Poštnina plačana t gotovini. Leto XI., št. 4 (^jutro*4 šf. n ay Ljubljana, ponedeljek 27. januarja 1941 Cena t W« Upravm^tvo. Ljubljana. Knafijeva o — FeJefon St SV£U. 8123, 8124, 8126. 312& Inseratm oddeiek: Ljubljana, delen-ourgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon 9t 2455. Podružnica Celje: Kocenova oflca 2. — Telefon 9t 100. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 3L 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baom-»artnerta. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: bi Jana, Knafijeva uL 5. reiefoa St. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se oosebe-1 in vella rv r>"šti prejemana Din 5.—, po raznašaicih dostavljena Din 6.— mesečno. Mariboi Grajski trg it. f. feieioc it 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel « Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tSTutL ežeu u Afriki V Libiji so prispeli pred Bengazi, v Eritreji pa pred Agordat Po padcu Tobruka angleške čete predirajo brez odmora ob obali, kjer so zavzele včeraj Derno, čez puščavo pa proti Bengazi ju, likvidira joč spotoma izolirane italijanske posadke London, 26. jan. br. (Reuter) Po zavzetju Tobruka nadaljujejo čete britanskega imperija v naglem poletu prodiranje proti zapadu. Tri dni po padcu Tobruka so motorizirani oddelki že zasedli pristanišče in letališče v Detrni. ki leži 160 km zapadno od Tobruka. že v petek zvečer so se prve angleške edinice spopadle z italijanskimi četami pet km pred Derno- Sedaj se vodi borba že za mesto samo in vsak čas računajo, da bo tudi Derna kapitulirala. Operacije se vsestransko uspešno razvijajo. Angleške čete pa ne prodirajo dalje samo po cesti ob obali Sredozemskega morja, marveč so izpred Tobruka krenile tudi v južnozapadmi smeri naravnost proti Benga-ziju. Dosegle so že najplodnejše pokrajine italijanske Libije in se pripravljajo, da zavzamejo tudi glavno mesto te pokrajine. Pri prodiranju preko puščave so angleške čete zajele številne izolirane posadke, druge pa odrezale od zaledja, tako da se bodo morale v nekaj dneh zaradi pomanjkanja živil in vode vdati. Angleške čete so zdaj prišle v pokrajine, kjer je na razpolago dovolj vode. Preskrba z vodo je najtežavnejše vprašanje bojevanja v puščavskih predelih. Z zajetjem šte-- iLriih in izdatnih studencev ne bo treba več dovažati vode za čete, s čimer bo napredovanje še bolj olajšano in pospešeno. Angleško letalstvo vsestransko podpira operacije čet in neprestano bomdira sovi ažne postojanke, zlasti pa sovražna letališča Na letališču Marau, ki leži 10 km zapadno od Derne, so angleški bombniki uničili večje število letal na tleh. Vzletišče je docela razdejano, tako da je postalo nerabno, še večja škoda je bila povzročena na letališču Magdubl, 72 km južno od Bengazija in 400 km zapadno od Tobruka. Tu je bilo pripravljenih za vzlet večje Število italijanskih bombnikov. Večina teh :K>rnbnikov je bila uničena, letališče samo -a skoraj docela, razdejano. P Nekje v Italiji, 26. jan. AA. (Štefani) O položaju na afriških bojiščih javlja italijansko vrhovno poveljstvo v svojem poročilu: V Cirenaiki se borbe nadaljujejo ob sodelovanju našega letalstva, ki uspešno bombardira sovražnikove čete in motorizirane oddelke. Včeraj so naša lovska letala sestrelila štiri sovražna letala tipa »Gloucester«. V Vzhodni Afriki ni bilo nobenih važnih dogodkov. Naše letalske skupine so bombardirale sovražnikove čete. Sestreljena so bila štiri britanska letala Med napadom nemških letal 24, januarja, o katerem je bilo govora v včerajšnjem poročilu, sta bili po naknadnih poročilih zadeti poleg križarke še dve drugi ladji; ena križarka in neka velika bojna ladja. Zadeti sta bili od bomb velikega kalibra. O priliki napada letalskih skupin, ki je bil izvršen 9. januarja na britanske po-morske edinice na Sredozemskem morju, o katerih je bilo govora v poročilu št. 217, je ugotovljeno, da sta bili poleg edinic, kar je bilo že javljeno, poškodovani tudi še dve križarki s precejšnjo tonažo. Ti dve križarki sedaj popravljajo v Aleksandri ji. Tu di Derna že kapitulirala Ankara, 26. jan. p. Po poročilih iz Kaira so angleške prednje čete že vkorakale v Derno, ki je 160 km zapadno od Tobruka. Te vesti vrhovno angleško poveljništvo v Kairu uradno še ni potrdilo, toda tuji poročevalci, ki spremljajo angleško vojsko poročajo, da so močni motorizirani oddelki ter oddelki tankov davi po kratki borbi vdrli v Derno. Washington, 26. jan. o. (United Press) Iz Kaira poročajo, da so Italijani evakuirali Derno in da so v mesto vdrli angleški oklopni avtomobili. Pred Bengazijem San sebastian, 26. jan. p. (United Press) Po raznih vesteh so angleške čete, ki prodirajo v Cirenajki prispele že pred vrata Bengacija. V tem odseku se morajo pričakovati v najkrajšem času pomembni dogodki. Kakor vse kaže, šteje italijanska posadka v Bengaziju samo nekoliko polkov ter bo njen odpor po mnenju angleških vojaških strokovnjakov mnogo manjši kakor pa je bil odpor posadk v Bardiji in Tobruku." Naglo prodiranje v Afeeslftljo Kairo, 26. jan. br. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu poroča, da operacije proti Abesiniji naglo napredujejo. Obroč okrog vzhodno-afriške posesti Italije se vedno bolj zožuje. Sudanske čete so prodrle že 130 km daleč v Eritrejo. Pri tem so ujele 600 vojakov in enega generala, poveljnika brigade. Zajete o tudi več topov^ in večje število motornih vozil. Glavna železniška proga, ki vodi od obale Rdečega morja v Agordat, je bila hudo bombardirana, tako da je na njej onemogočen nadaljnji prevoz. Angleški bombniki so bombardirali tudi sam Agordat ter motorizirane italijanske kolone. Abesinski uporniki, ki jih je povratek bivšega cesarja Haile Selasia še bolj ohrabril, razvijajo svoje akcije na vse strani. Po zadnjih poročilih so v enem spopadu ubili 200 Italijanov, v drugem spopadu pa 77. Uporniki so svojo akcijo usmerili zlasti na manjše italijanske posadke, ki jih drugo za drugo likvidirajo. Z več strani so prodrli že globoko v Abe-sinijo, tako da postaja položaj za italijanske posadke v Abesiniji z vsakim dnem bolj kočljiv. Te posadke so docela odrezane od zunanjega sveta in je vprašanje, kako dolgo se bodo mogle še upirati koncentričnemu navalu z vseh strani. Iz Najrobija v Keniji poročajo, da so imperij ske čete prodrle že globoko v Abe-sinijo in se na več krajih spopadle z italijanskimi posadkami. Zajele so večje šte- vilo ujetnikov. Italijani se umikajo vedno bolj v notranjost Abesinije, angleške čete in abesinski uporniki pa jim slede trdo za petami. Pred A gor dat oni Kairo, 26. jan. br. Vrhovno poveljstvo britanskih čet poroča, da so angleške čete, ki prodirajo iz Kasale v Eritrejo, zavzele Sisio, to je zaključno postajo železniške proge Asmara—Agordat. S tem so prispele 120 km vzhodno od Kasale v notranjost Eritreje ter prodirajo sedaj naglo proti Agordatu. Prav tako tudi prodirajo angleške čete na vsej črti v angleško Somalijo, ki so jo ob pričetku vojne brez borbe izpraznile. 129 km globoko v Eritreji Kairo, 26. jan. AA. (Reuter) Uradno potrjujejo, da so britanske čete v Eritreji potisnile sovražnika v globino 120 km Sovražnik se umika proti velikim planinskim verigam vzhodno od Agordata. Junaštvo branilcev Tobruka Rim, 26. januarja. AA. (Štefani) List »Messaggero« objavlja članek pod naslovom »Tobruk, stran junaštva«, v katerem pravi, poveličuje uporni in junaški odpor, ki so ga nudile italijanske čete v borbah, ki so trajale polnih 19 dni. List navaja pisanje nekega angleškega lista, ki pravi, da se je italijanska garnizija še dva dni upirala, ko je bil Tobruk že zavzet. To je zadosten dokaz junaštva, s katerim so se italijanske čete borile do poslednjega strela proti silam, ki so bile po številu in po vojaškem materialu petkrat močnejše. Ko so avstralske čete poslali v Afriko, da prelivajo kri za Anglijo, in ko so one vkorakale v Tobruk, se je mislilo, da se je mesto udalo. Italijansko zastavo pa so šele po dveh dneh sneli. Sedaj se borba nadaljuje v puščavi Marmarica z isto odločnostjo in junaštvom. Italijanske čete srdito odbijajo napade sovražnikovih motoriziranih edinic na drugi obrambni liniji. Na podlagi tega junaštva italijanski narod goji opravičeno upanje v končno zmago, pravi list na koncu, ki istočasno omenja zmage pomorskih in letalskih sil osi v operacijah na Sredozemskem morju. Kralj Emanuel med ranjenci Rim, 26. jan. AA. (Štefani) V spremstvu nekega admirala in dveh častnikov je italijanski kralj in cesar obiskal ranjence v neki bolnišnici Rdečega križa. Alarm na Malti La VaJetta, 26. jan. AA. (Reuter) Poročilo britanskega poveljništva na Malti pravi, da je bil včeraj dopoldne dan znak za alarm, toda sovražnih letal nI bilo. Rim, 26. jan. AA. (DNB} List »Giornale d' Italia« prinaša grafičen prikaz letalskih napadov italijanskih bombnikov. Iz tega se vidi. da ie bilo na Maito izvršenih 49 napadov iz zraka. neraS ostavtti red i trdno odločen ia vsako ceno Glavni voditelji upora aretirani in pridejo pred vojaško sodišče — Začasna mo-Mliadja rezervistov naj olajša kontrolo oblasti — če bi se upor ponovil, bo general Antonescu pozval na pomoč nemško vojaštvo Bukarešta, 26. jan. br. (Reuter) Bivši podpredsednik vlade in vodja legionariev Horia Sima. za katerim ie bila izdana tiralica, je bil včeraj aretiran. O tem je bilo danes izdano tudi uradno poročilo. Drugi voditelji upornih legionariev so še na begu in iih oblasti zasledujejo. V Bukarešti ie odrejena splošna hišna zapora in ne sme brez dovoljenja nihče na ulico. Vojaštvo ima naiog. da strelja na vsakogar, kdor se na prvi poziv ne bi ustavil in legitimiral. Po dosedanjih poročilih se drže sedaj uporniki samo še v Ploestiju. ki je v središču petroljeskega področja. General Antonescu ie izdal snoči ponoven proglas na narod, v katerem poziva vse legionarje in njihove pristaše, nai takoi odložijo orožje. Ce tega ne bodo storili, bo pozval na pomoč nemško vojaštvo, ker ie odločen, da za vsako ceno vzpostavi red in mir. V svojem proglasu ie tudi objavil, da sta bila izvršena nani dva atentata, ki pa nista uspela. Na tisoče delavcev, ki so skrajno nezadovoljni z vladajočimi razmerami, je stopilo v stavko. Mnogo tovarn je bilo zažganih. Danes je izšel odlok o mobilizaciji rezervistov. Vsi rezervisti se morajo v roku 24 ur prijaviti pri svojih vojaških edini-cah. Pozivni razglas navaja, da bodo rezervisti ostali samo 30 dni na vežbah. Kdor pa se pozivu ne bo odzval, bo poleg druge ka; i po vojaškem zakonu kaznovan tudi s podaljšanjem vojaškega roka. Ta poziv rezervistov ima oči vi dno namen olajšati kontrolo oblasti nad prebivalstvom in preprečiti nadaljnje akcije legionariev. Leglsnarski ministri pobegnili Bukarešta, 26. jan. AA. (Reuter) Aretacije uporniških legijonarjev se vztrajno nadaljujejo.. V petek je bil aretiran bivši propagandni minister Konstante, dočim so drugi legijonarski ministri izginili, šef