videli. Po tem osnutku naj bi imel grb občine Šoštanj obliko črno obrobljenega ščita, navpično razdeljenega na dve enako veliki polji. V levem je na zlatem ozadju polovica črnega orla z razprto perutjo, na kateri je deset suličastih peres. Orel ima rdeče poudarjen greben nad kljunom, jezik in nogo. Kljun in kremplji na nogah pa so zlati, tako kot podlaga. Repna perjanica orla je sestavljena iz treh razcepljenih peres. V desnem polju pa je na srebrnem ozadju do polovice visok zelen hrib, na vrhu katerega so zloženi trije rdeči "lepi kamni" v obliki srca, približno enako veliki in zloženi v piramido. Zastava občine Šoštanj naj bi bila po tem osnutku zeleno-rdeča z grbom občine Šoštanj. Barvi zavzemata po polovico po širini zastave, zgoraj zelena in spodaj rdeča. Grb pa bi bil v levem zgorjem delu zastave. ■ mkp Osnutek grba in zastave občine Šoštanj ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 LB EUROCARD: ČE VELJAŠ, JO IMAŠ'. Že drugo leto vam v LB SB Velenje d.d. omogočamo pridobitev kartice LB EUROCARD, ki ponuja imetnikom mnoge ugodnosti: - kartica je brezgotovinsko plačilno sredstvo z odloženim plačilom - obveznosti poravnavate s položnico ali trajnikom le enkrat mesečno - datum poravnave obveznosti si izberete sami, in sicer: 8., 18. ali 28. v mesecu - stroške poslovanja v tujini lahko poravnavate v slovenskih tolarjih ali v devizah - vsi imetniki kartice so tudi nezgodno zavarovani - v tujini je možno tudi dvigovanje gotovine na bankomatih Za dvig gotovine na bankomatih v tujini potrebujete tajno osebno številko (PIN). Vsi, ki kartice še nimate in boste zanjo zaprosili, boste osebno številko prejeli skupaj s kartico. Brez zahtevka boste dobili osebno številko tudi vsi tisti, ki vam je že ali vam bo v bližnji prihodnosti potekla veljavnost stare. Ostali imetniki kartic pa lahko za osebno številko zaprosite tudi pred potekom veljavnosti kartic. Prošnje, kot tudi vse dodatne informacije lahko dobite na vseh naših enotah. Denarno poslovanje krajevnih skupnosti Iz mestne^ občine Velenje v občino ^ V 2. številki Uradnega lista občine Šoštanj, izšel je 6. marca, je župan Šoštanja odredil prenos finančnega poslovanja krajevnih skupnosti občine Šoštanj (Bele vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno - Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje - Šentvid) iz mestne občine Velenje v občino Šoštanj. Z denarnimi sredstvi na računih krajevnih skupnosti bodo razpolagali predsedniki svetov krajevnih skupnosti (lahko, tudi druge odgovorne osebe, če jih bodo za to pooblastili) in župan Šoštanja kolektivno. Predsedniki krajevnih skupnosti oziroma pooblaščene osebe so morale zato do srede, 15. marca, vso dokumentacijo računov krajevnih skupnosti za leto 1995, predati na sedež občine Šoštanj. Za nemoteno poslovanje v času prenosa računov, je župan pooblastil sekretarja sveta občine Šoštanj. ■ mkp Šoštanj, Solčava, Žalec Mladi in kmetijstvo V Šoštanju bo v soboto regijski kviz z naslovom "mladi in kmetijstvo". Mladi kmetijci so se seveda pred tem v znanju pomerili na občinskih in medobčinskih tekmovanjih, odgovarjali pa so na vprašanja o urejanju kmečkega vrta, o higieni v gospodinjstvu, konjereji, gospodarjenju z gozdovi in pridelovanju krompirja. V Zgornji Savinjski dolini sta nastopili na regijskem tekmovanju Kmetijska svetovalna služba Mozirje in društvo podeželske mladine kviz prvič doslej pripravili v Solčavi. Gostitelji so poskrbeli za zelo bogat in prisrčen kulturni spored, med devetimi ekipami pa je največ točk zbrala ekipa iz Šmihela nad Mozirjem, ki bodo v to soboto Luče ob Savinji Na nedavni seji so člani občsinskega sveta potrdili sprejem statutarnega sklepa, s katerim bodo urejali zadeve do sprejetja statuta, pri tem pa naleteli na kadrovsko težavo, saj dogovor s predvideno kandidatko za administratorko in sekretarko sveta propadel in morajo iskati novo rešitev. V razpravi o statutarnem sklepu so precej časa namenili členu, ki govori o plačah javnih funkcionarjev. Občinski proračun naj bi bil s plačami obremenjen z 8,5 odstotka, kar je več kot prepolovljena številka bivše mozirske občine. Ob tem so sprejeli tudi sklep, da bo Mirko Zamernik naloge župana opravljal profesionalno. V nadaljevanju so se strinjali z nakupom petih osebnih avtomobilov iz zapuščine bivše občine, presenetljivo hitro pa so sprejeli sklep o višini letnega povračila, ki ga plačujejo lastniki registriranih traktorjev in priklopnih vozil ter specialna vozila komunalnih organizacij; seveda v primeru, da ga bodo sprejeli tudi ostale občine. ■/P Zgornja Savinjska dolina Stroka za zaščito "želodca" v Šoštanju. O drugem mestu so odločala dodatna vprašanja, tu pa so bili boljši mladi kmetijci iz Bočne in prehiteli domačine iz Solčave. Enako in že 24.občinsko tekmovanje je bilo tudi v Žalcu. Zmagala je ekipa Vranskega pred Polzelo in Gotovljami. ■ jpt er Občinski sveti petih zgor-njesavinjskih občin na svojih sejah sprejemajo odlok o zaščiti geografskega porekla zgornjesa-vinjskega želodca in s tem potrjujejo veljavnost sklepa bivše Skupščine občine Mozirje, ki gaje sprejela v začetku lanskega decembra. Prav tako mora vseh pet svetov na posredovanju republiš- kega urada za intelektualno lastnino potrditi odbor, za katerega so predlagani Alojz Plaznik (predsednik iz Mozirja), Marija Bezovšek (Gornji Grad), Vida Ribič (Ljubno in Luče), Silvo Zdolšek (Rečica ob Savinji, predstavnik organizatorja) in Štefka Goltnik (Nazaije). ■JP Občni zbor ZŠAM Velenje ««MB«>»a»«MM»«*a»NB Uspešno, čeprav sušno leto V petek zvečer so se v gasilskem domu na rednem letnem občnem v res velikem številu sešli člani Zveze šoferjev in avtome-hanikov Velenje. Zveza šteje okoli 300 članov; poklicnih voznikov, avtomehanikov, prometnih tehnikov in prometnih inženirjev. Po uvodnem nastopu pevskega zbora ZŠAM in izvolitvi delovnega predsedstva so pregledali delo v lanskem letu, pri čemer so bili v poročilih zelo kritični. Predvsem do nedicipline na cesti in do novih, še vedno nesprejetih zakonov o kaznih za prometne prekrške in o društvih. Oba zakona sta namreč za njihovo poklicno delo in tudi Združenje izredno pomembna. Predsednik ZŠAM Velenje Stane Čas je bil kritičen tudi do vzdrževanja prometnih površin, tako v letnem kot zimskem času. Po njegovem bodo poklicni vozniki najbolj občutili kazenske točke za prometne prekrške, zato je menil, da bi bilo potrebno v predlogu zakona še kaj spremeniti. Tudi rekonstrukcija ceste Velenje - Arja vas in Velenje - Slovenj Na občnem zboru je za uvod poskrbel pevski zbor ZŠAM, potem pa so se člani lotili razprav, pomembnih za njihovo nadaljnje delo. Gradec sta boleči, časovno nejasni točki. Opozoril je tudi na številne posledice prometnih nesreč v preteklem letu in poudaril, kdo vse še lahko pripomore k temu, da statistike ne bi bile tako črne... Člane združenja so tudi pohvalili. Predvsem so pohvalili uspešno vodenje avto sejma, nad katerim bedi Miha Valenci, ki vodi tudi okoli 100 uniformirancev Združenja. Iz poročila blagajnika Združenja je bilo razvidno, da je bilo sredstev v preteklem letu zelo malo; vedno manj je namreč pokroviteljev in donatorjev, ki bi podpirali delo Združenja. Temu je verjetno kriva tudi nestimulativna zakonodaja. Vseeno so leto zaključili s pozitivno bilanco. V razpravi so sodelovali mnogi gostje, ki so prišli prav iz vseh koncev Slovenije. Zanimivo, občina Velenje ni zmogla niti enega predstavnika. Predsednik ZŠAM v celjski regiji Lojze Čobec jt menil, da družba vse premalo ceni delo Združenja in se zavzel tudi za večjo športno aktivnost članov. Letos bodo obeležili tudi 25-let-nico uspešnega delovanja Zdu-ženja na Celjskem, ki šteje preko 4 tisoč članov. Stane Inkret, sekretar republiške ZŠAM, je prisotne seznanil z vsemi nejasnostmi v obeh še ne sprejetih zakonih in tudi s pobudami, Id so jih naslovili na predlagalce zakonov. Ob koncu uradnega dela, preden so velenjski člani ZŠAM nazdravili še enemu uspešnemu letu, so podelili priznanja. Dobil jj_a je tudi častni član ZŠAM Julij Cujež, ki je član velenjske ZŠAM že vse od ustanovitve; zato so se mu isreno zahvalili. ■ bš Naj gre ta kelih mimo Medtem ko so celo tam preko velike luže našemu Jelku priznali, da so slovenski partizani vendarle bili pomemben boj proti nacizmu, se pri nas nekateri še vedno ne morejo uglasiti s tem, kako naj bi obeležili konec druge svetovne vojne. Čeprav je to vseobsežna državna problematika, je to dogajanje seveda tudi močno povezano z dogodkom na območju nekdaj enotne velenjske občine oziroma zdajšnje šoštanjske. Seveda - v Topolšici je nemški pomembnik Loehr 9. maja pred pol stoletja podpisal brezpogojno vdajo. Ob tem vendarle slišimo, da so ljudje na tem koncu enotnejši. Proslave naj bi se skupaj lotili možje vseh treh novih občin. Ljudje pa vseeno govorijo. Nekateri pravijo, kot da tudi spominska soba, ki so jo v spomin na ta dogodek uredili pred leti, dokazuje, da stvari o dogajanjih med vojno le niso najbolj "čiste". Da bi nekateri radi nekaj prikrili, nekaj predrugačili. Da so pač stvari take, da jih ni treba preveč javno prikazovati. In ob tem kažejo, da so celo to spominsko sobo uredili na "skritem" kraju, da ja ne bi bila preveč na očeh javnosti. Vedno se pač najdejo taki, ki hočejo iz sicer morda navadne stvari narediti kaj dvomljivega. Po Sloveniji se ta čas bije tudi velik besedni in pisni boj o tem, ali naj bi naredili v počastitev zmage nad fašizmom parado ali mimohod. In če kaj takega bo, kakšno to naj bi bilo. Naj bi po slovenski prestolnici odmevali težki vojaški koraki in brneli težki vojaški stroji in naj bi glavno mesto preletavali helikopterji ter obe vojaški letali ali naj bi bilo kaj skromnejšega. To, da ni smiselno bojevati boja o tem, ali parada ali mimohod, naj bi bilo že jasno. Vse pa še ne. Za primer Topolšice se podobni boji še niso razvneli, čeprav naj bi tudi tu sodelovala vojska. Kako tudi ne, saj se za tako obletnico dogodka, v katerega je bilo na tak ali drugačen način vendarle vpletenih veliko vojakov, to tudi spodobi. Slišali smo celo, da naj bi imela ta proslava mednarodni značaj. Pa ne mislim s tem tega, da bi ob naši vojski dogodek "zaigrali" še nemški vojaki. Ne, sem naj bi na proslavo prišli še vojaki nekaterih drugih nekdanjih zavezniških držav. Sedanja razprava o tem, da ne potrebujemo v počastitev 50-letnice zmage nikakršnega mimohoda, najbolj zagovarjajo tisti, ki želijo, da bi dogodki med vojno res šli čimhitreje mimo. Po tistem "naj gre ta kelih mimo mene!". Tako mislijo tisti, ki se v razglabljanju o dogajanjih v tistem času ne počutijo lagodno, pa bi zato to radi čimprej pozabili, ali ne bi radi, da bi stvari ponovno oživljali in obešali na velik zvonec. Pa takih ni treba iskati le na eni strani. Dogajanje med zadnjo svetovno vojno je bilo namreč črno-belo odslikavano le v partizanskih filmih in tovrstni enostransiki literaturi. Ali v glavah nekaterih, ki so še dolga leta živeli v svetem prepričanju, daje bilo prav vse, kar so delali, prav. V imenu neke svete ideje. Vendar je na srečo takih vse manj, vse več pa takih, ki dogodke vrednotijo trezno in priznavajo tudi napake. Tudi tako so na obeh straneh. Na začetku maja bomo torej ob obletnici spet obujali spomine. Upamo lahko le, da s tem ne bomo odpirali novih ran in namesto še večje sprave dolivali olja na tleče sovraštvo. In da z vsem tem ne bi pokvarili maja. Saj vemo, mesec česa je maj! C K) _i DOGODKI Zaposlovanje, poklicno svetovanje, štipendiranje, javna dela, denarna nadomestila, denarne pomoči... (2) Denarna nadomestila za brezposelnost Pogoji za pridobitev denarnega nadomestila Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pridobi zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj devet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v osemnajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno: vsak zavarovanec se mora v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijaviti pri Zavodu. Če tega ne stori, ne more pridobiti pravice do denarnega nadomestila, ker je zamudil 30 dnevni rok prijave. Prav tako mora v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja vložiti zahtevek za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila. V takem primeru zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila od prvega dne, ko mu je prenehalo delovno razmerje. Če pa zavarovanec vloži zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila po 30 dnevnem roku od prenehanja delovnega razmeija, se mu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila zmanjša za čas prekoračitve roka. Osnova za odmero denarnega nadomestila je: a) Povprečna mesečna plača, ki jo je zavarovanec prejel za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja. b) Če je za zavarovanca ugodneje, se upošteva povprečna plača za četrti, peti in šesti mesec pred prenehanjem delovnega razmeri a. c) Če zavarovancu za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja plača ni bila izplačana, se upošteva za zadnje tri mesece, za katere je bila izplačana (ta znesek se poveča z rastjo povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v RS). Če je delavec v zgoraj navedenih mesecih prejemal plačo skladno s predpisi o delovnih razmerjih (bolniška, dopust, čakanje na delo, ipd.), se za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi bil na delu. V vseh primerih se upošteva bruto plača. Višina denarnega nadomestila Znaša prve tri mesece prejemanja 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od prej navedenih plač. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 % neto zajamčene plače po zakonu (17.730 SIT) in ne višje od štirikratnega najnižjega denarnega nadomestila (70.920,00 SIT). Od odmerjenega denarnega nadomestila se obračuna prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje. Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila: je odvisen od časa, za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti: 1. 3 mesece, če je bil zavarovan 9 mesecev neprekinjeno ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih. 2. 6 mesecev, če je bil zavarovan najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev v zadnjih 5 letih. 3. 9 mesecev, če je bil zavarovan 5 let ali več in manj kot 10 let. 4. 12 mesecev, če je bil zavarovan 10 let ali več in manj kot 15 let. 5. 18 mesecev, če je bil zavarovan 15 let ali več in manj kot 20 let. 6. 24 mesecev, če je bil zavarovan 20 let ali več. Uskladitev denarnih nadomestil za brezposelnost V 24. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je določeno, da se denarna nadomestila usklajujejo tako, kot se usklajujejo plače po kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V navodilu o načinu izračuna izhodiščnih plač za leto 1995 (Uradni list št. 3/95) je določeno, da se veljavnost tarifne priloge za leto 1994 k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo podaljša v leto 1995. V 9. točki tarifne priloge je določeno, da se v primeru, ko stopnja rasti drobnoprodajnih cen doseže 13 % v primerjavi z marcem 1994, določi nova eskalacijska lestvica. Ker so nastopili pogoji iz 9. točke tarifne priloge k SKP, se izhodiščna bruto plača usklajuje tako, da se za razliko nad 13 % rasti cen na drobno v primerjavi z marcem 1995 povečale za 4,6 %. Upoštevajoč dejstvo, da je povečanje izhodiščnih plač v gospodarstvu smatrati kot uskladitev denarnih nadomestil za prvo tromesečje leta 1995 v enakem odstotku, kot so se povišale plače po SKP za gospodarstvo, se bodo vsem prejemnikom denarnih nadomestil, ki jih prejemajo na dan 1.1.1995 le-ta povečala za 4,6 %. Denarno nadomestilo se ne bo povečalo za tiste upravičence, ki prejemajo najvišje in najnižje denarno nadomestilo. Tem se denarno nadomestilo poveča s spremembo zneska zajamčene plače po zakonu. Uskladitev denarnih nadomestil v višini 4,6 % bo obračunana pri izračunu denarnih nadomestil za mesec marec 1995 (izplačilo 15. 4. 1995). ■ Dragica Gorogranc, pravnica Vsem ženam in mamam ob prazniku V KS Šentilj bo to soboto ob 16.00 spet zaživel oder v tamkajšnjem Domu krajanov. Ob dnevu žena in materinskem dnevu bodo najmlajši krajani, malošolarji in učenci podružnične šole Šentilj, pripravili pester kulturni program. Vabijo vse žene, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Zbiranje napovedi za dohodnino Letošnjo dohodninsko napoved bodo lahko krajani Šentilja oddali tudi v kraju samem. V nedeljo, 26. marca, vabljeni v prostore doma krajanov, kjer bodo napovedi zbirali od 9.00 do 12.00. ■ bš Poslovne novice • Turistična zveza Slovenije prireja v sodelovanju s turističnim društvom in občino Bled posvetovanje na temo ZASEBNO ODDAJANJE SOB TURISTOM. Posvetovanje bo v sredo, 22. marca ob 10. uri dopoldan na Bledu v prostorih Festivalne dvorane Bled, Cesta svobode 11. • Območna gospodarska zbornica Maribor pripravlja skupaj z regionalno Trgovinsko zbornico iz Brna POSLOVNO KONFERENCO S ČEŠKIMI PODJETJI, ki bo v Mariboru 25. aprila. • Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz BCC centra v Bruslju. • Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA v Velenju. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, ftnance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer ob torkih in četrtkih. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. • Od Republiške carinske uprave smo prejeli seznam blaga, uvrščenega v nomenklaturo carinske tarife, ki jih je sprejel STROKOVNI KOMITE ZA HARMONIZIRAN SISTEM V BRUSLJU. • Obveščamo vas, da bo v Kopru od 20. 5. - 4. 6. potekal 2. mednarodni obrtno podjetniški sejem PRIMORSKI SEJEM. • Obveščamo vas, da je v programu PHARE za Slovenijo v letu 1995 tudi usposabljanje slovenskih svetovalnih podjetij za razpise in projekte PHARE. Program organizirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo - oddelek za tujo tehnično pomoč ter GZS - združenji inženirsko svetovalnih podjetij ter management consulting. Dvodnevni uvodni seminar usposabljanja svetovalcev za PHARE razpise bo 4. in 5. aprila v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju - IPCE, Dunajska 104, v Ljubljani. • Izobraževalni center za razvoj podjetij v Mariboru organizira delavnico OBVLADOVANJE STROŠKOV KOT OSNOVA USPEŠNOSTI PODJETJA, in sicer 30. in 31. marca v Mariboru Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: (063)856-920. ^ Republiški zavod za zaposlovanje tudi letos objavlja razpis za javna dela Udeležba povečuje možnost za zaposlitev Gorenje Gospodinjski aparati Večja proizvodnja za 11 % V Gorenju Gospodinjski aparati povečujejo proizvodnjo iz leta v leto. Lani so izdelali 1.455.000 velikih gospodinjskih aparatov ali 5 % več kot leta 1993, prodali pa so jih 1.467.000. Za leto 1995 nartujejo kar 11 % povečanje proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Izdelali naj bi 1.611.000 kuhalnih, pralno sušilnih in hladilno zamrzovalnih aparatov, prav toliko pa jih tudi prodali. Na povečanje proizvodnje in prodaje naj bi pomembno vplivali nova generacija pralnih strojev ter inovirana generacija hladilno zamrzovalnih aparatov programa 600 in vgradnih pečic. Marca 8800 novih hladilno-zamrzovalnih aparatov Potem ko so febuarja izdelali v obratu Hladilniki prvih 7000 hladilno-zamrzovalnih aparatov brez klora in fluora, vso proizvodnjo pa namenili kupcem iz Zvezne republike Nemčije, je za marec predvidena proizvodnja 8800 "FKW frei" - "HFC free" hladilno-zamrzovalnih aparatov. Na dan bi lahko v obratu Hladilniki programa Hladilno-zamrzovalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati izdelali do 1100 takšnih aparatov, vendar je proizvodnja na začetku odvisna od naročil. V programu Hladilno-zamrzovalni aparati nadaljujejo s pripravami za zamenjavo freona R 134 s ciklopentanom in izobutanom tudi v obratih Zamrzovalne omare in Zamrzovalne skrinje. Dela bodo končana do začetka septembra. Takrat bodo lahko v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali na dan 3700 "FKW frei" - "HFC free" hladilno-zamrzovalnih aparatov. (m ek) Med ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvaja Republiški zavod za zaposlovanje, sodijo javna dela. Ta zagotavljajo brezposelnim, ki so vključeni vanje, na eni strani minimalno socialno varnost, na drugi pa jim olajšujejo ponovno vključitev v kasnejše redno delo. Republiški zavod za zaposlovanje letos že četrtič zapored objavlja razpis za prijavo programov javnih del, ki jih bodo izvajali v tekočem letu. Zanimanje brezposelnih za vključitev v javna dela iz leta v leto narašča. Število brezposelnih, ki se lahko vanje vključijo, pa je odvisno od vrste programa, možnosti izvajalcev in tudi od finančnih možnosti naročnika. Naročniki so predvsem občine, zavodi za zaposlovanje pa nosijo približno dve tretjini stroškov za izvajanje programov. Republiški zavod za zaposlovanje - območna enota Velenje po reorganizaciji lokalne samouprave pokriva področja 18 novoustanovljenih občin, med njimi dve mestni, Velenje in Slovenj Gradec. Župane vseh novoustanovljenih občin na tem področju so predstavniki Zavoda pred časom seznanili s svojo dejavnostjo in s potekom ter izvajanjem javnih del. Zdenka Hudales, svetovalka za javna dela na Republiškem zavodu za zaposlovanje v Velenju pravi, da je bilo v lanskem letu v blizu 30 programov vključenih več kot 300 brezposelnih oseb iz vseh bivših šestih občin, ki jih Zavod s svojo dejavnostjo pokriva. "Največ udeležencev je delalo v programih na področju socialnega varstva, saj je bilo v te programe vključenih skoraj polovica vseh udeležencev. Na drugem mestu so programi iz področja izobraževanja, kulture in turizma, na tretjem pa programi s področja urejanja komunalne infrastrukture oziroma urejanja okolja. V programe javnih del v naši regiji je vključenih nekaj manj kot 5 odstotkov vseh prijavljenih brezposelnih, s čimer smo lahko relativno zadovoljni. Struktura pa kaže, da bi potrebovali še nekaj več programov za vključevanje specifičnih kategorij," ugotavlja Hudalesova, ki k temu dodaja, da vključenost brezposelnih oseb povečuje zaposlitvene možnosti za udeležence. To utemeljuje s podatkom, da je od lanskih 314 udeležencev javnih del v regiji dobilo zaposlitev kar 114 brezposelnih oseb, kar nekaj med njimi pa se jih je zaposlilo pri izvajalcih javnih del. Javna dela so namenjena predvsem tistim brezposelnim, ki na delo čakajo že dlje časa, ugotavljajo pa, da bi bilo nujno spodbujati tudi programe, ki bi bili primerni za starejše brezposelne, saj ti v sedanjih razmerah težje najdejo zaposlitev zase. ■ mkp GP Turist Nazarje ■ m » m 'a »-m m m m -a m » » ■ Začetek ali konec agonije?: Kakšna bo po nekaj mesečni agoniji rešitev za GP Turist Nazarje? Na skupščini podjetja pred dobrima dvema tednoma so sprejeli pomembne odločitve, ki so jih in jih še pospešeno izvajajo (ali pa ne). Prva ugotovitev je, da ima podjetje 7 milijonov tolarjev izgube, predvsem na račun prevelikega števila zaposlenih glede na ustvarjen promet v lanskem in preteklih letih. Skupščina je soglasno potrdila direktorjev sanacijski program, dvajset zaposlenih pa se je prostovoljno prijavilo za tehnološki višek. To je bil obenem pogoj za uresničitev programa. V minulem tednu so bili lokali, razen Drena na Rečici ob Savinji, zaprti, delavci pa na kolektivnem dopustu. V tem času je vodstvo podjetja v povezavi z nekaterimi drugimi podjetji skušalo zagotoviti vsaj redno dobavo pijač in drugega blaga (garancija!), iskalo je upravitelje lokalov po sistemu franšizinga, Planinko na Ljubnem končno obnavljajo in naj bi jo končno odprli prihodnji teden, tudi drugih nalog je velkiko. Vendar so bili pri vseh naporih bolj malo uspešni, lokali namreč še niso odprti, usoda podjetja pa je še vedno (samo bog ve v katerih) drugih rokah. ■/P DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (12) 14 dni nas še loči do 31. marca, ko je treba izpostavam Republiške uprave za javne prihodke oddati napoved dohodnine za leto 1994. Mnogi ste to že storili. Drugim pa svetujejo, da z napovedjo ne čakajo na zadnje dni, saj se bodo, če bodo napoved oddali prej, izognili gneči. Uvodoma smo dolžni še popravek. V prejšnji številki Našega časa je v rubriki Dohodnina s podnaslovom "Primer izračuna" prišlo do nekaj manjših, a vseeno neljubih napak pri pretipkavanju številk. To je lahko opazil le tisti, ki je računal isti primer še enkrat. Če ste računali zase pa do pomote gotovo ni prišlo, kajti postopek izračuna je bil razložen popolnoma pravilno. Sicer pa je danes pred vami predzadnjič rubrika Kako napovedati dohodnino za leto 1994. Na vaša vprašanja odgovarja Darinka Mravljak, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. VPRAŠANJE bralke A.K.: Kako iz neto prejemkov, doseženih z opravljanjem storitev in poslov po pogodbi izračunamo bruto prejemek? ODGOVOR: Iz neto prejemkov po pogodbi se bruto izračuna po naslednji metodologiji: Neto pomnožimo s količnikom 1,2903225 in dobimo bruto prejemek. Da iz bruto prejemka izračunamo še 25 % davek, moramo dobljeni bruto pomnožiti z 90 %, tega pa nato še s 25% in dobimo zopet neto, ki mora biti enak neto znesku, ki smo ga prejeli. Primer: neto 100.000 X 1,2903225 = 129.032 SIT bruto 129.032 X 90% = 116.129 SIT (to je osnova za izračun davka: 25%) 116.129 X 25% = 29.032 SIT (znaša davek) Kontrola: od bruto zneska 129.032 SIT odštejemo davek v višini 29.032 SIT, dobimo neto 100.000 SIT. VPRAŠANJE bralca J.P.: Ali se za računalnik lahko uveljavlja olajšava po 9. členu zakona o dohodnini? ODGOVOR: Olajšave za nakup računalnika ne morete uveljavljati, lahko pa za nakup programske opreme (torej softvera). 1 w OBJAVE 16. marca |f9S e Notranja oprema obnavlja obrat v Šoštanju Še uspešnejši prodor na tuje v Že doslej je temeljil velik del proizvodnje Gorenjeve Notranje opreme na izvozu, ki ga bodo kot vse kaže v letošnjem letu še povečali. S prodorom svojih "kuhinjskih front" na nemško tržišče, so namreč odprli pot tudi svojemu drugemu proizvodnemu programu - kopalniškim blokom. Po njih je povpraševanje tolikšno, da so se odločili, da proizvodnjo posodobijo in razširijo. So pred obsežno naložbo v proizvodnjo front iz masivnega lesa (hrasta, jelše in smreke) in pred celovito ekološko sanacijo tega obrata, ki ga bodo v celoti na novo opremili. Naložba jim bo omogočala še uspešnejše delo, to bo za delavce tudi prijaznejše, odprli pa bodo še nekaj novih delovnih mest. Že lansko leto so na novo zaposlili 80 delavcev, na tujem pa ustvarili kar 35 milijonov nemških mark. Brez problemov pa seveda v tem kolektivu niso, najbolj tarnajo, tako kot vsi slovenski izvozniki, nad neustrezno slovensko monetarno politiko. Tolar je precenjen, kar vsem tistim, ki prodajajo na tuje, re-promaterial pa kupujejo doma, nikakor ni po godu. Upajo, da bo vlada doumela stiske izvoznikov, saj je vendar slovensko gospodarstvo odvisno od izvoza, in kaj ukrenila v tej smeri. V tem prepričanju kujejo svoje nadaljnje načrte in se še bolj usmerjajo v izvoz. Potrditev pravilnosti svojih odločitev so dobili tudi na nedavnem sejmu Eisenwaren-messe v Koelnu, kjer so predstavili svoj celoten program, kuhinje, keramiko. kopalnice in M. Z. \\ /T MESNICA v 7 TRGOVINA M POZNIC 63320 Velenje, Pesje, Partizanska 54 TEL.: 856 - 875 RAZPIS RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO MESAR - PRODAJALEC POGOJI: - IV. ALI V. STOPNJA STROKOVNE USPOSOBUENOSTI SMERI TRGOVEC ALI MESAR - 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PISNE ALI USTNE PONUDBE SPREJEMAMO NAJKASNEJE DO 31. MARCA. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC organizirata tradicionalni 7. JOŽEFOV SEJEM v NEDELJO, 19. MARCA v PETROVČAH Program: ob 8.00 uri - začetek sejemske dejavnosti ob 10.00 uri - pozdrav in odprtje sejma in bogata razstav kmečkih dobrot in orodja iz kmečkega življenja ob 11.00 uri - licitacija strojev, demonstracija in oglasi ob 11.30 uri - podelitev nagrad in priznanj za najboljše kmečke SALAME, najbolj dober KMEČKI kruh in najboljše VINO savinjskih vinogradnikov, degustacije in sejemske prodaje ob 19.00 uri - zaprtje sejma NAMEN SEJMA JE, DA OHRANJAMO TRADICIJO IN IZVIRNOST. Vabljeni k sodelovanju In obiskul TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva I.Vetenl* tel. SS9-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI r—it a c»r taxl POTOVANJA - POSEBNA PONUDBA 1. ŠPANIJA - 22. APRIL 8 DNI SAMO 28.850 SIT / BUS 2. KEMER - TURČIJA MAGIC LIFE CLUB -»VSE VKLJUČENO " 22. APRIL 8 DNI SAMO 82.200 SIT / LETALO 3. PARIZ 27. APRIL 6 DNI SAMO 31.200 SIT / BUS 4. BUDIMPEŠTA 30. APRIL 3 DNI SAMO 12.460 SIT 5.GARDALAND1. APRIL 1 DAN SAMO 5.350 SIT PROGRAMI - MORJE 95 SMUČAJTE Z NAMI NA ROGLI 25. MAREC PREVOZ IN CELODNEVNA VOZOVNICA SAMO 2.600 SIT NAKUPOVALNI IZLETI: TOREK-BRNO ČETRTEK-LENTY PETEK - PALMANOVA MATURANTI - GRČIJA POSEBEJ ZA VAS 41.200 SIT / 4 OBROKE OBROČNO ODPLAČEVANJE RAZPIS ZA BEIE VODE 95 crico ycicnic ■ ZAVOD za ekoioškc raziskave V ČASU OD 20. DO 27.8.1995 BO V BELIH VODAH NAD ŠOŠTANJEM POTEKAL 7. RAZISKOVALNI TABOR. V OKVIRU TABORA BODO DELOVALE NASLEDNJE SKUPINE: ARHEOLOŠKA, BIOLOŠKA, ETNOLOŠKA, GEOGRAFSKA, GEL0ŠKA, GE0TERMALNA, KEMIJSKA, LIKOVNA, UUDSKA GLASBA IN PLES, NOVEJŠA ZGODOVINA, NARAVNI SPOMENIKI, NOVINARSKA IN RUDARSKA. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. APRILA 1995 PISNO ALI OSEBNO NA NASLOV: ERIC0 VELENJE, KOROŠKA 64, PP22, 63320 VELENJE, S PRIPISOM "RAZISKOVALNI TABOR". PRIJAVIJO SE LAHKO IZKLJUČNO DIJAKI IN ŠTUDENTJE. PRISPEVEK UDELEŽENCEV TABORA JE 5.000 SIT. ZARADI OMEJENEGA ŠTEVILA MEST, BO STROKOVNI KOLEGIJ TABORA MED PRIJAVLJENIMI NAREDIL IZBOR. 0 REZULTATIH RAZPISA BODO KANDIDATI OBVEŠČENI V ZAČETKU MESECA MAJA 1995. VSA DODATNA POJASNILA LAHKO DOBITE NA TEL. 855 321 INT. 2102 PRI MAG. MART! SVETINA P0DPISANI_ STANUJOČ DIJAK ŠTUDENT ŠOLA IN LETNIK ZOISOV STIPENDIST: NE DA SE PRIJAVLJAM NA RAZISKOVALNI TABOR BELE VODE 951 V SKUPINO_ DATUM: PODPIS: ^^1.0, Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 Cene v DEM - v marcu in aprilu nižje cene za 1.000 DEM za posamezne modele SUZUKI SVVIFT DEVIZNI KREDITI * OBRESTI D+10%, OD 1-4 LET, POLOG 30 % * 5% POPUSTA ZA GOTOVINO SVVIFT 1,0 GL 3D 16.871 SVVIFT 1,3 GSE3D 20.499 SVVIFT 1,3 GS3D 19.000 SVVIFT SEDAN1,3 GL4D 20.631 poškoapot TIPO 1,4 i.e. S 93 TIP01.6 i.e. SX 93 14.990 16.490 CINQUECENTO 900 i.e. 13.990 UNO 1,1 i.e. S 3V 16.330 TIPO 1,6 i.e. SX 22.590 Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive na dan plačila! VELENJE vabi k sodelovanju mlade, ustvarjalne delavce, z dobrim teoretičnim znanjem in z ustreznimi izkušnjami za delo na področju: 1. SAMOSTOJNEGA TRŽENJA OPREME ZA FIZIKALNO TERAPIJO, NEGO IN TRANSPORT PACIENTOV 2. SAMOSTOJNEGA TRŽENJA MONTAŽNIH KOPALNIC, VODNIH TOBOGANOV IN CESTNIH DROGOV 3. SAMOSTOJNEGA RAZISKOVANJA TRŽIŠČA IN PROMOCIJE IZDELKOV Pogoji: pod 1. in 2. - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri - 3 leta izkušenj pri trženju enakih ali podobnih izdelkov - aktivno znanje angleškega oziroma nemškega jezika - poznavanje ZT poslovanja in dela z računalnikom - vozniški izpit B kategorije - 4-mesečno poskusno delo pod 3. - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri - 3 leta izkušenj s področja oglaševalnega dela - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje dela z računalnikom - 4-mesečno poskusno delo Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, spolnim delovnim časom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih izkušenj in znanj ter dokazili pričakujemo v 8 dneh na naslov: VEPLAS, Štrbenkova 1, 63320 Velenje. VAS VABI, DA SI PRIVOŠČITE ODLIČEN NAKUP PO IZJEMNO UGODNIH CENAH stara cena nova cena *KAVB0JKE "WRANGLER" št. 44 in 54 1.755 SIT 1.210 SIT »KOLESARSKE ČELADE 12 VD 8.350 SIT 4.175 SIT *K0ELSARSKE ČELADE CY1 4.356 SIT 3025 SIT * JADRALNE DESKE "C0RAL" 355 62.400 SIT 36.138 SIT *J ADRA "FUN" različnih velik. 17.940 SIT 9.884 SIT *JAMB0R dvodelni 7,1 epoxy - ll.kl. 7.846 SIT 5.321 SIT *L0K tele vario 1,50 -1,90 m 9.048 SIT 4.065 SIT * APARATI ZA REFLEKSOTERAPIJO STOPAL 30% ceneje "OBEŠALNIKI VZORČNI /razni modeli/ akcijske cene ■■v ■. DODATNA UGODNOST: pri vrednosti nakupa nad 7.000 SIT možnost : plačila na 2 čeka KJE: v naši prodajalni na Štrbenkovi 1 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure KDAJ: ponudba velia od 20. marca 1995 do odprodaje zalog HKRATI VAS VABIMO K UGODNEMU NAKUPU KVALITETNIH MOTOCIKUSTIČNIH IN KOLESARSKIH ČELAD NEMŠKEGA PROIZVAJALCA * ROEMER". NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI - podjetje za predelavo lesa, trženje in storitve Nazarje 22,63331 Nazarje Na osnovi 22. in 36. člena statuta sklicujemo 5. redno sejo skupščine, ki bo v četrtek, 20. aprila 1995 ob 17. uri v mali dvorani Delavskega doma Nazarje. Dnevni red: 1. Otvoritev zasedanja 2. Sprejem letnega poročila za leto 1994 3. Razporeditev rezultatov in določitev dividende 4. Razno Gradivo je na vpogled na sedežu družbe v Nazarjah, Savinjska cesta 4, vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Nadzorni svet ne gre" Svet jo je potrdil, prav tako njene predloge za opravljanje nekaterih nalog." V novi lokalni samoupravi so nekateri hoteli občino Žalec razdelili na več novih občin. Ljudje so se na referendumu odločili drugače. Težnje po odcepitvi pa menda še kljub temu obstajajo. Milan Dobnik: 'Težnje so obstajale pri določenem krogu ljudi. Na 12 delov so jo želeli razdeliti. Občani so se odločili za enotno občino in prepričan sem, da tudi kasnejši predlog vlade in državnega zbora o 5 novih občinah v Savinjski dolini ne bi imel zadostne podpore. Morda bi s takšno delitvijo soglašalo 30-odstotkov občanov. Zato smo jaz in stranka, ki ima poslanca v skupščini, nasprotovali tej delitvi in tako je ostala občina enotna. Ko sedaj spremljam težave novo nastalih občin, sploh podeželskih, ki se srečujejo s precejšnjimi finančnimi težavami (nekatere bodo dobile manj denarja za delovanje kot pa so ga prej imele samo za komunalno rabo v okviru večje občine), sem prepričan, da smo se odločili dobro. Še vedno prisotne težnje po delitvi pa mislim, da bodo ob teh spoznanjih vedno manjše." tp) Pogovor z županom občine Žalec Milanom Dobnikom lilllllSItlBH "Ni težav, brez posebnosti pa tu*' Prvi trije meseci v novi lokalni samoupravi so ponekod že opozorili na prve težave, drugje se teh za zdaj še spretno izogibajo. Milanu Dobniku, županu občine Žalec, smo zastavili nekaj vprašanj o sedanjem delovanju. Kako bi ocenili delovanje od decembrskih volitev do danes? Milan Dobnik: "Kot uspešno, saj smo zastavili vse naloge iz predvolilnega obdobja. Seveda pa bodo kasneje rezultati pokazali, če je res tako dobro kot kaže sedaj. V sami organizaciji občinske uprave je nekaj težav zaradi pomanjkanja kadrov, predvsem pravniških. Upam, da bomo tudi te težave rešili." Kako daleč ste s sprejemom statuta občine? Milan r».wm: "Osnutek statuta smo sprejeli, ta je sedaj v javni razpravi. Pri pripravi predloga pričakujem nekaj težav. Pri tem bo najbrž dokaj trd oreh zahteva levih strank, da se sklepi sprejemajo z dvotretjinsko večino, kar ni običajno. Če bodo stranke pri tej odločitvi vztrajale, ne vem, kakšna bo rešitev zapleta: ali razpis novih volitev ali je možen ustavni spor ali kaj jodobnega. Mislim, da bi pri takšni neustavni zahtevi morala opozicija »pustiti." ntitan Dobnik: "Prej bi lahko govoril o nezadovoljstvu desnih z levimi" Ali že morda sedaj občutite nezadovoljstvo levih z desnimi? Milan Dobnik: "Prej bi lahko govoril o nezadovoljstvu desnih z levimi, ker prve se obnašajo "normalno", levica pa s svojo zahtevo po dvotretjinski večini pri sprejemanju proračuna postavlja nenormalne pogoje. Ne poznam države na svetu, ki bi imela to tako urejeno. V praksi to moti delo. Po svoje je sicer zabavno, vendar neprimerno obnašanje glede Demosove proslave in nekaterih kadrovskih rešitev, povzroča nepotrebno vznemirjenje. Zame je osnovni problem ta, da občina mora delovati in zdi se mi neprimerno, če hoče nekdo iz načelnega ter strankarskega pri loga ovirati župana pri izbiri .v-svojem delu." ^omladi, s tem je Stranke slove^ružena lista> so .soglašalarevjzjj0 proračuna za zadnji ^JVeti. Milan Dobnik: "Vse kaže, da je takšno nezaupanje do preteklega obdobja običajno. Kot predsednik bivše skupščine občine Žalec na izvajanje proračuna nisem imel vpliva in tudi ne tako direktnega vpogleda. Po mojem občutku je bilo poslovanje v redu, korektno, dovolj uspešno. Dosežen rezultat volitev to potrjuje. Do razkoraka v poslovanju je morda prišlo pri prekoračitvi dvanajstin, seveda na željo občanov. V poletnih mesecih smo morda porabili malo več denarja kot ga je bilo, vendar pa so se zadeve v glavnini do konca leta izravnale. To je po mojem mnenju glavna stvar očitka, druge ne pričakujem." Ne glede na to ste zaključni račun sprejeli. Milan Dobnik: "Seveda, brez posebnih težav. Res pa je, da sprejem zaključnega računa ne odrešuje očitane krivde za izvajanje tistim, ki so pre,;xi so to razumeli, proračuna-.ieralno sem lahko z dose-Gledfdelom kar zadovoljen. Vedno smo našli soglasje pri spornih vprašanjih in trdno sem prepričan, da se bo tudi glede določbe v statutu o sprejemanju pomembnejših sklepov opozicija sprijaznila z dejstvom, da pride v poštev večinsko sprejemanje takšnih sklepov. Morda bi pri tem omenil, da opozicija očita sprejem začasnega statutarnega sklepa z navadno večino. Sam sem pred glasovanjem opozoril, da bom zahteval presojo takšne odločitve. To sem tudi storil in na osnovi presoje je takšen statutarni sklep šel v ponovno obravnavo in bil sprejet s potrebno večino." Čeprav statuta občine še nimate, ste imenovali nekatere začasne odbore, komisije. Milan Dobnik: "Nekatero delo ima sezonski značaj, kot na primer kmetijstvo, kjer smo lani del denarja od spremembe namembnosti rezervirali za urejanje zadev v tem letu. Če bi čakali na sprejem statuta in nato na osnovi tega še na imenovanje komisije, bi se vsa stvar zavlekla. Komisija za kmetijstvo v prejšnjem obdobju ni bila skupščinska, ampak komisija izvršilnega organa (IS). To je sedaj pristojnost župana, da imenuje takšno komisijo. Občina Mislinja Mislinjski nedonošenček je uspešno shodil Nova občina Mislinja je vpeta med 6 sosednjih občin. Razprostrira se na 47 kvadratnih kilometrih površine, v njej pa živi okoli 4500 ljudi. Do sedaj se je občina uspešno konstituirala, svetniki so se sešli trikrat in dorekli marsikaj pomembnega za nadaljnji razvoj. V novih občinskih prostorih v teh dneh še vse diši po barvah, saj so jih uredili v nekdanjih prostorih krajevne skupnosti. V štirih pisarnah bo odslej občinski urad, odprli pa so tudi 4 nova delovna mesta. Več o začetnih korakih nove občine nam je povedal župan Mirko Grešovnik: "Po rojstvu občine v Državnem zboruje tudi mislinjski nedonošenček potreboval marsikaj, da bi prišel k življenju. Občina je pričela z delovanjem l.januarja, sedaj se ukvarja predvsem s seboj, manj z občani in drugimi komunalnimi problemi, pozneje pa se bo to seveda spreobrnilo. Ukvarjala se bo predvsem s težavami naših občanov, saj smo zato pravzaprav ustanovljeni." In s čim se v teh dneh ukvarjajo? Trenutno pripravljajo osnutek statuta. Pravzaprav je ta že pripravljen, komisija za statutarna vprašanja ga je že obravnavala, sedaj čakajo še na sprememembe zakona o lokalni samoupravi, da ga bodo uskladili z njim, do konca aprila bodo Mislinjčani prav gotovo dobili svojo ustavo. "Štirje uradniki naj bi delali na občinskem uradu Mislinja. To bo sekretar občine, referent za komunalne zadeve, računovodja in tajnica. Jaz bom, kot je znano, delo opravljal nepoklicno. Prej ko bo začela delati uprava, prej bom lahko nekatere zadeve prepustil sami upravi. 70 hiš, in to po dolgih desetletjih. Akutni problemi v zvezi s preskrbo z vodo pa so še na področju Doliča, kjer nove soseske vode še nimajo, tako da bomo v naslednjih letih morali zlasti v vodovodno omrežje in cestno omrežje vlagati ves denar." "Bosi" pa niso na področju družbenih dejavnosti, kjer imajo zadeve sorazmerno dobro urejene. Nekoliko bodo morali posodobiti in urediti le šoli na Paškem Kozjaku in na Završah. predlogu v celoti denarja za Hudo luknjo ne bo. Jaz sem že večkrat poudaril, da bomo v tem primeru morali občani Mislinje opozoriti slovensko javnost in slovenske oblasti na problem Hude luknje in silno slabo prevoznost skozi njo," nam je pojasnil Mirko Grešovnik. Zanimalo nas je tudi, kako naj bi potekala rekonstrukcija. "Zagotavljajo, da bo obnova ceste tekla tako, da bo ves čas mogoč enosmeren promet Mislinjski župan Mirko Grešovnik Sicer pa smo prostore uredili, občani pridno prihajajo v naš urad in moram reči, da tudi iz tega vidika ocenjujem, da je lokalna skupnost ljudem potrebna za razreševanje njihovih problemov, ki se tičejo zlasti komunalnih in prostorskih zadev, seveda pa tudi vseh ostalih stisk, ki jih pestijo," je pogovor nadaljeval župan. Zanimalo nas je, kakšno infra-strukturno dediščino so podedovali v mislinjski občini in izvedeli smo, da tamkajšnjim krajanom še marsikaj manjka. "Najbolj imamo urejeno telefonijo, ker ima praktično že vsaka hiša, vsaka kmetija telefon. Sorazmerno slabo imamo urejeno drugo komunalno infrastrukturo; kanalizacija je urejena samo v Mis-linji, v drugih naseljih je še nimamo. Čistilna naprava je samo v Mislinji, drugje jih moramo še zgraditi. Ceste so modernizirane v dolini, čim gremo v klance, je še vse v make-damski izvedbi. Pri posodabljanju cestnega omrežja nas čaka veliko dela. Tudi preskrba z vodo je sicer v sami Mislinji zadovoljiva, drugod pa bo treba zgraditi večje vodovodne sisteme. V letošnjem letu bomo zaključili z izgradnjo vodovoda v Završah, kjer bo vodo dobilo Promet skozi Hudo luknjo je močno oviran. Kako dolgo še? Huda luknja bo trd oreh Malo pred Hudo luknjo teče meja med velenjsko in mislinjsko občino. Promet skozi njo je že sedaj, ko še ni turistične sezone, močno oviran. "Huda luknja so vrata na Koroško in ta vrata so sedaj močno priprta, tako da težko lezemo proti Ljubljani ali Koroški skozi nje. Priprave za rekonstrukcijo ceste intenzivno tečejo, projekt je pripravljen, soglasja za projekt so v glavnem vsa zbrana. Sedaj mora država priskrbeti še potrebna sredstva, da se bo rekonstrukcija pričela. Kot čujem, bo postal problem, ko bo finančni načrt za ceste v Sloveniji prišel v javnost, v obravnavo. Verjetno letos v skozi Hudo luknjo. Če to zagotovilo ne bo izpolnjeno, potem predlagamo, da bi bil enosmeren promet skozi predor v Hudi luknji ali pa čez Graško goro." Letos stoletnica Hude luknje Vse v povezavi s Hudo luknjo pa ni tako črno. Letos poleti, 13. junija, bo minilo sto let, odkar so si prvi radovedneži ogledali lepote jame. V občini Mislinja bodo seveda temu dogodku posvetili vrsto prireditev, ki jih bodo pripravili v sodelovanju z Jamarskim klubom Velenje. ■ Bojana Špegel, foto:bš, L. O. r i i i i Zgornja Savinjska dolina Kultura za vse in vsakogar V začetku marca so v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini sklenili prireditve v lO.in jubilejnem mesecu kulture, ki ga pripravljata Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo Zgornje Savinjske doline. Vsa leta doslej je bil februar namenjen izmenjavi dosežkov domačih kulturnih ustvarjalcev in po-ustvarjalcev, čeprav organizatorji niso nikoli zanemarili tudi gostovanj vrhunskih umetnikov od drugod in ostalih raznovrstnih in vsebinsko bogatih prireditev. Ljubiteljska kultura in zanimanje zanjo ter na kulturno ustvarjalnost v celoti se v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini krepi, mesec kulture pa dosega svoj namen v najžlahtnejšem pomenu. Najlepši dokaz za to je letošnji februar in ta dokaz potrjujejo številke, ki so dovolj zgovorne. Ivana Žvipelj, strokovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij, jih potrjuje: "V letošnjem mesecu kulture je bilo po krajih obeh dolin 35 različnih srečanj, koncertov, gledaliških iger in razstav. Na odrih kulturnih domov je nastopilo preko 950 naših, domačih ljubiteljev kulture in veliko gostov, poslušalcev in gledalcev pa je bilo preko 4.600, kar je za naše področje bolj kot zavidanja vredna številka. Najbolj nas veseli dejstvo, da se je v zadnjih petih letih število nastopajočih v našem mesecu kulture s 500 povišalo na 950, število obiskovalcev pa je z 2.800 naraslo na preko 4.600." Domača prosvetna društva, Glasbena šola Nazarje in posamezni strokovnjaki s področja glasbene dejavnosti so pripravili osem koncertov, dramske skupine društev in mozirske osnovne šole pa štiri gledališka dela z osemnajstimi ponovitvami. V Galeriji Moziije so odprli razstavo raziskave zgornjesavinjskih ljudskih nošenj, doživeli predstavitev nove knjige Aleksandra Videčnika "Rože in čarovnije" in se srečali s prof.dr.Vekoslavom Grmičem, poleg tega pa je Zavod za kulturo organiziral ogled opere Turandot v Ljubljani. Ivana Žvipelj, ki neumorno skrbi za vso bogato dejavnost, ustvarjalnost in njene predstavitvene srečna. "Bogat program naših kulturnih ustvarjalcev je pokazal visoko kakovostno raven izvajanja in izvirnosti pripravljenih projektov. Obiskovalci so bili po odzivu sodeč zelo zadovoljni, prav tako nastopajoči, ki so jim polne dvorane zadovoljne publike največje plačilo za vložen trud. Poudariti moram, da smo zelo ponosni na svoje kulturne ustvarjalce. Prav tako in še bolj na vse obiskovalce prireditev, ki so dokazali, da nas glasba in umetniška beseda kljub novim občinskim mejam še vedno združuje in povezuje." •JP Bo sov odpavila brezsrčnostv Nihče ne odloča o svojem rojstvu, pa tudi nihče si svojih staršev ne izbira. Res je, da se mnogi rodijo v toplem in varnem domu, kjer sta roditelja načrtovala in z ljubeznijo pričakala svojega potomca. Za veliko večino teh otrok se ni potrebno bati, saj se bodo njihovi starši zanesljivo zavedali vse svoje odgovornosti in bodo z ljubeznijo opravljali svoje starševstvo. Znali bodo premagovati tudi večino težav, ki se bodo pojavljale na poti otrokovega odraščanja. Z ljubeznijo in potrpljenjem bodo spremljali njegovo rast, veselili se bodo njegovih uspehov, nanj bodo potrpežljivo prenašali svoja spoznanja in življenjske modrosti, predvsem pa ga bodo seznanili z vsemi pastmi, ki preže nanj in so iz leta v leto pogostejše (alkohol, mamila, malodušje, odpor do dela). Vso svojo toplino bodo prenesli na potomca, znali bodo nesebično sprejeti v družino otrokovega partnerja, ko bo čas za to. Skratka, otroci, rojeni takim staršem, bodo živeli normalno življenje. In zgodba se bo ponovila in ponavljala. Kaj pa drugi? Kaj pa vsi tisti otroci, ki nimajo take sreče, da bi se rodili v takem domu? Kaj čaka njih? Vsi vemo, če le hočemo vedeti, da jih ni malo. Sprehodite se v poznih nočnih urah po svojem mestu. Iz prenekaterega stanovanja boste slišali pijano rjovenje očeta, histerično kričanje matere in neutolažljiv jok nemočnih otrok. Ste se kdaj vprašali, zakaj so stopnišča počečkana, stikala razbita, posode za smeti prevrnjene? Zakaj se toliko otrok klati po kleteh in temnih stopniščih? Ste se kdaj pogovarjali z otroki, ki živijo v vaši neposredni bližini in jih videvate vsak dan, ste jih vprašali, kaj so večerjali, če sploh so? Ste kdaj privoščili toplo besedo bledoličnemu in s temnimi podočnjaki zaznamovanemu otroku, ki vas je srečal? Ali pa se vam je tako mudilo, da ga niti opazili niste? Ste kdaj postali ob gruči osnovnošolskih otrok, ki se poslanjajo v okolici blokov, ko bi že zdavnaj morali biti vpostelji? Ste kdaj posredovali v grobem pretepu osnovnošolcev? Ste kdaj verjeli učiteljici, ki ima rada vašega otroka, če vam je rekla, da ga zelo prizadevajo vaša družinska nesoglasja ali ločitve? Vprašanj s tako in podobno vsebino je še veliko. Zagotovo vemo nekaj, da nihče od tistih, ki ste pritrdilno odgovorili nanje, ni po telefonu stresal svojega gneva in jeze - bolečine navadno ne stresamo v telefonsko slušalko - na Kersnikovo v Velenju, kjer stanujejo Obra-dovičevi, ki Arnesa, njegove matere in očima sploh niso poznali. Upamo si trditi, da imajo še mnoga slovenska mesta svoje Arnese, le da pri vseh ne pride do najbolj tragičnega trenutka. Veseli smo naslova v časopisu: "Ganjena, ogorčena, pretresena Slovenija", pa hkrati zelo žalostni, ker vemo, da bo vse skupaj hitro pozabljeno. Arnes je našel svoj mir, njegova mati in očim bosta dobila zasluženo kazen (žal pač takšno, kot smo si jo izbrali vsamostojni državi), vsa ogorčenja bodo počasi potihnila. Upamo, da se bodo v Slovenskih novicah spametovali (objavili so št. računa, na katerega naj njihovi bralci pošiljajo denar za spomenik Arnesu) in odstopili od svoje namere, kajti postavljati spomenik trpinčenemu otroku se nam zdi pač osladno. Dokler se ne bomo spremenili mi in postali spet ljudje, ali pa vsaj podobni ljudem, nam nobena državna institucija ne more pomagati, niti Center za socialno delo niti policija in sodstvo. Vemo, daje utopija, bilo bi pa kot v pravljici, če bi lahko šle vse naštete institucije v stečaj. Prav tako kot bo za večne čase ostala pravljica želja, da naj se rojevajo le s zažejjeni otroci. ■ Za skupino žensk iz • • - * * — * Velenja Herma Groznik Odprto pismo krajanov ~price sveta sme velenjskega mestnega janov Gorice, dom pismo krapa je njegova vsebi„jen pozneje Našem času. tudi v V Slovenski ljudski stran., razumemo razočaranje in jezo krajanov Gorice ob načrtovanju disko kluba v neposredni bližini njihovega stanovanjskega naselja. Hrup, ki bo spremljal delovanje disko kluba ("glasba" sama, ropotanje motoijev in mopedov, vpitje in glasno govorjenje) ne sodi v naselje, kjer ljudje živijo. Jasno je tudi, da lahko postane disko klub prizorišče za odvijanje nekaterih družbeno škodljivih pojavov, kot je razpečevanje in uživanje mamil (kdor je ali se lahko vživi v vlogo staršev, bo priznal, da si za svoje otroke ne želi take zabave). Vprašanje disko kluba bomo zato sprožili na prvem zasedanju mestnega sveta. Krajane Gorice opozarjamo na še veljavni občinski odlok o javnem redu in miru, ki je izšel v Uradnem vestniku občine Velenje, 28. 12. 