države Antonescu pripravlja belo knjigo, v kateri bo razložil vse, kar so povzročili uporniki. Včeraj so razorožili skupino 3C0 upornikov, ki so bili oboroženi s samokresi in bombami. Nekatere bodo postavili ptred vojno sodiišče. Upornike, ki so se zaprli v univerzo in v legijonarski dom, in njihovo vrhovno poveljstvo so prav tako aretirali. Oficirji in vojaki rumunske vojske, ki so v borbah proti upornikom padli, so bili včeraj slovesno pokopani. Njihove vdove bodo dobivale pokojnino, njihove imena pa bodo vpisali v zlato knjigo. Upornike same pokopujejo v krajih, kjer so bili ubiti. Voditelji upora pridejo pred vojno sodišče Bukarešta., 26. jan. AA. (Reuter) V Bukarešti govore, da so bili aretirani voditelj železne garde Horia Sima, bivši notranji minister Petrovicescu, princ Ghica in drugi. Vsi so obtoženi poskusa upora in pridejo pred vojno sodišče. Namere upornikov Sofija, 26. jan. p. V tukajšnjih rumun-skih krogih potrjujejo, da je pri uporu v Rumuniji sodelovalo nad 30.000 legijonar-jev, ki so imeli v vseh podrobnostih izdelane načrte za prevzem celotne oblasti v državi. Da se to ni zgodilo, je največja zasluga generala Antonesca, ki bi moral biti po teh načrtih ubit, ki pa se mu ni posrečilo rešiti samo svojega življenja, temveč je o pomočjo vojske vaoetavil zopet red. X Sofijo so prispela pc-očila iz Južne Do-bruciže, da se je kljub skrbnemu varstvu meje posrečilo preiti nekaterim rumunskim pobeglim legionarjem na bolgarsko ozemlje, kjer so jih oblasti takoj prijele in kon-finirale. Budimpešta, 26 jan. p. Po vesteh iz Bukarešte se zdi, da je bil bivši notranji minister Petrovicescu aretiran in ustreljen. Kar se tiče voditelja legijonarjev Horie Širne, uradno samo potrjujejo, da je bil aretiran, kaj pa se je z njim pozneje zgodilo, še ni ugotovljeno. Pri Petrovicescu in Ho-riji Simd so našli ogromne vsote denarja. Preiskava bo ugotovila, odkod so dobil ta denar. črti Antonesca Bukarešla, 26. jan. p. General Antonescu nadaljuje svoje delo za vzpostavitev reda in miru ter normaliziranje razmer v državi. Zaradi sestave nove vlade je imel več posvetovanj s političnimi krogi, ki niso v taboru legionarjev. Tako se govori, da se je sestal tudi z voditeljem narodne kmečke stranke Julijei^i Msnio ter Jurijem Bra-tianom- Nekateri komentarji trdijo, da so imeli ti razgovori za cilj osnovanje meščanske stranke v katero bi vstopili zastopniki vseh zmernih struj. Doslej še ni znano, v koliko je general Antonescu uspel v tem prizadevanju. Ozadje dogodkov Bukarešta, 26, jan. AA. (Havas) Splošno prevladuje prepričanje, da so nesrečni dogodki nastali zaradi dvojnega vodstva uprave države, namreč Antonesca in le-gijonarjev. Med seboj se strinjajo glede zunanje politike, pač pa so se razšli v vprašanjih notranje politike, zaradi česar je prihajalo do raznih ukrepov, ki so povzročali zmedo, nakar se je precejšnjemu številu zelo sumljivih osebnosti posrečilo dobiti v roke važne položaje, kar je privedlo do desorganizacije na gospodarskem in upravnem področju. Nemška poročila o položaju v Rumuniji Bukarešta. 26. januarja AA. (DNB) Po nekai razburljivih dneh sta v Rumuniji ponovno zavladala red in mir. Državna oblast ie gospodar položaja. Uporniško gibanje ie strto, nasprotniki državne oblasti so opustili poskus odpora in se ji podredili. Sledilo ie več aretacij. Red vzdržuje rumunska voiska. katere oddelki na avtomobilih križarijo po msetu. Javne zgradbe ie voiska zasedla, prav tako pa je vojska zavarovala tudi prostor okrog ored-sedništva vlade. Življenje se vrača v normalni tek. V preskrbi z živili ni nastopila niti najmanjša prekinitev. Oskrbovanje z gorivom se ie obnovilo. Telefonski promet posluje redno, razen v okrajih, kjer ie bila telefonska mreža poškodovana. Tramvaji in avtobusi obratuieio v polnem obsegu. Podjetja in oblasti zopet delaio. poslovno življenje pa se prav nič ne razlikuje od prejšniega tedna. Samo v židovskih delih mesta so vse trgovine zaprte in tu ie tudi največ škode. V provinci vlada ta red in mir. Ljudje izročajo oblastem orožje brez slehernega odpora. Kakor se čuje. misli general Antonescu creosnovati svojo vlado. Pogreb majorja Doringa na Dunaju Dunaj, 26. jan. AA. (DNB) Z vsemi vojaškimi častmi so včeraj popoldne pokopali na Dunaju majorja Doringa, ki je bil ubit v Bukarešti. Pri .pogrebu je sodelovala tudi častna četa z godbo. Krsto eo spremljali častniki z golimi sablami, za krsto pa so se razvrstili sorodniki umrlega, številni generali, pokrajinski vodja v. Schirach in rumunska vojaška delegacija. | Venec voditelja Nemčije in vrhovnega po-, veljnika je položil na krsto pribobčnik poveljujočega generala 17. vojaškega okrožja. Tudi zastopnik rumunske vojske je položil venca v imenu kralja Miha,da in šefa rumunske države generala Antonesca. Enoten kruli tudi ***** v Rumuniji Bukarešta, 26. jan. A A. (DNB). 1. februarja bo v Rumuniji stopila v veljavo nova uredba o preskrbi prebivalstva z moko in kruhom. Ljudski kruh bodo morali peči v vsej državi po 800 gramov in se ga more prodajati 12 ur potem, ko je bil vzet iz peči. Cena hlebcu je 11 Iejev. Za mešanico ljudskega kruha bodo uporabljali 80% pšenične in 20% koruzne moke. Prefekti so pooblaščeni, da v primeru potrebe v svojih okrožjih uvedejo »dan brez kruha«, enkrat na teden. Na ta dan bodo prodajali samo koruzno moko in sklenjeno je, da bo to ponedeljek. Na zapadu še vedno zatišje V noči na nedeljo in včeraj so se i leraei omejili zgolj na izvidniške polete in posamezne napade London, 26. jan. AA. (Reuter) Ministr- j nega tipa lovskega letala, ki bi bilo spo- i;n i Ti minic+rcfrm 7!] nA+ra- • ---— *___t_____1__,______- _ stvo za letalstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata, da so sovražna letala v noči na nedeljo metala bombe na nekatere angleške kraje. Škoda ni velika in tudi človeških žrtev ni bilo mnoga Poročilo pravi dalje, da sovražna letalska delavnost ni bila velika Berlin, 26. jan. br. (DNB) Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Nemško letalstvo je nadaljevalo po načrtu svoje izvidniške polete. Pri tem je bojno letalo za daljne polete potopilo 500 km zapadno od Irske trgovsko ladjo s 4000 br. reg. tonami. Bombardirana sta bila dva sovražna parnika, kakor tudi vojaško važne naprave neke luke. V pretekli noči so napadla bojna letala letališča v južnozapadni Angliji. Ena zmed stražnih ladij se je uspešno ubranila pred napadom sovražnih torpečinih letal. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško in zasedeno ozemlje. London, 26. jan. AA. (Rerter). Britanska admiraliiteta je danes izdala naslednje uradno poročilo: Dopoldne so sovražnikovi bombniki tipa »Junckers 88« napadli oboroženo ribiško ladjo »Galvani«. Britanska ladja je odbila napad sovražnikovega bombnika m ga tako poškodovala, da je malo pozneje treščil na norveško oba:lo. Ladja ni pretrpela nobene škode m tudi žrtev ni bilo. London že šest dni brez alarma London, 26. jan. br. (Reuter) Letalsko in obrambno ministrstvo objavljata, da na London tudi v pretekli noči in danes ni bil poskušen noben letalski napad. Lon-do nje bil zdaj že šest dni brez letalskega alarma. Letalska ofenziva Nemčije? Stockholm. 26. jan. AA (DNB) List »Da-gens Nvhetr« poroča iz Londona, da pričakujejo za pomlad polonoma novo obdobje letalske vojne. V Londonu zlasti poudarjajo. da ie Nemčija med vso vojno de lansko zelo ekonomsko postopala s svojimi letalskimi rezervami. Večina Angležev je prepričana da bo Nemčija podvzela največjo letalsko ofenzivo proti Angliji s tolikim Številom letal, kakor se to doslej še nikoli ni zgodilo. V tei ofenzivi bodo posebnega pomena nemški bombniki »Kurir« z velikim akcijskim radijem proti katerim za aadctj Anglija Se nima sobno uspešno zaščititi britanske konvoje. Angleži zaplenili preko-mornik „Ile de France44 New York, 26. januarja. AA. (DNB) Po nekem poročilu »United Pressa« iz Bostona. je posadka ladje »Stella«. ki je nedavno prispela iz Singapura, povedala, da so Angleži zaplenili znano veliko francosko prekomorsko ladjo »Ile de France« in jo spremenili v prevozno ladjo. Pred kapitulacijo Francije je ta ladja zapustila New York in odplula v neznano smer. Moskva o prepovedi komunističnih listov v Angliji Moskva, 26. jan. br. (SDA) Prepoved komunističnih listov v Angliji je izzvala v sovjetskem tisku veliko pozornost, ni pa naletela v nobenem listu na kako kritiko. Vsi listi priznavajo, da je bil izdan ta ukrep v interesu angleške obrambe. Italijanski Ust o vlogi Jugoslavije Rim, 26. jan. AA »Giornale d' Italia« prinaša dopis iz Budimpešte, v katerem pravi, da sodeluje Madžarska z državama osi pri uvajanju novega reda v jugovzhodni Evropi Tudi Jugoslavija izvršuje kot država centralne Evrope in Balkana nalogo, ki si io ie postavila, in sicer, da ostane zvezni element med jugovzhodno in srednjo Evropo. Nekdanja nasprotja med STbi in Hrvati so prenehala s sporazumom in danes Srbi in Hrvati sodelujejo pri utrditvi notarnjega in zunanjega položaja svoje skupne domovine. Naloge francoskega nacionalnega sveta Vlchy, 26. jan. br. (SDA) Sestava novega francoskega nacionalnega sveta je bila v splošnem sprejeta z zadovoljstvom. Relativno visoko število starih parlamentarcev pojasnjujejo s tem, da želi maršal Pe-tain izkoristiti njihovo znanje in njihove izkušnje. Prvo delo, ki ga bo moral opraviti nacionalni svet, bo ureditev socialne zakonodaje. Prva seja nacionalnega sveta bo sklicana že prihodnje dni. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno, ponekod malo dežja Toplotne a&zmere brez znatne spremembe. - Ofenzivni sunki na albanskih bojiščih Italijanski protinapad na sredjem odseku pri Klisuri je bil odbit, na severnem odseku pa se razvija srdita bitka* v kateri sodelujejo na obeh straneh znatni oddelki Atene, 26. jan. AA. (At. ag.). Snočnje uradno poročilo Št. 91 vrhovnega poveljstva grške vojske pravi: V teku današnjega dne je bilo nekaj delnih operacij, ki so bile kronane z uspehom. Ujetih je bile nad 100 sovražnih vojakov Naše letalstvo je uspešno delovalo in nad bojiščem sestrelilo tri sovražna letala. Tudi pri napadu sovražnih letal na Solun so bila sestreljena tn letala Vsa grška letala so se vrnila. Službeno poročilo ministrstva za notranjo varnost od 25 januarja pravi: Sovražno letalstvo ie bombardiralo Solun, a ni povzročilo večje gmotne škode. Med civilnem prebivalstvom je bilo le malo žrtev. Potrjujejo, da s* bila nad Solunom sestreljena tn sovražna letala Bom be so bile vržene v pokrajin Trikaie To vražno letak ki je letelo nad Egejskim morjem, je obstreljevalo s strojnico neko vas. Atene, 26. jan br (Reuter). Zastopnik vojnega ministrstva je sporoči) novinarjem. da je bil včeraj odbiit skrbno pripravljen italijanski protinapad na viš;ne, ki so jih izgubil- pred dvema dnevoma severno od Klisure Grške čete so napad odbile in zavzele nove položaje. Splošni italijanski protinapad, ki se je začel pred dvema dnevoma z operacijami na raznih odsekih fronte, se je korča! s ponovnim umikom Italijanov, ki so imeli pri tem hude izgube V Valloni in Elba&anu vlada po izjavah ujetnikov splošna zmeda. Vseh 600 ujetnikov, ki so jih Grki ujeli zadnje štiri dni, navaja da so pripadali edinicam, ki so bile šele v zadnjem času poslane na fronto. Ti ujetniki potrjujejo da sc začeli Italijani evakuirati civilno prebivalstvo iz Elbasana in Valone. Angleško letalstvo, ki podpira grške čete, je ponovno bombardiralo Elbasan in Val on o, obenem pa je izveden večji napad na Dcdekanez. Pri tem je bilo razdejano letališče Marizza na otoku Rodosu. Položaj na albanskem bojišču se nadalje ugodno razvija za Grke. V odseku pri Te-peleniju so Italijani premestili svoje razbite oddelke. Na fronti pri Vojusi se boji nadaljujejo z veliko srditostjo. Zlasti je intenzivno topniško obstreljevanje z obeh strani Italijansko uradno poročilo Nekje v liliji, 26. jan AA. Uradno poročilo št. 233. vrhovnega poveljništva italijanskih oboroženih sil pravi: Grško bojišče: Borbe krajevnega značaja. Naše letalske skupine so izvršile napadalne akcije ter metale bombe na sovražnikove kolone in koncentracije čet. Naša bombniška skupina je napadla vojaške naprave v Solunu. Zadeti so bili dokj in skladišča bencina ter železniška postaja. Opazili so se veliki požari. V bitkah s sovražnikovimi letali sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Eno naše letalo se ni vrnilo. Naše pomorske edinice so bombardirale sovražnikove postojanke vzdolž grško-albanske obale. Srdita bitka na severnem odseku Alene, 26. jan. AA. Posebni dopisnik agencije Reuter porcča: Nad severnim bojiščem je prišlo danes co bitke med britanskimi in grškimi letali na eni ter italijanskimi letali na drugi strani. Danes je bilo na severnem bojišču zelo živahno. Vse bojišče se je treslo od hudega topniškega ognja. Italijanske čete so močno in neprestano napadale grške postojanke na planini Ostrovici pri izviru reke Devoli, toda grške čete so se odlično borile Italijanski bombniki so hudo »bombardirali grške postojanke in kraje v zaledju zlasti ceste in mostove med Korčo ter Lerinom. Britanska letala so hudo bombardirala sovražne čete in prometne zveze. Napad na Elbasan Atene, 26 ian. AA. Vrhovno poveljstvo britanskih letalskih sil v Grčiji poroča: Bombniki kr. letalskih sil so včeraj izvršili obsežnejši in uspešen napad na Elbasan. Vse bombe so padle na določene cilje. V polno so bila zadeta voiška taborišča in izpostavljena skladišča Na nekaterih mestih so nastali večji požari in povzročenih ie bilo več eksplozii Portiletal-sko topništvo ie brez uspeha strelialo na naša letala. Nekai sovražnikovih lovskih letal tipa »CR 42« in »G 50« ie zaman poskušalo boriti se z našimi letali. Vsa naša 'etala so se vrnila. Prvi razgovori HaliSasta s Cor „Naša naziranja se docela strinjajo" — Anglija je pripravljena na odločilni spopad, toda ameriška podpora lahko zmago pospeši Washington, 26. jan. pr. Angleški veleposlanik lord Halifax je imel včeraj v Wa-shingtonu dolg razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Hullom. Po tem razgovoru, do katerega je prišlo komaj 24 ur po prihodu Halifaxa v Ameriko, je lord Hal.ifax sprejel novinarje ter jim izjavil: Ze pri prvem razgovoru, ki sem ga imel z ameriškim zunanjim ministrom, sem mogel ugotoviti, da se naša naziranja docela strinjajo. Ko se bo pisala zgodovina sedanje dobe, se bo ugotovilo, da je sovražnik Anglije že v juliju 1940 izgubil vojno, ker ni znal izkoristiti položaja, ki je nastal po zlomu Francije. Anglija je bila takrat popolnoma nepripravljena in v vojaškem pogledu slabša kakor kdaj koli v vsej svoji zgodovini. Če bi bil sovražnik takrat takoj napadel tudi Anglijo, bi mu morda ta napad uspel Sedaj si sovražnik zaman prizadeva, da bi prebil angleško blokado. Govoreč o podpori Amerike je lord Ha-lifax poudaril, da bo zmaga prišla tem preje, čim hitreje bo Amerika, zlasti pa ameriška industrija izdelala in dobavljala letala, ladje in orožje. Anglija ima dovolj vojakov, primanjkuje pa ji letal in orožja. Ce dobi to orožje pravočasno, bo zmaga temprej dosežena. V Angliji nihče ne dvomi, da bo prišel morda spomladi velik nemški napad. Angleži tudi prav nič ne podcenjujejo nem- ške moči, so pa trdno prepričani, da je vsak poizkus napada na Anglijo obsojen na neuspeh. Anglija je sedaj pripravljena in mirno čaka, da pride do odločilnega spopada. Nenavadna gesta, ki jo je napravil pre-zident Roosevelt s tem, da mi je prišel celo po morju nasproti, je napravila v vsej Angliji silen vtis, ker se dobro zavedajo, kaj to pomeni. Na vprašanje novinarjev, kaj je Angliji najbolj nujno potrebno, je lord Halifax odgovoril: Mobilizacija vaših velikih industrijskih sil, da bi nam poslali ladje in opremo, ki jo potrebujemo. Kuba se ne bo pridružila Ze^injenim državam Washington, 26. jan. AA. (DNB) Odpravnik poslov Kube v Washingtonu je predstavnikom tiska izjavil, da predlog senatorja Smathersa o vstopu Kube v sestav Združenih držav kot 49. zvezna država ne odgovarja željam kubanskega naroda Kuba ne misli zapustiti svoje neodvisnosti in nedotakljivosti, za kar je njega dni v borbah rod za rodom prelival kri. Tudi zunanji minister Hull je bil proti temu predlogu in je izjavil, da je senator Smathers ta predlog predložil brez vednosti Bele hiše in ameriške vlade. Wiilkie prispel v London V Angliji bo ostal 14 dni in bo stopil v stike z vodilnimi državniki in gospodarstveniki London, 26. jan br. (SDA). Roosevel-tov protikandidat Willkie je danes popoldne z letalom prispel v London Pred odhodom iz Lizbone je imel razgovore s portugalskim ministrskim predsednikom Sala-zarjem in tamošnjim angleškim poslanikom. Pred odhodom v London je sprejel novinarje, katerim je o svojem obisku v Angliji izjavili: Imel bom razgovore z vsemi vodilnimi angleškimi državniki, prav tako pa bom skušal ugotoviti vojno kapaciteto angleške industrije. Zanima me razpoloženje med ljudstvom. V Angliji bom ostal dva tedna. Na vprašanje, ali obstojajo med njim in Rooseveltom glede pomoči Angliji taka nasprotstva je Willkie naglasi!: V načelu se popoflnoma strinjava. Naša naziranja se razlikujejo le v nekaterih podrobnostih. Dopisniku Reuterja je Willkie izjavil: Grem v Veliko Britanijo, da se na samem kraju prepričam. Mene najbolj zanima možnost povečanja naše pomoči Veliki Britaniji. Imel bom prilike, da proučim britansko proizvodnjo in da se prepričam o njeni učinkovitosti. Imel bom tudi priliko videti, kako se bo moglo britansko proizvodnjo spraviti v sklad s proizvodnjo Združenih držav. Stopil bom v stik s številnimi funkcionarji in tudi z ljudmi iz raznih družabnih slojev, ker hočem na podlagi vseh teh razgovorov in opazovanj dobiti sliko o prilikah v Veliki Britaniji. S tem obiskom sem hotel tudi dokazati spoštovanje in prijateljstvo narodu Velike Britanije. Na vprašanje, ali bo obiskal tudi Nemčijo, je Willkie rekel: Ne, Nemčije ne bom obiskal. London. 26 jan. AA. (Reuter). Po prihodu na londonsko letališče se je Wiillkie odpeljal z avtomobilom v hotel. Hotel je bil poln ljudi, med katerim- je bilo več članov obrambne sllužbe. V spremstvu sta biila njegova dva prijatelja. Organizacija civilne mobilizacije v Bolgariji Obveščanje javnosti o pomenu in namenu civilne mobilizacije, ki bo igrala tudi v mirnem času važno vlogo Sofija, 26. januarja AA. Listi objavljajo važnejše odredbe iz pravilnika o civilni mobilizaciji, da bi se moglo prebivalstvo seznaniti z načinom civilne mobilizacije. Civilna mobilizacija obsega vse bolgarske državljane ne glede na spol od 16. do 70. leta starosti, ki ne spadajo pod vojaško mobilizacijo. Po potrebi bodo spadali pod to mobilizacijo tudi tujci, ki stalno živijo v Bolgariji. Civilna mobilizaciia zadeva tudi vse državne občinske in iavne ustanove kakor tudi avtonomna privatna podjetja ki bodo dojena, da i»io.kakršnokoli delo v okvirr rivilne mobilizacije. Pr potrebi bo veljalo to tudi za tuia podjetja Civilno mobilizacijo vodi ministrski svet po direkciji za civilno moblizacijo. V delokrog civilne mobilizacije spada tudi borba proti vohunstvu: vojnemu, političnemu in gospodarskemu. V delokrog civilne mobilizacije spada tudi: Borba proti škodljivi propagandi znotraj in zunaj, nadzorstvo nad tiskom, in korespondenco, omejevanje zborovanj, organizacija zunanje in notranje propagande, vojaške, politične in gospodarske. v cilju vzdrževanja narodnega borbenega duha in gospodarskih interesov države, borba proti povišanju cen nad običajne cene, borba proti prikrivanju in uničevanju blaga in borba proti prikrivanju zaslužka. Komisariat za Dobrudžo Sofija, 26. jan. AA. Ministrski svet je sklenil, da se bo za Južno Dobrudžo ustanovil komisariat, ki se bo brigal za izvajanje ukrepov, ki naj zadovoljijo posebne potrebe te pokrajine. Za komisarja je imenovan Vračanski, ravnatelj Stanko Kara-kunev. ki bo opravljal tudi svojo dosedanjo službo, ker je komisariat za Južno Dobrudžo gospodarskega značaja. Celjske novice Celje. 26. januarja Krušne nakaznice Celjski mestni preskrbovalni urad bo v torek razdelil trgovcem in pekom sezname onih strank, ki so se izjavile, da bodo pri njih nakupovale moko. odnosno kruh. Nato bodo trgovci in peki izročili svojim strankam nove vprašalne pole. ki iih bodo morale stranke točno izpolniti in takoi vrniti. Sele nato bodo trgovci in peki izročili strankam nakaznice za kruh in moko. Požar v stanovanjskem vagonu Snoči ob 21.30 ie nastal ogenj v stanovanjskem vozu artista Petra Založnika na trati blizu gostilne pri »Zelenem travniku«. Artista Založnika in njegove žene ta-čas ni bilo doma. Celjski in gaberski gasilci so požar kmalu zadušili. Notranja oprema stanovanjskega voza ie uničena. Škoda znaša 10.000 din. Požar je nastal, ker se ie vnel leseni opaž poleg zakurjenega štedilnika. Vprašanje avtobusne zveze Celje—Laško Mestno avtobusno podjetje v Celju je pred leti ukinilo avtobusno zvezo Celje— Laško—Rimske Toplice zaradi štednje, ker je bil avtobus zjutraj med vožnjo iz Celja in zvečer med vožnjo v Celje slabo fre-kventiran. Pred kratkim oa je neki Lašč an prcsil za avtobusno koncesijo za progo Laško—Celje. Vlaki so sedaj natrpani, zlasti s šolsko mladino, poleg tega oa je ukinjen dopoldanski vlak. ki je vozil z Zidanega mosta proti Celju in Mariboru. Za večio prtljago morajo potniki dopla-čevati doplačila in jo potem še prenašati s postaje na domove, kar bi pri avtobusnih vožnjah v glavnem odpadlo. Tudi čas avtobusnih voženi bi bil ugoden, ker bi avtobus odhajal iz Laškega v Celje med 8.30 in 9., v Laško bi se vračal ob 11.45, popoldne bi vozil v Celje ob 14. in bi se vračal iz Celja okrog 18.15. Po potrebi bi čas voženi t>ozneje še spremenili. Prebivalstvu bi bilo z avtobusom zelo ustreženo. ker bi mu ne bilo treba čakati več ur na vlak če prihaia v Celie po opravkih in se potem spet vrača z vlakom. Tudi prebivalstvu Tremerja bi bila avtobusna zveza dobrodošla, sai imajo do celjske ali do laške postaje poldrugo uro hoda. Vse okolnesti govore za uvedbo avtobusne zveze Celje—Laško. Tudi mesarje tare kriza Združenje mesarjev v Celju, ki obsega mesto Celie ter celjski, gornjegrajski. slo-venjegraški. šmarski. laški in konjiški srez, je imelo občni zbor. ki se ga je udeležilo mnogo članstva s Dodročia združenja. Zborovanje ie vodil predsednik eosp. Matija Esih. V svojem poročilu ie podčrtal. da ie postal ooložai mesarske obrti obupen. Mesarji oouščaio obratovanje in odjavljajo obrt. Mesarji ne uspejo v borbi za izboljšanje svojega položaja Prošnjam. da bi se cene mesa prilagodile cenam živine, pristojni činitelji ne ugodijo ali oa iim ustrežejo v nezadostni meri. Mesarji tudi niso več deležni pavšalnega obdavčenja in morajo do 4. februarja vložiti napovedi za pridobnino Poleg tega so mesarji obremenjeni še z zvišanjem poslovnega davka na 7.4 odstotka. Zboroval-ci so počastili spomin umrlih članov Josipa Sikoška v Storah. Bogomira Brezin-ška v Rogatcu. Ignaca Peniča v Konjicah, Avgusta Mlakarja v Šoštanju in Franca Filača v Gornjem gradu. Lani ie odpovedalo obrt 10 mesarjev, nova obrt oa ie bila podeljena 11 mesarjem. Glede uvedbe enotnih cen mesa in mesnih izdelkov za vso dravsko banovino so mesarii predlagali. da bi izvršili v Ljubljani poskusno klanje in nato določili enotne cene za vso Slovenijo. To oa ne bo v celoti izvedljivo ker je cena živine v Sloveniii različna. Ker primanikuie mesarskih vaiencev so mesarii znižali učno dobo od štirih na tri leta. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR! Japonska In Amerika Japonski zunanji minister Macuoka ostro zavrača ameriške očitke in odklanja vsako vmešavanje v vzhodnoazijske zadeve Tokio, 26. jan. br. Zunanji minister Macuoka je govoril v parlamentu o odno-šajih Japonske do Zedinjenih držav. Navedel je med drugim, da mandžurska zadeva ni bila vzrok, nego samo rezultat mednarodnega razvoja, povzročenega zaradi pritiska anglosaških držav. Če očitajo Japonski, kakor je to storil ameriiki zunanji minister HuM, da hoče zagospoda-riti na zapaJncm Pacifiku, potem lahko nato samo odgovorimo: Mi hočemo napredno in procvitajooo Vzhodno Azijo. Zedinjene države naj se ne vtikajo v vzhodnoazijske zadeve in naj ne vodijo inter-vcncionistične politike. Razširjenje ameriškega vpliva na Avstralijo in Novo Zelandijo pomeni potvarjanje Monrceve doktrine. Japonska se zaveda svoje odgovornosti, prav tako pa je "tudi odločena izpolniti obveznosti, ki jih jc prevzela. fpopad detektiva s tatom v vlaku Sluga wPogoSaw, ki je poneveril 193^00 din, prijet v vlaku na postaji škrljevo Sušak, 26. jan. o. Snoči se je v vlaku na postaji Škrljevo pripetil dramatičen spopad detektiva s tatom. Sluga »Pogoda« Josip Frleta, po rodu iz Bibinja pri Za-dru, je poneveril vsoto 190.000 din ter je policija izdala za njim tiralico. Policijski agent Veljko Kovač, ki je imel službo kot spremljevalec osebnega vlaka iz Zagreba do Sušaka, je bil obveščen o tej tiralici, ko je vlak prispel na postajo Škrljevo. Kovač se je spomnil na mladeniča, ki je zbudil njegovo pozornost v vagonu I. razreda, ter je prišel k njemu, da ga legitimira. Namesto legitimacije je sumljivi potnik potegnil iz žepa revolver in ustrelil poti Kovaču, katerega je zadel v trebuh. Čeprav hudo ranjen, je detektiv iztrgal napadalcu revolver, nakar se je zgrudil na sedež kupeja. Kmalu nato je pribite1, na pomoč orožnik, ki je napadalca obvladal. Med rvanjem z orožnikom je napadalcu padlo iz žepa več tisočakov. Ko je bil obvladan, je priznal, da je sluga »Pogoda« in da je poneveril denar. Ranjenega detektiva Kovača so prepeljali v bolnišnico na Sušaku. Frleto pa so skupaj z njegovo spremljevalko Tonko Marino- vič, delavko iz Zagreba, odpeljali k železniški obmejni policiji, kjer so ju pričeli zasliševati. Deloma pri njem, deloma pri Tonki Marinovičevi so našli skoro ves po-neverjeni denar. V bolnišnici na Sušaku so detektiva Kovača takoj operirali ter je operacija uspela. Praznik sv. Save Beograd, 26. jan. p. Čeprav bo veliki pravoslavni praznik sv. Save šele jutri, so ga mnoge beograjske šole že danes proslavile. Glavna svečanost bo jutri na beograjski univerzi. Spremembe v narodm banki P.eograd. 26. jan. p. Na seji izvršnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da se dosedanji direktor deviznega oddelka Kosta Ljubisavljevič dodeli direkciji za zunanjo trgovino. Za novega direktorja deviznega oddelka Narodne banke je bil imenovan Martin Krešina. dosedanji upravnik podružnice DHB v Dubrovniku. Diplomirane negovalke etesk Ljubljana, 26. januarja Dopoldne so imele diplomirane otroške negovalke v predavalnici Dečjega doma kraljice Marije svojo glavno redno letno skupščino, katero je otvorila predsednica sestra Košakova. V otvoritvenem nagovoru je pozdravila vse navzočne članice ter v kratkih potezah orisala pomen in delovanje organizacije v drugem letu rednega poslovanja, nakar je prešla na dnevni red s čitanjem zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora, ki je bil lani v juniju. Nadalje je pozdravila sedanjo šefinjo dr. Konvalinko. ter se ii je v imenu članic zahvalila za vso naklonjenost in podporo, ki jo je izkazovala organizaciji in šoli ter ji ob tej priliki izročila lep šopek cvetja, za katerega se je ga dr. Konva-linkova najtopleje zahvalila ter izrazila, da bo tudi v bodoče stala vedno na strani organizacije in ji nudila vso svojo pomoč. Predložen ji je bil predlog občnega zbora, ki določa uvedbo dveletnega šolanja negovalk, katerega je gospa šefinja sp releja z vsem razumevanjem na znanje in kakor je obljubila, ga bo skušala tudi uvesti. Sledila so poročila cdbornic, ki pričajo o veliki delavnosti odbora v zadnjem letu. Predvsem gre za zvišanje plač otroškim negovalkam, ki so za današnje razmere prenizke, in za pokojninsko zavarovanje, kar jc tudi v polni meri uspelo. Organizacija diplomiranih otroških sester-negovailk in vzgojiteljic v Ljubljeni jc lansko jesen vložila pri banskj upravi v Ljubljani prošnjo, v kateri naproša, naj izvoli izpoSlovati pri ministrstvu prosvete določbo, s katero bi sc priznalo enoletni šoli za otroške negovalke, ustanovljeni na podlagi uredbe o strokovnih šolah za otroške negovalke, kakor tudi enoletnemu tečaju za otroške negovalke pri državnemu za- vodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, da sta enakovredna dvema razredoma srednje ?o'e v pogledu kvalifikacije v drž" - ni, banovinski ali občinski službi Pro" a je bila kasneje odposlana v Beograd, vendar še ni pozitivnega odgovora. Nadalje je prečita la tajnica sestra Malgajeva pismo neke članice iz Zi-greba. ki naglasa da bi sc čim prej uredilo vprašanje glede plač in delovnega časa med delodajalci in delojemalci, da ne bodo negovalke preobremenjene. Organizacija diplomiranih otroških negovalk šteje danes 67 č'anic (10 več ko lani). Nameščene so po vseh krajih države in organizacijo sproti obveščajo c svojem ;poslovanju. Doslej sta bili samo dve članici organizacije sprejeti v državno, ostele so vse po zasebnih službah. Organizacija diplomiranih sester negovalk je tesno sodelovala z Unijo za zaščito otrok, kakor tudi z vsemi podobnimi organ;zaci jami. Vas zanimajo še računi tega prikupnega društva? Saldo preteklega leta znaša 411 din, prejemkov je bilo 2289 d-n, izdatkov je bilo 1^84 din, v blagajni je ostale ^e 1716 din. Sledile so volitve novega odbora, v katerem so spet tiste marljive čebelice, ki so organizacijo privedle na prav lepo višino in ki jamčijo tudi v naprej za uspešen razvoj in napredek organizacije, saj se bodo vedno- in povsod trudile, da bedo članicam ustvarile čim boljšo bodočnost. Predsednica je Košakova Marija, namestnica Učakarjeva Marija, tajnica Malgajeva Ljuba, namestnica Božičeva Felicitfa, blagajničarka Štancerjeva Zlata, namestnica Vidmar jeva Jožica, vse iz Ljubljane, odbovrnice: Jellenčeva Alenka (Maribor), Mlakarjeva Janja (Beograd). Oblakova Ema (Zagreb), Šmucova Amalija (Split), Vidičeva Iva (Banjaluka) in šegova Alenka (Radovljica). Vzroki plazov v Železnikih Železniki, 26. januaria K dopisu v Jutru 23 t. m. o snežnih plazovih v samem trgu Železniki in ob cestah proti Sorici in Podporez-nu odnosno proti državni meji poročamo še naslednje: Trg Železniki je deljen v dva dela in sicer v Gorenje Železnike in Racovenk. Med tema deloma je tik nad cesto navpičen hrib Strmca aH tudi imenovano »Pod Zijavko« cesta iz gornjega dela trga proti jugu gre tik pod tem hribom, z desne strani pa teče <>b cesti Sora Lansko leto je bila cesta za polovico razširjena deloma proti reki, deloma pa pod hrib. Hrib, imenovan Pod Zijavko ali Strmca je sicer zarasel, le na sredi precej visokega strmega hriba je nekako korito ali drča kakor tukaj splošno taka korita imenujejo, kjeT se spuščajo drva. To korito je moralo svoje čase biti zavarovano proti plazovom, kar pa jc zob časa uničil. Na tem mestu se zadnja leta pogosto dogajajo nesreče. Pred nekaj leti je ravno na tem mestu plaz butnil v reko Soro nekega kmeta iz Češnjic. ko je šel od nedeljske jutrnje maše Nesrečnik je našel smrt pod plazom. Nedolgo zatem je na istem mestu plaz snega pahnili v Soro sani s konjem in hlapcem g. Košmelja Leopolda iz Železnikov. Ta nesreča pa po srečnem naključju ni imela hujših posledic, konj se jc sam izkobacaJl na drugo stran reke, hlapec pa je preživel nekaj strahu. Lansko leto je ravno pri kidanju snega od plazu zgrmel na cesto plaz med delavce ter enega pokopal. Tovariši so ga brž izkopaili iz snežnega objema. Nedaleč stran (kakih 100 korakov) je drugi plaz zagrnili tri delavce, od katerih je bil eden rešen skoraj že gotove smrti, ko je bil že popolnoma posi-nel. Letos je pflaz zahteval spet svojo žrtev in to dne 21. t. m. Ker je bila cesta iz enega dela trga v drugega neprehodna je cestni nastavljenec na hitro roko najel nekaj delavcev za kidanie sneg? od plazov Med drugimi je Ml poklican na dele vojni invalid in trafikant Jožef Marke!j. Proti večeru, pred zaključkom dela. je po drči ali I koritu priletel 1 kg debel kamen, ki se je : odtrgal nekje v višini ter udaril Marki ja ! vprav na glavo s tako silo, da mu je prebil klobuk in lobanjo nad čelom. Zdravni-j ca gospa dr Strnadova je ponesrečencu i nudila prvo po,moč. obenem pa odredila takojšen prevoz ponesrečenega v splošno , bolnišnico' v Ljubljano, kamoT so ga še isti ! večer odpravili. Niso plazovi snega edini, ki ogražajo ' varnost občanov in gostov, temveč vsako ! pomlad po odjugi se v višini trga kamenje, ki drvi na cesto časih v večjih, ča-j sih v manjših količinah im to po koritu ali po drči. Tudi nj izključeno, da divjačina sem in tja sproži kako manjšo skalo, ki pa se med kotalenjcm razbije in prileti na cesto v manjših kosih Bilo bi umestno, da ali lastnik gozda ali pa občina sama naprav' portrebno ograjo na nekoliko mestih po koritu proti vrhu, s čimer bi se kolikoT toliko zadrževal sneg ali kamenje, sicer se bodo nesreče nadaljevale posebno zdaj, ko je cesta za polovico razširjena Dokler jc bila stara ccsta, je marsikateri kamen odskočil čez cesto naravnost v Soro brez nevarnosti za potujočega ali voznika. Zdaj pa je cesta toliko ši;o-ka, da pade vsak kamen prav na cesto. Srbohrvatska oddaja po turškem radiu Ankara. 