1990, kjer je na začetku 6. člena piše: javne prireditve, kot so cirkuške predstave, postavitev naprav za ljudsko zabavo in druge je dovoljeno postaviti s soglasjem lastnika oziroma upravljalca prostora, soglasjem pripadajoče krajevne skupnosti... V 3. členu pa mladini pod 15 let prepoveduje zadrževanje brez staršev v javnih lokalih po 22. uri. V Slovenski ljudski stranki se zavedamo tudi, da problem javnega reda in miru v Velenju ni rešen. Sedanja občinska izvršilna oblast ga prav gotovo ne bo poskušala reševati - dokaz za to je prav pismo krajanov Gorice. Mnogokje v Velenju "delujejo" (tudi na črno) hrupni javni lokali, ki prebivalcem v istih stanovanjskih blokih motijo nočni mir. Zato svetujemo vsem prizadetim, da se na nek način povežejo in organizirajo občinsko civilno gibanje za izboljšanje tovrstne bivalne kvalitete. Krajani Gorice so že napravili prvi korak, tisti, ki imate podobne težave, pa se poskušajte z njimi povezati. Svetniki slovenske ljudske stranke bi tako civilno iniciativo v vsakem primeru podpirali. ■ Borut Korun, predsednik SLS, podružnice Šaleška dolina Odnos do lastnine Ko redno listam Naš čas in še posebej belo-modro kroniko, ugotavljam, da so kriminalna dejanja (odtujevanje tuje lastnine), torej kraje in ropi, kar osrednji delež obdelave policistov. Zadnji dogodki pa so opozorili še na nekaj. Namreč, da je plenilcem osrednje delo prav vdiranje, kraja in "filmsko" ropanje. Živimo torej tvegano in nevarno. Nedvomno opravičeno pričakujemo učinkovitejšo preventivno policijsko zaščito. Ob preiskavah se pogostokrat odkrije, da občani, še posebej tisti, ki so za varno ravnanje in zaščito posebej pooblaščeni, ne ravnajo v skladu z navodili, opozorili in z uporabo tehničnih dosežkov proti kraji. Dokaz za to je tudi podatek, s katerim razpolagam, da se podjetja in ustanove, ki varujejo premoženje, prenašajo denar in spremljajo prevoze vrednostnih dokumentov ter dragocenih stvari, preslabo organizirane, še zlasti v kadrovskem smislu. Naloge opravljajo neusposobljene osebe, velikokrat tudi takšne, ki se niso v stanju fizično upreti oziroma uporabiti tehnična sredstva ter orožje. Svetle izjeme so, zakonodaja pa terja prav od vseh, ki varujejo premoženje ter transporti-rajo denar, da strokovno usposobijo svoje delavce. Ob razpisu Ljudske univerze Velenje (v Našem času in z internimi ponudbami programov) za strokovno usposabljanje takšnih osebje bil odziv podjetij in občanov • prav neznaten, kljub-mzkrcenr. Ko • enkrat pride do incidenta, do velike gmotne škode, je za usposabljanje že pozno, NIKOLI PA NI PREPOZNO, saj kot, žal, kaže, tonemo v vse večje zablode in sivino demok-ratizirajoče družbe. ■ Jože Miklavc Kakšen je Šoštanj juhov doičer osvetljen hotel ali Ka-brez greha rear.qa bolje pozna, pa Na prvem mestu soatno mesto." padki, ki jih je videti povsdn od-smrdi naokrog in večkrat cele dnCV. razkazujejo svojo sramoto mimoidočim. Glede prometa: "Kar naprej nekaj spreminjajo, odpirajo in zapirajo ceste. Najhujše je pred banko, ko parkirajo avte prav do vrat, da komaj do njih prideš." Vozniki delajo prekrške pred hotelom in na Glavnem trgu. Da o kulturi parkiranja sploh ne govorimo. Ne vem, kje so policaji, da bi to uredili. Glede prometne kulture smo pravi Balkanci in bomo tudi ostali. Pa pojdimo na Glavni trg, ki so ga pred leti obnovili. Okrog Marijinega kipa so marmorne plošče, ki so na vogalih odpadle^ lahko jih kdo naloži in odpelje. Če pogledaš, kako so bile pritrjene, naj se sramuje, kdor je delal. Enako je s fasado hiš, ki je bila obnovljena: omet, barva in marmorne obrobe odpadajo. To je slika, ki pove, da nihče za nič ne odgovarja in nihče ne kontrolira opravljenega dela. Kdor še ni videl, kakšna je slika od Kunsta do tovarne usnja. Bolje da ne^ ker bi se zgrozil: "Sramota za Šoštanj!" Šoštanj lahko primerjamo z osemmilijonskim New Yorkom, mestom največjega bogastva in blišča na svetu, v resnici pa ima 75 tisoč klošarjev, ki spijo in umirajo na cestah. To je naš Šoštanj. ■ Grudnik Pravna država le za nekatere! V javnosti se pogosto zastavlja vprašanje, ali smo pravna država ali ne. Moje mnenje je popolnoma, vendar pa ga je bom izrazil, navedel pa bom nekaj primerov, ljudem v pomislek. Moja "kriminalna" pot se je začela šele in predvsem po osamosvojitvi Slovenije in nekakšnim vdorom kvazidemok-racije, Stvari so se začele zapletati po "nekotrolirani" ustanovitvi Republikanske zveze Slovenije. Prepričani, da so nas s prvo obsodbo, katero sem tudi odsedel, spravili na kolena, jih je naš uspeh na volitvah decembra 1994 krepko zaskrbel. Očistno so nas v prvi fazi premalo dotolkli, zato je bilo potrebno zrežirati povsem novo risanko, v kateri ne bi udarili le po meni, ampak tudi po drugem možu Republikancev - g. Zupanu. Ko se je konstrukt izjalovil, poskus umora obeh pa se ni posrečil, je bilo nujno potrebno oba pripreti, da se v tem času zakrijejo vse sledi, ki bi njihovo krivdo dokazovale. Avto, s katerim naj bi prebijal "barikade", pa je bilo potrebno skriti pred očmi javnosti in novinarjev, saj ni razbit toliko spredaj kot bočno in zadaj. Bočno je verjetno zelo težko prebijati "blokade". Moje pravočasno ukrepanje, odkrivanje ostankov stekla in drugih znakov, ki na cesti ostanejo po vsakem trčenju, bi pokazale popolnoma drugačno resnico, kot jo hočejo danes prikazati. Le na avtu bo jasno vidno, s katere strani so udarci prihajali, žal pa ne bo več moč ugotoviti zaporedja nastalih poškodb, znakov na cestišču, ki bi to odkrili, ni več, preiskovalni sodnik, ki je prišl na kraj dogodka, pa v tej smeri ni storil popolnoma ničesar. Policija je imela dovoljenje za zvočno in slikovno snemanje, vendar pa posnetkov ne bodo pokazali na sodišču, saj bi bili le nama v prid, tako bodo našli kar nekaj vzrokov, zakaj kljub dovoljenju posnetkov niso naredili, čeprav imajo vse posneto na filmskem traku. Isti preiskovalni sodnik, kije tako "kvalitetno" opravil svoje delo, j^ bil dežurni tudi naslednji dan in z velikim veseljem za-naju odredil pripor iz razlogov-ponovitvene nevarnosti. Že v naslednjih dneh pa seje izkazalo, da preiskovalni sodnik sploh ni sodnik preiskovalnega oddelka, ampak sodnik kazenskega oddelka, ki nimata in ne smeta imeti med sabo nič skupnega. Ko sva se zoper pripora pritožila, je senat okrožnega sodišča pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, sa j bi ob ugoditvi pritožbi ne nasprotovali sodniku preiskovalnega oddelka, temveč sodniku kazenskega oddelka, enemu iz njihovih vrst. Tako se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega pač ne sme biti izhoda, vsaj še nekaj časa ne. Pri vsem tem je nepomembno, ali je bilo dejanje storjeno ali ne oziroma je nepomembno, kdo je igral p&Mno vlogo v dejanju, ni bil mfgje je, da zadnjih deset let njem našli lffp.E1 zat0- kcr bi Pri streliva v kleti. TakSfdr?ma nekaJ danes reševali sodniki za ph§2 kar je razvidno tudi iz sredstev javnega obveščanja. V letošnjem letu je bilo v Sloveniji kar nekaj najdb orožja, pa vendar nikogar izmed njih niso priprli, ker pač niso našli pripornih razlogov. Z veljavnostjo nove zakonodaje tudi niso več našli pripornih razlogov pri Frankuloviču, ki je junija lani ubil upokojenega rudarja Konca in so ga še neobsojenega izpustili na prostost. Pripornih razlogov na osnovi iste zakonodaje ne najdejo niti pri možakarju, ki je zaradi preglasnega govorjenja dveh mladeničev v nekem ljubljanskem naselju, potegnil pištolo in enostavno ustrelil in s tem zagrešil dva poskusa umora. Slovenskemu državljanu in begunki, ki sta pred dnevi v Velenju do smrti pretepla lastnega otroka, niso mogli najti pripornega razloga in se lepo sprehajata na svobodi. Vsi tisti, ki sem jih imenoval, še zdaleč niso vsi, ki so v zadnjem obdobju storili enako kaznivo oziroma še težje kaznivo dejanje, kot se očita nama in zoper katere sodišče ni mogli najti pripornih razlogov, imajo eno samo srečo: niso v predsedstvu Republikanske zveze Slovenije. Poleg navedenega je še veliko stvari, ki jasno kažejo, da niti Štorman niti Župan, predsednik in podpredsednik Republikanske zveze Slovenije, nista priprta zaradi očitanega kaznivega dejanja, ampak izključno zaradi političnega re-vanšizma. FDa je takšno delo določenih sodnikov več kot nevarno, me prepričujejo povojno montirani procesi in likvidacije drugače mislečih in v družbi nezaželenih oseb. Nesporno je, da večina sodnikov ni sodelovala pri umazanih dejanjih, zato kritika ne sme zajeti celotnega sodnega aparata. Potem ko so se negativne sodne sile od osamosvojitve pa do konca leta 1994 nekako potuhnile, so takoj po potrditvi njihovih funkcij začeli uporabljati svojo staro prakso. Ker pa je sodna praksa v Sloveniji takšna, da nihče ne odgovarja in nihče ni kaznovan za 120 ton orožja, najdenega v Mariboru ali nekajkrat večjo količino od 10 pištol, najdene pri g. Draužba-herju, lahko tudi midva pričakujeva oprostilne sodbe. Popolnoma jasno je, da se preiskava zoper naju ne vodi v interesu odkrivanja dejanskega stanja, ampak predvsem v interesu prikrivanja le-tega. Iz tega je razvidno, da pravna država smo, vendar le za nekatere. Drugi pa bomo še v bodoče prikazovani kot kriminalci, ki naj bi se skrivali za političnimi strankami in postajali žrtve političnih procesov. Če kdo želi nekoga pripreti iz razlogov ponovitvene nevarnosti, je potrebno najprej dokazati očitano dejanje, saj nečesa, kar nisi storil, niti ne moreš ponoviti. Ker so mi totalno uničili avto, kaj takšnega ne bi mogel storiti, četudi bi hotel, tako da je priporni razlog utemeljen s strani nekaterih sodnikov koperskega sodišča več kot iz trte zvit. Njihov edini cilj je predvsem prevzgoja in zlom drugače mislečih oseb, pri tem pa ne izbirajo sredstev, še manj pa jim je mar za otroke in družino prizadetega. Kljub vsem nizkim udarcem, ki mi jih že kar nekaj časa zadaja demokratična Slovenija, še vedno v svojem prepričanju in verovanju v pravo demokracijo stojim pokončno in z vsemi svojimi dejanji. V$9 skupaj je dokaz yeč, da smo Republikanci bili in bomo na pravi 'pOtf? doRlčt- haŠ Bo* v<3dflo" prepričanje, da je režim nemogoče zamenjati v času, ko ga oblikujejo isti ljudje. Naša pot v lepšo prihodnost pa ne bo hitrejša, če star motor iz fička vgradimo v mercedes -nasprotno, počasnejša bo! Istočasno pa ljudje, ki so mišljenski totalitaristi in duševni reveži, ne bodo nikoli pravi demokrati. Zato je naša demokracija le nekakšna fasada, namenjena slepitvi demokratičnih evropskih držav, za katero Se spretno skriva močan ideološki državni terorizem. I Verjamem v dobronamernost 14. člena slovenske ustave, ki govori, da smo pred zakonom vsi enaki. Pred Zakonom morda res, žal pa pred Sodniki še zdaleč ne. V demokratičnih državah suspendirajo takšne ljudi, kot so npr. naši policaji, ki so s pomočjo tretje (znane) osebe nagovarjali g. Zupana na kaznivo dejanje. Četrta točka 151. člena v;KP pa tovrstno dejavnost policiji moralo prepoveduje. Sodišče bi , '•ihprimenh postopek, voden na tak ^L, ^ ^ policiji pa ukrepati. Ko, r, £ de_ mokratične države postajam^ policijska, ob vsem tem pa vse skupaj spretno prikrivajo določeni sou-hiki, bo verjetno edina in zadnja ' s. ® DOMINO Izposoja najlepših in obhajilnih oblek. Janka Ulriha 40, Pesje pri Velenju, tel.: 063/857 - 379 16. marca 199 možnost na naslednjih volitvah. Takrat bo moralo priti do korenitih sprememb v državnem zboru, da se bo z zakonom pristriglo peruti nekaterim grešnikom policijske in sodne oblasti, da ne bodo več delovali v smeri podpihovanja in organiziranja kriminala, ampak smeri preprečevanja le-tega, za kar so oboji več kot dobro plačani. In kdo v tej državi lahko nadzira delo sodnikov oziroma sodi o njihovih napakah? ■ Adolf Storim PRISPEVAJ it. o iih MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. KDAJ JE PRAVI CAS ZA SAJENJE TRAJNIC ? Vrtne trajnice, zeljnate rastline torej, ki dobro prenašajo zime na prostem in jih v vrtu brez težav ohranjamo skozi vrsto let, imajo nekatere posebne življenjske navade. Od teh je odvisno, kdaj je najprimernejši čas za njihovo presjanje. Čas cvetenja in čas počitka pri tem gotovo igrata pomembno vlogo. Tako je čas počitka gotovo primernejši za presajanje, kot pa čas bujne rasti ali celo cvetenja. Če vemo, kdaj določene vrste počivajo, bomo najlaže opravili vse potrebno, da bi zaradi presajanja naše trajnice ne utrpele prevelike škode. Tako bomo vrtne potonike presajali avgusta, ko so po cvetenju že dozorele in se bodo do zime še lahko dodobra ukoreninile. Šmarnice lahko presajamo v zelo zgodnji pomladi, preden odženejo liste. Bradate perunike je najbolje pre-/ sajati julija in v začetku avgusta, ker takrat najmanj motimo njihovo i pripravo na cvetenje v naslednjem letu. Mnoge blazinaste trajnice, ki cvetejo zelo zgodaj spomladi (aubrecije, iglaste plamenke in druge), presajamo v začetku jeseni, da jih spomladi ne motimo s presajanjem, trpežne naskalne rastline (vse humulice) lahko presajamo kadarkoli, razen pozimi. Pri nas je najbolj v navadi spomladanska setev trajnic, ker ob začetku vegetacije kar dobro prenašajo šok ob presaditvi. Vendar pa velja zgodnja jesenska saditev (september) tudi za zelo dobro, ker tako rastlina še pred zimo uspe nadoknaditi pri presajanju poškodovane korenine, dobro prezimi in spomladi takoj začne rasti. Seveda je ob presajanju in potem še nekaj časa treba skrbeti, da zalijemo, če tega ni opravil dež. Vse zgoraj navedene skrbi v zvezi s primernim časom presajanja trajnic pa so mnogo manjše, če se poslužujemo v kontejnerjih (lončkih) vzgojenih sadik, ki so jih poklicni vrtnarji pripravili za nas. ■■■■■■■....... ■ ..............; V lončkih so rastline namreč vkoreninjene in ob sajenju na stalno mesto ne doživijo nobenega šoka, pač pa se jim odpre možnost za hitro razraščanje, ker so pač v lončkih bile utesnjene in prikrajšane za dovolj velik življenjski prostor. Takšne sadike trajnic lahko na stalno mesto sadimo skozi vse leto, razen v hudi zimi. Trajnice GOLOB-KLANČIČ VRTNARIJA: Vitovlje 18, 65261 ŠEMPAS, tel.: (065) 48-810 Urnik: 9 -17 ob delavnikih in sobotah ali po dogovoru. Sadike pošiljamo tudi po pošti. ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK! Jožica Golob - Klančič dipl. ing. hort. ■••*....... REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VELENJE OBVESTILO Občasno prihaja do nerazumevanja prebivalcev naselij Črnova, Janškovo selo, Lipje, Pirešica in Vinska Gora, zakaj zadev, ki jih morajo urejati v upravni enoti, zlasti s področja upravnih notranjih zadev (osebne izkaznice, potni listi, vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja in drugo), ne morejo urediti v Upravni enoti Velenje. Upravna enota Velenje daje naslednje pojasnilo: Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list Republike Slovenije št. 60/94), spadajo navedena naselja pod Mestno občino Velenje. Z uredbo o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije št. 75/94) pa je določeno, da vsa ta naselja še spadajo pod Upravno enoto Žalec. Zato morajo prebivalci teh naselij vse zadeve, za katere je pristojna upravna enota, zaenkrat še urejati v Upravni enoti Žalec. Ko bodo naselja z ustreznim predpisom dodeljena pod Upravno enoto Velenje, bomo prebivalce o tem takoj obvestili. V. D. NAČELNIKA UPRAVNE ' ' ! , i - ENOTE VELENJE ------ - - ----- -MH.ENA PEČOVNIK; dipt. prav. mm m —1 KULTURA m - - Kulturno društvo Šmartno ob Paki M M ^ mmmmmmmmmm Da bi zmogli veliko ljubezni i Viktor Kojc - sedemdesetletnik Na nedavnem občnem zboru so potegnili črto čez delo v letih 1993/94 in si zadali nove naloge člani kulturnega društva iz Šmar-tnega ob Paki. Ugotovili so, da so bili člani štirih sekcij, ki tvorijo društvo, v prizadevanjih približati ljudem vsaka svoj del kulturne obljubljajo spet presenečenje. Ubrano petje iz ust članov moškega pevskega zbora odmeva že od leta 1958 dalje. Pravzaprav se nikoli doslej niso znašli v takšnih kriznih časih, kot so se pred tremi, štirimi leti, ko so njihovemu vodji Frančku Klančniku ponudbe ene bolj, drugem manj uspešne. Najlepše je bilo vedno takrat, kadar so združile znanje in s skupnim projektom razveselile domače občinstvo. Med takšnimi skupnimi projekti je bil zlasti odmeven Frančkov večer, ki so ga v celoti namenili starosti šmarške kulture Frančku Klančniku. Seveda ne gre prezreti še projekta Spet kliče nas venčani maj. Sicer pa za Gledališče pod kozolcem velja ocena, daje v več kot 80-letih delovanja doživljalo vzpone in padce, iz vrha slovenske ljubiteljske gledališke kulture je "padlo" precej globoko. A, vsem težavam navkljub delo sekcije ni nikoli zamrlo. Pojavili so se novi upi, mladi "kozolčani", ki ustvarjajo z žarki optimizma. Kalili so se v gledališkem krožku na šmarški osnovni šoli in upajo, da bo tod rasel in rasel vsako leto nov obetajoči rod. Rezultat njihovega dela na odrskih deskah je bil v minuli sezoni kabaret Kaj bi eden druzga. Z njim bi radi čimvečkrat gostovali. V naslednji sezoni bo šmarški "kozolec" praznoval 90-letnico delovanja. Ob tej priložnosti obljubljajo premiera ljudske igre, ki bo vredna tega zavidanja vrednega jubileja. Na oder jo bodo postavili v sodelovanju z ostalimi sekcijami društva. 19 let razveseljuje ljubitelje folklornega ljudskega izročila in kulturne dediščine šmarška Oljka. Zanjo vedo ne le v Šaleški dolini, ampak tudi v njeni bližnji in daljni okolici. Nepogrešljivi del kulturnega snovanja v kraju so, tudi marsikatere prireditve. Srečanje pevcev in godcev, ki so jo vrli šmarški folkloristi prvič pripravili novembra 1993, bo -vse kaže - postala tradicionalna prireditev. Podmladek, ki se pridno uči od starejših folkloristov na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, vliva upanje za nadaljnjo folklorno dejavnost. Ob praznovanju 20-letnice delovanja, prihodnje leto, Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje SAMSON IN DALILA Še vedno se lahko prijavite za ogled operne predstave SAMSON IN DALILA, s katero bo v Ljubljani gostovala zagrebškaopera dne 18.3.1995 ob 19.00. Diregent bo Vjekoslav Šutej. Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Vstopnice 3.30 parter. Prevoz 1.000 IT. Prijave tel. 853 574. 3£ BOLERO za materinski dan t. Tudi letos bo velika dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu -BOLERO 95. Nastopili bodo domači plesni klubi, plesni studio N, pfesni teater IN, Plesni teater mladih, GIB, Queen, Sanja Mlinar, Hajdi, Irena Vrčkovnik, Rafko Irgolič, Eva Sršen, Lado Leskovar, Maijana Deržaj... Prireditev bo v petek, 24. marca 1995, ob 19.00 v domu kulture v Velenju. Ženske in matere bodo prejele tudi šopek pomladanskega cvetja. Čisti dohodek je namenjen opremi oddelka vrtca za duševno prizadete otroke v Velenju. Organizatorja sta: Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje in medobčinsko društvo SOŽITJE za pomoč duševno prizadetim. Sponzorji bodo: Rudnik lignita Velenje, Stranka slovenskih krščanskih demokratov, Liberalna demokracija, Združena lista socialnih demokratov te* vsi, ki bodo kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve. začele pojenjati moči. Skrb, kaj bo, na srečo ni bila le njihova in tako danes z novim programom, novimi mladimi člani (skupaj z novim pevovodjem) zrejo optimistično v jutrišnji dan. Vaje, gostovanja, sploh pa rast kakovosti so njihovi prednostni cilji v prihodnje. Celovitost kulturne ponudbe šmaškega društva dopolnjujejo likovniki, katerim bi morali v prihodnje dati v samem kraju več spodbud za njihovo delo. Tudi s prostori za stalno razstavo njihovih del. Predsednik društva Martin Hrastnik je ob koncu poročila ugotavljal, da je bila v celoti društvena dejavnost plodna, da je bilo potrebnega za vaje veliko prostega časa. Zadovoljstvo bo popolno takrat, ko bodo dosegli željeno kakovost, in ko bo domači kulturni hram pogosteje poln. Izrazil je upanje, da bo občina Šmartno ob Paki imela posluh za kulturo, in da bo sodelovanje z vsemi v njej tvorno. Srečko Meh, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Velenje, je pohvalil delo šmarških kulturnih zanesenjakov, "ker znate gojiti svojo kulturo. Kultura je ohranjala kraj skupaj in zato sem prepričan, da boste skupaj z ostalima občinama našli interes pri nadaljnjem obstoju ZKO. Za 7 sušnimi leti pride 7 debelih." Tako kot župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun jim je obljubil, da bodo za svoje delo dobili toliko denarja kot so ga v minulem letu. Vaje, nastopi pred domačim občinstvom, gostovanja, novi projekti, predvsem pa pripravka jubileja bodo zaznamovali' delo šmarških kulturnikov v J^zoni 1995/96. Za dobro voljo, pavijo, je potrebna močna ljubezen in samo ta daje moč, da spet in spet začenjamo znova. Da bi je le veliko zmogli. (» tp) Viktor Kojc, Šoštanjčan, roj. 13. marca 1925, žganos-likar. V Šoštanju končal 1. 1941 meščansko šolo, 1. 1944 vajeniško in 1. 1946 strokovno obrtno nadaljevalno šolo. Kasneje ob delu študiral pedagogiko in psihologijo. V letih 1950-1956 zaposlen v šoštanjskem LIK-u, bil leto dni tajnik Stanovanjske skupnosti v Šoštanju, nato enajst let (1960-1971) likovni pedagog (1. 1960 na I. osn. šoli v Velenju, nato do upokojitve 1. 1972 na II. osn. šoli v Šoštanju - Osnovna šola Bibe Ročka, kjer je 1. 1963 ustanovil Napotnikovo galerijo, zbral zanjo velik del eksponatov in bil vrsto let njen upravitelj). Kot slikar-kipar samouk se je že pred II. sv. vojno vključil v takrat razgibano kulturno življenje domačega kraja, kjer kasneje organiziral številne likovne razstave, predvsem pa pomagal priti v javnost številnim lokalnim amaterskim slikarjem; razstavljal je tudi tudi sam, samostojno in skupinsko. - Kot amaterski likovni kritik je objavil številne likovne ocene in spominske zapise (največ o življenju in delu rojaka Ivana Napotnika; izdelal tudi njegovo posmrtno masko). Nepregledno število publicističnih vrstic, bodisi jubilejnic, srečanj z rojaki, nekrologov ali šoštanjskih novic, je razstrese-nih po straneh slovenskega časopisja. Je soavtor in urednik knjižice "Mesto Šoštanj, Osnovna šola Biba Roeck in Napotnikova galerija" (1972), sodeloval pa je tudi v drugih publikacijah. O toliko majhnih in velikih dogodkih svojega mesta je kaj zapisal, da bo to mesto tudi zaradi tega težje ušlo zgodovinski pozabi. - Za svoje delo je prejel Napotnikovo priznanje in i. 1990 Nagrado občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture in prosvete. - Svojevrstno obvezujoča bo za urejevalca Kojčevega r arhiva tudi širšemu krogu manj znana korespondenca z znanimi slovenskimi kulturniki, slikarji, pisatelji in znanstveniki. - Odkar poznam gospoda Viktorja, se ga drži ime "večni godrnjavec", a ker ga skoraj dobro poznam, je zmeraj "godrnjal za kulturno rast svojega kraja", ki je navkljub zgodovini tukaj živečih velikih mož in žena postajal zmeraj bolj anonimen in anemičen. Kot prijatelj šoštanjske, velenjske in slovenske kulture, kot planinec in član številnih društenih organizacij in nenazadnje kot dragoceni informator (z ohranjenim neprecenljivim domoznanskim gradivom - za prenekateri dogodek edini dokument ali stara fotografija mesta, za prenekatero življenje od rojstnega lista do obvaro-vanega nagrobnika ipd.) ohranja gospod Viktor Kojc v svojem srcu, med vsemi nami živimi, zagotovo največji spomin na preteklost Šoštanja. Takšnih ljudi nam je že skorajda zmanjkalo - tam v Šoštanju in tu v Velenju. Zato za njegovih 70 let na zdravje njemu, ki ga hvalabogu še imamo! (Povzeto iz biografske beležke Iva Stropnika, fotografija: Lojze Ojsteršek). L. Ko pride nad mesto tihi večer (Viktorju Kojcu za 70 let) Kakšno veselje, bedeti pri luči in jo od nekega dne prižigati drugim, zbirati lepe kamne i poti kolovozne, skriti pod prah akvarele umrlih hiš. Vonjati prednike - s toplo bolečino v pljučih mesta, ki so nosili še v zakmašni cunji usnjarske luge, mesili in poljubljali Vošnjakov kruh. Gledati leta in leta pusto razvalino nad trgom, kdaj se zadnji zid zgane, vsajati celo življenje nekam vase drobno rožo, da bo cvetela, ko pride ~1 nad mesto tihi večer, tista bajka o jezerski slutnji, ko ribič odloži zadnji zaklad, ko nihče več ne joče, ko nihče več ni ne star in ne mlad. V deželah sveta so čudežna rojstva, blagor mu, komur srce že omaga in mu je v srcu živo ranjena želja, videti nimfo, ki vliva otroku vodo. A kar je utihnilo, ne bo več živelo. S posmrtno masko, suho tesanim križem in z besedo v lepi kamen vdetim delom bo za vzorec sonca prihajalo po nas. Le pesem pomladi, nemost najpoprej, ostaja zmeraj blizu, odpreš ji vrata in rečeš: dom, odkoder se je moje srce vedno potrudilo do tvojega srca. m Ivo Stropnik J Večer z Mišo Molk in Darjo Švajger "Zvezde imamo pri nas le na nebu" Tako je zatrdila Miša Molk, ko jo je voditelj prijetnega večera Marjan Marinšek označil kot edino pravo zvezdo z naših TV ekranov. V iskrenem pogovoru pa smo izvedeli še marsikaj o njej, njenem življenju, predvsem pa uspešnem dolgoletnem delu. Miša je s seboj pripeljala svojo gostjo. Letošnjo slovensko predstavnico na izboru za pesen Evrovizije, odlično pevko Darjo Švajger. Bolj malo nam je povedala o sebi, je pa zato njen glas zapolnil vse kotičke dvorane Kulturnega doma. V "živo" nas je prepričala, daje več kot odlična pevka. Večer je bil posvečen obema "ženskima" praznikoma v mesecu marcu, obe gostji pa sta menili, da sta ' lepa in da morata ostati. Več o Darji Švajger in Miši Molk boste lahko prebrali v naslednji številki časopisa, saj smo z obema poklepetali tudi "za odrom". ■ bš Miša Molk in Darja Švajger na odru Kulturnega doma v lepem večeru, posvečenemu prazniku ] Zgodilo se je... 16.sušca LETA 1898 Kako zelo pomembna je za marsikoga lepota in zunanji izgled, priča tudi naslednji članek z naslovom "Nenavadna pravda", ki je bil objavljen v Slovenskem narodu. "Neki ameriški zdravnik je po vseh listih razglasil, da ume najstarejše žensko lice narediti zopet gladko in lepo. In gospica Broote, zarjavela d'vičica, je res brez tožbe trpela, ko jej je zdravnik prerezal na čelu kožo, da jo nategne ter ji izrezal v licih jamici, ko je zopet šival kožo i.t.d., vedno se tolažeča, da bode kdaj zopet lepa. Toda pretekli so trije meseci in lepota se še ni hotela povrniti. Njeno lice je imelo vse polno obrunkov in hib, kakor daje, imela že nešteto menzur. Končno se je naveličala čakanja ter tožila sleparskega zdravnika, zahtevaje od njega 50.000 dolarjev za "uničenje lepote". Pravda še ni končana." Tudi danes se še najdejo ljudje, ki se le težko sprijaznijo z dejstvom, da smo z vsakim novim dnem za en dan starejši. Lepota je minljiva, na srečo pa ni minljivo nekaj drugega, ki je mnogo pomembnejše od lepote! LETA 1913 Za ljubitelje avtomobilov in avtomobilizma je Slovenski narod objavil sledeči oglas, ki ga za današnje ljubitelje povzemamo tudi mi: REALNI PRILOŽNOSTNI NAKUP! 20 MODERNIH AVTOMOBILOV ter DESET motornih dvokoles malo rabljenih, ki smo jih od svojih odjemalcev prevzeli pri nakupu močnejših modelov in ki smo jih spravili v BREZHIBNO stanje, prodamo samo, da izpraznimo skladišča POD LASTNO CENO proti gotovini. PARTIJA KAROSERIJ NOVIH ALI MALO RABLJENIH POD CENO. Samo kupcem samim pošlje tvornica ponudbe brezplačno. Interesenti naj se pod šifro "Spottbilling 1913" obrnejo na Rudolfa Mosse na Dunaju. Prepričan sem, da so avtomobile zagotovo prodali, da so bili na prodaj "pod lastno ceno" pa seveda ne verjamem, saj so trgovci zmeraj le trgovci. LETA 1949 Tako kot mi je tudi Celjski tednik z nekoliko zamude pisal o Dnevu žena: "Praznovanje dneva žena v Šoštanju, ki ga je okrajni odbor Mozirje določil kot center proslav za celo Šaleško dolino. Pionirji so obiskali Kajuhovo mamo. Prihajale so žene iz cele doline (telovadni dom poln). Slavnostni govor je imela okrajna sekretarka AFŽ. Prikazala je vlogo AFŽ med vojno in po njej ter prikaz položaja žene v demokratičnih in imperialističnih deželah. Sodelovali so v kulturnem programu učenci osnovne šole in obrtniški vajenci, pevski zbor Kajuh in godba tovarne usnja." Ker je današnji dan ravno na sredi med obema dnevoma, posvečenima ženam in materam, jim tudi jaz zaželim vse dobro in lepo. ■ Damijan Kljajič 107,8 MHz RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK Pomlad v programu Radia Velenje "Pokonci izpod korenin" je naslov pesmi, ki jih je za tiste najmlajše, ki še ne razumejo povsem zakonitosti življenja in prebujanja narave, napisal Oton Župančič. Da se narava prebuja, da je pred vrati pomlad, že čutijo tudi večji in odrasli. Sliši pa se to tudi v programu Radia Velenje. Še po-sebaj vsak drugi ponedeljek dopoldne ob 9. uri, ko se oglasi Stane Vanovšek, naš zunanji sodelavec in velik strokovnjak za področje, ki ima v našem programu naslov "Nasveti za vrtičkarje". V ponedeljek je že načel temo, ki bo zanimala mnoge: tiste, ki se vrtnarjanja šele lotevajo in tiste, ki o tem že veliko vedo. Zato nikar ne Vsak drugi ponedeljek nasveti za vrtičkarje s Stanetom Vanovškom. Ob njem moderator Niko Rabič. zamudite vsakih štinajstih dni nasvetov, ki Stane velikodušno deli med vas. Dovoli pa vam tudi, da ga o kakšni posebnosti s svojega vrta tudi sami kaj vprašate, zato si zapominite telefonsko šte- vilko po kateri ga med oddajo lahko dokličete: 855-963. Nasveti za vrtičkarje so v programu ob 9.h, za tem ponedeljkom, ko so že bili, bodo spet 27. marca, takrat ko bomo že v pomladi tudi po koledarju. Sicer pa se velenjski radijci tudi drugače držijo tistega starega, že velikokrat preizkušenega mota: "Ne čakaj na maj, če je zunaj lepo vreme." Vsak sončen dan se jim pozna in iz zimske zaspanosti se počasi, a vztrajno prebujajo v vsako novo jutro, ki je pred nami. Njihove besede postajajo spodbudnejše, njihove misli bolj občutene, njihovi stavki nič več zimsko turobni. Del svojega razpoloženja bi radi prenesli tudi na vas, zato: bodite veseli skupaj z njimi. ■ mkpj KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... SILVERCHAIR Silverchair so nova avstralska najstniška senzacija, ki je dodobra pretresla najmlajši kontinent. Skupino sestavljajo trije petnajstletni gimnazijci, ki jih je pod svoje okrilje sprejel Kevin Shirley, sicer znameniti producent slavnih Bon Jovi. Tisti, ki se v Avstraliji na glasbo spoznajo in ki so fante že slišali, pravijo, da so tako obetavni, da bi lahko postali tudi novi 1NXS. Daniel Johns, Ben Gillies in Chris Joannon, kot je fantom ime, se ob tem le nasmihajo in uživajo v popularnosti. SOUL ASYLUM Skupna Soul Asylum so Dave Pirner in ostali posneli že večino skladb, ki naj bi na novi plošči izšli v začetku junija. Med delom je prišlo do nekaterih nesoglasij med posameznimi člani, ki sploh niso bila tako nedolžna, saj je zaradi njih skupino moral zapustiti Grant Young, njihov dot-edatnji bobnar. Na njegovo mesto je vskočil Sterling Campbell, ki je sicer že pomagal skupini pri snemanju prvega albuma Grave dancers union, ki pa se za stalno priključitev skupini še ne more odločiti. CULTURE BEAT V juniju naj bi izšel novi album dueta Culture beat. CB je zaslov- trenuto v Ocean way Studiu v Hollywoodu pripravlja material za njihov novi album. Doslej el leta 1993 z uspešnico Mr. Vain, ki je postala pravi techno hit. Skladba je izšla tudi na prvem albumu tega dueta z naslovom Se-renety, katerega producent je bil Na 2. Mednarodnem glasbenem sejmu ■ liiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiitieiKii Izbor najboljšega videospota Celje - Letošnji, že drugi Mednarodni glasbeni sejem, bo na Celjskem sejmu potekal od 21. do 23. aprila. Na njem bo strokovna komisija Celjskega sejma izbrala najboljši videospot v treh kategorijah. Videospoti domačih izvajalcev, izdelani do 15. marca '95, se bodo potegovali za naziv najboljšega v kategorijah narod-nozabavne, zabavne in ročk glasbe. Spoti, ki bodo ustrezali zahtevanim pogojem, bodo predstavljeni na Mednarodnem glasbenem sejmu, najboljši pa bodo tudi nagrajeni. Prijave zbira Celjski sejem d.o.o., na Dečkovi 1 v Celja in sicer do 31. marca. Domači izvajalci morajo do tega datuma dostaviti kopijo spota na VHS kaseti, opremljeni s podatki o režiserju, avtorju glasbe in besedila ter o izvajalcu. Mladi talenti na posebnem odru V okviru glasbenega sejma organizator pripravlja tudi predstavitev mladih talentov, ki bo potekal na posebnem odru. Mladi glasbeniki, ki želijo nastopiti na posebnem odru, morajo prav tako do 31. marca poslati posebno kaseto, na kateri so vsaj tri lastne skladbe, na naslov Celjskega sejma. K kaseti je treba priložiti tudi osnovne podatke o skupini, predvsem o zasedbi, ter kratko biografijo. Thorsten Feslau. Kmalu po tem je Thorsten tragično preminil v prometni nesreči in skupina se je umaknila z glasbene scene. Po dolgem premoru pa se Jay Su-preme in Tania Evans spet vračata. Tokrat z novim produ-centskim parom Zweier - Abraham, s katerim že snemajo nov album, ki bo, kot rečeno, izšel junija. Novi single bo luč sveta ugledal že aprila. BRUCE DICKINSON Nekdanji frontman HM skupine Iron Maiden, Bruce Dick-inson, je zaradi neuspeha samostojnega albuma Balls to Picasso, ki je izšel lani, moral prekiniti pogodbo s svojo založbo. Okrog sebe je sedaj zbral novo moštvo, ki ga sestavljajo Alex Dick-inson(kitara), Chris Dale(bas) in Alessandro Elna(bobni), s katerim je za manjšo angleško založbo posnel CD z naslovom Alive in studio. Vse skladbe so posnete v studio živo, kar pomeni, da niso uporabljali tehnike nasnemavanja. Na prvih 5000 izvodih tega albuma bo tudi dodatna skladba (t.i. bonus track) s koncertnega nastopa Brucea Dickinsona v londonskem klubu Marquee. STEVIE VVONDER Na zadnjem albumu tega slepega ustvarjalca s področja soul glasbe se pojavlja tudi Prince, oz. avtor, nekoč znan kot Prince, kot ga sedaj naslavljajo. Med ustvarjanjem albuma je Stevie poklical Princa in ga poprosil za pomoč pri aranžiranju skladbe Cold chill. Prince mu je odgovoril, naj mu pošlje originalni posnetek, kar je Stevie tudi storil, nato pa mu ga je že v 48 urah vrnil popolnoma "premiksanega". VVonder je bil navdušen nad njegovim delom in profesionalnstjo Princa, ki za svoje delo ni zahteval nikakršnega honorarja. Rekel je le, da gre za njegovo darilo Stevieu Wonderju, ki mu ga poklanja iz srca. ANNIE LENNOX Medtem, ko je Annie Lennox za svoj zadnji album Medusa posnela kar nekaj priredb znanih skladb, je pred kratkim dodala še eno. Za album, katerega izkupiček od prodaje bo namenjen ženskemu gibanju, je posnela priredbo skladbe skupine Sugarcubes z naslovom Mama. Na omenjenem albumu bodo poleg Annie sodelovale med drugimi tudi Sinead 0'Connor, Patti Smith, Va-nessa Williams, Salt'n'Pepa in druge. ■ Mitja Čretnik • Glasna Stiskama V velenjskem mladinskem klubu Stiskama so zadnje čase koncertno zelo aktivni. In tudi inovativni. Zato bodo to soboto v njej "udarili" grosupeljski Dicky B. Hardy, bojda rock'n'roll odkritje letošnjega leta. Mladci bodo več o sebi povedali tudi v študentski oddaji na Radiu Velenje, zato ne pozabite naravnati sprejemnikov na frekvence radia Velenje v soboto ob 18.00, ko se prične "V imenu Sove". (bš) LEVA SCENA KDAJ: v petek, 3. marca 1995 KJE: v Saloonu CENA VSTOPNIC: 500 (predprodaja), 700 (na koncertu) "Sej je blo O.K...." sem odgovoril vsakemu, ki me je v minulih dneh vprašal, kako je bilo na prvem koncertu Ali Ena v Velenju in na enem njegovih prvih nastopov na tem koncu Slovenije sploh. Po nastopu v Ljubljani, pred koncertom ameriških Beastie boys, kjer je Ali En nastopil kot eden od predvozačev, je bil to eden njegovih prvih koncertov sploh. In kot tak je bil seveda še preveč poln začetniških napak, ki jih lahko odpravijo le izkušnje, pridobljene skozi številne nastope po raznih, bolj ali manj primernih prizoriščih, po kakršnih morajo navadno nastopati taki izvajalci. Saloon morda za izvajalca Ali Enovega kova ni najbolj primemo prizorišče, saj je kljub temu, da je nastopil brez skupine, bilo težko zagotoviti dovolj prostora za njegov nastop. Pa prizorišče gor ali dol, Ali Enu se je močno poznalo, da je bil to menda šele njegov tretji nastop pred občinstvom. Zataknilo bi se lahko že v začetku saj je izvajalec prinesel glasbeno matrico na sicer modernem nosilcu zvoka (DAT-u), ki pa ga vendarle premore le malo diskotek. Organizator je ta problem rešil še pravočasno, lahko pa ga tudi ne bi in bi ob uri, ko naj bi se koncert začel, morali kar lepo improvizirati, da bi ga "spravili skozi". No, pa improvizacije kljub temu ni manjkalo. Na takih koncertih je ta sicer del vsega cirkusa, vendar le, ko gre za izvajanje skladb in med nastopom, ne pa tudi ko gre za pripravo in predvajanje playbeckov. Kot dobro pa bi lahko ocenili improviziranje basista, ki je kot edini živi glasbenik nastopil na odru skupaj z Ali Enom. Ta bo moral za svoje nastope še malo vaditi in si zapomniti vsaj to, pri katerem taktu podlage mora začeti repati, da bo pravi čas ulovil refren. Publika, ki je je bilo glede na medijsko pozornost, ki je je v zadnjem času deležen Ali En, presenetljivo malo, se je sicer zabavala in resnici na ljubo je bil nastop vključno z izvajalčevimi napakami simpatičen in dopadljiv. Slišali smo vse njegove hite, nekatere celo po dvakrat, kakšnih novosti (razen skladbe o Janu Plestenjaku, ki sicer ni nova, je pa redko slišana) pa v slabe tričetrt ure, kolikor je nastop trajal, ne. Ker je bil pač nastop eden Ali Enovih prvih, je pritegnil pozornost predvsem zaradi radovednosti. To smo potešili, za naslednje nastope pa si vendarle želimo nekoliko bolj profesionalen pristop. ■ Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 12. marca, ste glasovali takole: 1. SLAKI: "Glas harmonike"...................................10 glasov 2. PUGELJ: "Polka za prijatelje".............................8 glasov 3. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Jože naj živi"...........6 glasov 5. OBZORJE: "Na zdravje vsi prijatelji".................3 glasovi 5. SLOV. MUZIKANTJE: "Vsak se z nami veseli" 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 19. marca: 1. FLERE: "Bahač" 2. ISKRA: "Karavanke" 3. POLJANŠEK: "Harmonika" 4. SLAVČEK: "Se včasih spričkava" 5. ŠALEŠKI: "Mi Slovenci vinca ne prodamo" ■ Vili Grabner j LESTVICA SLOVENSKIH PET ! Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 21. marca, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.TANJA ZUPAN & S. AUER.........................Vrni se 2.0BJEM...........................................................Odšel bom 3.ARCH E..........................................................Leni kralji 4.ABRACADABR A.........................................Ostani z mano 5.TAPE FOUR & MC K1ZO............................Ujemi me I | Ta teden glasujem za: __ | | Ime in priimek: _. | I Naslov: _. I Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje Nagradni kupon GRADIMO - POSTOPEK ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Splošno Predhodna informacija o zazidljivosti zemljišča (Informacije na Upravni enoti Republike Slovenije) Odkup zemljišča, vpis lastništva v zemljiško knjigo (potrdilo izda zemljiška knjiga). Katastrska kopija (odmera zemljišča) Izdela: Geodetska uprava Lokacijska dokumentacija, izdela: Upravna enota Republike Slovenije ali pooblaščeno podjetje Soglasja, potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja: ■ elektro ■ komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija - sanitarno soglasje (v določenih primerih) ■ požarno - varnostno soglasje (v določenih primerih) ■ soglasje sosedov in vseh prizadetih (v določenih primerih) ■ soglasje Podjetja za upravljanje cest (v določenih primerih) - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so ta zahtevana K lokacijski dokumentaciji potrebujete še: ■ potrdilo o parcelah lastništva - kategorizacija (Geodetska uprava) - geološka poročila terena (Geološka služba) LOKACIJSKO DOVOLJENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Izdela zasebni podjetnik ali podjetja, ki so registrirana za izdelavo projektne dokumentacije. Sestavni deli projekta PGD: - arhitektura - statika - elektro instalacije - strojne instalacije ■ zunanja ureditev ■ popis del s projektantskim predračunom - požarno - varstveni elaborat ■ elaborat varstva pri delu (prijavnih objektih, delavnicah, trgovinah, lokalih...) Soglasje na projekt PGD Potrebna soglasja določa: Upravna enota Republike Slovenije: - elektroenergetsko soglasje (plačilo prispevka) - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka) - sanitarno soglasje (v določenih primerih) - soglasje upravljalca cest (v določenih primerih) ■ vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije Potrebujete še: - potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora) - potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča - zapisnik o zakoličbi zemljišča (opravi Geodet, upr.) - potrdilo o plačilu takse za pridobit, gr. dovol. GRADBENO DOVOJLENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije mmmWM ■■s ■Hmi ■i Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/854 321, fax: 063/855 796 Informacije lahko dobite na telefon: 063 / 854 - 321 ali 063 / 853 - 542 preko telefaxa 063 / 853 - 645. b Za vsako povpraševanje vam bomo radi izdelali ponudbo. , . A>: _ _ . . .......... Kvalitetno in po konkurenčnih pogojih izvajamo: 1. Novogradnje in obnove krajevnih cest, trgov, parkov in zunanjih ureditev ob objektih 2. Novogradnje vodovodov, toplovodov in kanalizacij 3- Asfaltiranje prometnih in drugih površin, vključno s kompletno izvedbo cestno prometne signalizacije 4. Hortikulturno urejanje okolij ( zasaditve, obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnic in drevja ...) 5. Storitve z vsemi vrstami gradbenih strojev (izkopi, planiranje, nakladanje in podobno) 6. Storitve s komunalnimi stroji (strojno pometanje cest, parkirišč, hal..., strojno čiščenje kanalizacij ) 7. Prevozi vseh vrst, vključno s premiki gradbenih strojev. r. •» r i i i ! , - rv. I i 'J USTVARJAMO SI LEPŠI DOM Domače okolje naj bo mirna in varna oaza, takšna, da se bomo po vsakodnevnih obveznosti vanjo z veseljem vračali, se tako umaknili pred hrupom in uživali v zasebnosti. Doma živimo, jemo, spimo, se veselimo, ustvarjamo, skratka počnemo marsikaj. Zato vam svetujemo, da preden se odločite za gradnjo ali obnovo hiše ali stanovanja, ki zahteva poleg veliko denarja še ogromno truda in časa,opravite še temeljit razmislek. Kakšna je vaša družina, koliko članov šteje, kakšne so njihove navade, želje in pričakovanja...? Verjetno vam trenutno stanje ne omogoča izpolnitve vseh potreb, zato je še toliko bolj pomembno, da jih pravilno razvrstite pri snovanju novega doma ali temeljiti obnovi "starega". Veliko lažje je stvari spremeniti na papirju kot kasneje, zato vam svetujemo, da vam pri izbiri pomagajo strokovnjaki. V naši današnji prilogi je seveda marsikaj zanimivega in koristnega, tako za tiste, ki se šele odločate za gradnjo hiše, kot tudi za tiste, ki želite svoje bivalne pogoje posdobiti. Zbrali smo kar pestro ponudbo proizvajalcev in obrtnikov, ki vam bodo pri gradnji v pomoč. Gotovo vam bodo vsi prijazno pomagali tudi s kakšnim strokovnim nasvetom ali idejo. Preden se boste gradnje zares lotili, le poskrbite za vsa številna soglasja in opravila, ki so potrebna pred pričetkom del. Sicer pa objavljamo tudi postopek, ki je potreben za vsa soglasja. Z gradbenim dovoljenjem v rokah, primerno strokovno podkovanim nadzorom za sabo in pospremljeni z dobrimi željami se lahko lotite gradnje ali obnove stanovanja. Tudi mi vam v svojem in v imenu vseh današnjih oglaševalcev želimo, da vam uspe, da si res postavite ali obnovite dom, tako kot želite. Svetujemo vam, da si prilogo shranite, tudi če je še ne potrebujete, saj to še ne pomeni, da je nikoli ne boste. Morda vam bo prav ta v pomoč, naš namen, ko smo se odločali za pripravo te priloge, pa bo tako dosežen. KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š. 63320 Velenje tel.: 855-457 h več kot četrt stoletja soustvarjamo podobo doline. Pi konkurenčni ceni Mite v KAMNOLOMU PAKA peske spilijik frakcij. cenaSIT/tsPO drobljen klasiran 0- 4 mm (za omete) /01,00 drobljen klasiran 4- 8mm 660,00 drobljen klasiran 8-16 mm 730,00 drobljen klasiran 16-32 mm 757,00 drobljen klasiran 0-50 mm 517,00 rovoi pesek (za nasipe] 455,00 kamen (za temelje in škarpel 520,00 Pridite, oadaljojte delo svojih staršev. Veseli vas bomo. Kolektiv KAMNOLOMA PAKA D.O.O. Življenje je kot sestavljanka. Dan za dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves vaš trud in jo sesuje. Zato potrebuje človek pravega prijatelja. Prijatelja, na katerega se lahko zanese kadarkoli in kjerkoli, ki svetuje in pomaga, ki predvideva. Skratka prijatelja, ki zna poskrbeti, da življenje gre naprej, četudi se vam poruši streha nad glavo. In mi v Zavarovalnici Maribor znamo poskrbeti za svoje zavarovance in njih imetje. S široko paleto premoženjskih zavarovanj kvalitetno in hkrati ugodno zavarujemo, kar ste si ustvarili: vaš dom, hišo ali stanovanje, vaše male in velike dragocenosti, vaše podjetje ali obrt, vaše stroje, naprave in aparate..., torej vse vaše premoženje in praktično proti vsemu, kar bi ga lahko ogrozilo. Zato: Samo s pravim prijateljem v varno življenje! A ,t 0 K' ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! _ 16. marca 199; Tovarna elektromehanskih komponent 63252 Rogatec, Rogatec 252 tel.: 063 / 827-101,827-427, 827-335 faks: 063/827-040 POVPRAŠEVANJE JE PORAJALO NOVA RAZMIŠLJANJA V EMKORJU Predstavljamo vam program žičnih kopalniških radiatorjev, žičnih radiatorjev ETERM in različnih pohištvenih elementov, ki ga doslej še ne pozna veliko potrošnikov, je pa že navdušil mnoge obiskovalce sejmov in bralce strokovnih revij, kjer je bil v lanskem letu prikazan. Je tudi že zadovoljil tiste kupce, ki so se za nakup tega programa odločili. Sodoben design, z živahnimi barvami, dopolnjen z nežnimi belimi mrežami, je prijeten za vsak še tako zahteven okus ne samo v kakšni tuji reviji ali prospektu, ampak tudi doma v našem stanovanju. Na trgu 7, 63320 Mozirje, Tel. 063/832-541, Fax 063/832-636 Firma CIMPERMAN ima sedež v Mozirju v GRABNERJEVI HIŠI. Izvajamo dela na področju SA VINJSKO-ŠALEŠKE doline in CELJSKE regije. Ta hip zaposlujemo že preko 40 gradbenih delavcev. Za strokovno izvajanje del skrbi 6 naših gradbenih strokovnjakov ter več zunanjih sodelavcev. 1) GRADNJA ENODRUŽINSKIH HIŠ POD STREHO ALI POD KLJUČ -VKUUČNO Z OBRTNIMI IN INSTALACIJSKIMI DELI 2) GRADNJA POSLOVNIH OBJEKTOV IN INDUSTRIJSKIH HAL 3) ZUNANJE UREDITVE 4) KANALIZACIJA IN VODOVOD, TOPLOVOD IN PLINOVOD 5) MOSTOVI IN CESTE 6) SANACIJE PLAZOV 7) MALE HIDROELEKTRARNE IN ČISTILNE NAPRAVE 8) PO VAŠIH ŽEUAH... "ZAHTEVNOST JE NAŠ IZZIV!" fin##/#///;#-###/### v GRADNJO / R31 - 040 TEL.: 063/831 589SlT .CmEttT VREČA 5?9 siT .AFnO VREČA 65,5 S^ _ OPEKA MODUL 6 '1 ARMATl3RTiE MREŽE 4ggQ slT 9 5X6 KOM /mvmatuRKE mreže 3g00 S1T o v ■=, ftOM 8VOBlTEXDEt*U«E4 2sgoS1T KOM .STREŠriALEFEttKA ^ SlT KOM m 5ARVE , SALONIT 8 VAL SWk 790 SlT KOM .o/v 2350 SIT 99S1T -tS£££»<*V~,*t .5^0 0^0 65X1« IN OPREMO STANOVANJA! blagovnica LJUBNO .nfiS/841- TEt.: 063 / »41 - 020 - SPALttlCE , kuhinje . DTiEVTiE SOBE .SEDEŽriEGA^URE -AKUSTIKA - BELA tehnika - TEKSTIL ... °®«0KoČ* ««CO/r SE PRIPOROČAMO! ŽIČNI RADIATOR ETERM Novost na našem ttžišču so žični radiatorji ETERM, ki so ena izmed najfunkcionalnejših variant grelnih teles za vse vrste bivalnih prostorov. Poleg estetskega videza ta radiatoi odlikujejo gospodarnost, učinkovitost zaradi izredno velike toplotne moči, cenovna konkurenčnost, možnost prilagajanja vsakemu prostoru in smotrnost izkoriščanja prostora. RADIATORJI SO LAHKI (8 DO 9 KG TEŽE DAJE 1000 W, KAR JE 2-3 KRAT MANJ OD VSEH OSTALIH JEKLENIH RADIATORJEV IN PRIBLIŽNO ENAKO RADIATORJEM IZ ALUMINIJA), enostavni za montažo in čiščenje. Na razpolago so v vseh standardnih dimenzijah (višine od 280 do 900 mm in širine od 460 do 1240 mm). I predsobe KOPALNIŠKI ŽIČNI RADIATOR ETERM je zaradi svoje praktičnosti, saj omogoča ne le ogrevanje prostora, temveč tudi sušenje perila in brisač, že nepogrešljiv v vsaki sodobni kopalnici. Osnovna baiva radiatorjev je bela, pri večjih količinah pa lahko kupec izbira barvo po želji. Dimenzije kopalniških radiatorjev so: višina 880 in 1060 mm, širina 390, 520 in 600 mm. KOPALNIŠKI ŽIČNI PROGRAM je sestavljen iz večih elementov, prilagojenih kopalnicam: element z ogledalom, stenski element z različnimi policami in obešali, pregradni element, žični košza čistila ali umazano perilo in kopalniški regal. Osnovna barva žičnega programa je bela, možna pa je izbira barv okvirjev (rdeča, lilo, rumena...). Višina kopalniških elementov je 1940 mm, košza čistila oziroma perilo pa je prilagojen pomivalnemu koritu. POHIŠTVENI ŽIČNI PROGRAM sestavljajo različne omarice oziroma regali v treh različnih višinah Im, 1,6 m in 2,2 m) in dveh širinah(0,5 oziroma 0,7 m). Opremiti jih je možno s poljubnim številom polic, ki so različnih oblik in namembnosti. Sistem je uporaben povsod v stanovanju (predsobe, garderobe, utilytiji, otroške sobe, savne, shrambe...) primeren pa je tudi za opremo trgovin in lokalov. UMHIttiiiilttHliNlittl^^ —i mssMm j_V.....*......i GRADIMO lalhilSBifiiiir' i Mansardno stanovanje - ne samo rešitev v stiski Cene za m2 stanovanjske površine nas silijo v to, da skušamo izkoristiti vsak razpoložljiv prostor za namene bivanja. Zato so podstrešja zanimiva in našemu žepu dosegljiv del stanovanjske površine. Podstrešje je smiselno uporabiti za bivanje, pa naj gre za adaptacijo ali za novogradnjo. Če se odločate za adaptacijo podstrešja, je važno, da spoznate materiale, ki so za ta namen primerni in ki zagotavljajo dolgoletno uporabo brez strahu, da bo zamakalo, da bo prihajalo do pretiranih izgub toplote, rosenja itd. Tehnične rešitve, obliko, velikost je treba prilagoditi strehi in celotnemu videzu strehe, zato je prav, da se prej o tem posvetujete s strokovnjakom. Na ta način prihranite čas, denar in živce. V današnjem prispevku bi radi opozorili na nekaj stvari, ki jih je treba upoštevati pri izbiri strešnih oken. Strešna okna so nujen sestavni del urejenega podstrešja. Ustrezati morajo večim funkcijam: a - osvetlitev prostora in razgled b - zračenje c - toplotno izolativnost (vročina, mraz) d - zapora proti hrupu e - obstojnost ad. a) Okno gradimo tako, da je najvišja točka okna največ 200 cm od tal. Taka namestitev omogoča optimalno osvetlitev prostora, omogoča enostavno odpiranje in zapiranje okna in zagotavlja pogled iz prostora. Na izbiro velikosti strešnega okna pomembno vpliva naklon strehe. Ravnamo se po načelu, da lahko ob večjem naklonu strehe vgradimo manjše okno. ad. b) Zračenje je pomembna funkcija pri podstrešnih stanovanjih. Okna večine slovenskih proizvajalcev to funkcijo zadovoljivo opravijo. ad. c) Konstrukcija oken in izbor vgrajenih materialov sta tisto, kar vpliva na primerno toplotno izolativnost oken. V uporabi so večinoma ter-moizolacijska stekla sestave 4-12-4 ali 4-16-4 mm, ki zagotavljajo sprejemljive faktorje toplotne prevodnosti. Enako pomembna je konstrukcija okvirjev, ki so večinoma lesena. Les Kaj pa talno gretje? Če bi vedeli, da talno ogrevanje prihrani do 30 % energije, bi se takoj odločili zanj. Teh 30 % pomeni skoraj za tretjino manj drv, premoga, olja, elektrike. Pomeni tudi možnost priključitve na sončne kolektorje ali toplotno črpalko. Večina ljudi si ob tem pojmu predstavlja vroča tla, kar pa ne drži povsem. Če z dlanjo potipamo pod, nimamo občutka, daje topel, ampak le čutimo, da ni hladen. Najvišja dovoljena temperatura je 29 C, pa še ta le v najhladnejšem obdobju leta, in če vemo, daje temperatura površine kože med 27 in 28 C, nam je jasno, da sta si temperaturi večjidel precej enaki. Danes je namreč talno gretje vgrajeno v dobro izolirane hiše in silno "pregrevanje " tal ni več potrebno, kot je to bilo včasih in od koder tudi odpor do talnega gretja. Če potem v prostoru s talnim gretjem izmerimo temperaturo v različnih višinah med tlemi in stropom, vidimo, da tako dobljeni temperaturni profil skoraj natanko ustreza fizikalno določenemu idealnemu temperaturnemu profilu. Seveda pa je velika prednost tega načina ogrevanja prav prihranek energije in možnost uporabe klasičnih in alternativnih virov energije, od premoga, olja, elektrike, sončne energije, geoter-malne toplote do uporabe toplotnih črpalk. V podjetju KLEVŽE IZ MARIBORA vgrajujejo ogrevalne sisteme in njihove izkušnje kažejo, da se med vsemi sistemi ogrevanja največ naročnikov odloča prav za talno. Talno ogrevanje se uporablja tako za indvidual-ne hiše, kot za bloke, športne hale, igrišča na prostem, cerkve, hotele, H I 1 velenje, d.o.o. Koroška 54, tel.,fax: 063 856 558, tel.:063 853 312 STAVBNO POHIŠTVO OKNA, VRATA, GARAŽNA VRATA TALNE IN STENSKE OBLOGE, ZAKLJUČNE LETVE NOTRANJA OPREMA PREDELNE STENE IN OMARE OPREMA ZA POSLOVNE LOKALE IN BIVALNE PROSTORE DROBNI POHIŠTVENI ELEMENTI IZ MASIVE IN LESNIH PLOŠČ LEPLJENI ELEMENTI LEPLJENI ELEMENTI ZA IZDELAVO STAVBNEGA POHIŠTVA VSE ZA VRT VRTNE GARNITURE IZ SMREKOVEGA IN HRASTOVEGA LESA, ROČAJI VSEH VRST IZ BUKOVEGA IN JESENOVEGA LESA PO NAROČILU IZDELKI IZ SMREKOVEGA IN HRASTOVEGA LESA IZDELAVA IN MONTAŽA SAVN |Uf MU ti i- it s s UtiiHItil kot dober toplotni izolatorje zato nadvse primeren material. Kot tak onemogoča vsakršno rosenje okvirja, kar oknom podaljša življenjsko dobo. Najprimernejša lega strešnih oken je smer vzhod - zahod, manj pa sever ali jug. Na južni strani je zato važno senčenje okna z zunanjimi žaluz-ijami ali roloji, ker si lahko le na tak način (montaža z zunanje strani) zagotovimo ustrezno zaščito pred soncem. ad. d) Okno "spusti" največ zvoka skozi steklo. Odločilno zmanjšanje prehoda zvoka (zvočna izolativnost) dosežemo z uporabo termoizolacijskih stekel, ki imajo večji razmak med stekloma, ki sta različnih dimenzij (npr. eno 4 in drugo 6 mm) in z uporabo žlahtnih plinov kot polnilom, namesto zraka. Te tehnične rešitve okno podražijo in so smiselne le pri podstrešnih stanovanjih ob hrupnih prometnicah. ad. e) Obstojnost: strešna okna so v primerjavi s fasadnimi okni relativno bolj izpostavljena vremenskih vplivom, zato je pomembno, da so izdelana iz obstojnih materialov in da kon- šole in druge javne objekte. Talno gretje se polaga enostavno in hitro. Če želite o talnem gretju še dodatne informacije ali ste se odločili za naročilo je pravi naslov za vas: strukcija sama omogoča zanesljivo vgradnjo brez zamakanja, rosenja in poškodb. Večinoma so v uporabi les, aluminij, steklo, svinec, galvansko obdelano okovje, obstojno tesnilo iz umetnih materialov, silikonski kiti, itd. Ureditev podstrešnega stanovanja nam omogoča na enostaven in cenen način rešiti stanovanjko stisko, urediti atelje, otroško sobo, poslovni prostor, utility, hobby sobo itd. Na voljo so nam ustrez- ni materiali, znanje, rešitve. Z ureditvijo pridobimo enakovreden prostor za vsakdanjo rabo. Za več informacij na to temo so vam na voljo v podjetju Domena d.o.o., Blatnica 14, IC Trzin, 61234 Mengeš, telefon 061/721-695. Zvone Perkovlč, dipl. ing. KLEVZE d.o.o., Titova 24 a, Maribor, tel/fax: 062/302-606, tel:062/35-165 Trgovina: Mlinska ui. 22, Maribor, tel/fax: 062/226-085. SLOVENIJALES VSE ZA GRADNJO ALI ADAPTACIJO HISE NA ENEM MESTU - gradbeni material - stavbno pohištvo, okna, vrata - keramične ploščice, uvoz iz Italije in domače proizvodnje - sanitarna keramika - enoročne sanitarne baterije že od 5.500,00 SIT dalje - original kanadska tegola z 20-letno garancijo - original kanadske plošče za pod tegolo - stenske in stropne obloge - parketi klasični, lamelni NOVO - kuhinje SVEA Zagorje - HOBBY program - razrez vseh vrst mizarskih plošč, kuhinjskih plošč - pohištveno okovje - robni trakovi UGODNI KREDITNI POGOJI 5 % POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO STREHE NAD GLAVO - SLOVENIJALES GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO Celje> Med/og 18 Tel. 063/451-515, 457-944, fax: 471-320. Odpiralni čas od 7. - 18. ure, vsak dan, ob sobotah od 7,- 12. ure. KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilsko Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! Primer starega obnovljenega okna GRIZE, Migojnice 4c Tel. 063/712-238, 714-175 Tel. 063/715-480 (pop.) I- LAMELNE ZAVESE ii (vertikalne žaluzije), - ROLOJE, - PLISIRANE ZAVESE, - ALU ŽALUZIJE SCREEN ROLOJE (zunanja zaščita pred soncem) m% MKfi T* te.fisJ.*?.«? MfftfgR jr xrsn! Opremljamo anaisiai Sodobna vhodna vrata Vhodna vrata so eden najbolj obremenjenih delov hišne opreme. Kljubovati morajo različnim mehanskim in vremenskim vplivom, pri tem pa dajati še lep videz. Statistiki so izračunali, da jih v enem dnevu odpremo in zapremo povprečno 70-krat. Pogosto kar precej zaloputnemo z nji- ¥$Qkiko d.o.o. kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajubova 17, 63325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063/882-267 Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del. Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini. Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju M do štirih mesecev. ,.