26. jan. AA. (Anatolska agencija) Snoči Ob 19.10 (po ankarskem času)-so prvič oddajali po radiu v srbohrvat-skem jeziku in sicer na valovni dolžini 36.70. Grof Csaky zopet nevarno bolan Budimpešta, 26. jan. br. Zdravstveno stanje zunanjega ministra grofa Csakyja se je znova zelo poslabšalo, tako da se boje, da bo nastopila kriza. Poplave na Portugalskem Lizbona, 26. jan. AA (Havas.) V mnogih krajih Portugalske so nastale velike poplave. V Lizboni so poplave precej poškodovale narodni muzej. Kie ie rokopis Prešernovih „Poezii"? Aieksandrina Poklukarjeva pfonec vojne je tiskarna nekoliko oživela. Nastale so pa težave z dobavami tiskarskega materiala, predvsem papirja, ki ga je začelo primanjkovati, j Odpovedal je tudi faktor, mož že nad 70 let. Tu je vskočil g. Mihael Roža nec, najstarejši nameščenec, in poskrbel tiskarni papir. Enako je pripomogel g. Zdenko Valašek da litografija ni obtičala brez dela in materiala. Dne 6. januarja 1021 je Anton Poklukar umrl, ko je bila dobra dva mesca prej tiskarna pre-osnovana iz komanditne v delniško družbo. Poznavajoč njen slabi položaj, so se začeli oglašati interesenti za tiskarno. Vdova je bila iznenadena; dasi ni bila nepoučena o slabem stanju podjetja, vendar ji ni bil dotiej tega še nihče povedal naglas. Med drugimi se je oglasil tudi Anton Kristan, tedaj minister za šume in rude. Razgovar-jal se je s samo vdovo. Kakor hči Francka, tudi sin Anton ni imel pri tem besede. Za svetovalca si je izbrala mimo teh in mimo faktorja g. Rožanca. Ta ji je, ne da bi kakor koli vplival na njeno odločitev, opisal položaj podjetja z vso obzirnostjo. Žena je ostrmela; zabolelo jo je, da bi s prehodom tiskarne v druge roke izginilo ime Blasnikov. Misel je bila tu in se ni več umaknila. Prihajali so novi ponudniki. Vse je odbila. Misel pa je bila tu in je ostala dalje. Začela. se je ponovno posvetovati. Vodilo stare žene je bilo: Blasnikovo ime mora ostati, ne sme izginiti . .. Torej ni šlo za denar, ampak samo za to, da se ohrani spomin na njen rod. Tiste dni sem jo pogosto videl postajati po hodnikih tiskarne, zamišljeno razgledajočo se okoli sebe. Tu in tam se je pozanimala za kako stvar, ogovarjajoč uslužbence, česar ni bila storila nikoli prej. Tiščala jo je bolečina, da utegne priti njeno rojstno gnezdo v tuje roke in s tem izginiti spomin na njene prednike. Blasnikovo ime mora ostati,« je p-onavljala vedno z vso odločnostjo. Dolgo je oklevala, preden se je sprijaznila z mislijo, da bo tiskarni vendarle treba tujih moči. Lahko bi jo bila podprla z lastnimi sredstvi, s čimer pa bi bilo malo pomagano. ako bi ne bilo sposobnega vodstva. Interes na prospehu mora imeti le soudeleženec. Iskala je torej družabnikov. Spe:; se je obrnila na g. Rožanca. Kako so tekli razgovori, ne vem. Na Dobrovo sem pričel prvič, ko so bili skoraj zaključeni. Tedaj sem spoznal vdovo bolj natanko in se seznanil z okoliščinami, ki jih opisujem. Prišel sem na povabilo v družbi več znancev, a ne kot interesent. Bilo je pozimi. Stopivši v veliko sprejemno sobo na desni strani veže, se mi je zazdelo, ko da me je objel mrak iz srede minulega stoletja. Oprava težka, starinska. naslonjači obloženi z debelim usnjem. Gospa visoka in koščena, vsa v črnem Obraz razoran od neštetih gub; gosti lasje. nekdaj temni, že skoraj popolnoma sivi ^ Oči v temnih jamicah predirne ko dva žareča oglja. Tisti hip sem se spomnil go- Anton Kristan spodarice s »Pristave« Selme Lagerloff, ki v zadnjem poglavju plahuta po stopnicah s krili ko netopir, na prstih krem- peljce. s>A, gospod pa še ni bil tukaj,« je dejala ko sem ji bil predstavljen. Rekši me prehode z očmi, njen pogled je vrtal in odkrival do zadnjih globin. »Potem še niste videli,« nadaljuje in me povabi v sosednjo sobo. Tu je bilo kaj videti! Kakor da sem se inašel v muzeju ali v prodajalni dra-guljaria. Sredi sobe in okoli vitrine z najrazličnejšimi predmeti- ovratnicami, zapestnicami, prstani in drugim ženskim le-potičjem Vmes so bile namizne ure. dragocene vezenine, pcsode iz dragocene kovine in kristalnega stekla. Pri vsakem predmetu je povedala, ob kateri priliki je prišel k hiši in od kod izhaja. Ta je bil njen poročni dsr. one?a ji je poklonil škof Po^ačar tega ?kof Missia poznejši kardinal itrl Imeno ala je mnogo odličnikov dorr.rč 'i n tir h celo iz na'viš''h pleme-nitrških KroTCv ki so bili nnkoč njihovi gostje PrfH od'r o dom spiti si mora) ogledati še krh njo po stenah po^odie iz medenine in bakra, največ iz kositra. Glede tega je pripomnila, da ni več tako lepo kakor nekoč, ker da ga je imela med vojno zakopanega v zemlji, a je bilo preslabo zavarovano. Pri obiskih je sedela sama za sebe, odmaknjena od družbe. V primerni razdalji od nje hčerka Francka, kadar ni imela opravka v kuhinji ali v hlevu. Ta je na-rejala vtis prave kmečke dekle. Mati je sedela vzravnano, pazno zroč v tistega, ki je govoril. Do hvale je bila skrajno nezaupljiva. Kdor bi jo ogovoril z milostivo, bi ga bila koj zavrnila. Sama je govorila malo, preudarno in počasi. Moža je omenila redko in le mimogrede. Nekoč je rekla, ko smo se vozili skozi Domžale: »Prav nič ne vem, kje sem; moj mož je bil deželni glavar, pa se tako malo spoznam.« Tedaj se mi je to zdelo kakor očitek. Podobno se je izrazila še enkrat pozneje, o priliki, ko smo ji na njeno željo pokazal] bivšo kranjsko-štajersko mejo. Tem rajši pa je govorila o svojem očetu; o njem je dejala večkrat, in to celo s ponosom, da je prišel v Ljubljano »s culo v roki«. Hčera ni omenila nikdar, sinove redko. S hčerjo Frančiško je občevala, vsaj vpričo nas, bolj kot gospodinja kakor kot mati. Govorila ni ravno lepe slovenščine. Večkrat se je iznebiia kake robate. Nekoč, ko jo je spet popadla misel, da utegne priti tiskarna v popolnoma tuje roke. je planila: »če me ujezi, se bom pa omožila. čeprav imam že osemdeset let...« Dejansko ji je bilo tedaj 75 let. žena je bila kljub visoki starosti telesno in duševno krepka. — Neki vroč poletni dan si je ogledovala ves popoldan falsko elektrarno. Videti je hotela vse do najmanjše podrobnosti. Njena hči in jaz sva bila utrujena, ona niti najmanj. Nasprotno. Ko jo je ob 10. zvečer v restavraciji nekdo iz družbe opomnil, da je že pozno se je začudila: »Kaj, taki ste moški? Ce' me do devetih ne premaga spanec, lahko prekrokam vso noč .. -c Naposled je prišlo do ustanovitve delniške družbe. Natančnejši ogled tiskarne se je izvršil nekaj tednov pred sm tjo Antona. Vdova nas je spremila samo do pisarne, nato pa se vrnila nazaj v sinovo sobo, kjer smo se bili zbrali. Pozneje je padla o pokojniku le redka beseda toliko. kolikor je morala iz pietete. Ob nekem ogledu tiskarne smo našli precejšnjo zalogo faksimilov Prešernovih »Poezij«. En izvod sem dobil tudi jaz. Nekaj pozneje še enega. Najdba je dala povod za ugibanje, kje bi mogel biti izvirni rokopis. Vrnivši se v bivšo Antonovo sobo je gospo nekdo vprašal zanj. G. Rožanec zanika, da bi bil vprašal on; tudi se več ne spominja tistega razgovora. Bili smo štirje: Rožanec, Prepeluh, Simon Kmetetz in jaz. Kmetetza izključujem; zato je moral biti Prepeluh. ki se je zanimal za rokopis. Spominjam se do vseh podrobnosti vdo-vinega odgovora, ne sicer dobesedno, pač pa po vsebini in smislu. Odvrnila je. da je imel rokopis sin. da pa ne ve kje. Izrazila je dvom. da bi bil še popoln, ker da ga je bi! menda nekaj že odprodal. Svoj čas da je nekaj že manjkalo. Mogoče da je dal pozneje tudi ostalo iz roke. Omenila je nekega »gospoda iz Celja«, ki da ga je neprestano nadlegoval in prihajal menda tudi v Ljubljano. Sin da se je sicer branil, že zaiadi nizke cene. ki jo je ponujal, še bolj pa zaradi ugleda. Saj taka stvar sploh nima cene. »Toda,*: je dostavila: >saj veste. kakšen je bil. Lahko da se je dal premotiti ...« Ne spominjam se, da bi bila povedala, kdo je tisti »gospod iz Celja«. Obljubila je, da bd pogledala če bo kaj našla. Katerega sina je pri tem mislila, ne morem reči. Najbrž Antona. Dne 4. julija je Aleksandrina Poklukar umrla. G. Mihael Rožanec se, kakor rečeno, tega razgovora ne spominja. Toda to ni važno. Važnejše je, da mu je nekoč Poklukarjeva na Dobrovi pokazala rokopise z besedami: »To je moj največji zaklad...« Tu nastane vprašanje, kdaj je to bilo? če je rokopis bil konec marca 1923 še v ti-skarniškem tresorju, na vsak način šele po tem času. Vsiljuje se tudi vprašanje, ki pa ni bistveno: Ali je Poklukarjeva govorila resnico, trdeč, da ne ve za rokopis? Mogoče je dvoje: da res ni vedela zanj in ga je našla šele pozneje, ali pa ga je tedaj že imela, ne hoteč govoriti o njem, imajoč ga za zasebno družinsko last. Da je poznala njegovo veliko vrednost in pomen, o tem ne more biti dvoma. Tu smo pri nadaljnjem in najvažnejšem vprašanju: Kam je prešel rokopis iz Po-klukaričinih rok? Da ta nazadnje ni bil več v tiskarniškem tresorju. ampak v njenih rokah, je gotovo. Stara žena je bila dovolj inteligentna, da ga ni zanemarila med nepomembnimi papirji. Morda ga je komu podarila -.med živimi«? Ali komu? Da bi ga bila prodala, je izključeno; saj je bila imovita in ni potrebovala denarja ne za sebe ne za svojo hčerko Francko. Umrla ni nitre smiti. da je lahko uredila svoje zadeve, kolikor že ni imela urejenih. Prepeluh jo je obiska! že davno pred smrtjo z duhovnikom, ki jo je. kakor je povedala njena hčerka, teden dni pozneje moji ženi tudi izpovedal. Kljub temu je mogoče da je brez izrecnega volila prišel v posesl hčere Ta bi ga bila srotovo našla, če bi bil med papirji Poznala je njegovo vrednost nič manj ko njena mati. Umrla ie 26. aprila 1939 Kje je torej rokopis? Zakai ga skriva, komur je prišel v roke bodisi z volilom, prodajo ali podai itvijo? Izreči kako domnevo, bi bilo tvegano. Tu sva menda z E. Justinom ene misli. . Janez Kocnuir škoSja Loka vabi smučarje Okrog Blegaša In Ratitovca Je čudovit svet za ljubitelje bele opojnosti Z gorenjskim vlakom se popeljemo na izlet na vabljivo gorenjsko stran. Izstopimo na postaji škofja Loka. Loka ima izredno lepo lego in slikovito okolico, saj pravi pesem: Gledam, o, gledam pred seboj naše mesto, naš košček sveta, našo krajino zvesto. Nad gradom Krancelj in še više Ljubnik, bele hiše pod njim ln farne cerkve zvonik, in hribe, ki krog se za roko drže... in se varno spuščajo v plodno polje, in Soro, ki zvesto naše mesto objemlje — gledam, o, gledam ta lepi kos zemlje in vem: nikdar se ga nagledal ne bom ... o, Loka, moj dom, doj dom! Škofja Loka, znano letovišče v medvod-ju Poljanščice in Selščice, je naravno izhodišče za mnogoštevilne izlete v škofjeloško pogorje in v Polhovgrajske dolomite, kjer nikoli ne manjka snega. Tudi to zimo ni bilo zadrege, saj je zapadel že 29. novembra. Meteorološke navedbe pravijo, da leže ti kraji v padavinskem pasu, ki ima letno do 2500 mm padavin. — Znan bi bil vsak natančnejši popis smučišč Poljanske in Selške doline. Najlepšo sliko smučišč nam nudi pogled z Ljubnika. Na 1027 m visokem vrhu kraljuje lična planinska koča škofjeloške podružnice SPD. edina tu-ristovska postojanka v škofjeloškem pogorju. Vse leto sprejema pod gostoljubno streho ljubitelje prirode ter jim nudi najboljšo postrežbo. Tudi za prenočišče je preskrbljeno. Na uporabo sta dve sobi in skupno ležišče za 15 oseb. Najlepši dostop je iz Loke. Za gradom, po novi cesti čez Breznice do Sušnika in dalje desno skozi gozd na vrh. Težko se ločimo od lepega pogleda na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine, ki so pač najlepše v večerni in jutrnji zarji. Vračamo se po isti poti do Sušnika. Od tega razpotja držijo trije sestopi: po položni cesti nazaj v škofjo Loko, čez Sv. Tomaža na Praprotno v Selško dolino ali čez črni vrh mimo Gabrške gore, čez Zadobje v Gabrk, v Poljansko dolino. — Poljanska dolina je mirna, tiha, sončna pokrajina. V tem hribovitem predelu ni vratolomnih tur, to so mirni, sončni sprehodi za smučarje. ki ne iščejo rekordov, ampak imajo čas, da opazujejo valoviti svet od Blegaša, budnega stražarja, do zobate Grmade v Polhograjskih dolomitih, ki se kot zadnji priostreni izrastek ozira na skalnato gorenjsko stran. Zelo hvaležen je izlet na Pasjo ravan (1030 m). Tu lahko premotrimo daleč na okrog smuških svetov vseh mogočih sprememb. Prednjači seveda goli svet brez drevja, grmovja, kamnov in krašenj. To je voljan svet mehkih, gladkih oblik, odprt, da daje smučarju široko pot za ne- Planinski dom na Ljubniku ovirano smuko. Venomer se vrste: ravni, planinski svet, brda, kratkočasni kuclji, senožeti, ledine, lomi, pretrgani les in preval, tako da so pristopi, prečkanje in sestopi v dolino kar najlepši. — Ozremo se proti Ljubljani, od koder bi lahko prišli čez Polhov gradeč in črni vrh. Pogled sega daleč do Snežnika in Trnovskega gozda in se ustavi ob pogledu na Krn, kjer zahaja sonce za vrhunce Zlatorogovega kraljestva. S Krna se umakne pogled na greben črne prsti, na samotni Porezen ter poskoči na plešo starega Blegaša in dalje na skalnati, ponosni Ratitovec. čas poteka, sence se že daljšajo in kmalu bo zažarek) večerno nebo nad valovitim hribovjem. Težko se je odtrgati od lepote širnega stvarstva, toda moramo po mičnih pobočjih že v dolino mimo Skobla čez Kovski Kupon za brezplačno I »Minuto prnienka" štev. 69 I Počitniški dom zadruge jugoslovanskih obrtnikov na Govejku nad Sorsko dolino KRŠČEVATI ZNA SAM Novi župnik pride v mlekarno in naroči: »Vsak dan ml pošljite dva litra mleka. Toda ne pozabite, da je krščevanje moje delo.« PRED SODIŠČEM Sodnik: »Ko se je začela rabuka s stoli, zakaj niste posegli vmes?« Priča: »Ker ni bilo nobenega stola več. gospod sodnik!« vrh z edinstvenim sestopom na Visoko, kjer obiščemo grobnico prisatelja Ivana Tavčarja, ki je tako lepo zapisal: »Zemlja domača ni piazna beseda, del je nvojega življenja ..« Prav tako je lep izlet iz Poljan čez Javorje proti četeni Ravni, kjer se svet Za prevalom prevali v pravcati smuški eido-rado pod Mladim :n Starim vrhom To sta dva Blegaševa sinova, ki se ozirata po vsej Selški in Poljanski lodini. Stari vrh je gotovo že star. saj je ves grbast in je za več ko 150 m nižji od svojega brata Mladega vrha. 1205 m visoki Stari vrh nudi smučarjem ugodeu svet med svojimi redkimi smrekami. Na tem lepem severnem pobočju začutimo, da smo na »gorenjski strani«. Tu smuka nikoli ne odreče, sneg leži od novembra do konca marca. Kdor želi smuke v eni sapi. naj se spusti navpik v dolino Zgome Luše. 750 m višinske razlike, to ni kar tako. Zmeren pa je sestop Za prevalom, čez Sv. Valentin na Spodnjo Lušo, na Praprotno v Selško dolino ali čez Rovt in Golico v Selca. — To so daljši izleti, ki jih z rednimi avtobusi opravimo od jutra do večera. Komur pa je to predaleč in previsoko, tega pa v polni meri zadovolji škofja Loka in njena najbližja okolica. Mesto ima v neposredni bližini najlepša in najobšii-nejša smučišča za začetnike. Tudi za bolj izurjene smučarje ne manjka napornejše-ga sveta, ki narekuje »pike« in »klicaje* . saj bi bilo brez teh smučanje premalo zanimivo. — Središče smučarskega živ-žava je smučarska dolinica Za gradom, ki je posebno ob nedeljah sila obljudena, škofjeloški in Starološki Kamnitnik sta lepa hriba na severovzhodni strani škofje Loke. Kdor se hoče smučati na velikih strminah, nai se odpravi na strmine Stena nad Puštalom in na romantično Martan-cevo planino. Lepo prostrano vežbališče v osojni legi z najdalje trajajočim snegom nudijo senožeti za Burjevcem. od poti k Sv. Andreju in Sv. Ožbaltu. Zanimiv je loški svet. Smučarji, oglejte si ga in ne pozabite fotoaparatov, s katerimi boste nabrali lepih posnetkov in spominov na pisano Loko. ki vam kliče: »Na svidenje! Smuk!« Dramatika po društvih ZKD Znnski čas je najbolj primeren za udej-stvo vanje drama t siki h odsekov. Kakor kažejo statistični podatki, gredo v klasje najbo-lj veseli komadi. Po mnogih odrih pa goje tudi težje resne komade. Izbira sporeda je vsekakor odvisna od dveh črnite! je v: od občinstva in od zmožnosti sodelujočih igralcev m igralk. Pri izbiri gledaliških komadov društva, včlanjena v Zvezi kulturnih društev niso v zadregi, saj dobe besedilo iger na posodo pri svoji centrali Vsa društva imajo seznam iger. Igre so razdeljene v veseloigre in burke, v komedije, v resne igre in drame, v ljudske igre (domala vse s petjem), v mladinske igre. v legende, v simbolične in idejne igre, v spevoigre in v komične prizore. Vseh del, zabeleženih pod navedenimi poglavji, premore ZKD več sto. Mnoga društva so si prav marljivo izposojala že doslej svoj repertoar pri ZKD. Pred občnim zborom je razposlala ZKD vsem svojim članicam statistične pole in jih jc zaprosila za podatke o delovanju društvenih odsekov. Številke, ki jih je prejela ZKD doslej, kažejo dovolj zgovorno, kako je razgibana dramatika po naših društvih. Nekatera, zelo redka društva st* doslej še niso javila z odgovori. Statistika preigranih iger b<» ;e dvignila končno število. ko bo prejela ZKD odgovore od vseh svojih edinic Z- to naprošamo zakasnela društva, da p rabijo to priliko in vrnejo izpolnjene statistične pole ZKD ima nekaj h.sine opreme za izvedbo gotovih gledaliških del Poseduje kostume k igrani• Legionarji. Rokovnjaei. Met isto v izum, Pi?ter Anzelm 'n druge. Iz-posojevalnina jc zeli nizka in je omogočeno tudi šibkejšim t Iron. nabaviti ko-slej je ZKD že nekajkrat < rganiz:ra!a podobne tečaje, ki so st končali v zadovo. j-stvo prirediteljev, kakor tudi »delež neev. Dosedanji dramiitski tečaji ZKD so bili pomembni tudi iz razloga, ker s*v p<-kazw-li na potrebe in žt!je na*?h < drov. Mn->.:i naši agilni društveni delavci s-i- sv na tečajih spoznali in se pora/g«• v« rili tudi o zamenjavi repertoarja ter o zamenjavi gledališke gardtr. be. Seveda pa so si nabrali udeležcnci mm go praktičnih navodil /a svoje kulturno delo na odrih. Že za lansko sezono jc bil sklican v Ljubljano podoben tečaj, in jc zanj bilo dovoljno število priglašencev Pil pa je od goden zaradi napačnega tolmačenja uradne uredbe, s katero so biLe onemogočene prireditve in sestanki. Zato smo prepričani, da bo za letošnji tečaj v mar:u dovolj prijav. ZKD rada pomaga svojim marljivim odrskim sodelavcem in voditeljem po naših društvih. Že sedaj naprošamo vse gledališke odseke naših društev, da razmišljajo o predlogu giede dramatskega tečaja (režiserji in igralci), ter razpravljajo o programu na stjah domačih društev. Sklepe z željami, nasveti in drugim dostavite takoj Zvezi kulturnih društev v Ljubljani, Kazina II. nadstropje. Policist teče za profesorjem. Ko ga dohiti, mu reče: »Gospod, tu je prepovedano jemati pse s seboj. Kazen boste plačali.« Profesor: »Kaj me pes briga! Saj nI moj!« Policist: »Zakaj pa potem za vami teče?« Profesor: »Saj ste tudi vi za mano tekli, pa niste moji!« Vera in vraža na poroki Slovencev Največ porok je še dandanes v zimskem času, zlasti še pred pustom. Kmetu je gospodinja najbolj potrebna v času, ko se prične poljsko delo, zato se kmet oženi, če ni sile, še pred nastopom pomladi. Fant, ki potrebuje žene, si je ne more izbrati vselej po srčnem nagnjenju, ker le pre-mnogokrat odločujejo pri tem denarne potrebe. Z doto mora računati ženin, a tudi nevesta, sicer težko pride do moža. Ljubezen, pravijo, pride sčasoma že sama od sebe. Pomagajo si pa tudi drugače. Fant, ki želi, da bi ga dekle vzljubilo, kane nekaj svoje krvi v vino, ki ga da izpiti dekletu, da se vanj zaljubi. Ljubezen si pridobi tudi, če ji primeša v jed nekaj svojih las ali če jo poščegeta z »grabljica-mi« (okostjem) zelene žabice, ki jo je bil zakopal v mravljišče. Dekle nikoli ne opusti običajev ob večjih praznikih, božiču, novem letu, pustu, kresu, »skrivnem Tomažu«, ki ji zagotove možitev; za možitev skrbe zlasti svinja »prosivnica«, ki jo dek e izprašuje: Hota letos? Hota drugo leto?; voda ob večjih praznikih in še nekatere vrste žita, zlasti pa valjanje v ovsu, češ fantje bodo tako tekali za dekletom kakor konji za ovsem. Dekleta se pulijo tudi za vdovca. Ko zvoni umrli ženi, gredo na podstrešje v mernik sedet, če se poruši v hiši skladovnica drv, je to znamenje. ds bo v hiši poroka. Dekle, ki prvič spomladi zagleda pastirice ali lastovke v parih se v tistem letu poroči. Bela koruza med ostalim pridelkom prav tako nazna- nja, da bo še v tistem letu ženitovanje v hiši. Dekle, ki si natakne prva poročni venec na glavo, ki ga je nevesta na poročno noč po polnoči odložila, se bo prvo poročilo. Možnost poroke pa se utegne tudi zapraviti; če pometa dekle smeti preko praga, se ne omoži, prav tako se tudi fant, ki je bil »podmeten«, to je, če ga je kdo z metlo opletel po nogah, ne bo oženil. Poročiti se ne more dekle ali fant, če jima kdo stopi na peto. Na poroko pa bo čakal vsakdo delj časa, če je nesel k čevljarju v popravilo ie en čevelj namesto para ali pa, če bi hodil na eno nogo bos. Sedem let se ne bo poročil, kdor sedi pn mizi na vogalu; kdor ubije ogledalo, se tudi ne bo poročil toliko časa. Skoraj povsod je običaj, da si fant poišče nevesto v bližnji okolici če ga v vasi ali v občini nobena ne mara, ali če ne najde neveste s primerno doto, si jo gre iskat daleč. Rožani pravijo: »čriz huro (goro, hrib) kotriti (botriti) pa pred durmi ženiti«, to pa zaradi tega ker se je z oddaljenim botrom teže spreti, nevesto iz domačega kraja pa dodobra poznajo, vedeti je namreč treba, »da se pri poroki roke zvežejo. pa nič več ne odpro«. ženin pa ne sme gledati samo na doto, ampak upoštevati mora tudi nevestino pridnost, saj povsod vedo, da žena podpira tri hišne ogle, v Rožu pa še pravijo: »Ta rjava nevesta je ta prava, ta biva kar rada ne di-va, rdeča je Upa, pa za vsa dela slipa«. Pri Izbiri neveste odločajo iz teh vidikov tudi starši, v Beli Krajini pa imajo še zdaj starši odločilno besedo pri izbiri. V današnjih dneh najdeta fant in dekle dosti prilik, da se pogovorita o vsem. kar svoj čas ni bilo. Le redkokdaj se je na Gorenjskem pripetilo, da je prišel snubec vprašat starše, ne da bi se prej domenil z dekletom; tako so delali le skopuhi. Drugi fantje pa hodijo dolgo prej k dekletu vasovat, po trikrat na teden. Najbolj sramežljivi so btM svoj čas fantje v tržaški okolici. Tudi tam so hodili po trikrat na teden vasovat, le da je bilo vasovanje skrajno nedolžno. Fant je stopil v kuhinjo, reko: »Dober večer! Daste malo ognja?