«./> Ki** pofcl mi, tako kot z nobenimi drugimi v hiši ne. A to še ni vse. Ta vrata so vsak dan izpostavljena tudi klimatskim spremembam, enkrat žge nanje sonce, drugič po njih dežuje ali sneži, izmenoma so izpostavljena vročini in mrazu. Sonce jih lahko segreje celo do 80 stopinj Celzija. Ne nazadnje so vhodna vrata tudi ogledalo hiše. Elegantna lesena ali sodobna iz umetnih snovi vplivajo na njeno celovito podobo, saj sodijo med najpomembnejše dele pročelja. Sicer pa star pregovor pravi, da so ta vrata vizitka vsake hiše. SEBA GIPSPLOSCt, PREDELNE STENI SPUŠČENI STROPI MANSARM ZA VASO PRIHODNOST SKRBIMO ŽE DANES. SEBA, Žalec, tel.: 715-090, 715-750 %g brez miru olqog divjam, prijat'Cji vprašajo me »JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064/6130, fax:064/634-261 k JELOVICI, kjer še po LANSKIH CENAH dobim njen program^ OKNA POLKNA VRATA HIŠE • popust za takojšnje plačilo • obročno odplačevanje • organiziran servis in montaža • garancijski rok 2 leti • brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT za stavbno pohištvo in montažne stene CELJE, Božičeva 3, tel./fax 063/451 -088 ABC DRAVINJA, Slovenske Konjice SAVINJSKI MAGAZIN, Žalec ERA, Velenje m m. p% ■ wm GRADNJE GORNJA VAS 32, 63312 PREBOLD Tel.: (063) 723 060, fax: (063) 723 231, mobitel: (0609) 612 016 V času izvajanja del Vam nudimo celodnevno dežurno tel. številko: (0609) 612 016 Dobesedno iz nič do uspešnega, srednje velikega podjetja Peto leto teče, odkar je mlad in podjeten Zvone Petek ustanovil gradbeno podjetje, ki ga je poimenoval po junaku iz risanke - Pluton. Začel je dobesedno iz nič, z ogromno dobre volje in jasno vizijo željenega. Se še spomnite, kako je takrat zaživelo velenjsko otroško igrišče? Skorajda kot v starih časih. Žal pravega posluha za koncesijo takrat ni bilo in Zvone se je s sodelavci lotil svojih prvenstvenih dejavnosti. To pa so visoke in nizke gradnje, izvajanje zaključnih del v gradbeništvu in gradbeni inženiring. Pluton je bilo eno prvih privatnih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki se je lotevalo gradnje in adaptacij večjih objektov in to uspešno, cenovno zelo konkurenčno večjim družbenim podjetjem. Eden prvih večjih objektov je bila adaptacija stanovanjskega bloka na Starem trgu 26 v Starem Velenju, kjer so tlakovali tudi pločnike... Temu je sledila izgradnja moderne, sodobne avtobusne postaje v Mozirju, obnovili so Ipavčevo hišo, v nekaj mesecih postavili proizvodno halo Marovtovim v Rečici ob Savinji, zgraditi proizvodno halo Oplasta na Tepanju...Prevzeli so tudi gradbena dela na odžvepljevalni napravi v TEŠ, kjer dela ravno zaključujejo, gradijo pa tudi osnovno šolo s telovadnico na Trnavi... V podjetju Pluton vam poleg gradbenih storitev nudijo tudi predinvesticijsko svetovanje, pomoč pri izdelavi investicijske dokumentacije, pomoč pri vodenju upravnega postopka za potrebe investicije in finančno svetovanje za potrebe investicije. Ti podatki so pomembni tudi za vsakogar od nas, saj v podjetju Pluton prevzamejo tudi manjša dela kot so adaptacije zasebnih hiš ali individualne gradnje, če želite, tudi po sistemu "na ključ". Dela vedno poskušajo izvesti v najkrajšem možnem času, prevzamejo pa tudi vsa obrtna in f i i i: inštalacijska dela. Roke izdelav je močno skrajšalo tudi to, da večino del opravijo z lastno mehanizacijo. Načrti niso skromni, so pa realni! Prvo obdobje je bilo tako za direktorja Zvoneta Petka kot za zaposlene v Plutonu obdobje odrekanj; ves zaslužek se je vračal nazaj v podjetje, namenjen je bil le posodabljanju dela in nakupu prepotrebne opreme, pri čemer so bili zaposleni vedno primerno motivirani. Danes imajo veliko gradbišč na različnih koncih Slovenije, vsi vodji gradbišč imajo lastne mobitele, da so vedno hitro dosegljivi, poleg tega imajo celodnevni dežurni telefon. Iz Gornje vasi 32 pri Preboldu, kjer je vse od ustanovitve sedež podjetja, so se Plutonova gradbišča dosedaj selila po vsej Šaleški in Zgornje Savinjski dolini, dobro jih poznajo tudi v širši celjski regiji, spoznavajo jih Primorci. Po kvalitetni izvedbi, konkurenčnih cenah in zagotovljenih rokih za dokončanje del. V podjetju Pluton je trenutno zaposlenih skoraj 50 ljudi, pri čemer posebno pozornost posvečajo visoko izobraženim in kvalitetnim kadrom, saj želijo v korak s časom in stremijo k visoki kvaliteti svojih storitev. Zgovoren je tudi podatek, da je podjetje Pluton uspelo v vseh teh letih plan proizvodnje povečevati za več kot 100 % na leto, kar si želijo tudi letos. Vse kaže, da jim bo uspelo, saj je veliko novih del že v hiši. Podjetje sodi med uspešna srednje velika podjetja. Vse to jim omogoča, da že lahko razmišljajo o prihodnosti. Prostorska stiska na sedežu podjetja je velika, zato želijo še v letošnjem letu vsaj pričeti z gradnjo nove poslovne stavbe, ob kateri bodo uredili tudi lastno trgovino z gradbenim materialom; predvidoma bo "zrasla" v Šempetru. 1 li i* !' ?', i r? r_ "Naša ambicija je, da vedno in vsem poleg storitev ponudimo tudi zaupanje, da z dobro organizacijo dela in kvaliteto storitev prihranimo vaš denar in čas. Vedno se trudimo, da smo ob končanem delu zadovoljni tako mi v podjetju Pluton, kot investitor." poudarja Zvone Petek. Upamo, da smo vas prepričali. Če se pripravljate na gradnjo ali adaptacijo, pa še ne veste, komu bi zaupali izvedbo del, le zavrtite telefonsko številko podjetja Pluton. Prepričani smo, da boste zadovoljni! Le nekaj objektov, ki jih je gradil ali adaptiral Pluton ,r ; r ji i 'j ? Ji i >i 1 i i< c ■Lmb GRADIMO gorenje goren\eKuhinje mmsam i HnniMiiiMH .8 gorenj eKeramika Prodajalna keramičnih ploščic: Gorenje 1/b, 63327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00 ure LJ p® o gorenj eKopalnice Prodajni studio za kuhinje in kopalnice Primorska 6b 63325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure Z našimi izdelki ne kupujete le funkcionalnosti, temveč tudi domačnost, prijetnost in individualnost. v< NOVI KORAKI PRI SANACIJAH V GRADBENIŠTVU ■ ■■ : v : . Sllililll*il|llp V KEM I se že vrsto let ukvarjamo z različnimi sanacijami v gradbeništvu. Paleta naših materialov na tem področju se je močno razširila in danes imamo praktično skoraj vse rešitve v našem programu, in sicer: HIDROIZOLACIJE Na bazi plimercementnih premazov na številnih referenčnih objektih in vsakodnevni individualni uporabi potrjuje raznovrstnost ter kakovost navedene hidroizolacije, in sicer: HIDROTES PLUS - za hidroizolacijo kletnih prostorov, bazenov, tunelov, podvozov, betonskih jaškov,... HIDROTES VH - za rezervoarje za pitno vodo, kjer se poleg vodonepropustnosti zahteva neoporečnost premaznega sredstva na kakovost vode; HIDROTES AN - za zaščito betonskih silosov živinske krme, bazenov za nevtralizacijo tehnoloških vod, skratka vsepovsod, kjer moramo poleg vodonepropustnosti doseči tudi izboljšano kemično odpornost betonov in drugih gradbenih materialov; HIDROTES EXP - za razna sanacijska dela, kot injekcijska cementna suspenzija, za injektiranje prednapetih kablov, zapiranje stikov, zapolnjevanje volumna pri rezanju zidov oziroma tam, kjer se poleg hidroizolacije s polimercementno maso zahteva JJ KiM 1 Bili ' I i Župnijski dom v Teharju Vlažni in dotrajani zidovi pred pri Celju, sanacijo. Župnijski dom v Teharju pri Celju. S HYDROMENT OMETOM sanirana zgradba. do 3 % stopnja ekspanzije (nabrekanja); HIDROTES ELASTIK močno elastična hidroizolacija, ki lahko prevzema gibanje podlage in vse vrste razpok v podlagi tudi do 0,2 mm; HIDROZAT - hitrovezna vodonepropustna malta za trenutno ustavitev aktivnih prodorov vode. Čas vezanja: začetek 10 sekund, konec vezanja maks. 4 minute; HIDROKIT - hitrovezna cementna malta, namenjena za obdelavo poroznih kritičnih mest, spojev, holkol, razpok, fug, itn. s časom vezanja okoli 10 min. (začetek) ter okoli 50 minut (maks.) konec vezanja. SANACIJA VLAŽNIH IN S SOLJO PREPOJENIH ZIDOV KEMASOL - za prekinitev dviga kapilarne vlage v zidu iz opeke in kamna, po sistemu vrtanja in nalivanja silikonske impregnacije po vsej širini zidu; KEMAFOB - vodoodbojna impregnacija fasadnih površin iz raznih vrst malt, fasadne opeke, betonov, naravnih in umetnih kamnov, mineralnih barv oziroma tam, kjer želimo doseči zaščito pred vlago, ki prek»močno vpijajoče fasade prihaja v zid; SANACIJSKI OMETI- za izsušitev kapilarne vlage iz kamnitih in opečnih zidov so že tudi pri nas na številnih objektih potrdili večletno uporabo tovrstnih ometov v tujini; ISA BIO - sušilni omet na bazi apna, predvsem za objekte, zaščitene pod spomeniškim varstvom; HYDROMENT - na mineralni osnovi, zaradi enostavnega nanašanja ter ugodne cene primeren tudi ::a individualno uporabo. Oba ometa popolnoma izpolnjujeta WTA norme, deklarirana sta kot mineralna ometa, ki preko kapilar izsušujeta vlago iz zidov. Najmanj, kar lahko storimo z vlažnimi zidovi je, da omogočimo normalno difuzijo oziroma "dihanje" zidu. Naša tehnična služba vam bo s svetovanjem pomagala najti pravo rešitev vašega problema. Telefon: 069/45-020, 45-021, 45-022. 14. jVilK l^ilK 16. marca 199 ...... ...I-—-fg|-| -- _MAP1M0_ JTTTEKS je že znano im med uporabniki Vinil talnih oblog. S proizvodnjo Vinil talnih, oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga. Vse Vinil talne obloge iz Juteksa se proizvajajo v skladu s sistemom zagotavljanja kakovosti ISO 9001, ki smo ga pridobili v letu 1994, kar zagotavlja konstanten nivo kakovosti. Vinil talne obloge proizvajamo v širini 2 in 3 m in v različnih debelinah. Vinil talne obloge z oznako BLTJE LINE so površinsko dodatno zaščitene proti nečistočam, kar omogoča lažje v . v v . čiščenje. Vinil talne obloge JTTTEKS zagotavljajo zelo udobno hojo, dobro dušenje udarnega zvoka in dajejo prijeten občutek v prostoru. Primerne so za bivalne prostore, vrtce, pisarne, bivalne prikolice; odvisno od kakovosti in namembnosti Vinil talne obloge. «» PRIPRAVA PODLAGE Vinil talna obloga se lahko polaga na različne podlage: betonski estrih, leseni pod, parket itd. Podlaga mora biti suha, očiščena (brezprašna) in gladka. Morebitne razpoke, špranje in podobno je treba zatesniti in poravnati. POLAGANJE V8 Temperatura talne obloge in prostora, kjer jo polagamo, mora biti najmanj 17°C. Pred polaganjem Vinil talne obloge je priporočljivo, dajo razgrnemo v prostoru in jo temperiramo 24 ur. Pri krojenju pustimo ob stenah ali vgrajenem pohištvu 1 do 2 mm razmaka, da omogočimo raztezanje talne obloge. Pri polaganju več pasov talne obloge moramo pri krojenju upoštevati raport (ujemanje) vzorca. Pri polaganju v večjih prostorih pazimo, da je vsa Vinil talna obloga iz istega zvitka, istega datuma in iste sarže, da se izognemo morebitnim barvnim razlikam. Za lepljenje Vinil talnih oblog uporabimo ustrezna kontakntna ah disperzij ska lepila. Pri nabavi lepila se posvetujemo s prodajalcem, zlasti pa upoštevamo navodila proizvajalca lepila. V prostorih, kjer so večje obremenitve, talno gretje, kjer se uporablja pohištvo na kolesih ah masivno pohištvo ah je pohodna obremenitev večja, mora biti Vinil talna obloga obvezno lepljena po vsej površini. V manjših ali manj obremenjenih prostorih Vinil talnih oblog ni potrebno lepiti po celotni površini, moramo pa jo zalepiti na stikih in pri vratih; ob stenah pa talne obloge ne lepimo, daje možna dilatacija (raztezanje). Po polaganju talno oblogo očistimo s toplo vodo, ki ji dodamo blago čistilno sredstvo. Prostore lahko vselimo 24 ur po polaganju talne obloge. Pri vseljevanju pazimo, da Vinil talne obloge ne poškodujemo z ostrimi robovi pohištva. JMITI X Pri Vinil talnih oblogah z oznako BLTJE LINE zagotav jamo lažje čiščenje. Madeže nekaterih materialov, kot so pasta za čevlje, gorčica, ketchup itd, moramo kljub temu očistiti takoj, sicer lahko pustijo trajne sledove, kijih kasneje ni mogoče odstraniti. Na pohištvo po potrebi nalepimo zaščitne obloge iz filca ali plastike, da tako preprečimo mehanske poškodbe in morebitno obarvanje Vinil talne obloge. Zaščitni "čepi" iz naravne gume lahko povzročijo obarvanje talne obloge, zato le-te | zamenjamo ah jih zaščitimo, kot je že omenjeno. Ostra kolesa na stolih zamenjamo s kolesi, ki imajo večjo kontaktno površino. JVIl X GARANCIJA ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE Ob pravilnem vzdrževanju bo talna obloga ostala lepa in funkcionalna. Čiščenje je seveda odvisno od obremenitev. Dnevno čiščenje opravimo s toplo vodo, kiji lahko dodamo blago čsitilno sredstvo, ah pa čistimo s sesalcem za prah ali pometamo. Proizvajalec Vinil talnih oblog JUTEKS daje za svoj proizvod 5-letno garancijo. Garancija velja od dneva nakupa (prodaje). Garancija velja za pravilno položeno (vgrajeno) talno oblogo. Za vsako leto uporabe (pri reklamaciji, ki je upravičena), se odšteje 1/5 vrednosti talne obloge. Mehanske poškodbe, poškodbe od kemikalij, transporta, nepravilne vgradnje, nepravilne uporabe in vzdrževanja so izključene iz garancije. illiS I;!; ;;; ........ • iiiiiiiii^^ IZOTEKT IBITOL BITUMENSKA SMOLA STIROPOR ZLATI znak SLOVENSKA KVALITETA SQ PRIJAZNA DO VAS IN OKOLJA TEHNIČNOINFORMATIVNA SLUŽBA Ob železnici 18, Ljubljana Tel.: 061/14 03 096, Telefax: 061 / 445 182 PAMO LESNO PROIZVODNO IN PREDELOVALNO PODJETJE d.o.o. CELJE MARIBORSKA 116, CEUE Info: tel. & fax: 063/31-731 tel. 063/34-833 M OV NOVO OVO - proizvodnja 16 cm lamelnega parketa < - zaključne letve PRODAJA: - parket (lamelni, klasični) - laki - lepila - izravnalne mase Pri mi-j dobite mv, zu kdvliv/o dobrih inl l KOOPERACIJA, STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 l#i V t PODROČJA DEJAVnom TI GRADBENA IN GRADBENO ZAKLJUČNA DELA K NIZKE GRADNJE fcl PREDELAVA LESA, KOVIN IN PLASTIKE Ml IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE EE1 ZASTOPANJE TUJIH FIRM ( SCHINZEL, IWK ) AGENCIJA ZAVAROVALNICE MARIBOR Prodajni center ŽELEZNINA DELTA ŠOŠTANJ, Kajuhova 12, telefon 881-049 GRADITE ALI PREUREJATE STANOVANJE, POSLOVNI PROSTOR? Se navdušujete nad moderno in ekonomično izvedbo, se vam mudi? Potem izberite program KNAUF - plošče s podkonstrukcijo, ki se uporablja za predelne stene, stenske obloge, stropne obloge. Cena za m 2 znaša približno 1.500 tolarjev, kar je gotovo konkurenčno klasični gradnji. V ŽELEZNINI DELTA V ŠOŠTANJU VAS VABIMO V MARCU NA VELIKO POMLADANSKO ZNIŽANJE! glasbeni stolp CR0WN 27.377,00 glasbeni stolp UNITEC 21.510,00 glasbeni stolp AUDI0S0NIC 34.111,00 aparat za sladoled 12.222,00 video kamera SHARP 199.825,00 sesekljalnik Gorenje 14.153,00 omarica za glasebni stolp 8.013,00 sesalec za prah 1200 W 20.170,00 čajnik 81 9 693,00 jedilni servis, čebulni vzorec (nemški) 27.402,00 jedilni pribor za 6 oseb 4.785,00 jedilni pribor za 12 oseb 12.060,00 skleda beli porcelan 622,00 skleda beli, rebrast porcelan 663,00 skodelica za kavo - komplet 2.199,00 krožniki globoki 253,00 krožniki plitvi 223,00 Izkoristite priložnost, tako ugodne cene veljajo le do razprodaje zalog! KEDR KeOR Razstavno-prodajni salon * Maribor, Zrkovska c. 87 t€l./fax: 062/5II-384 * PE Beltinci, Štefana Kovača 21 t€l./fax: 069/42-202 * PG CGUG - TGHARJ6 (pri pizzeriji Picikato) eD.M,cA piHOLA (M®)* GRADGALANT d.o.o. Proizvodnja, trgovina, storitve VELEPRODAJA - MALOPRODAJA, UVOZ -IZVOZ Poljana 10/B, 62391 Prevalje Telefon: 0602/31-184 Telefax: 0602/31-969 NAJMANJ PET JE RAZLOGOV, DA NAS OBIŠČETE V NOVEM "SALONU KERAMIKE" ki ga odpiramo v novem Poslovnem centru v Starem Velenju. 1. Na dan otvoritve TOMBOLA s SUPER nagradami in izbrano zakusko. 2. Prvih 7 dni prodaja I. klasnih italijanskih ploščic po POSEBNIH 20% nižjih cenah. 3. Vsa ostala KOPALNIŠKA OPREMA na istem mestu. keramične ploščice vseh vrst - sanitarna keramika - kop ilniško pohištvo in oprema - sanitarne armature " 0,^#I|flP0«aganje ploščic § TEL/FAX: 063/411-502 Del. čas: 8. - 16. delavnik 7. - 12. sobota Z 4. Ponudili vam bomo tudi betonsko galanterijo, vse ZAVRT in OKOLICO (tlakovci, cvetlična korita) ter ostali gradbeni material. ^ 5. STALNE ZALOGE, VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠE k^L CENE! Sodelujemo s priznanimi italijanskimi proizvajalci Ev^ keramike, granitogresov in kopalniške opreme. ŽE V VEM MESECUi ii. - GRADIMO — ■" 16. marca 199: Kaj moramo vedeti o centralni kurjavi in izbiri radiatorjev? Kako deluje centralna kurjava? Delovanje centralne kurjave si lahko razložimo s fizikalnim zakonom, ki pravi, da postaja segreta voda lažja in se poizkuša razširiti. Torej, če v kotlu v kleti segrejemo vodo, bo ta težila navzgor. Ker je kotel LJUBLJANA GRflD KODELJEVO Tel ./f ax:061/441-834 CELJE STAVBA RAZVOJ. CENTRA T«iyfax:063/Z 7-306 talne oblo« M Izberite med več tisoč vzorci različnih talnih oblog tisto, ki vam je všeč! Posebna ponudba -laminatne talne obloge, ki so odporne na vse tisto, kar parket oziroma lak ni! Pridite, ne bo vam žal. povezan s cevjo, napolnjeno z vodo, bo ta pritiskala navzdol. Na ta način je krog sklenjen: segreta voda se dviguje, se ohlaja, postaja s tem "težja" in se vrača h kotlu, kjer se ponovno segreje. Opisana fizikalna lastnost je uporabljena pri centralnem ogrevanju prostorov. Sestavni deli centralne kurjave pa so: 1. kotel (oziroma peč za centralno ogrevanje), 2. radiatorji (ogrevalna telesa), 3. razvodna ali cevna mreža, 4. raztezna posoda. 1. Kotel EMO RADIATORJI, d.0.0. Mariborska 86, CELJE tel.: 063/32-112 int. 288 Proizvajamo in prodajamo ploščate radiatorje EMOTERM in TRIKATERM tridesetih različnih višin in poljubnih dolžin. Kvalitetno, hitro in poceni izvajamo montažo novih in zamenjavo starih radiatorjev (zamnjujemo Trika in ostale radiatorje brez posegov na sistemu centralnega ogrevanja). NI ITALIJANSKI, NI NEMŠKI, JE SLOVENSKI, RADITOR EMOTERM Z 20- LETNO TRADICIJO IN 10- LETNO GARANCIJO. KOPALNIŠKA OPREMA Kotel je izvor tople vode. Zagotoviti mora ustrezno toplotno energijo, to pa je razlika med izhodno in povratno temperaturo vode. V sistemu npr. 90/70 stopinj Celzija je izhodna temperatura vode 90 stopinj Celzija, povratna pa 70 stopinj Celzija. Razlika 20 stopinj Celzija predstavlja toplotno energijo, ki jo po ceveh in s pomočjo radiatorjev prenašamo v prostor, ki ga želimo ogrevati. Kotel (oziroma peč) lahko kurimo z vsemi vrstami goriv kot so: trda goriva, olje, plin, lahko pa ga segrevamo tudi z elektriko. 2. Ogrevalna telesa - radiatorji Radiatorji so naslednji pomembni sestavni deli centralne kurjave. V Sloveniji je največji proizvajalec radiatorjev podjetje EMO -RADIATORJI iz Celja, ki izdeluje ploščate jeklene radiatorje EMOTERM in TRIKATERM. Največja prednost radiatorjev EMOTERM in TRIKATERM je, da jih proizvajalec lahko izdela v tridesetih poljubnih višinah in različnih dolžinah. Ti radiatorji imajo že dolgo tradicijo. Proizvajalec daje za radiatorje EMOTERM in TRIKATERM 10-letno garancijo. Posebnost EMOTERM in TRIKATERM radiatorjev je gladka, zaprta oblika, ki zagotavlja odlične tehnične, higienske in estetske lastnosti. Zaradi svoje ploščate oblike zavzemajo EMOTERM in TRIKATERM radiatorji tudi manj prostora. Funkcionalno in estetsko oblikovani radiatorji prispevajo tudi k lepšemu videzu prostorov in s tem k boljšemu počutju. Za jeklene radiatorje je najustreznejša normalno trda voda z normalno količino karbonatov in kisika, ki tvorijo zaščitni karbonatno -oksidni sloj. Življenjska doba radiatorjev ob normalni uporabi je 20 do 30 let. Pravilni izbor, izvedba in montaža, kakor tudi ustrezno vzdrževanje, zagotavljajo radiatorjem dolgo življenjsko dobo. Posebej je treba opozoriti, da se iz sistema centralnega ogrevanja ne sme izpuščati voda. Sistem mora biti vedno napolnjen tudi v polet- Zahtevajte prospekte in cenike! BREZPLAČNO vam jih pošljemo na dom. RADIATORJI VISOKE KVALITETE aklimat vogel & n o o t Trgovino POSTRJNČR Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 893-157 Nudimo Vom oo UGODNIH C€NftH: - ARMTURNE MR6ZG - STREŠNA OPGKA BRAMAC - TEGOLA CANADEZE - CEMENT, APNO - IZOLACIJSKI MATERIALI ... in vse ostalo za gradnjo! Z€lO UGODNO TA HIP: OP€Kfl MODUL 6/1 (z dostovo no dom!) AKCIJA! opeka MODUL 6/1 59,00 sit SIP0REX 9.900,00 s»/m3 UGODNE CENE: stavbno pohištvo LESNA polnila, nosilci strešna opeka BRAMAC strešna opeka BOBROVEC armaturne mreže keramične ploščice nih mesecih, to je tudi zunaj kurilne sezone. Na ta način se izognemo nastanku korozije, kije največji sovražnik radiatorjev. Kako delujejo radiatorji? Radiatorji delujejo na principu žarčenja in konvekcije. V glavnem so skoraj vsi radiatorji konstruirani za največjo temperaturo ogrevala« vode 100 do 110 stopinj Celzija pri največjem dovoljenem pritisku od 6 do 7 barov. Kako sami izračunamo, s kakšnimi radiatorji lahko ogrevamo določene prostore? Za izračun potrebne toplote moramo poleg velikosti prostora poznati še: 1. transmisijsko toploto sten, oken, vrat, stropa in tal, 2. prepihovalno toploto. Vsota teh dveh toplot predstavlja skupno toploto, ki jo prostor izgubi v časovni enoti in jo je treba preko ogrevalnih teles (radiatorjev) nadomestiti. Pravilni računski postopek je točno predpisan s posebnimi normativi in tehničnimi podatki proizvajalca. Za približno določitev potrebne toplote v watih se lahko poslužimo naslednjih izkustvenih vrednosti, ob predpostavki, da je zaželjena temperatura 20 stopinj Celzija za kubični meter prostora: - vogalni prostor - 90 W na kubični meter, - normalni prostor - 80 W na kubični meter, - prehodni prostor (hodniki) - 55 W na kubični meter. 3. Razvodna ali cevna mreža centralne kurjave Razvodna ali cevna mreža povezuje celoten sistem centralne kurjave. To pomeni, da omogoča obtok vode od kotla (peči) do vseh radiatorjev in nazaj. Hitrost obtoka vode znaša od 0,3 do 1,0 m/sekundo. Obtok vode je možen po naravnem (to je gravitacijskem načinu) in s pomočjo obtočne črpalke (ta se v glavnem izključno uporablja). Izbor načina obtoka vode je pomemben v toliko, ker moramo pri uporabi radiatorjev pri gravitacijskem načinu zagotoviti večji premer cevne mreže za enak toplotni učinek kot pri sistemu z obtočno črpal ko. Cevna mreža je lahko izvedena v tako imenovanem dvocevnem sistemu, pri katerem je vsako ogrevalno telo (radiator) opremljeno s priključkom za predtok in povratni tok. To pomeni, da vsak radiator izkoristi celotno toplotno razliko 20 stopinj Celzija za oddajanje v prostor. V zadnjem času pa se vse več I uporablja tako imenovani enocev-ni sistem, pri katerem so radiatoiji povezani zaporedno v krožnem ali pretočnem vodu (zanki), kjer lahko vsak posamezen radiator izkoristi le del temperaturne razlike 20 stopinj Celzija, odnosno celotna zanka izkoristi vseh 20 stopinj Celzija. Prednosti ogrevanja v enocevnem sistemu so: - bistveno krajša in enostavnejša montaža, - prihranek pri materialu na vertikalnih oziroma horizontalnih vodih, - možnost odčitavanja porabljene energije, - odstranimo lahko posamezen radiator, ne da bi prekinili gretje ostalih radiatorjev v zanki, - dobra izraba stanovanjskega prostora. 4. Raztezna posoda Raztezna posoda predstavlja v sistemu centralnega ogrevanja varovalno napravo, ki preprečuje povečanje pritiska vode ali ustvarjanje pare v prekomerno segretem kotlu (peči). Pri zvišanju temperature nad 90 stopinj Celzija se poveča namreč tudi prostornina vode. To povečanje izravnava raztezna posoda. TRGOVINA, Doberteša vas 46b (ob jI. križišču Šempeter-Polzela) Tel.: 702-231 Bojan Sešel SEDAJ JE PRAVI CAS ZA U60DEN NAKUP 6RADBENE6A MATERIALA! MLM - aklimat d.o.o. LENARI; Kraigherjeva 22, telefon n.c.: 062/ 724 161 Industrijska prodajalna: 062/ 724 691 ♦ ♦ V i * * + * * ♦ -s 4 <«' 4, 4 4- ♦ •> 4* 9 + » « t r ♦ m^m an m:m GRADIMO — _ _i _ GRADBENO PODJETJE CELJE Ulica XIV divizije 10,63000 CELJE Tel.: 063/26-634 telex: 36626 GRACEL fax: 063/442-490 V CENTRU VELENJA BOMO "ZA TRG" ZGRADILI NOV POSLOVNO-UPRAVNI OBJEKT. PONUJAMO VAM: - poslovne prostore različnih namembnosti - trgovske lokale - lokale uslužnostnih dejavnosti - garaže NA PRODAJ JE ŠE NEKAJ PROSTOROV, ZATO NAS POKLIČITE NA TEL.: 063 / 26-634 IN POMAGALI VAM BOMO PRI VAŠI ODLOČITVI! d.o.o. KINEL UL. JANKA ULRIHA 43, VELENJE TEL / FAX : 855 - 477 - GRADNJE CIGLER KREVZEL INSTALACIJE "LEKTR0 JEZERNIK ' -V": ; vsSj-a § i TJEM KIN NAS IZZIV: KAKOVOST ROKI CENE IN CELOVITA IZVEDBA! Polno izolirani dimnik ■ SIH Pred 20 leti se je na področju Slovenije pojavil s prenosom licence nemške firme SCHIEDEL troslojni montažni dimnik, sestavljen iz notranje samotne cevi, mehke dilatacije v obliki tervol vrvice in zunanjega montažnega lahkobetonskega plašča. Tovrstna zasnova dimnika, kije s časom doživljala razne odmike v smislu uporabe drugih materialov, kot so dimne cevi iz nerjaveče pločevine ali materiala Carbo, seje v našem gradbeništvu obdržala vse do danes, ko nam kvaliteten napredek na področju kotlogradnje narekuje spremembo v zasnovi dimnika. Po nemških predpisih DIN 4705 je potrebno za izbiro in dimenzioniranje dimnika upoštevati dva pogoja: da v dimni cevi nastane dovolj velik vlek in da med delovanjem v dimniku ne nastopi pojav kon-denzacije. Pri uporabi starih kurilnih naprav ni bilo problema z doseganjem obeh pogojev, saj so visoke temperature dimnih plinov omogočale tako velik vlek kot tudi suh dimnik. Kot je poznano, pa nam večji energetski izkoristki v kotlih pomenijo kot posledico precej nižje temperature dimnih plinov že pri vstopu v dimnik in zaradi boljšega izgorevanja tudi večjo količino C02, ki pomeni večjo količino vlage v dimnih plinih. Posledica nižjih temperatur dimnih plinov v dimniku pa je pri uporabi "starega". Schiedel dimnika povečana količina nastalega kondenzata, kar negativno vpliva na trajnost in kvaliteto dimnik. Pri tem se pojavijo naslednji negativni učinki: - kemijska obremenitev Samotnih cevi, čistilnih vratic, dilatacijskih rozet in krovne plošče s kislim kondenzatom, - ob mokrih stenah dimnih cevi pomeni tudi skrita napaka v materialu ali slabo izveden stik dveh cevi možnost preboja kondenzata na zunanjo stran dimnika in s tem na omet, kar ima zelo negativne vizul-ne posledice, - zaradi prevelike ohladitve že tako hladnih dimnih plinov v dimniku se zmanjšajo tudi hitrosti dimnih plinov in s tem uspešnost odvajanja plinov v višje atmosferske sloje, - prisotnost kondenzata na dnu dimnika postavlja problem odvoda le-tega, saj ga zaradi njegove kislosti ni primerno direktno odvajati v kanalizacijski sistem. Kondenzat, ki nastane pri uporabi premoga kot energetskega vira, pa je poleg kislosti tudi neprijetne temne barve in pomeni ob preboju skozi stene dimnika ali pri izlivu na dnu tudi težko odstranljive madeže. Vsi ti negativni učinki so narekovali korekcijo v zasnovi obstoječega troslojnega dimnika v smeri zmanjšanja ohlajevanja dimnih plinov v dimniku in s tem preprečevanja nastanka kondenzacije. V državah zahodne Evrope seje na tržišču pojavilo več oblik novih dimnikov, ki imajo skupen element dimnika, to je toplotno izolacijo dimne cevi. Podjetje GRADNJA Žalec je na osnovi izkušenj firme Schiedel tržišču ponudilo spremenjeno varianto troslojnega dimnika s komercialnim nazivom SIH dimnik. Osrednja sprememba je nastala v srednjem sloju, kjer smo do sedaj imeli zračni sloj, v novem dimniku pa je na tej poziciji toplotna izolacija dimne cevi v obliki tervol plošč debeline 4 cm. Vpeljana sprememba omogoča, da so ob zahtevi, da v dimniškem kanalu ne nastopi proces kondenzacije, temperature dimnih plinov ob vstopu v dimnik za cca 35 - 40 % nižje od minimalnih temperatur pri uporabi stare zasnove Schiedel dimnika. S tem pa je omogočena uporaba kurilnih naprav z večjimi izkoristki, kar je prav gotovo cilj energetske politike posameznikov in družbe. Naslednja sprememba v novi zasnovi dimnika so ventilacijski kanali, katerih funkcija je, da zagotavljajo odvod vlage iz toplotne izolacije. Navedena vlaga se pojavi kot posledica kondenzacije difizivne pare, ki prehaja skozi stene Samotnih cevi. V kolikor bi ne odvajali nastale vlage na zunanji strani samotnih cevi, bi se toplotna izolacija nasičila z vlago, kar bi imelo za posledico zmanjšanje izolativnih sposobnosti. Navedeni ventilacijski kanali potekajo vertikalno v vsakem vogalu zunanjega plašča od tal do vrha dimnika. Pri temelju dimnika je s posebnim podstavkom dimnih cevi in z vstopno odprtino omogočen vstop zraka v te kanale, na vrhu dimnika pa s posebno prirejeno dilatacijsko rozeto izstop vlažnega zraka v atmosfero. Pri tem nam mesto izstopa omogoča, da se izstopajoči dimni plini uporabijo kot injektor vleka za vlažen zrak. Pri sami izvedbi SIH dimnika nastopijo kot posledica toplotne izolacije dodatni sekundarni elementi, ki zagotavljajo neprekinjeno izolacijo dimne cevi. To so fazonski elementi za izolacijo dimne cevi pri priključku dimovodnega kanala iz kotla, šablona za nanašanje malt za zidanje zunajih plaščev, že omenjena posebna dilatacijska rozeta in podstavek za dimniške cevi. Vse te sekundarne elemente je podjetje GRADNJA Žalec za dimnik SIH pripravilo v posebnem paketu opreme, ki je sestavni del vsakega pol-noizoliranega dimnika. Poleg nesporne nujnosti uporabe polnoizoliranega dimnika SIH pri sodobnih kurilnih napravah pa lahko ta dimnik uporabimo tudi kot zunanji nadomestni dimnik pri sanaciji starih individualnih kotlovnic, saj nam zaradi svoje izolacije omogoča, da ga kot zunanji dimnik ni potrebno dodatno izolirati in obzidovati, ampak lahko na zunanji plašč izvedemo samo omet. Taka rešitev sanacije je v primerjavi z ostalimi oblikami nadomestne gradnje dimnikov najbolj ekonomična. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ® NOVA GENERACIJA DIMNIKOV ZA MODERNA KURIŠČA SANACIJE STARIH DIMNIKOV PREBOLD - Latkova vas 82 tel.: 063 / 702-214, fax: 063 / 702-023 _ GRADIMO žHMJ«,.....um« »a........ gorenje toplotne črpalke Partizanska 4, 63320 Velenje, tel.: 063/854-867 tel.: prodaja: 063/851-982, fax: 063/856-796 KUMATIZERJI Kako razmišlja DOBER GOSPODAR? Razmišlja in načrtuje DOLGOROČNO! Tudi vi ste dober gospodar - zato že danes razmislite, kako boste v naslednjem poletju uredili vaše prostore, da bodo ugodni za bivanje in delo! Prava rešitev so KUMATIZERJI Gorenje toplotne črpalke. Montiramo klimatizerje FUJITSU in TADIRAN hladilne moči od 2 kW do 12kW. TOPLOTNE ČRPALKE SEDAJ JE ČAS ZA NAKUP TOPLOTNE ČRPALKE! Proizvajamo toplotne črpalke za: - ogrevanje sanitarne vode - hlajenje prostorov - hlajenje orodij za predelavo plastike - sušenje lesa Nakup toplotne črpalke ni strošek, temveč NALOŽBA! NALOŽBA, ki se povrne že v nekaj letih! NALOŽBA, ki vam bo poleti hladila vašo klet in vam dajala izredno poceni toplo vodo! NALOŽBA, kije prijazna okolju! Zahtevajte prospekte in izračun rentabilnosti, preden se odločite! Izkoristite ugodne cene, ki veljajo samo še do 15. aprila! klimatizacija klimatizacija klimatizacija klimatizacija montm GRADITE, PRENAVIJATE, MODERNIZIRATE...? Z VESEJJEM VAM PONUDIMO SVOJO POMOČ KER izvajamo plinifikacijo * vršimo proizvodnjo, gradnjo in montažo hal iz jeklenih konstrukcij * vršimo montažo investicijske opreme * izvajamo projektiranje na področju gradbeništva, energetike in tehnologije * izvajamo gradbene elektro in strojne instalacije * projektiramo in izvajamo sodoben sistem informacijske infrastrukture -računalništvo, telekomunikacije, na osnovi sistema struktuiranih kabelskih povezav in optike KER NAM ZAUPAJO TUDINj\JVE(JI! ESO Montaža d.o.o., Preloška 1, 63320 Velenje telefon: 063 /853-312, fax: 063 / 856-758 Spomladansko čiščenje in obnova Zima se vleče in ljudje se več ali manj zapiramo v domove, da kratki dan izkoristimo zvečer še ob luči. Marca, ko se dan prvič vidneje podaljša, se nam nekako vrne življenje. Začnemo opažati stvari, ki nas pozimi niso zanimale ali pa nismo zaradi mraza in kratkih dni mogli z njimi opraviti nič. Doma opazimo veliko stvari, potrebnih popravila. Opazimo tudi umazanijo, ki nas prej ni vznemirjala, opazimo sive stene za pečmi in radiatorji, ki so posivele preko zime - v kurilni sezoni. Nova pomladanska energija nas tudi spodbudi k odpravljanju večjih ali manjših nepravilnosti pri obdelavi detajlov v stanovan- lesarstvo d o o železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje, tel.: 853-982 VALIT 30kg 2940 SIT JUPOL 30kg 2910 SIT JUBOLIN KIT 30kg 2610 SIT SADOLIN 11 680 SIT BELTON 41 2500 SIT PARKET LAMELNI HRAST I ki. m2 1880 SIT PARKET LAMELNI HRAST II ki. m2 1590 SIT PARKET LAMELNI BUKVA II ki. m2 1450 SIT LETVE ZAKLJUČNE HRAST m 170 SIT LEPILO IN LAK ZA PARKET STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE PIPE UNITAS PO AKCIJSKIH CENAH... MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 OBROKE ! DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. Vliudno vabljeni! ni : a w J ju, ki so iz tega ali onega razlogi ostali nedodelani, nedokončani Marsikje manjka zaključna letvica, čašica, ki skriva izvod elektrike iz stropa pri obešanju luči, pokvarjen je tečaj na vratih omare, del stene, kjer seje vlekla nova električna napeljava, še ni preplezan; postelje škripajo, miza in stoli nimajo taninastih podložkinz njimi vsakič poškodujemo pod,to jih premikamo. Odpirati pričnemo okna in vrata: za vhodna vrata že vso zimo vemo, da ne tesnijo dobro, a smo likali s popravilom na toplejši čas; okna so zvita, barva je odstopila ic popokala, od vlage so nabreknilai se ne zapirajo več dobro. Nadstrešnica nad vhodom jt pričela nagajati, ko zapiha vetet. nekje ropota. Ko bo toplo, bomo popravili tudi njo. Žlebovi puščajo, kritina je na nekaj mestih "odpovedala", na spomlad, na spomlad. Že davno smo se pogovarjali novi luči pred vhodnimi vrati, lučeh na vrtu, a pozimi se to ne dela, saj je mraz. Vrt je bil lani Se po starem, letos pa bomo poti uredili, zabetonirali robove gredic, splanirali trato, a dokler je ležal sneg, nikogar ni motilo lansko stanje. Glej, sneg je skopnel in nemarna ureditev vrta nas bode v oči. Brežina se je polegla, del bo treba utrditi s ploščami, nasejati travo, pripeljati stroje, ko bo zemlja mehkejša. In zdaj je pomlad, zemlja se je končno zmehčala in treba bo misliti tudi na to. Nabavili bomo tudi klopi mizo za vrt, mogoče pa se celo odločili za gradnjo vrtnega kamina. Poleti nam bo ob njem prene-kateri vikend prijetno minil in bo! je, da se odločimo že seda spomladi, za njegovo gradnjo. Poleti bo že prevroče, pomlad je pravi čas. Pomladanske obnove se tem lotimo sistematično. T MIMO fiiop TRGOVINA IN INŽENIRING Velenje, Partizanska 4 Tel.: 063/851 -919 0G3/B54-8G7 Fax: 063/856-796 PRODAJAMO SVETUJEMO MONTIRAMO SUPER PONUDBA: - KLIMA NAPRAVE - CISTILCI ZRAKA z bioionizatorjem h* A, ČRPALKE VENTILACIJA aluminijaste rešetke, stropni difuzorji, rekuperatorji, protipožarni ventili KLIMA NAPRAVE VENTILACIJA iuitiiiUM**! iit.lm >,«.. Elektro instalacijski material, električna in ročna orodja, vijaki in okovja, vodovodni material, ogrevalna in toplotna tehnika, barve in laki,keramične ploščice, vsa kopalniška oprema vam je na voljo na specializiranih oddelkih ERA VI5 A VIS na Kidričevi 53, v Velenju, telefon 055-324, 351-705. Ko pričnete razmišljati o notranji opremi, o talnih oblogah in stenskih oblogah, bo najbolje, da obiščete blagovnico ERA STANDARD na Šaleški 2 v Velenju, telefon 354-621, 356-759, kjer lahko izbirate talne obloge: itisone, tapisone, PVC pode, pluto, simatex za kopalnice, tekače, umetno travo; ter zidne in stropne obloge, tapete... V veselje nam bo, če boste vsaj del poti, ki ste si jo zastavili z gradujo novega doma, Imate raje keramiko? Obiščite trgovino ERA KERAMIKA v Gorenju, telefon &55 064' zadovoljno prehodili z nami. kjer so dobro založeni s klinker ploščicami, keramičnimi ploščicami in kopalniško opremo. STUDIA KERAMIKE ERA FORMA v Celju na Bežigrajski (pri plinarni), telefon 34-251, in FONTANA v VIS a VIS v Velenju, Kidričeva 53, telefon 351-705 sta prav gotovo trgovini, kjer se bodo vaše Hvala za zaupanje- VAŠA UGODNOSTI 03 NAKUPU: -KONKURENČNE CENE - GOTOVINSKI POPUSTI - BREZOBRESTNO PLAČILO NA VEČ ČEKOV -POTROŠNIŠKI KREPITI SKE3, KI JIH REŠITE KAR V ERI -MODRI KOTIČKI Z ZANIMIVIMI CENAMI -BREZPLAČNI RAZREZ ŽELEZA, PROFILOV, CEVI -VEČJE KOLIČINE VAM PRIPELJEMO DOMOV Gradnja hiše zahteva poleg znanja in izkušenj tudi varčnost in preračunljivost. Ko je bitka z začetnimi fazami gradnje dobljena, ee znajdete pred dilemo: kakšen gradbeni material izbrati, kako pokriti streho, izolirati hišo, kakšne zaščitne premaze uporabiti, kakšna bo notranja oprema, talne obloge... Dober nasvet vam bo pri tem lahko v dragoceno pomoč.Ne bo vam treba več čez mejo, saj vam poleg celovite ponudbe pomagamo tudi z nasveti, idejami v naših specializiranih trgovinah ERA GRADBENI MATERIAL, ŽELEZNINA ŠOŠTANJ, VI5 A VIS, STANDARD, ERA KERAMIKA GORENJE in ERA FORMA CELJE. Po osnovni gradbeni material: cement, apno, betonske izdelke, železo, profile, cevi, betonsko železo, opeko, opečne izdelke, termo in hidro izolacije, rezan les, stavbno pohištvo, notranje in zunanje fasade, malte, parket, stenske obloge, iverne in lesonit plošče, PVC in drenažne cevi...pridite v trgovini: ERA GRADBENI MATERIAL, Koroška 2a, Velenje TEL. 354-366, 353-443 ERA ŽELEZNINA ŠOŠTANJ , TEL. 331-303, 331-264 sanje o lepi kopalnici izpolnile, saj sta to trgovini z največjo ponudbo domačih in uvoženih keramičnih ploščic in kopalniške opreme. Tukaj vam ne bodo stvari le prodali, ampak bodo na vašo željo kopalnico v sedmih dneh tudi obnovili ali vam naredili kar novo po sistemu ključ v roke. MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o. 62000 MARIBOR, Limbuška 2, SLOVENIJA, tel. 386/62/101211, fax. 386/62/104683 isn A miin uKAUIHU 5ITIREIIR SiTlREUR fl.0.0. 63342 GORNJI GRAD, Podsmrečie 20, Slovenlla Telefon: 063/843-122 Fa* 063/843-000 Vrtna hišica Izdelki iz vrtnega programa so namenjeni za vaš prosti čas, sprostitev, prijetno bivanje in zdravo življenje. KAKOVOST, UDOBJE, ZDRAVJE Brunarice "SMREKA" so načrtovane za stanovanje in rekreacijo. Gradivo, zaščita, tehnika izdelovanja, jamčijo življenjsko dobo, kije namenjena rodovom. Z brunarico zadovoljujemo potrebe po specifičnih objektih za turizem, gostinstvo, drobno gospodarstvo ipd. Bungalov in vrtna garnitura ^KADIMO SKUPAJ tliil xx xx:x:x-xx:-x snuHBriN GRADIMO S KAKOVOSTNIMI MATEK/AU portland in specialni cementi maltit - hidravlično vezivo za pripravo malte valovite in ravne strešne plošče poliestrske cevi azbestcementne tlačne in kanalizacijske cevi ® SALON IT ANHOVO Informacije: SALONIT ANHOVO - HOLDING, P.O., ANHOVO 65210 ANHOVO, VOJKOVA 1, TELEFON 065-51030, TELEX 38-320 ANHOVO SI, FAX 065-51226 1995 ŠPORT - ŽaleciOlimpija 22:24 (10:12) Tone Tiselj novi trener Kljub odlični igri so domače igralke morale priznati premoč Ljubljančank. Trenutno so na lestvici na šestem mestu z 21 točkami, kot zanimivost pa naj dodamo, da jih je na tekmi z Olimpijo prvič vodil novi trener Tone Tiselj. V naslednjem krogu bodo gostovale v Bakovcih. Rudar Rudis:Gorenje 34:33 (29:29,24:24,10:10) Za gledalce z močnimi živci V prvi tekmi končnice državnega prvenstva za 3.mesto so gledalci v soboto v Trbovljah videli napeto, razburljivo in dramatično srečanje, ki je bilo za liste z dobrimi živci. Nekaterim so živci očitno popustili, saj je po besedah Velenjčanov, na igrišče letelo vse mogoče, od tolarjev in vžigalnikov do žepnega noža. Takšne tekme v Sloveniji ne pomnimo, ne mislimo toliko na nešportno občinstvo, bolj na maratonsko trajanje tekme. Potrebna sta bila kar dva podaljška, da je bil znan zmagovalec; s precej sreče so si prvo zmago zagotovili domači z zadetkom v zadnji minuti. V prvem podaljšku so imeli gostje kar tri igralce več na igrišču, žal pa si niso priigrali odločilne prednosti. Povratna tekma bo že jutri (v petek) v velenjski Rdeči dvorani (19.00). V njej so vsekakor favoriti Velenjčani, če se bodo le kolikor toliko spočili po napornem torkovem polfinal-nem srečanju za pokal Evropske rokometne zveze z ruskim Polyotom. V končnici prvenstva igrajo na dve zmagi. Če bodo Velenjčani jutri zmagali, bo potrebno še tretje srečanje v Trbovljah, kar pa ni zanesljivo. Lahko se zgodi, da bo tekmovalna komisija Trbovelj-cane zaradi nešportnega obnašanja občinstva na sobotni tekmi celo kaznovala z zaporo dvorane. Jutri po vsej verjetnosti za goste ne bo igral odlični Čop, ki je na sobotni tekmi zaradi nešportnega vedenja dobil rdeči karton; to je že drugič v zadnjem času. GORENJE: Anžič, Čater 2, Radšelj 1, German 12, Ojsteršek, Plaskan 4, Rozman 9, Oštir, Tome 2, Semerdjijev 2, Cvetko 1, Stropnik. ■ vos Vegrad Velenje:Rajh No.l 25:19 (13:10) Izvrsten drugi polčas Po 17.prvenstvenem krogu so rokometašice velenjskega Vegra-da znova na 7.mestu, ki zagotavlja obstanek v ligi. Pred Pirančankami na osmem in rokometašicami Kočevja na devetem imajo le točko prednosti, torej bo pred njimi v naslednjih krogih zagrizen boj za prvenstvene točke. Pomembno srečanje, ali eno izmed odločilnih, bo že v soboto, ko bodo gostovale v Kočevju. V minulem krogu so igralke Vegrada gostile slabo predzadnje uvrščeno ekipo iz Bakovcev. Gostje so prišle v Rdečo dvorano le s tremi rezervami na klopi in z novim trenerjem. Domači trener Zvonko Papak porabil kar precej energije, da je motiviral svoje igralke k zavzeti igri. Večji del prvega polčasa so namreč domače igrale zelo nezbrano, nepovezano in gostje jim niso bile samo enakovredne, na začetku so celo vodile, tudi s tremi zadetki razlike. Nato so Velenjčanke le spoznale, da zmaga ne prišla sama, zaigrale so nadvse požrtvovalno in z dobrim gibanjem v obrambi onemogočale napade gostij in jim preprečevale strele na gol. S takšno zavzeto igro so si do odmora priigrale tri zadetke prednosti. V nadaljnjih 30 minutah so bile sploh boljše, gledalci so videli veliko zanimivih in lepih akcij in na koncu tudi prepričljivo zmago. VEGRAD VELENJE: Lakič, Brelih, Medar4, Topič 3, Draganovič 1, Raukovič 3, Kara-man 3, Kranjc 4, Stevanovič, Vujovič 7, Gradnik. ■ vos Končnica košarkarskega prvenstva Polzelani še edini neporaženi Košarkarji Kovinotehne Sav- tje so sicer ob polčasu vodili za injske Polzela so v derbiju še osem točk, v nadaljevanjuu pa so edinih neporaženih ekip v kon- bili domači bolj zbrani in na končnici prvenstva premagali Bavar- cu prepričljivo zmagali, io Wolteks z 91:83 (42:50). Gos- ■ -er Elektra:Color Medvode 99:81 (49:37) Mladi izkoristili priložnost Košarkarji šoštanjske Elek-tre v razigravanju za obstanek v A-2 ligi igrajo dobro v domači dvorani, malce razočarali pa so na gostovanju v Novi Gorici, kjer so tesno izgubili z istoimensko ekipo (68:70, 32:32). S tem porazom so si zelo zmanjšali možnosti za četrto mesto v skupini, ki zagotavlja obstanek. Vse seveda še ni izgubljeno, bodo pač morali v bodoče na domačem igrišču zmagovati, pa kakšno točko prinesti še z gostovanj. Del "domače naloge" so opravili že v sobotnem krogu, ko so gostili zadnji Color iz Medvod. Šoštanjčani so bili vseskozi veliko boljši in vztrajno večali razliko v svojo korist. Ta je tri minute pred koncem znašala že 23 točk. Ob takšnem gibanju rezultata je trener Janko Bukovič dal precej minut tudi mlajšim igralcem Brin-ovšku, Maličeviču in Nežmahu, ki so z dobro igro upravičili dane minute, z nekaj lepimi potezami dvignili občinstvo ter tako dokazali, da bodo z zavzeto nadaljnjo vadbo, predvsem pa z bolj disciplinirano igro v prihodnje dobivali še več priložnosti. Včeraj so košarkarji Elektre gostovali pri ekipi Dalas Slivnica, v soboto pa bodo v telovadnici OŠ Šalek v Velenju gostili ekipo Loka kava iz Škofje Loke. Proti Colorju so bili uspešni: Rizman 36, Mrzel 17, Tomic 10, Maličevič 9, Brinovšek 7, Lipnik 8, Tajnik 4, Pečovnik in Nežmah po 3 ter Brešar 2. ■ vos Le malo proizvodov nosi znak slovenske kakovosti, med njimi pa so tudi proizvodi OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ proizvajalca HCM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko kupite pod ugodnimi pogoji v vseh večjih salonih s pohištvom ali v lastnih prodajnih enotah: SLOVENJ GRADEC, Pod gradom 4, tel.: 0602 / 44 - 185,42 - 051 NOVO MESTO, Košenice 65 a, tel.: 068 / 321 - 674 DIVAČA, Lokev 189, tel.: 067 /67-615 SCT Olimpija : Rudar 2:1(1:1) Tokrat so domači lovili rezultat Velenjčani so bili v nedeljo za Bežigradom že pred prvim sodnikovim piskom v psihološki prednosti. Skupina domačih gledalcev je z glasnim ponavljanjem Bojan Prašnikar na najlepši način izrekla dobrodošlico nekdanjemu tren-eiju in s tem tudi igralcem Rudarja, ta pozdrav pa je gotovo spet malce razrahljal donose med njim in in Branetom Oblakom, ki je na vroči trenerski klopi zamenjal sedanjega Rudarjevega treneija. Kljub toplemu popoldnevu je bil tisti trenutek Oblakov obraz gotovo zelo bledikav. Bled ko stena pa je postal v 10. minuti, ko je odlični Komar preigral domačega igralca Englara - o njegovi mojstrski prevari bo verjetno sanjal še dolgo -in nato zatresel mrežo vratarja Pejkoviča. Za uvodnim pozdravom je bil to že drugi stres za Olimpijino klop in za gledalce, ki so v večjem številu kot običajno prišli za Bežigrad. Zadovoljno pa se je muzalo kar precej gledalcev iz Velenja. Pred dosedanjimi tekmami med Olimpijo in Rudarjem so bili namreč "rudarji" tisti, ki so si stalno ponavljali: Samo, da ne dobimo zadetka na začetku. Tudi v nedeljo smo slišali te besede. Tako so bile uvodni trenutki srečanja na najlepši način za njimi. Žal so Ljubljačani v 29. minuti izenačili (Siljak) in si nato v 70. (Dosti) zagotovili zmago. Pa nismo bili zaradi tega nič slabe volje, saj so se gostje predstavili v zelo svetli luči, z malce sreče pa bi bili lahko pripravili veliko presenečenje. V 79. minuti je Olimpijini klopi gotovo zastal dih, saj se je Komar znašel v izrednem položa- ju za zadetek, na njihovo srečo, pa je žogo poslal "oblake iskat". Nekaj trenutkov za tem se je hitro bližal vratom domačih Ekmečič, vendar ni izbral najboljše rešitve. Namesto, da bi bil žogo podal dobro postavljenemu soigralcu, seje sam odločil za strel in tudi on zgrešil. Brane Oblak, Olimpijin trener o Rudarjevi igri: "Izredno sem presenečen nad ekipo Rudarja. Tako dobrega moštva doslej še nisem videl. To samo potrjuje, da igramo v prvi ligi vse boljši nogomet. Nepričakovano hitro smo prijeli zadetek in nato morali vseskozi lovili rezultat, kar pa je zelo težko. Ob takšnem razpletu sem nadvse vesel zmage, nisem pa zadovoljen z igro mojih igralcev." Bojan Prašnikar: "Znova smo dokazali, da smo dobro pripravljeni, in da znamo igrati, hkrati pa smo tudi dokazali, da še ne znamo prenesti obremenitve vodstva. Napravili smo dve odločilni napaki, iz katerih smo oprejeli oba zadetka, sami pa naših velikih priložnosti proti koncu tekme nismo znali spremeniti v zadetek. Tako smo bili, žal, za zadetek prekratki za veliko presenečenje." Kljub porazu Rudarjev umetniški vtis po treh krogih ni pokvarjen. V nedeljo bo v Velenju gostil Gaj Kočevje, s katerim je jeseni igral neodločeno (2:2). O nedeljski tekmi je trener Prašnikar dejal: "To bo za nas še pomembnejša tekma od nedeljske, kajti doma ne samo, da moramo igrati na zmago, ampak moramo tudi zmagati. Nujno potrebuje nove točke." ■ vos ERA Smartno:Nafta 2:1 (0:0) Tesna zmaga v derbiju Gledalci v Šmartnem ob Paki so v nedeljo zadovoljni zapušali igrišče, saj so šmarski nogometaši v derbiju slavili z 2:1. Začetek je bil zelo razburljiv, ko je Druš-kovič že v prvi minuti močno streljal, vratarje žogo odbil, Druško-vič pa je v drugo zgrešil okvir vrat. Že v 5.minuti Druškovič spet ni zadel, domači pa so do polčasa zamudili še nekaj priložnosti. Po odmoru so domači še bolj napadli, Grobelšek in Mešanovič nista bila natančna, v SO.minuti pa so gostje povedli z enajstmetrovko. Šmarčani se niso zmnedli in so že v nasprotnem napadu po podaji Grobelška in zadetkom Mešanoviča izenačili. To jim je NAPOVEDUJEM IZID Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 18. prvenstvena kroga Rudar: Gaj Kočevje. Izrezane kupone iz Našega časa bomo dali v poseben bobenček in vsak teden izžrebali tri srečneže, ki boste pravilno napovedali izid. Imena srečnežev bomo sproti objavljali v Našem času. Znova štirje pravilni odgovori Vasja Veber, Partizanska 57, Matevž Plešnik, Goriška 44 in Elvir Jahič, Kidričeva 57 (vsi Velenje) ste bili izžrebani, pravilen izid SCT Olimpija - Rudar 2:1 pa je napovedal tudi Matjaž Vrhovnik s Koroške v Velenju. Tudi njegov kuponček bomo hranili za končno žrebanje. Prvi trije dvignite v uredništvu vstopnico za ogled Rudarjeve prvenstvene tekme. NAGRADNI KUPON Rudar - Gaj Kočevje ■ Ime in priimek: * Moj naslov: Državno prvenstvo v krosu Velenjčani brez konkurence V Brežicah je bilo v soboto letošnje državno prvenstvo v krosu. V devetih kategorijah je nastopilo preko 200 tekačev iz 26 slovenskih klubov, izredne uspehe pa so znova dosegli velenjski predstavniki in dokazali, da jim v tekih težko kdo pride blizu. Prepričljivo so osvojili ekipna naslova prvakov med moškimi in ženskami in še štiri posamična prva mesta. Pri mlajših mladincih je bil najboljši Sašo Njenjič pred klubskim kolegom Urošem Žagarjem; pri starejših mladinkah je premočno slavila Jolanda Steblovnik, tretja je bila Vlasta Pražnikar; pri mlajših članih je z lahkoto zmagal Be- kim Bahtiri, sedmi je bil Hajdari, deveti Videmšek, deseti Brajer in štirinajsti Kožar; pri članih sta se za naslov borila Izudin Hrapič in Mirko Vindiš, v finišu je bil prepričljivo boljši Velenjčan, Podgoršek je bil četrti; posebej velja omeniti Kristino Obronek, ki je pri mlajših mladinkah poldrugo leto mlajša od tekmic osvojila foto: vos drugo mesto, sedma je bila Pugl jeva in dvanajsta Petkovičeva; pi članicah sta Pozničeva in Mrazo va osvojili četrto in peto mesto. P.V Topolšica:FI PROM 3:2 (-11,-9,15,11,11) Zbranost v zadnjem trenutku Alpsko smučanje V končnici moškega odbojkarskega državnega prvenstva za uvrstitev od 5.do lO.emesta so odbokraji Topolšice težko, vendar zasluženo premagali goste iz Žirovnice. Pri domačih se je poznala odsotnost dveh igralcev prve šes-terke Medveda in Grosa, zato so začeli dokaj zmedeno. Gostje so to z dobro igro v polju in na mreži to iz- koristili in osvojili prva dva seta. Tudi v tretjem je že kazalo na uspeh gostujočega moštva, vendar so se Topolčani v odločilnih trenutkih le zbrali in ga s pomočjo bučne publike dobili, nato pa zanesljivo še ostala dva. V soboto, 18.marca, bodo Topolčani igrali z ekipo Minolta Bled, srečanje v telovadnici OŠ Šalek pa bodo pričeli ob 17.uri. MM.B. dalo nov polet in v 69. minuti so dosegli drugi in zmagoviti zadetek; po kotu z leve strani se je najboljše znašel Irman in zatresel mrežo. Do konca je bilo na obeh straneh še nekaj priložnosti, najlepšo pa so v 83.minuti zapravili gostje. Smarčani so po tem krogu še vedno drugi z enakim številom točk kot Zagorje na prvem mestu, prav pri Zagorju pa bodo gostovali v naslednjem krogu. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Omer-agič, Grobelšek, Mašič, Štefančič, Žurej, Druškovič, Mešanovič (Purg). ■ Janko Goričnik ---1 I Sabljanje Rok Bezlaj državni prvak V soboto je bilo v Ljubljani državno kadetsko prvenstvo v flore-tu. Pri kadetinjah so se Velenjčanke zvrstile takole: 5.Kralj, 7.Kapfer in 9.Močilnik. Pri kadetih je nastopilo 34 tekmovalcev, izredno pa seje izkazal Rok Bezlaj, kije osvojil prvo mesto in naslov prvaka, šesti je bil G.Gorjan, enajsti M.Uranjek, dvanajsti Meh, trinajsti J.Uranjek, z dobrim sabljanjem pa so se izkazali tudi ostali Velenjčani. Že v nedeljo so se velenjski sabljači udeležili turnirja za pokal Matije Gubca v Zagrebu. Kadeti so bili znova odlični, uvrstili pa so se takole: 2. R.Bezlaj, 3. G.Gorjan, 5. M.Uranjek, 6. J.Meh in 7. J.Uranjek. Prav tako odlični so bili dečki do 14 let, kjer je zmagal Jerabek, tretji je bil Knez, za njima pa so se uvrstili še Čas, Žuber, Ferme, M.Gotjan, Zapušek in Kovše. Aprila bo v Parizu kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo. Za slovensko reprezentanco bo pri mladincih s floretom nastopil Gregor Uranjek, pri kadetih pa Rok Bezlaj. Tenis Nik Ivanovič spet odličen Na odprtem dvoranskem prvenstvu do 18 let v Litiji sta v odsotnosti najboljših prijetno presenetila Napot-nik in Camloh, ki sta se iz kvalifikacij uvrstila med osem najboljših, razočaral pa je prvi nosilec Apšner, ki je izgubil že v prvem krogu. Ob njih je bil na "Bombačevem" masters turnirju odličen Nik Ivanovič, ki je zmagal, v finalu je premagal večnega tekmeca Gregor-ca iz Ljubljane, drugi velenjski predstavnik Tit Djordjevič pa je v polfi-nalu klonil prav proti Ivanoviču. ua.b. I L Naš Cas, Foitova 10, 63320 Velenje I I I I I I I I I I I I I 71 I I I I I I J Karate Očko in Mazej odlična V Mariboru je bilo 4.odprto prvenstvo Štajerske, na katerem je nastopilo kar 280 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Odlično sta se odrezala mlada upa Karate kluba Velenje. Marko Očko je z enakim številom točk kot drugouvrščeni osvojil tretje mesto, Nejc Mazej pa je bil četrti. Naslednja preizkušnja za karateiste bp državno prvenstvo. ■ D.B. Kegljanje Se tretja zmaga v gosteh Kegljači Šoštanja so v 17.krogu medregijske lige še tretjič zapored zmagali v gosteh. Tokrat so bili v Radencih boljši od mariborske ekipe Krilato kolo s 5:3 in 4928:4868 in so še vedno v boju za vrh razpredelnice. V zadnjem krogu bodo v soboto v odločilni tekmi za uvrstitev v enot- no slovensko 2.ligo gostili moštvo trboveljskega Rudisa, srečanje pa bodo v Šoštanju pričeli ob 16.uri. ŠOŠTANJ: Križovnik 864 (1), Glavič 813 (1), S.Fidej 820 (1), Kramer 780 (0), Hasičič 824 (0) in L.Fidej 827 (0). ■ L. F. 5.zimski pohod na Raduho Planinsko društvo Luče ob Savinji in Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev bosta v soboto, 18.tnarca, izvedla 5.zimski pohod na Raduho (2.062 metrov), ki je že vseskozi posvečen skladatelju in lučkemu rojaku Blažu Arniču. Pohodniki bodo na pot krenili med 6.30 in 8.00 izpred gostilne kmet v Lučah. Vzpon zaradi velike višinske razlike (1.542 metrov) in skupno od 5 do 7 ur hoje terja dobro telesno pripravljenost, primerno obutev in opremo ter preudarno ravnanje. J David na svetovnem prvenstvu Na Norveškem je ta teden svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju. V desetčlanski slovenski reprezentanci, na prizorišče je odpotovala v nedeljo, je tudi velenjski smučar David De Costa. Glede na njegove odlične dosežke v preteklih tednih so upravičena pričakovanja dobrih uvrstitev na Norveškem, seveda tudi od Alenke Dovžan in drugih slovenskih predstavnikov. David je med drugim zmagal na državnem prvenstvu Hrvaške v veleslalomu in pri tem premagal tudi Kunca, Grilca, Jovana in ostale vrhunske smučarje. Na mariborskem Pohorju sta bili v soboto in nedeljo dve mednarodni tekmi za točke FIS. Edini velenjski predstavnik Gregor Bole je z visoko štartno številko 71 v soboto osvojil 23., v nedeljo pa 29.mesto. Invalidski šport ■ M Velenjčani tretji v državi V soboto so na Ravnah na Koroškem odigrali končnico 2.državnega prvenstva v sedeči odbojki. Velenjčani so zaigrali slabše kot v rednem delu prvenstva, s tretjim mestom pa so vseeno ponovili lanski uspeh. Z 0:3 so namreč izgubili z ekipo Samorastnik I (Ravne) in ekipo Samorastnik II (Ljubljana), v tekmi za prvo mesto pa so bili s 3:1 Ravečani boljši od Ljubljančanov. ■ Andrej Samec Invalidski šport Velenjsko društvo invalidov je izvedlo regijsko prvenstvo v streljanju. Nastopili so tekmovalci iz Slovenj Gradca, Celja, Mozirja, Radelj ob Dravi, Dravograda in Velenja. Najuspešnejši so bili domačini, ki so zmagali v štirih kategorijah. Zmagali so Franjo Žučko, Anton Tratnik, Henrik Bola in Kristina Jehart, edino zmago za ostale ekipe pa je priboril Slovenjgradčan Franc Kuster. m F. z, Sah Ravenčanke spet regijske prvakinje Predprejšnjo soboto je bilo na osnovni šoli Šmaije pri Jelšah ekipno regijsko prvenstvo osnovnošolcev v kategorijah do 12 in do 15 let. Pri deklicah do 12 let so šahistke iz Raven pri Šoštanju še tretjič zapored zmagale in si zagotovile nastop na državnem prvenstvu. Pri deklicah do 15 let so bile igralke OŠ Biba Roeck druge, prav tako drugi so bili fantje OŠ Karla Destovnika Kajuha, pri dečkih do 15 letpa je bila ekipa OŠ Livada tretja. UR.O. Šahovske novice Na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal v četrtek, 2. marca se je zbralo 22 tekmovalcev, ki so odigrali 13 partij po švicarskem sistemu. Zmagal je Peter voglar, kije zbral 9.5 točke, drugo mesto je osvojil Alojz Plaskan (9), tretje pa Drago Kristan (9). V petek, 3. marca je bil redni tedenski turnir za osnovnošolce. V skupini A seje pomerilo 11 igralcev. Tesno je zmagal Sašo Brusnjak, ki je zbral 4 točke. Enako število točk je zbral tudi Goran stojakovič na drugem mestu, tretje pa je osvojil Uroš Mevc. V skupini B je nastopilo 8 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Boštjan Pintarič (6.5), 2. Andrej Rose (6), 3. Peter Lendero (5) itd. ■ Andrej Nova B - 23 1JSKA POSTAJA Hudo poškodovan pešec V petek, 10. marca, ob 5.15, se je na Koroški cesti v Velenju pripetila huda prometna nesreča. Po tej cesti proti cesti Simona Blatnika je vozil osebni avtomobil 28-letni Božo S. iz Velenja. Ko je nasproti restavracije Jezero začel prehitevati avtobus, je na levi polovici vozišča trčil v pešca, 36-letnega Silvestra R. iz Velenja. Pešec, ki je hodil tik ob robu vozišča v isti smeri, se je v nesreči hudo poškodoval. Nedeljo preživel med policisti Ker si v nedeljo, 12. marca, zjutraj, 46-letni A.R. iz Šoštanja nikakor ni dal dopovedati, da vinjen ne sodi za volan, so ga policisti namestili v svoje posebne prostore. Tam je preživljal nedeljo in najbrž razmišljal, da bi bilo pametneje, če bi upošteval prepoved. Brez vlomov ni šlo Skoraj ne mine teden, da ne bi poročali o kakšnem vlomu. V noči na 6. marec je neznanec obiskal podzemne garaže na Kardeljevem trgu in vlomil v osebni avto znamke golf. Iz avtomobila je ukradel digitalni avtoradio s kasetofonom in Branka J. iz Velenja oškodoval za vsaj 30.000 tolaijev. V torek, 7. marca, zjutraj pa je neznanec vlomil v stanovanje Ramiza I. na Tomšičevi. Odnesel je dva bankovca po 100 nemških mark. RopvPodvinu ■M * &8 85% g & 8Ž 8 £ 3? « & 8 * 4 'V-H''?