« Ko si je prižgal smotko, je sedel poleg dekleta in se pomenkoval z njim. če so bili r kuhinji že drugi snubci ali vasovalci, je takoj odšel, ko so mu postregli z ognjem, če v kuhinji ni bOo ognja, kar pa j. Bell Krajin \ Jauna tribuna asa kukavica je hripava Ljubljana, januarja. Napovedovalec našega radia je imel pred kratkim razgovor s cenjenimi poslušale Priznati moram, da ni bil nič kaj vzpodbuden. Zastopnik naše kukavice se je pritoževal, da se mu iz vrst naročnikov skoraj nihče ne oglaša — niti s pohvalo, niti s kritiko ali s kakšno željo ali predlogom To znači, da je vojska slovenskih poslušalcev radia, ki je sicer dokaj velika, nad svojo kukavico zelo desinteresirana! Stvar je namreč taka: Vsi radioposlušalci v območju ljubljanske poštne direkcije so sicer naročniki ljubljanske radiopostaje, ker mora po zakonu vsak, kdor ima radio, njej plačevati naročnino. dejansko pa je število njenih zvestih poslušalcev znatno, znatno manjše, saj si je ljubljanska kukavica v zadnjih letih z enostranskim, pomanjkljivim, nezanimivim in le prevečkrat naravnost primitivnim programom temeljito pokvarila svoje odnošaje z radiopubliko. Zanimivo je predvsem, kako malo se naša kukavica potrudi, da bi zadovoljila svoje poslušalce. Objavlja n. pr. poročila Agencije Avale (v nekem jeziku, katerega besede so sicer očitno slovenske, toda stavki po večini nerazumljivi). Kadar pa pride dan, ko ljubljanski listi ne izidejo in je človek navezan na vesti iz radia, izjavlja naša kukavica povsem prostodušno: »Od Avale nismo prejeli nobenega poročila«. Ne zdi se ji potrebna skrb, da bi si ob takih dnevih sama preskrbela vesti od Avale iz Beograda, kar ji ne bi preveč izpraznilo žepa, saj plača le minimalne telefonske pristojbine. Ko v bo*'čnih praznikih dva dni ni bilo slovenskih časopisov, smo spet doživeli, koliko skrbi ima kukavica zaradi nas: dva dni nI vedela nič novega povedati... Tudi s prenosi si ne prizadene preveč truda. Vsak večer je n. pr. »nacionalna ura« s prenosi iz Beograda in Zagreba. Naša kukavica nikdar ne pove, kaj bo prenašala in se sploh vede tako, kakor da ji ni nič na tem, ali kdo nacionalno uro pos'uša ali ne. In vendar bi zadostoval en sam pogled v beograjski ali zagrebški list, pa bi nam vsaj opoldne lahko povedala, kaj bo zvečer v nacionalni uri. Običajno naša kukavica zamolči tudi to, katero opero bo prenašala iz našega gledališča. To so tako male »obzirnosti« nasproti poslušalcem, da se naročniki polagoma prenehajo zanimati za domači program. Reči moram tudi, da se beograjski radio povsem drugače zaveda zlasti svoje nacionalne naloge. Prizori iz vojaškega življenja, slike iz naših nacionalnih bojev, poročila, ki obeležujejo in dvigajo samozavest naroda ter nas vzpodbujajo k odločnosti in možatosti, so tam na dnevnem redu. Pri naši kukavici pa so angažirali nekega profesorja, ki je oni dan razsajal, da jugoslovanskega naroda ni, da ga on (profesor) še nikdar ni videl ali kaj slišal o njem in da o jugoslovanskem narodu govorijo le taki ljudje, ki so se prej navduševali za »avstrijski narod«. Ne vem, kje je gospod profesor doslej živel. Morda ie bil takrat še dojenček, ko se je naš narod boril za osvoboditev in edinstvo in ko je beseda »jugoslovanski narod« podžigala Slovence, Hrvate in Srbe k najžlahtne~šim žrtvam, če zna gospod profesor čltati, naj pogleda v razne proklamacije, zakone, manifeste, ki so jih izdajali najznamenitejši ljudje našega rodu, pa bo videl, česar pravi, da še ni videl. Tu je sploh treba reči resno besedo. Enkrat na teden pozovejo gospa kukavica naš slovenski jezik v šolsko klop. Na katedri sedi strog profesor z ogromnim tlntnikom, polnim rdečila, ostrim peresom in z dolgo šibo. Gotovo se da marsikaj povedati o naših jezikovnih hibah, a gospodje profesorji se vendarle motijo, če mislijo, da je jezik ubog šolarček, ki ga bodo ukrotiil z rdečimi črtami, ukori ln nezadostnimi redi. Jezik je zelo živa stvar, gospodje, in se dostikrat presneto malo zmeni za vaše korenine in za vaša pravila, če ne bi bilo tako, bi menda še danes govorili po staroslo-vensko. Zlasti hudi so tudi naši čistunci« te- je v teh krajih redkost, mu je dekle, če mu je bil fant všeč, ponudilo vode. Tako je dala fantu razumeti, da ga ne odklanja. Kadar pa so prišli premladi fantje po ognja in so naleteli tam na že starejše fante, so jim ti rekli: »Malo ognja, malo vode, dosti ceste!« in na pol odrasla mladina je morala vzeti brž pete pod noge. če dekletovim staršem snubec ni bil po volji, mu tega niso pokazali, sporočili so to le stari ženici, ki je poskrbela, da je prišlo to fantu na uho, in fanta ni bilo več k hiši. V primeru, da si fant ni upal v hišo po ognja, je nagovoril dekle ob srečanju takole: »Jaz bi rad govoril nekaj besed s teboj!« če dekletu fant ni ugajal ali pa, če je že imelo izvoljenca, je dejalo: »Dragi moj, nimam prav nič govoriti s teboj!« Na Trebiji v Poljanski dolini si izbere ženin za oglednika navadno katerega izmed svojih starih znancev z namazanim jezikom, ki je dober mešetar. Preden gresta na nevestin dom, pa obvesti stara teta nevesto, kdaj prideta na oglede, da na njenem domu pripravijo primerno gostijo in da pospravijo vse lepo v hiši. frevu in na polju. Ko pride fant z oglednikom v nevestino hišo, se začno najprej pogovarjati o poljskih pridelkih, o živini, o križih in težavah kmetskega stanu, in šele, ko so prerešetali vse to, razjasnita oba gosta namen svojega obiska, če gre barantija za doto gladko od rok, določijo že tudi dan poroke. V Malenskem vrhu gre fant na oglede v spremstvu dveh sosedov. Tudi ti načno najprej pogovor o vremenu, nato o živini ter se na videz pogajajo glede nakupa telice. toda kupci ponujalo tako pretirano smešno nizko ceno k^kor lastnik visoko, in ko se ne r^orcio 7edim'ti povedo šele, po kai so prišli: fant da n-trebnje mlado gospodinjo N*to se ženijo ^a doto, balo in oklice in potem šele pokličejo daj, kadar se slovenščina skuša bratski približati srbohrvaščini. To ji bolj zamerijo ko ne vem katero tujko! — Zdaj pa bomo dobili novo slovenščino — ne vem, ali se bo imenovala »radioslov« ali »kukavšči-na«. Ljubljanski radio je namreč uvedel nov naglas na mnoge slovenske besede. On pravi »napreduje« in ne napreduje, seveda tudi imenuje, pripoveduje, on »veruje« itd. Obhajajo me že dvomi, ali sploh še znam svoj materin jezik ali ne. Skoraj si že ne upam več reči, da-li služi naša kukavica še prosveti in ne »presveti« in bojim se, da bo užaljena, če ji želim procvit namesto »preevita«. V programu naše radiopostaje je gotovo tudi nekaj dobrih stvari. Njen orkester je znatno napredoval, tako po svoji zvočni, kakor tudi programski kvaliteti. Zato je pa vsa druga muzika včasih pod vsakim povprečkom ,da poslušalcem kar v ušesih škripa. Kdaj pa kdaj moramo poslušati tudi vokalne koncerte, ki so v domači vasi morda dokaz pridnega in pohvalnega stremljenja, a vsekakor še ne spadajo v svetovni eter! Tistega, ki jih je uvrstil v program radiopostaje, so očitno pri tem vodili vsi drugi, samo ne umetniški razlogi. Slovenci imamo mnogo humorja, to je že res. Toda »vesele stvari«, ki jih pogosto čuiemo v naših oddajah, so tako brezupno žalostne in suhoparno prisiljene, da se jim pri najboljši volji ne moremo smejati. Prav tako zvočne igre! Sploh pa se naši igralci morajo najprej šele naučiti igrati za radio. Večinoma gre pri niih vse z velikim krikom in vikom, ki desrikrat pokvari tudi dobro igro. Igranje v študiu je posebna umetnost, za katero b: se kukavica že morala pobrigati! ... In še nekaj, živimo v času velikih dogodkov. Vsak dan nam prinese nove probleme in nas postavlja pred nove razmere, kraje, ljudi. Občudujem n. pr. švicarski radio, kako zna svojim poslušalcem razlagati stvari, ki so v neposredni zvezi z zgodovinskim razvojem. Narodopisna, geografska, vojaška predavanja bi bila prav primerna za ta čas. Pred mesci je bilo v tem pogledu nekaj zaleta. Culi smo o Suezu, in če se ne motim, o Korziki, Libiji, Egiptu, Albaniji, Grški. Sredozemlju itd. — to bi bili danes predmeti predavanj, seveda ne po šolski knjigi, temveč po možnosti kot potopisno črtice ali geografski in zgodovinski feljtoni. Da, naša kukavica je hripava. Vendar bi si že zdavnaj lahko opomogla — dovolj sredstev ima, da si nabavi zdravil, treba je le dobre volie, pa bodo slovenski radioposlušalci kazali zopet več simpatij za našo radio-ptičko. (članek smo prejeli že pred tednom in ga zaradi aktualnosti objavljamo, čeprav je bil problem medtem že nekajkrat obravnavan. i— Uredništvo.) 