- 41 ^ ' , i v * % ! v >11 s v Maskirana neznanca odnesla 280 tisoč SIT V nedeljo, 12. marca, okoli 23. ure sta pri stanovanjski hiši v Podvinu pri Žalcu dva maskirana neznanca pričakala 36-letnega Martina D. Takoj, ko je prišel, sta ga fizično napadla in mu iz rok iztrgala poslovni kovček z okoli 280.000 tolarji gotovine in različnimi dokumenti. Po dejanju sta se s kraja dogodka odpeljala z osebnim avtomobilom R-4, bele barve. Martin D. je pri napadu utrpel lažje telesne poškodbe. ... ; 0LICIJSKA POSTAJA Huda poškodba pri žaganju V soboto, 11. marca, je okoli 15. ure 33-letni Roman A. iz Rad-mirja na krožni žagi obdeloval večjo desko. Pri obrezovanju je desko odbilo nazaj in v prsni koš je zadela 39-letnega Jožefa E. iz Ljubnega ob Savinji in ga hudo poškodovala. Predrznost ne pozna meja Da predrznost ne pozna meja, je v torek, 7. marca, spoznal Andrej K. iz Radmirja. K njemu je okoli 17. ure prišel Martin P. iz Tera in ob Andrejevi prisotnosti vlomil v drvarnico. Iz nje je odnesel motor osebnega avtomobila Opel Ascona ter menjalnik. Oboje je bilo vredno blizu 40.000 tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA . ■ MhlNIHIIIUI ■ W ■■■■0V1 i Ulic fcHLEli m -* , v Umrl pešec V soboto, 11. marca, ob 19. uri je iz Mozirja proti Radmiiju z osebnim avtomobilom peljala 40-letna Ana Č. iz Juvanja. Ko je pripeljala v bližino gostišča Šport center Prodnik, je z njene desne strani prečkal vozišče 69-letni Franc B. iz Okonine. Kljub zaviranju je voznica s sprednjim delom vozila trčila v pešca in ga zbila po vozišču. V nesreči je pešec utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nezgode umrl. "Prijeli" goljufe Kar precej "uspešni" so bili trije goljufi, ki so tudi po Velenju in okolici prodajali masažne aparate. Predstavljali so se kot predstavniki uglednega podjetja. Ni jih bilo malo, ki so jim verjeli in jim nasedli ter plačali akon- tacijo za tak aparat. V zameno so dobili potrdilo in čakali aparat. A čakali so zaman. Osumljence, doma v okolici Tržiča in Kranja bodo policisti ovadili tožilstvu. Nezgoda pri delu Našli mrtvega V sredo, 8. marca, dopoldne je 49-letni Stanko K. iz Plešivca v bližini stanovanjske hiše Gaberke 224 sekal veje. Kot vse kaže, mu je pri tem na strmini spodrsnilo in padel je v strugo potoka. Tok gaje odnesel približno 15 metrov navzdol, kjer so ga ob 15.45 našli mrtvega. Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi utopitve. Bo rojstni dan praznoval še enkrat? V četrtek, 9. marca, je okoli 18.55 ure potniški motorni vlak, ki vozi na progi Celje - Velenje, v bližini naselja Vrbje na zavarovanem železniškem prehodu peljal čez 52-letnega Dragutina G. iz Žalca. Dragutin, ki je najverjetneje pod vplivom alkohola obležal med železniškimi tiri, je imel v nesreči veliko srečo. Vlak mu je sicer zlomil roko, nima pa nobenih drugih poškodob, ki bi ogrožale njegovo življenje. Od četrtka naprej bo lahko praznoval dva rojstna dneva v enem letu. Vlomilec iz soda spustil jabolčnik Neznanec, ki je v noči iz sobote zvečer, 11. marca, na nedeljo 12. marca do 15. ure, vlomil v klet nedograjene stanovanjske hiše v Vinski gori, last Simona L., je z razmetavanjem naredil pravo razdejanje. Odpiral je kozarce z vloženo zelenjavo, iz soda pa spustil okoli 250 litrov jabolčnika. Lastnika je oškodoval za vsaj 50.000 tolaijev. Vesni zasegli puško V torek, 7. marca, so policisti Policijske postaje Žalec zasegli avtomatsko puško kalibra 9 mm in 36 nabojev Vesni G. iz Žalca. Puško in strelivo je imela Vesna v posesti brez dovoljenja. v>nivo x snnsv»ivvmu e r a Smo trgovsko podjetje z več kot 40. letno tradicijo. Želimo postati še uspešnjejše mednarodno podjetje, ki bo oblikovalo verige zaupanja, znanja ter kvalitete proizvodov in storitev. Za uresničevanje strategij in ciljev želimo spoznati dinamične in podjetne posameznike, ki bodo odgovorno sodelovali pri izvajanju naših načrtov ter so se pripravljeni potegovati za naslednja delovna mesta : Komercialni Direktor ERE d.d. Vodja Franshizinga odenje Živilskih in Neživilskih Programov LISTI za 1rženje ivilskih in neživilskih programov ter lektorje redstavništev in hčerskih podjetij arketing oma in v ujini 0mercialni predstavniki na i erenu Od kandidatov pričakujemo najmanj višješolsko izobrazbo, komercialna znanja in večletno prakso ter aktivno znanje tujega jezika Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: ERA d.d. Velenje, Prešernova 10, Kadrovska služba mobitel cu. PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 \J Spoštovani! Ste naš cenjeni mobilni telefonski naročnik in upam, da ste že spoznali prednosti uporabe mobilnega telefonskega priključka. V družbi MOBITEL nismo pozabili na naše naročnike in Vam ob nakupu drugega oziroma nadaljnjega mobitela nudimo od 8. 3. 1995 dalje popust v višini 27,1 % nabavne vrednosti aparata. Za nakup se Vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. SREDA, 22. MARCA ČETRTEK, 16. MARCA PETEK, 17. MARCA SOBOTA, 18. MARCA NEDELJA, 19. MARCA PONEDELJEK, 20. MARCA TOREK, 21. MARCA SLOVENIJA 1 10.20 Medvedov godrnjavček, 3/6 10.35 Ob ribniku 10.45 Arhiv zemlje, 6/14 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.00 Spor v Valladolidu, franc. drama 16.20 Slovenski utrinki 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Letenje - uresničene sanje, 4/6 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 11/27 23.30 Denrick, 3/12 SLOVENIJA 2 09.25 Finale SP v alp.smuč. SVSL (Ž), prenos 12.25 Finale SP v alp.smuč. SVSL (M), prenos 14.15 Bumerang, amer. film 15.40 V vrtincu 16.25 SOVA,ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 9/12 17.00 Derrick, 2/12 18.00 Že veste 18.25 Finale SP v alp.smuč., superveleslalom (M+Ž), posnetek iz Bormia 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 TOK TOK 20.05 Večerni gost: Ame Ho-dalič 21.05 Alpe Adri a-svoboda gibanja 22.15 Oči kritike 23.15 Vsak zase in bog zoper vse, nemški film VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP-oddaja o ročk glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG - humoristična nanizanka 20.35 Celovečerni film: CO-NAN BARBAR 22.35 HOROSKOP 22.40 TV PRODAJA 22.45 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Snoopy, 7/13 11.00 Ročka ročka 11.50 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 3/3 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.05 Jesenski mesec, hon-gkonški film 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 7/23 18.00 Regional. studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Turistična oddaja 20.30 Viktorji '94, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.50 SOVA: Davov svet, Derrick, 4/12 00.15 Soseska strahu, am. film SLOVENIJA 2 10.55 SP v nordijskih disciplinah, tek 4x5 km (Ž) 11.55 SP v nordijskih disciplinah, skoki 120 m ekipno 13.25 Moj dobri prijatelj, 4/7 13.50 Penn&Teller, 3/6 14.15 Omizje 16.15 Osmi dan 17.10 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 11/27 17.45 Derrick, 3/12 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 Poglej me! 20.05 Pri koreninah oblasti 20.45 Alpe Adria- svoboda gibanja, 2. oddaja 20.55 Obzorja - ogrožena moškost, dokum. oddaja 21.45 Alpe Adria-svoboda gibanja, 1. oddaja 21.45 Obiski SP v nordijskih disciplinah, tek 4x10 km (M) VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG - humoristična nanizanka 10.00 Film: CONAN BARBAR 12.05 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VTV VAM PREDSTAVLJA 20.35 BRATJE KARAMAZO- VI; žanr: drama 21.35 HOROSKOP 21.45 TV PRODAJA 21.50 Videostrani do 24.00 Četrtek, 16. marca x TVS2 15.00_ BUMERANG, amer. film, 1947 Igrajo: Dana Andrevvs, Jane Waytt, Lee j. Cobb Režija: Elia Kazan Je zelo veristično posnet film o uboju duhovnika ter o iskanju, aretaciji domnevnega morilca ter o prizadevanju mladega državnega tožilca, da pride resnici do dna. Film temelji na še vedno neraziskanem uboju F. Huberta Dahmeja vBridgeportu - Con-necticut. Kazanu je služil primer zgolj kot osnova za sodobno sodno dramo. Moralne dileme mladega tožilca, ki ne pristaja na površne poenostavitve, rela-tivizirajo navidez trdna pričevanja. Petek, 17. marca TVS1 22.45 SOSESKA STRAHU, SLOVENIJA 1 08.25 Radovedni Taček 08.45 Medvedkove dogodivščine, 2/8 08.50 Moj prijatelj Piki Jakob, 2/7 09.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.35 Čarobna mitnica, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Arne Ho- dalič 14.30 Tednik 15.15 Viktorji '94 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Boginjine hčere, nemška poljudnoznan.oddaja 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Slovenska polka In valček '95 21.55 Za tv kamero 22.05 Ozare 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Derrick, 5/12 23.45 Edvard II., ang. film SLOVENIJA 2 08.30 Orgle na slovenskem 08.55 Finale SP v alp.smuč., veleslalom (Ž), 1. tek 10.10 Finale SP v alp.smuč., veleslalom (M), 1. tek 11.15 Letenje - uresničene sanje, 4/6 12.10 Turistična oddaja 12.25 Finale SP v alp.smuč., veleslalom (Ž), 2. tek 13.40 Finale SP v alp.smuč., veleslalom (M), 2. tek 14.20 Košarka NBA, posnetek 16.00 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 20/23 16.30 Derrick, 4/12 17.30 Športna sobota: sledi SP v nordijskih disciplinah, tek 30 km (Ž) 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 19.50 SP v nordij. discipl., skoki 120 m,prenos 23.00 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Bob Marley sledi Glasbena lestvica VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 VTV VAM PREDSTAVLJA 11.00 BRATJE KARAMAZOVI; žanr. drama 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 357. VTV MAGAZIN 20.35 NEWSWINGQUAR- TET - l.del koncerta 21.20 HOROSKOP 21.25 TV PRODAJA 21.30 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 07.35 ZIVZAV 08.25 Žepni nož, 4/7 08.45 Za tv kamero 08.55 Nedeljska maša, prenos iz mariborske stolnice 10.00 Otroški program sledi Vrtiljak, 23/28 10.20 Domače obrti na slovenskem 10.50 Koncert Iz Grabelj -Tomaž Rajterič, kitara 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija 12.30 ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Pri koreninah oblasti, 2/4 14.05 Rlo Diablo, amer. film 15.55 V objemu gora 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv Igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 National Geographic, 1/16 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Dieppe, 1/2 SLOVENIJA 2 08.55 SPvalp.smuč.,finale sledi 1. tek SL (Ž) 10.00 1. tek SL (M) 11.40 2. tek SL (Ž) 12.25 2. tek SL(M) 14.15 Koncert orkestra SF 15.00 Slovenska polka in valček '95 16.40 SOVA, ponovitev 17.45 Športna nedelja sledi 2. tekma F končnice DP v rokometu (M), prenos 19.20 4x4,o živalih in ljudeh 20.10 V kraljestvu Pece, 1/11 20.30 Veliki osvajalec, amer. film 21.50 Biblija 22.20 Športni pregled 23.05 SPvnord.discip.,tek 50 km, posnetek VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 356. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 357. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ALBUM SHOW-zabavno glasbena oddaja; VIDEO TOP -zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi; VTV VAM PREDSTAVLJA; NEW SVVING QUAR-TET l.del; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 11.10 Poletje s Seli kom, 3/3 SPvnord.discipl.,tek amer. film, 1993 Režija: Brian Grant Igrajo: Hart Bochner, Joe Don Baker, Butt Cullen Zgodba se začne januarja 1989 - ko pripeljejo v bolnico posiljeno in poškodovano pacientko. Toda v oktobru se zgodi v soseski podoben primer, nato pa se jih do konca leta zvrsti še nekaj. Policija poostri nadzor in vse bolj jasno postaja, da je posiljevalec z masko na glavi in s plavimi očmi, eden stanovalcev. Med njimi je tudi policist, ki še posebej budno spremlja in raziskuje dogodke, saj ima mlado in lepo ženo, ki bi lahko postala žrtev... Sobota, 18. marca TVS1 (PO SOVI)_ EDVVARD II., ang. film, 1991 Režija: Derek Jarman Igrajo: Steve VVaddington, Andrevv Tiernan, Tilda Swin- ton Film govori o prepovedani ljubezni angleškega prestolonaslednika in potem kralja, ki se iz ljubezni do Gavesto-na, fanta neplemiškega porekla, odpove prestolu. Gavestona celo okliče za vladarja. Ta se najprej maščuje škofu, ki ga je izgnal iz Anglije, zato si Edward nakoplje na glavo upor duhovščine in plemstva. Pri tem sta najbolj dejavna vojaški vodja Oliver in kraljeva žena Izabela, sestra francoskega kralja, kije užaljena, da je soprog ne ljubi in ljubosumna na njegovega ljubimca Gavestona... Nedelja, 19. marca TVS1 14.15_ RIO DIABLO, amer. film, 1993 Režija: Rod Hardy Igrajo: Kenny Rogers, Tra-vis Tritt, Naomi Judd Televizijski film - vvestern Rio Diablo nam bo predstavil ve- 11.35 50 km 12.35 13.00 13.05 15.00 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 bor 18.45 19.10 19.30 20.05 21.00 22.00 22.20 22.45 sledi sledi Znanje za znanje Poročila Športni pregled Umetniški večer Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček Očividec, 8/14 ~ Regionalni studio Mari- ABC - ITD, tv Igrica Risanka TV dnevnik 2 Vincent in Theo, 1/4 Televizijska konferenca TV dnevnik 3 Žarišče SOVA Murphy Brown, 13. del Derrick, 6/12 SLOVENIJA 2 15.00 16.30 17.15 sledi 1/2 18.45 19.10 19.15 20.05 20.55 21.50 23.00 VTV Utrip Poglej me! SOVA, ponovitev Dieppe, kanad.nadalj., TV avtomagazin PODARIM-DOBIM Sedma steza Pro et contra Doktor Flnlay, 5/6 Studio city Brane Rončel izza odra 09.00 Testni signal 09.30 357. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POTUJOČI AMBASADOR EKOLOGIJE BOSNE IN HERCEGOVINE, pogovor z Nija-zom Abadžičem 21.10 ALBUM SH0W -zabavno glasbena oddaja 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 Videostrani do 24.00 terana countryja - Kennyja Rogersa v vlogi starega lovca na nagrade. Kot samotar išče v zakotjih prerije tiste, ki se tu skrivajo pred roko pravice. V mestu, kamor pripelje truplo zločinca in enega še živega je priča bančnemu ropu. Odpravi se po njihovi sledi, saj je razpisana nagrada več kot mamljiva. Čeprav nerad, pristane na družbo mladeniča, ki prav tako hoče za njimi, saj so mu razbojniki takorekoč izpred oltarja ugrabili nevesto - kot talko, ki bi jo v Mehiki prodali. Zaporedje predvidljivih dogodkov s spretno posnetimi akcijskimi prizori bi ostalo v okvirih standardnega westerna, če se v končnem obračunu ne bi pojavil novi poklicni lovec na nagrade. Ker pa ti lovci niso dosti boljši od zločincev, za katere je razpisana nagrada, je tekmovanje vse prej kot športno... TVS1 22.35 TVlb = SLOVENIJA 1 10.30 Zverinice iz Rezije, 11/13 10.50 Tat slaščic, EBU drama 11.15 Veliki osvajalec, amer. film 12.35 tv avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Žepni nož, 5/7 17.30 Medvedkove dogodivščine, 3/8 17.40 Moj prijatelj Piki Jakob, 3/7 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 MoJ dobri prijatelj, 5/7 20.30 Penn&Teller, 4/6 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Naravnost fantastično, 3/12 sledi Derrick, 7/12 SLOVENIJA 2 15.45 1/6 16.35 17.20 sledi 17.45 18.45 19.10 19.15 20.05 20.55 21.45 23.15 VTV National geographic, Karaoke SOVA, ponovitev Murphy Brovvn, 13/23 Derrick, 6/12 Iz življenja za življenje Podarim - dobim Videošpon Gore in ljudje Roka ročka Z otoka, ang. drama Svet poroča 09.00 Testni signal 09.30 POTUJOČI AMBASADOR EKOLOGIJE BOSNE IN HERCEGOVINE, pogovor z Nija-zom Abadžičem 10.30 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 358. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 DIEPPE, kanadska nadaljevanka v dveh delih Režija: John N. Smith Igrajo: GaryReineke, Victor Garber, Robert Joy Prikazuje ozadje in potek zavezniškega izkrcanja pri mestecu Dieppe leta 1942. Do izkrcanja je prišlo tako iz vojaških kot tudi povsem političnih razlogov, saj bi druga fronta razbremenila Sovjetsko zvezo, predvsem pa bi dvignila moralo Angležem. Churchillje bil trdno odločen, da z uspešno vojaško akcijo obrne novo stran v drugi svetovni vojni, da skratka Anglija iz izrazito obrambne strategije preide v protinapad. Visoki častniki iz vseh treh rodov vojske so nasprotovali Chur-chillovi pobudi, vendar to ni zaustavilo premierovega načrta. Poveljnik izkrcanja je postal viceadmiral lord Mountbatten; zelo simpatični in priljubljeni častnik je SLOVENIJA 1 10.45 Zimska tekmovanja, 23/26 II.10 Obzoija - ogrožena moškost 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 14.50 Obiski 15.50 Doktor Flnlay, 5/6 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL-studio Luwigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Film tedna: VVinckel-mannova potovanja, nemški film 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 10/12 sledi Derrick, 8/12 SLOVENIJA 2 15.05 Zgodbe iz školjke 15.40 Vincent in Theo, 1/4 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično, 3/12 17.45 Derrick, 7/12 18.45 Arhiv zemlje, 7/14 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi PEP v rokometu (Ž) -OLIMPIJA:LARVIK 21.30 Omizje 23.30 Alica, evrop.kult.maga-zin VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 358. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risana serija: ZELENA DETEKTIVA 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA III. - ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 imel veliko pomanjkljivost -bil je izrazit kabinetni častnik brez vojnih izkušenj. Imenovanje lorda Mountbattena najlepše priča o Churchillo-vih pričakovanjih: želel je uspešno vojaško akcijo, zmagovitega poveljnika in junaka na belem konju... Sreda, 22. marca TVS1 20.25_ VVINCKELMANNOVA POTOVANJA, nemški film, 1990 Režija: Jan Schutte Igrajo: VVolf-Dietrich Spren-ger, Susanne Lothar, Udo Same! Ernst dela kot trgovski potnik, zastopnik za švicarsko kozmetično tovarno, ki izdeluje šampone in najrazno-vrstnejše preparate za lase. Kljub temu, da mu znanci zavidajo zaradi "svobode", ki mu jo omogoča poklic, je vendarle ujetnik svojega dela in svoje preteklosti. Vse njego- ve sanje in hrepenenja Se vedno veljajo kratkotrajnemu zakonu, ki ga je sklenil pred sedmimi leti z bivšo vzhodno Nemko, tako da njegova mlada prijateljica Aline v resnici nima pri njem prave šanse. Seveta to spravlja dekle v obup. Razpeta med skrbjo za svojega osamljenega očeta, ki preveč pije in neuslišano ljubeznijo do Er-nsta, se poigrava z mislijo, da bi zapustila dom in se zaposlila v enem od hotelov v Ostendeju. Da jo Ernst pravzaprav samo zlorablja, ugotovi po večerni zabavi, ki jo vsako leto pripravlja podjetje. I)0R0SK0P | MODA rOven od 21. marca do 20. aprila Po delu, ki sploh ni bilo tako naporno, kot nekateri mislijo, boste počivali. Čaka vas precejšnje presenečenje. Mnenja in občutja ob tem boste delili z nekom, ki vam je močno pri srcu. Nadaljujte tako, kot ste začeli, pa se vam ni treba ničesar bati. Pogled iz nekih znanih oči vas bo zbodel v dno srca - nova ljubezen sploh ni izključena. ^r- Bik od 21. aprila do 20. maja Počakajte še dan ali dva, nato pa si olajšajte srce tam, kjer se vam zdi najbolj primerno. Tisti, ki vas bo rad poslušal, vas bo tudi razumel, pa čeprav so bila med vama neka nesoglasja. Našli ste tisto, kar ste iskali, pa kljub temu niste tako zadovoljni in potolaženi, kot bi morali biti. Dvojčka od 21. maja do 21. junija gP^Lb Če boste nestrpni, ne boste nikoli dočakali tega, kar si želite. Stvar, zaradi katere ste bili že nekajkrat slabe volje, bo dokončno minila. Končno si boste lahko oddahnili, nekdo pa vam bo lepšal in lajšal življenje tako, kot zna le on. Ob denarnih težavah boste prebledeli, nato pa boste spoznali, da imate srečo v nesreči. Rak od 22.junija do 22.julija Tega, kar se bo zgodilo v soboto zvečer, si ne smete preveč želeti, da ne boste navsezadnje še bolj razočarani. Potovanje se bo obneslo, seveda pa ne smete pričakovati več, kot lahko dobite. Prijazna oseba, s katero ste nekoč že navezali stike, bo odločno posegla v vaše življenje in poskrbela za neko spremembo. Uv od 23. julija do 23. avgusta Ne verjemite vsega, kar vam ljudje s tolikšnim užitkom pripovedujejo. Že večkrat se je pokazalo, da je življenje polno razumnih presenečenj. Vsake nekaj časa boste v sebi občutili praznino. Poskušali jo boste zapomniti z raznoraznimi stvarmi, ki vam bodo v večini uspevale. W Devica od 24. avgusta do 23. septembra Ne ustrašite se besed, s katerimi vam grozi nekdo, ki ga dobro poznate, ampak vztrajajte pri svojem. Zato, da boste končno le dokazali, koliko veljajo vaše obljube. Preveč ste se zagnali v delo, od katerega ne morete, pa tudi ne smete pričakovati nikakršnih koristi. S tem, kar imate, se zdite nekomu zelo mikavni. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Nehote ste prelomili neko obljubo, zato bo v hiši zamera. Kar precej diplomacije in narejene prijaznosti boste morali uporabiti, da boste zgladili vse nesporazume. Poskušajte popraviti vsaj tisto, kar je še mogoče, prihodnjič pa bodite previdnejši. V neki družbi boste hvalili partnerja, čeprav si tega ne zasluži v tako izjemni mefi. v jf^f Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra m" Srčne težave vam bodo grenile in hkrati lepšale življenje vse do ponedeljka, ko jih boste nepreklicno premagali. Partner ima v zalogi celo vrsto koristnih nasvetov, povprašajte ga, zakaj se sam ne ravna po njih. Izlet v trgovino se bo končal slabše kot si mislite. Od nekega napovedanega srečanja pričakujete preveč. ^kf Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^V S prijaznim prepričevanjem boste dosegli veliko več kakor z grobo besedo, ki vam tako težko gre od ust. Ne odlašajte predolgo, da ne boste nazadnje ostali sami s svojim razočaranjem. Tega, kar ste slišali, vam ni treba praviti dalje, sami pa le dobro premislite, saj se boste znašli na pomembnem križišču svojega življenja. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Sami že veste, da je vaš pogum tisti, ki ga partner * zelo ceni pri vas, pa tudi pri drugih ljudeh. Ne dovolite, da bi vas kdo prehitel, ampak poskrbite, da boste sami zasedli mesto, ki vam gre. Neka družba vas bo presenetila v trenutku, ko si boste želeli samote. Skrbelo vas bo, ker se boste počutili slabše kot običajno. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Pred vami je neverjetno prijeten konec tedna. Tak bo predvsem zaradi partnerja, ki vam resnično stoji ob strani in prenaša vse vaše muke. Če bi bili v tem trenutku sami, bi vam bilo resnično hudo. Denarnica bo tanka, zato pazite, kdaj jo boste odpirali. Še sreča, da vam bo sreča mila in da bo veselih trenutkov vse več. Ribi od 21. februarja do 20. marca Kakor ste začeli, boste tudi zaključili - na partnerjevo ^ ^ veliko veselje. Poskusite biti zmernejši v željah in prisrčnejši do bližnjega sorodnika. Pred nedeljo se ne odločite, tudi če vas nekdo še tako sili. Preveč ste si naprtili, zato sedaj pešate pod bremenom, ki vam ni v nobeno korist. USi Kostimčki postajajo vsakdanji Težko že čakamo, da bomo vse, kar je zelo toplo in težko, odločili na police in obesili na obešalnike, ki jih bomo za dobrih 8 mesecev potisnili v kot. Težko že čakamo pomladi, sonca, toplote in živahnosti na ulicah. Sivine ne bo več tudi zaradi živih modnih barv, ki bodo zaznamovale pomlad in poletje. Zaznamovali pa ga bodo predvsem kompleti in kostimčki. Upam, da se bodo prijeli tudi pri nas. In to prav pri vseh generacijah, tudi rosno mladih, kjer bodo ultra mini krilca in vroče hlačke v kombinaciji z jaknami in bluzami (iz istega blaga, seveda), najlepši. Dolžine se spuščajo do kolen pri malo starejših, še vedno pa so lahko tudi midi in maxi, popestreni z vrtoglavimi precepi. Naj bodo roza, v vseh odtenkih te barve, živo ali bledo rumeni, živo zeleni...Le da bodo! Koruzna juha Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 30g masla ali margarine, 300g mladega koruznega zrnja( iz konzerve), 1/2 litra mesne juhe iz kocke, 200g kisle smetane, 2 rumenjaka, 1/2 šopka bazilike, sol, poper, žafran. Čebulo olupimo, drobno sesekljamo in steklasto prepražimo na maslu ali margarini. Dodamo 150g koruznih zrn in jih popražimo. Zalijemo z juho in kuhamo v pokriti kožici 10 do 15 minut. Kislo smetano zmašamo z rumenjakom in žafranom. Juho zmiksamo ali pretlačimo. Primešamo preostalo koruzno zrnje in ponovno pristavimo na štedilnik, da prevre. Sesekljamo baziliko, ali dodamo posušeno. V juho zamešamo smetano z rumenjaki. Pogrejemo, vendar pazimo, da juha ne zavre. Solimo, popramo, potresemo z baziliko in ponudimo. sten nasvet m. t m * - Vlaga mora bit' prava Če bi se zdaj, še vedno v zimskem času, radi dobro počutili in še poskrbeli za zdravje, bi morali nadzorovati zračno vlago v stanovanju. Vlažno ozračje je namreč za zdravje in dobro počutje prav tako pomembno kot primerna temperatura prostorov. Najboljše je, daje relativna vlažnost zraka med 40 in 45 odstotki - tak zrak ni niti prevlažen niti presuh. Da je zrak pre-suh, pravimo, ko je vlaga samo 30 odstotna. V takšnem ozračju se sluznica dihal preveč izsuši in človek postane dovzetnejši za prehlad. Nasprotno pa previsoka zračna vlaga omogoča razmnoževanje glivic in pršic, to pa pospešuje alergična prehladna obolenja. Kaj torej storiti, če je zrak v stanovanju presuh? Precej pomaga električna naprava, ki vlaži zrak, toda pogoj je, da redno skrbimo zanjo in jo pravilno vzdržujemo, da se prav v njej ne naselijo klice. Druga možnost so sobne rastline z velikimi listi; ti vlago oddajajo po naravni poti. Bolj zoprna reč je, če je prostor prevlažen. Tedaj ne pomaga nič drugega kot dobro ogrevanje, prostor pa je treba večkrat prezračiti, da gre vlažni zrak na prosto. Zračiti moramo pravilno. Za to pet minut na stežaj odpremo okna - zrak se izmenja, notranjost stanovanja pa se v tako kratkem času še ne ohladi. DOBRA IDEJA Kako zastreti okna? V stanovanjih, ki nimajo kovinskih ali lesenih rolojev, so edina zaščita pred soncem in radovednimi pogledi sosedov navojnice iz blaga. Konfekcijske navojnice stanovanju ponavadi niso ravno v okras, zato se potrudite in si naredite take, da bo pogled skozi okna prijeten tudi takrat, ko bodo navojnice spuščene. Luknjičast vzorec ni lep le na pleteninah. Stilizirani afriški motivi, fanatzijski vzorci, narejeni na enobarvni zavesi iz drobnih luknjic, v prostoru ustvarjajo prijetno igro svetlobe in sence. In kako jih izdelate? Enobarvno platneno zaveso položite na preprogo s hrbtno stranjo navzgor in nanjo položite motiv, ki ste ga izbrali. Z debelejšim žebljem prenesete motiv na blago. Nato blago položite na trdno podlago in z luknjačem, ki ga lahko kupite v trgovini, iztolčete iz blaga 5 do 8 milimetrov velike luknjice. In to je vse! # * *#* # *; **** * * z VEZ * * : D N 1 * * K A Z 1 P * *#* * O T , * # **=* *** * * © © © dobro srednje slabo Oven ■It Dvojčka bt Lev Devica Tebtnici Škorpijon Strelec Kozorog Vihar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © K mladinska knjiga trgovina d.d. Mladinska knjiga Trgovina d.d. po sklepu uprave z dne 6.3.1995 pristopa k zbiranju JAVNIH PONUDB ZA NAKUP poslovnih prostorov last podjetja na naslovu Kidričeva 5 Velenje v skupni kvadraturi 97,5 m2 Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek oziroma naziv podjetja, ki podaja ponudbo - okvirno ceno za m2 poslovnega prostora - roki in način plačila kupnine - garancijo oziroma sredstva za zavarovanje plačila kupnine - boniteto kupca. Postopek zbiranja ponudb bomo zaključili v roku 20 dni od te objave. Ponudbo lahko podajo v navedenem roklu fizične ali pravne osebe na naslov: Mladinska knjiga Trgovina d.d. Slovenska cesta 29 61000 Ljubljana s pripisom "javna ponudba". Nepopolnih vlog v postopku ne bomo upoštevali. Ponudnik si pridružuje pravico do izbora najbolj ugodnega ponudnika skladno s sprejeto poslovno politiko podjetja. Informacije in ogledi na telefon 063/855-827 in 853-371 g. Polnar Robert. V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA JE PRI OBJAVI VPISA V PROGRAME UPI LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC PRIŠLO DO NEUUBE NAPAKE. V ČLANKU PIŠE, DA JE ZADNJI ROK ZA PRIJAVE ZA PREIZKUS STROKOVNE USP0S0BUEN0STI ZA POSLOVODJE IN PRODAJALCE DO 2.3. 1995. PRAVILNO JE DO 20. 3.1995. ŠE JE ČAS, TOREJ ZADNJI DAN ZA PRIJAVO JE P0NEDEUEK, 20. MAREC. VSE DODATNE INFORMACIJE SO VAM NA VOUO NA TELEFON 711 -417, ALI 711 -343. HVALA ZA RAZUMEVANJE I ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. marca do 12. marca 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02 / m3 zraka v naslednjih dneh: 6.3..........AMP Veliki vrh. 140 mikro-g / m3. 7.3..........AMP Veliki vrh. 250 ........... MAKS. POLURNE KONC S02 od 6. 3. do 12. 3. 1995 konc. SO 2 (mg/m3) SOS. TOP. V.V. ZAV. MERILNE POSTAJE ■i 6.3. m 7.3. EEH 8.3. HI 9.3. —I 10.3. [HJ 11.3. ^ 12.3. Avto Celje že ocl 29.950 DGfll dalje - prvo vozilo nove generacije Fordovih vozil, ki združuje najboljše ameriško in evropsko znanje In tehnologijo - simbol varnosti, užitka in elegance stila - serijsko vgrajeni alrback PRODAJNI POGOJI - prodaja v SIT - staro za novo - KREDITI NA 4 LETA - garancija in servis zagotovljena po vsej Sloveniji Informacije: AVTO CELJE, CELJE, Ipavčeva 21 VELENJE, Partizanska 3 ŽALEC, Cankarjeva 7 ŠENTJUR, V. Orožna 8 SLOV. KONJICE, Stari trg 37 Pod trgovci: AVTO AHTIK Tmovlje, Celje KRBAVAC, Podjetje za avtomehanične storitve in prevoz AVTO EDO, Edo Jagodič, Podplat AVT0MEHANIKA KAVČIČ ANDREJ, Slov. Konjice 063/31-919 063/851-060 063/712-116 063/741-292 063/754-012 063/461-193 063/885-218 063/824-298 063/754-091 TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec Telefon/fax:: 063/728-080 ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO SLADKOR 50/1 94,90 PIVO LAŠKO ZABOJ 1.799,00 MOKA T850 25/1 44,90 JUICE FRUCTAL 1L 115,00 MOKA T500 25/1 52,50 PŠEN. KRMILNA MOKA 17,90 OLJE ZVIJEZDA 12/1 158,90 KRMNA KORUZA 24,90 PRAŠEK PERSIL 3KG 849,90 JEČMEN KRMNI 22,90 PRAŠEK ARIEL 2,4KG 689,00 KORITO ZA ROŽE 350,00 T0AL. PAPIR R0LE 8/1 169,90 HUM0VIT 50L 880,00 JERUZALEMČAN 12/1 289,00 BI0P0ST 30L 900,00 GRAJSKI RIZLING 159,90 GRABLJE LESENE 790,00 RUM FRUCTAL 1L 989,00 VRTNA MREŽA 25m x 1 m 4.770,00 Na zalogi MOTORNE ŽAGE in KOSILNICE NA LAKS JONSERED - možnost plačila na 3 ČEKE! Na zalogi UMETNA GNOJILA, ki jih lahko naročite po telefonu. *** KDOR VARČIJE- V KOŠARICI KUPIJE *** MALI OGLASI AVTO ŽAREK d.o.o. nudi najugodnejše kredite za VSE AVTOMOBILE, brez pologa, z 12 % obrestno mero, od 1 do 4 let. Telefon 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK d.o.o. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634. SVEŽA KOKOŠJA JAJCA po zelo ugodnih cenah za picerije, trgovine in gostilne nudimo. DEŽELAK, telefon 472-368. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE, izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. R0N0 SENČILA! Telefon 061-651-247 ali 061-651-014. NOVO PREVLEKO ZA KATRC0, prodam. Telefon 857-665. GRADBENI TEHNIK z opravljenim pripravništvom išče zaposlitev na tem ali podobnem delu. Telefon 841-191. BODITE MED PRVIMI V SLOVENIJI in poskusite z gojenjem v svetu najbolj cenjenih in tudi najdražjih gob TARTUF0V. (1 kg od 1600-1800 DEM). Vsa navodila o gojenju, nabavi materiala ter odkupu pošljemo po povzetju za samo 890 SIT. ANJA-BI0 d.o.o. p.p. 22, 63211 Škofjavas. DEKLIŠKO IN FANTOVSKO 0BHA-JILN0 OBLEKO in stojeno govejo kožo 4 m2, prodamo. Telefon 854-160. V CENTRU MOZIRJA ODDAM V NAJEM poslovni prostor, cca 25 m2. Telefon 831-356 po 15. uri._ PRIKOLICO NOSILNOSTI 2 toni, prodam. Telefon 893-032. KOMFORTNO 4 SOBNO stanovanje v izmeri 105 m2,4 nadstropje, prodam. Telefon 856-595. KUNTA KINTE PRODAM. Informacije po telefonu 856-595. GOLF JX DIZEL, letnik 87, prva barva, dodatna oprema, prodam. Telefon 893-317. ČEVLARSTVO IRMAN ŠOŠTANJ zaposli šivilije za nedoločen čas. Telefon 881-007. DOMAČA JAJCA DOBITE V Bevčah 28. Sprejemamo tudi naročila za redno dostavo. Telefon 857-679. RENAULT 4 -TL, letnik 77, registriran do 5/95, prodam za 650 DEM. Informacije Gregorič, Koželjskega 3, popoldan. GOZD 1 HA 75 A na lepi legi, 50 m od asfalta, okolica Velenja, prodam. Telefon 852-550. 2000 S - 1. stopnja angleščine - kasete knjige, poceni prodam. Telefon 857-299. SENO ZA GOVEDO PRODAM. Telefon 882-188. POUČUJEM KLAVIATURE - SYNTHE-SIZERJE. Telefon 063-852-183. PIANIN0 LAJKA, črno lakiran, prodam za 1500 DEM. Telefon 858-545 po 16. uri. JUG0 45, letnik 87/88, prodam za 2800 DEM. Telefon 855-378. BIKA 230 kg in telico 260 kg, oba simentalca, prodam. Telefon 854-783. AVTO PRIKOLICO POKRITO, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-262. NAJAMEM HIŠO ZA DALJŠO DOBO. Pisne ponudbe pošljite na naslov Naš čas, Foitova. 10, 63320 Velenje z oznako šifre "Čimprej". UGODNO PRODAM MOPED T0M0S na 4 prestave. Telefon 858-751. BLIZU VELENJA PRODAM 2,5 ha zemlje, cena 8 DEM/m2. Telefon 0602-53-433 zvečer. RAZTEGLJIV FOTELJ PRODAM. Telefon 853-447. DOMAČ GNOJ, jabolka carjevič, l^nada in bobovec ter žganje in frorovničevec, prodam. Telefon 857-679. GOZD VELIKOSTI 2 ha, 24 a v okolici Velenja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 829-117. MANJŠE 1 SOBNO STANOVANJE v centru Velenja, prodam. Telefon 851-276. DOBRO OHRANJENO TOVORNO PRIKOLICO, za osebni avto, nosilnosti 150 - 250 kg, KUPIM. Telefon 0602-55-128. PRODAM GOLF DIZEL letnik 79, registriran do 95/8. Telefon 893-756 po 20. uri. POCENI PRODAM NEMŠKI USNJENI JAKNIšt. 50 in 52. Telefon 853-087. NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA l-lll 96 basov 3 x oglašeno, prodam za 105.000,00 sit. Telefon 857-629. AVTOMAT ZA KAVO IN ČAJ tip Gorenje prodam za 200 DEM in igrice Super COM 60 še v garanciji in igrico za 120 DEM. Telefon 855-098. V VELENJU TAKOJ ODDAM VSEUIV PROSTOR 40 m2 z lastnim vhodom ter sanitarijami, primeren za mirno obrt. Telefon 857-482, zvečer. KADET 1,2 letnik 81 in polovico mlade krave, prodam. Telefon 882-885. KOLO KEKEC ter kolo Shimano za starost 7-12 let prodam. Telefon 885-146. V VELENJU KUPIM EN0S0BN0 STANOVANJE ALI GARSONJERO. Telefon 851-091. REDNO ZAPOSLIM DELAVCA V AVTOPRALNICI nad 20 let starosti. Telefon 856-834. BIKCA 160 kg, prodam. Telefon 882-710. VGRADN0 PEČICO in vsadno ploščo rjave barve, program 600 novo, prodam. Telefon 858-165. KONTEJNER 6 x 2,5 m, prodam. Telefon 853-107, zvečer. CISTERNO ZA KURILNO OLJE 25001, ugodno prodam. Telefon 892-261. DEKLIŠKO IN FANTOVSKO PRV00B-HAJILN0 OBLEKO in govejo strojeno kožo 4 m2 prodam. Telefon 854-160. IŠČEM DELO V TRGOVINI, imam pos-lovodsko šolo. Telefon 856-211, zvečer. V ŠKALAH PRODAM GRADBENO PARCELO 2200 m2 z gradbenim dovoljenjem za obrt. Telefon 882-775. POSLOVNI PROSTOR NA DOBRI LOKACIJI V ŠALEKU dam v najem. Miro Grobelnik, Šmarška 52, Šalek. V VELENJU IN ŠOŠTANJU PRODAMO GARSONJERI. Telefon 856-899. TAM 110 T10, letnik 1978, registriran do 11/95, keson, ugodno prodam. Telefon 885-718. IŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU. Oglasite se v soboto po 13. uri po telefonu 893-680. PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 728-816 po 20. uri. ' NAJAMEM SOBO ALI GARSONJERO. Pisne ponudbe pošljite na upravo ted-nika Naš čas z oznako šifre "Nujno". ČETRTEK, 16.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox;8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih - vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Bib-lije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 930Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkaijem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj^; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi (nasveti o dohodnini); 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 18.3. ob 21. uri Nedelja, 19.3. ob 18. uri KVIZ (The Quizz Show) -drama 4 NOMINACIJE ZA OSKARJA! Kaj se je dogajalo na popularnem kvizu 21, ki ga je v petdesetih in šestdesetih letih gledala cela Amerika - 50 milijonov ljudi? Je bilo vse skupaj le prevara? Režiser filma je Robert Redford! Ponedeljek, 20.3. ob 20. uri (filmsko gledališče) Torek, 21.3. ob 20. uri ROJENA MORILCA (Natu-ral Born Killers) - "satira" triler Režija: OliverStone Vloge: Woody Harellson, Juliette Lewis, Tommy Lee Jones Kako lahko mediji iz serijskih morilcev naredijo junake? Film s kopičenjem nasilja postaja antipropa-ganda in ironija za s%mo nasilje. Režiser je s filmom dvignil veliko prahu! Mladini pod 18 let iskreno odsvetujemo ogled filma! KINO ŠOŠTANJ Petek, 17.3. ob 20. uri KVIZ-drama Štiri nominacije za Oskarja Sreda, 22.3. ob 19.30 uri ROJENA MORILCA -"satira" triler Mladini pod 18 let iskreno odsvetujemo ogled filma! KINO ŠMARTNO OB PAKI « K 8 »» Četrtek, 16.marca, ob 19.00 BELI OČNJAK - pustolovski Nedelja, 19.3. ob 20. uri KVIZ-drama Režija: Robert Redford Sreda, 22.3. ob 21. uri ROJENA MORILCA - triler Mladini pod 18 let iskreno odsvetujemo ogled filma! Prihodnji filmi: RAZKRITJE, KRALJICA MAR-GOT, OSKRAJEVCI '95, TRI ZALJUBLJENA SRCA, FRANKENSTEIN, NOČNI ČUVAJ Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic! GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA ŽALEC ■ »ssffsat&ssasisass«® ROJSTEV NI BILO ZAKONSKO ZVEZO JE SKLENIL EN PAR: Manfred Stare, Srejach 14, St. Kanzian in Darja Ocepek, Breg pri Polzeli. UMRLI SO: Marija Goropivšek, stara 81 let, upokojenka, Loke 38 Cecilija Rošker, stara 93 let, upokojenka, Radeče, Titova 58 Marija Jovan, stara 76 let, druž. upokojenka, Lopatnik 2 Janja Štojs, stara 49 let, administrator, Dobrteša vas 42 OBČINA MOZIRJE SMRTI: Peter Urbane, 1914, Mozirje, Nove Loke 5 Franc Leskovšek, 1932, Mozirje, Savinjska cesta 1 Marija Zlatinšek, 1913, Mozirje, Savinjska cesta 51 Janez Pustoslemšek, 1904, Volog5 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe AMON MARJAN, s.p. . Slatina 9a \ 63201 Šmartno v Rožni dolini .V. tel.: 777-157 ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 16. marca dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič , nočna dr. V.Renko in dr. Pirtovšek. Petek, 17. marca dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Kramar, nočna dr. Friškovec in dr. Kozorog. Soboto in nedeljo 18.in 19. marca - 7. do 20. ure dr. Urbane in dr. Renko V. od 20. ure dalje dr. Kramer in dr. Oskar Renko. Ponedeljek 20. marca -dopoldne dr. Rus, popoldne dr. Urbane, nočna dr. Urbane in dr. Friškovec. Zobozdravniki: V dežurni zobni ambulanti v Velenju od 8. do 12. ure v nedeljo 19. marca dr. Koprivc-Bujan Mojca Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 17.marca do 24. marca 1995 Ivo Zagožen dr. vet. med. Jerihova 38, mobitel št. 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Od 13.3. do 19.3.1995 Masijan Lešnik, dr. vet. med, Ljubija, telefon 0609-616-978 ali 831-219. in od 20.3. do 26.3.1995 Marija Rup, dr. vet.med. Gornji Grad, telefon 843-084 ali mobitel 0609-616-978. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, v srcih naših boš za vedno, ljubljeni ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA VIDEČNIKA -PLEŠEJA iz Gaberk 23.2.1924 - 4.3.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkem trenutku, izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja GD Gaberke, osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej sestri Darinki Poljanšek, Oroževim, Jermanovim in Janku Peršetu. Hvala govornikom za lepe besede slovesa, pevcem ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Štefka, sin Branko z Marto ter hčerki Sonja in Štefka z družinama. Svet vrti se neprestano, celi rane in deli. Meni pa nekdanjo rano, vsak dan zopet oživi. V SPOMIN 18. marca 1995 bo minilo 2 leti, odkar nas je zapustil dragi mož, brat in striček JOŽE JURKO Spomin nate ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate svečke. vsr NJEGOVI ! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta VINCENCA PLANINCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen obred in govornikom za besede slovesa. Prisrčno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica. Enaka zahvala velja tudi godbi za odigrane žalostinke. L ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata IVANA KOŽELJNIKA 20.12.1921 -6.3.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh njegovega slovesa z nami, pa čeprav kdo le v mislih in nam materialno in duhovno pomagali. Hvala sosedom, prijateljem, sorodnikom, borcem, šoferjem in znancem. Zahvalili bi se radi tudi zdravniku dr. Fijavžu in vsem govornikom na pokopališču: gospodom Vladu Kompanu, Dragu Mehu, Mihi Valenciju in Davidu Jazbinšku. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikom župnije Šoštanj: gospodu dekanu Jožetu Pribožiču in kaplanoma gospodoma Janku Kvartiču in Petru Orešniku, duhovnikom, ki so maševali zanj v Šentanelu, Staršah in Ljubljani pa tudi molivcem v domači hiši -gospem Ivanki, Micki, Geli, Štefki S., Štefki K., Roziki in gospodom Stanku, Romanu, Petru, Janeku in Rudiju. Hvala vsem, tudi tistim, ki smo vas morda pozabili omeniti. Bog plačaj! NJEGOVI Jezus: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje." Jan 11,25-26) Nasmeh in tvoja dobra volja, vsakogar osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le pomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta in pradedka ANTONA JAVORNIKA 9.1.1917 - 8.3.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter drugo pomoč. Posebna zahvala dr. Rusu, medicinski sestri Bredi, osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kolektivu Toplotne tehnike, APS, RLV - Priprave, Gorenje - Kuhalni aparati, Rudarski godbi, govornikoma, gospodu župniku, pevcem ter njegovim "kameratom" za njihovo častno stražo. Še posebej se iskreno zahvaljujemo Ivanki Prislan za njeno nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Tone, Stanko, Srečko in hčerka Marica z družinami ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi nenadomestljive žene, mamice in hčerke MILENE VOLAVC se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč dr. Stuparju, dr. Epšekovi, prijateljici Malčki Pečečnik in ostalim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter da ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Mož Marjan, sin Sebastjan, hčerka Petra, ata, mama in brat Ervin. \l CAS Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič -Planine, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič in Janja Košuta (oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: IMil'1* in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Gorenje:Polyot 24:29 (13:12) Po pričakovanjih -gostje sijajna ekipa Velenjski rokometaši po vsej verjetnosti ne bodo videli finala v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze. Ruski Polyot Je s torkovo igro v Rdeči dvorani potrdil, da je izvrstna ekipa, ki kljub povprečni višini igralcev 191 centimetrov, igra sodoben rokomet. Igro hitro prenašanjo v napad, kjer streljajo iz vseh položajev. Proti takšni ekipi so se precej nižji in močno oslabljeni Velenjčani dobro držali do 36.minute. Do 23.minute so jim gostje vseskozi uhajali za zadetek ali dva, v tej minuti pa so po bučnem in združenem navijanju "šaleških graščakov", slovenj-graških "orlov", polzelskih "hmelj boysov" in celjskih "flo-rjanov" prvič povedli (10:9) in imeli zadetek prednosti po prvem polčasu. Kot je napovedo- val domači trener Bojan Požun, je imel proti "košarkarski" ekipi edino orožje globoko obrambo, ki je uspevala vse dotlej, dokler so igralci Gorenja imeli moči. Da jih je presenetil, je po tekmi priznal tudi ruski trener Nikolaj Jančenko: "Domači so bili v prednosti, saj so, kot sem zvedel, preko kaset spoznali našo igro. Mi o njih nismo vedeli ničesar. Presenetili so nas z globoko obrambo, ki pa je ne moreš zdržati vseh 60 minut Nadvse zadovoljen sem z zmago, o finalu pa še ne razmišljam, saj je pred nami še druga tekma. Presenečen sem bil nad ambi-entom v dvorani, predvsem pa nad športnim navijanjem gledalcev." Domači so nato še zadnjič vodili s 15:14, nakar jim je zaradi zmanjkovanja moči začela popuščati tudi zbranost, gostje so v 46.minuti vodili že 20:16, odpor domačih pa kljub temu še ni bil zlomljen. Še enkrat so "potegnili" vse iz sebe in se jim v 49.minuti približali na zadetek (20:21), v preostalih minutah pa resnično niso imeli več moči. Seveda še vedno ostaja vprašanje, kako bi bilo, če ekipa Gorenja zaradi poškodb ne bi bila tako zdesetkana, torej če bi igrali Khimčenko, Meolic, Krejan pa Bolgar Semerdjijev, in če za igralci ne bi bila sobotna maratonska in izčrpajoča prvenstvena tekma v Trbovljah. Med tekmo pa so imeli tudi precej smole, saj tolikokrat kot na torkovi tekmi še niso zadeli okvir vrat. Kapetan Borut Plaskan je namreč po srečanju dejal: "Storili smo vse, kar smo v danem trenutku mogli. Rusi nam enostavno niso dali priložnosti, da vsaj malce zadihamo. Na drugih tekmah doslej smo vendarle imeli pet ali deset minut, da smo prišli malo Domači igralci so sicer dosegli manj zadetkov kot gostujoči "košarkarji", vendar so bili vsi plod izredno lepo priigranih akcij; tako tudi zadetek Plaskana (na posnetku), foto: vos JP Komunala Mozirje Ka| z...... k sebi, tega pa na tej ni bilo. Vseeno sem prepričan, da gledalcev nismo razočarali in da je bil to vendarle lep rokometni dogodek v našem mestu. Na povratni tekmi bomo storili vse, da ponovimo igro iz prvega polčasa današnjega srečanja." Da, prepričani smo, da naši fantje niso razočarali, kajti po tekmi med gledalci ni bilo potrtosti, ki je značilna za poraz v drugih okoliščinah in za dober odpor so jih gledalci srčno nagradili s ploskanjem, s čimer so jim zaželeli tudi dostojno slovo na povratni tekmi, na kateri bo vendarle malo upanja za podvig. Aplavz pa je vsekakor bil namenjen njihovemu največjemu uspehu doslej in čeprav smo že velikokrat zapisali, naj ponovimo še enkrat - polfinala niti v sanjah ob vstopu v to evropsko tekmovanje nihče ni pričakoval. S ploskanjem je bila izrečena tudi zahvala njihovemu glavnemu pokrovitelju Gorenju in vsem drugim manjšim pokroviteljem, ki so pripomogli, da smo v Velenju dobili evropsko ekipo. Gorenje: Anžič, Čater 1, Ocvirk 1, German 8(4), Ojsteršek, Plaskan, Oštir, Rozman 2, Tome 4, Cvetko 6, Sovič, Stropnik. ■ Stane Vovk za podjetju namreč menijo, da bi bilo ob velikih vlaganjih v sanacijo odlagališča, smotrno poskrbeti še za razširitev. Odlagališče sicer redno zasipajo, veliko so ga že zatravili in poskrbeli za ostale nujne sanacijske ukrepe, hud veter v nedavnih dneh pa je za sanacijo "poskrbel" po svoje. Tudi tega se bodo morali lotiti, pri vsem skupaj soa nastale nove ovire. Ob nastanku petih novih občin so nastala še nova razmerja in reševanje tega problema je najprej odvisno od delitve premoženja nekdanje skupne občine, kamor sodi tudi Javno podjetje Komunala. M(foto:jp) Še celo plodna slovenska zemlja mu ne more pomagati, da bi vsaj malo zrastel! Vedno bo ostal le majhen in nebogljen. ■ Foto: D. K. i ■ nih nesreč, kjer so povzročitelji po nesreči pobegni- J li. Med takimi sta bili tudi dve ■ smrtni nesreči in enega od teh J povzročiteljev še niso izsledili. In kako je s prekrški na področju javnega reda in ■ miru? Poročilo kaže, da se J trend počasi umirja. Lani so ■ zabeležili sedemodstotno zve-1 čanje, največ prekrškov pa je , bilo v velenjski občini (22,6 • odstotka vseh). Tik za njimi J so Celjani, kjer je bilo 22,1 ■ odstotek vseh prekrškov. V J izrednem porastu so primeri t nedostojnega in omalova- ■ žujočega odnosa do policis- \ tov, ko ti opravljajo uradne ■ postopke. Šestintridesetkrat J so ljudje poskušali policistom ■ preprečiti, da bi ti opravili1 uradno dejanje. Veliko več , kot leta doslej pa je tudi gro- ■ ženj policistom. Lani jih je J bilo 19, sedem od tega zelo ■ resnih. mim ■ foto: vos i Varnostne razmere na UNZ Celje v lanskem letu Manj kaznivih dejanj in nesreč, več hujših Delavci UNZ Celje so raziskali večino najhujših kaznivih dejanj, razen enega umora. Vse večji delež gospodarske kriminalitete, največ prekrškov s področja javnega reda in miru Je na velenjskem območju. Lani 11 mrtvih več kot leto poprej. Vse več groženj policistom. "Varnostne razmere na našem območju so bile lani dobre, razen področja prometne varnosti. Tu je stanje zaskrbljujoče," je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal Boris Ostruh, načelnik UNZ Celje. To oceno je s svojimi sodelavci podkrepil z več podatki, ki kažejo gibanje kriminalitete, prometnih nesreč in drugega dogajanja v lanskem letu ter seveda ukrepe policistov. Ti so bili pri svojem delu uspešni. Stopnja raziskanosti se je res znižala za okoli 3 odstotke, toda razjasnili so večino najhujših primerov, takih, ki so tudi najbolj odmevali v javnosti. Od težjih primerov je ostal nepojasnjen le en umor, čeprav jih je bilo lani na območju UNZ Celje kar šest, trije več kot leto poprej. Eno tako dejanje, ki se je zgodilo lani, so razjasnili v začetku letošnjega leta. Nasploh velja, da je bilo lani na območju UNZ Celje manj kaznivih dejanj in tudi manj prometnih nesreč. Ti osnovni statistični podatki, žal, ne povedo vsega. Kljub zmanjšanju seje namreč zvečalo število hujših kaznivih dejanj in prometnih nesreč, ki so teijale človeška življenja. Lani je namreč na cestah širšega celjskega območja umrlo kar 75 udeležencev v prometu, to pa je 11 več kot leto poprej. Več oseb kot leta 1993 je bilo tudi ranjenih. Med hudimi kaznivimi dejanji je bilo šest umorov, dva so storilci storili na zelo brutalen in brezobziren način. Za- beležili so še štiri poskuse umorov, enako število posebno hudih poškodb. Močno, kar za 136, je poraslo število vlomnih tatvin (1100) in ropov (od 21 na 27). Od skupaj 5721 kaznivih dejanj, kolikor so jih obravnavali lani, jih je 12 odstotkov sodilo na področje gospodarske kriminalitete. Tudi za to območje velja, da škoda, ki so jo povzročili storilci takih dejanj, pomeni glavnino vse škode. Od skupne škode skoraj 1,5 milijarde tolarjev "pripada" gospodarski kriminaliteti devetsto milijonov. Največ jih zadeva poslovne goljufije (skok od 131 na 329), lastninjenje in s tem povezanega znanjševanja vrednosti podjetij. Manj nesreč, več mrtvih Policisti so na območju UNZ Celje lani obravnavali 9317 prometnih nesreč, kar je 237 (2,5 odstotka) manj kot leto poprej. Žal je bilo manj lažjih nesreč, več pa težjih. Take, kjer je kak od udeležencev umrl, so bile štiri več, takih s telesnimi poškodbami kar 14,5 odstotka več. In kar je najbolj zaskrbljujoče - lani je v prometnih nesrečah umrlo kar 75 ljudi, 11 več kot leto poprej. Najbolj je število prometnih nesreč poraslo v občini Laško, število nesreč s smrtnim izzidom pa v šentjurski, kar za 230 odstotkov. Največ prometnih nesreč z najhujšim koncem je bilo v žalski občini - 20. Manj prometnih nesreč kot leta 1993 je bilo v šentjurski in velenjski občini. Od skupaj 75 žrtev prometa jih je največ umrlo na cestah žalskega območja - 23, 19 mrtvih je bilo v celjski občini, najmanj pa v občini Slovenjske Konjice, le eden, štirje v mozirski in pet v velenjski. Policisti so lani obravnavali tudi 300 takih promet-