0 rabi slovenščine Ob smrti dr. Milutina Zamika, magi-stratnega direktorja v p., slovenskega pisatelja in umetnostnega kritika, smo v dneh po božiču brali v naših listih več osmrtnih člankov, v katerih so bile podčrtane vrline tega odličnega pokojnika. Bil je izvrsten upravni jurist, pri tem pa dober poznavalec lepega slovenskega jezika, kateremu je utiral pot tudi v spise na ljubljanskem magistratu. Pa ne z grožnjami nevesto. Nevestina mati postreže snubcem s »crenjem« (bob), »flancati«, s »pohanimi šnitami« (ocvrte rezine) in sadjevcem. Pri ogrskih Slovencih je šel ženinov oče, ko si je fant našel primerno dekle, vprašat dekletove starše, ali morda ne potrebujejo kakšne košare, če je bil ženin staršem všeč, so mu obljubili hčer tudi brez njene vednosti ter povabili snubca na obisk, ženin je prišel s starešino v soboto zvečer in podal dekletu roko. če je prišel od daleč, je ostal čez noč. Drugi dan sta šla ženin in nevesta v starešino v župnišče k zapisovanju. Tudi v Beli Krajini gredo ženinovi sorodniki k dekletovim staršem, da se zmenijo glede ženitve. Tem posredovalcem rečejo »prošnjaki«. V Zilji se fant tudi najprej sam domeni z dekletom, potem pa pove to svojim staršem. Ti pošljejo izkušeno in molčečo žensko k dekletovim staršem vprašat, če dajo svojo hčer njihovemu sinu. če so dekletovi starši zadovoljni, gre ženin z dvema možema na dekletov dom na »vergvanje« (snubitev), kjer jim postrežejo z vinom in klobasami, ženin povabi nevestino mater na oglede. Na Murskem polju je snubec »oglednik«, drugod pa pravijo tudi, da gre fant na »vogledi« ali v »ogledi«. Drugod gre nevesta, preden ji določijo doto, z očetom in materjo na ženinov dom »na razgled« in šele ko ugotove ženinovo premoženjsko stanje, določijo nevestino doto. Pri ogrskih Slovencih je bila svoj čas najvišja dota določena; največ je nevesta dobila: kravo, kokljo, prašička, dva lakta dolgo pernico in eno »lado«. če je dala mati hčeri še kaj skrivaj povrh in se je to zvedelo, so bili vselej prepiri v hiši. — Ko pride ženin snubit, ne sme stati metla ob j podboj"h Snubec bi v takem primeru ne ! vzel detfe+a iz te hiše za ženo. če pa najde snubec nevesto pri delu na dvorišču , ali v kuhinji, ve, da mu bo pridna in ln pretnjaml, ampak predvsem a svojim dobrim zgledom ln z jedko, a dobronamerno in odkrito ironijo. Bil je tolikšen poštenjak, da zahrbtnosti ln maščevanja sploh poznal ni, saj je znano, da so anonimne ovadbe vedno romale v koš, potem ko jih je pokazal tistim, katerih so se tikale. V dobi, ko je bil on direktor, so bile discip-plinske preiskave na magistratu prava redkost in so se vodile le zaradi res utemeljenih prekrškov in prestopkov, vendar vse'ej pravično in nepristransko. Reči se more skratka, da ljubljanski magistrat doslej še ni imel tako vsestransko sposobnega, uglednega in spoštovanega direktorja, kakor je bil pokojni dr. Zamik, in služba pod njegovim odličnim vodstvom je bila za uradništvo in delavstvo pravi užitek. Ko bi stal na čelu vsakega javnega urada tudi danes vsaj tak šef, da bi bil vsaj mojster slovenskega jezika, potem bi slovenski jezik v uradnem poslovanju ne trpel takšnega zapostavljanja in mrcvarje-nja. kakršnega je žal deležen vse bolj in bolj! Sicer se tu in tam še pojavijo odgovorni ljudje, ki hočejo zajeziti to pače-nje materinskega jezika, toda kako naj to store uspešno, če tudi sami niso v slovenščini doma. kakor bi morali bitj že glede na svoj položaj? Svoj čas je vrhovni šef Študent!« 17 Izpr.čujete nenavadno zrelost, ki se pa kaže samo v teoretskem gledanju na svet okrog vas Ne sanjarite preveč in ne morite duha s problemi, ki jih bo tako nujno prinesel čas. Ne bodite nestrpni v negotovostih, ki se bodo danes ali jutri same po sebi razreMie. z naravno iskrenostjo iščite vase in v svet poti., ki vam je že tako nakazana. Vsako razočaranje vas bo obogatilo za spoznanje, s katerim si boste pozneje kovali in si priborili srečo. Marija — Marjan 1941 Kaj vse za vraga hočete izvedeti. Zapomnite si, da Minuta pomenka ni ni-kakšno »proročišče«, marveč posvetovalnica. Ravnajte se po srcu, ki ga boste v vsakem primeru poslušali. Po pisavah sodeč se značaja izpopolnjujeta; če pa kdaj koli nerazpoloženje ali trmogavost, ki sta ji oba podvržena, skali harmonijo — jo bo treba pač z odpuščajočo popustljivostjo premostiti in izgladiti. V vaših rokah je njegova preteklost Vi sami morate s svojo vdanostjo in ljubezensko vsebino premagati ter zabrisati spomin, ki pravite, da vas moti. Usoda Pisava razodeva natančnost in d ' 1-nost, ki je pa vendar tu pa tam malce prekrije lahkomiselnost, vendar brez zlih posledic. V vseh življenjskih vprašanjih zanesljiv človek, v katerega lahko zaupate. J. Lob — 13 Malce neuravnovešeni ste še, pa se boste z vztrajnostjo in pogumno voljo do uspehov že v pravi čas našli. Isto velja za vašo prijateljico, ki ji morate nuditi močno roko v oporo, če bo našla v vas zaupanje, bosta oba harmonirala brez senc in vprašajev. Milada Premalo podatkov. Sa1 zavestni ste, toda pazite, da vam ne postane samozavest slabost in ne vrlina. Nimam več zaupanja V kaj pa? Iz treh besed vam vendar ne morem in vem česa napisati, ali celo svetovati. Pišite podrobneje, kako in kaj! Bim-Bom Ne bojte se, kajti ničesar takšnega se ne bo zgodilo. Takšen občutek strahu in nedoločene bojazni nosi s seboj vsak, ki si svojih čustev ni do kraja svest, ali pa se čisto preprosto ln razumljivo boji, da bi mu karkoli skalilo zadovoljstvo in zadoščenje sreče. Vprav ta strah vas včasih pahne v melanholijo, ki bo takoj izginila dobra gospodinja; če bi ga pa pričakovala v sobi, bo v zakonu lena. Na to pazijo širom po Sloveniji, in ko pričakujejo snubce, so dekleta delavna, da je kaj. Dekle, ki v Zilji preveč izbira ženine in snubce odbija iz same gizdavosti, nima sreče, po njo pride sam zli duh »Brez'n«. Ta duh je nevaren le doraščajoči mladini. Pripovedka iz »Malega Beljaka«, to je, iz Pazriškega jerera, pripoveduje, kako je zli duh v podobi lepega fanta vzel za ženo gizdavo dekle, ki je odklonilo že nešteto snubcev. Po končani svatbi jo je odpeljal preko Dolške planine in Pudnika v skalovje štarhanta, kjer še zdaj siplje nesreč-nica iz predpasnika zlatorumeno pšenico svinjam in kliče: hote, hote! Oblečena je, kakor je bila na poroki kot »Slovencla«, to je, v slovensko ziijsko narodno nošo. V zvezi s to pripovedko sem zapisal tudi skoraj neporušeno popevko o tem zli duhu. Brez'n je pršov po Lenk'co Biva je mvada Lenk'ca, puvarska hči. Ona je imeva dvanejst vergvarjev, pa nobenga ni hot'la imet'. Pridi brez'n, pa vzemi Lenk'co! Pršo je brez'n in vzev Lenk'oo. Imov je zvatane vase, srebrne zobe, bive rokavičee, štiri čme konj'če. . ž njim je bvo dvaneist bivih žnirjev spridi dvanejst črnih. Ana je rekva: Ljubi ženin, pust me v kapeVco, da vd Marije svovo 'zamem! St'piva je v kapel'co, prišva je biva megvica, pa je pokriva Lenk'co. O, vi, možje, nikar ne zaupajte svojim ženam! Bivi žnirji so ostali pri Lenk'ci, črni so šil ž njim. V. M. nekega oglednega javnega urada v Ljubljani izdal tole okrožnico: »Opazil se, da posamezni oddelki in podjetja v svojih uradnih spisih in okrožnicah ne rabijo pravilne slovenščine. V zadnjem času je neko podjetje izdalo okrožnico, ki napravi vtis, kakor bi jo bil sestavil uradnik, ki ni popolnoma vešč slovenskega jezika. Ne zdi se mi potrebno povdariti, da ne zahtevajo že navadni oziri službe pravilno rabo jezika ... Zato zahtevam, da se tej okolnosti posveča večja pozornost in rabi Cist in pravilen jezik. Odde^i so prejeli svojčas slovenski pravopis. ki sta ga izdala A. Breznik in Ramovš. če kateri oddolkov še nima tega pravopisa, naj si ga preskrbi. Naročam zato: 1.) da se vse okrožnice, ki so namenjene javnosti, predlagajo v aprobacijo, 2.) vsako nepravilno rabo sIovenšč'ne bom zasledoval in klical na odgovor.« (Podčrtali mi.) Ali je bila nepravilna raba slovenščine ta čas kdaj zasledovana ln klicana na odgovor, ne vemo. za zmerom, čim si dokončno uredite življenje v harmoniji srca z razumom. Kaj naj rečem k priloženemu pismu Obilo sreče za oba! In ostan'te r""41 ~evi *<=r svoji ljubezni. 5. P. 7ol Odgovor na vaše vp a uri i de prijatelja boste našli pač sami. Ali more in sme še kdo tretji predpisovati odnosno urejati vajine odnose? če najdete drug v drugem mir in zaupanje ter dru? drugega cenita — so pota med vama uglajena, če vaju že tako veže simpatija. Močna ljubezen Kakor ste vi mehki precej neurr ,r> vešeni ter zraven materinsko skrbni -er vas od'ikuje velika kultura srca. tako je vaš prijatelj energičen, človek ravne linije, vreden zaupanja, v katerem boste gotovo našli močno oporo in dopolnitev — če bosta seveda vsekozi harmonirala, kar je še vprašanje, koliko sta se navezala drug na drugega. Oglasite se še. Mari-Tinl Težko je reči kaj določnega. Velika prijateljstva se včasih razderejo zaradi malenkosti. -Temu je največkrat krivo preveliko zaupanje, ki dostikrat škoduje. Naj ne bodo besede nikoli do konca izgovorjene. Naravna simpatija ie tu važna postavka, ki navadno premosti takšne dsharmo-nije, zaradi katerih ste vi v skrbeh. Upokojeni vlakovodja Naj vaju oba pri vseh morebtnih nevšečnostih poto'aži prijetna zavest, da sta po trdem in grenkem boju za obstanek srečno dosegla v življenju toliko, da vama je lahko marsikdo zaviden. Sokol 1940 Prav simpatično dekle materinsko narave. Lepa, prijateljska beseda jo pritegne v zaupanju, surovost in trdost pa bi jo močno užalila. To pa še ni rečeno, da bi mogla prenesti omahljivost in pomanjkanje volje ter moške energije pri svojem drugu. Ženitev ženska malce vihrave nature, ki ji prav to daje posebno privlačnost. Zdi se, da v rani mladosti ni imela prilike, se razmahniti in razživeti. V nji prekipeva sila mladosti in treba ji je dati vso možnost, da se izdivja, kakor ji narekuje živahen in vroč temperament. Lahkomiselna pa ni, prej močno vestna in skrbna, četudi tesra ne pokaže na zunaj. S človekom, ki jo bo razumel in v katerega bo zaupala, bo živela v prav prijetni harmoniji in bo zvesta, dobra življeniska tovarišica. če pa bo doživela razočaranje, tedaj je ne bo sile, ki bi jo pritegnila odnosno ohranila v prisiljenem razmerju. Vir Energičen človek, nemara v nekaterih rečeh preveč samozavesten in bi mu skromnost bolje pristojala. čirio simpatičen značaj, vztrajnost in močna volia sta mu odliki. V urejenih razmerah se znajde, neurejenost in negotovost ga pa močno de-primirata. Nemara je včasih preveč občutljiv in užaljiv, pa se kma'u umiri in potolaži. Marija 194® To če je vreden vašegu zaupanja, veste najbolje sami. Po priloženem pismu vam ni treba toliko skrbi in dvomov. Pomnite pa, da je obojestransko zaupan ie prvi pogoj do zbližanja in srečne bodočnosti, ki ste je tako željni. Zdi se, da včasih prepuščate razumu preveč besede in to ob nepravem času. Boste morali že najti zlato sredino med čustvom in razumom, da se boste iznebili nezaupljivosti, ki vas včas'h tare.Da je pa vse, kar v življenju ljudje počenjamo, do neke meje riziko, to je s+ara stvar, življenje je loterija, v katero je treba pač staviti vse svoje nade in hotenja. Zdenka Preskopi podatk: Pi:ite obš nrie. Pisavi sta sicer že na prvi pog'ed harmonični, natančnejša analiza ob navedbi podiobnih podatkov obeh. FtHtaniafer v Zimskem mrazu kažejo zaklopl z namazanimi deli, zlasti Compourji neprijetno lastnost, da tečejo počasneje. Posebno sekundni čas se nam lahko spremeni v dve ali še več sekund, in to seveda ni brez pomena, zlasti če snemamo z barvhm filmom, ki zahteva točno osvetlitev. Vzrok je v tem, da se mazno olje v mehanzmu v mrazu strdl. Najpreprostejši odpomoček je ta. da damo kamero v mrazu pad suknjo in jo izvlečemo samo za tisti čas, ki je potreben za ustanovitev in sprožitev, če moramo napraviti vrsto posnetkov, je bolje, da kamero med poedinimi posnetki vsakokrat spravimo spet k telesu, da se malo ogreje. Povečevalna stekla na zrcalnih kamerah, ki povečujejo sliko na zrcalni napravi, se dado izmenjati s posebnimi st^kl: za tiste, ki ne vidijo normalno. S takšnimi stekli jim ie mogoče ustanoviti polno ostr no tudi brez naočnikov. Pri naročilu teh specialnih povečevalnih stekel je treba navesti dioptrijsko številko naočnikov. A^ti-gmatizem se pri tem seveda ne da upoštevati če naočniki oko normalno korigirajo, tedaj amater lahko ustanovi ostrino s kombinacijo naočnikov in povečavaln-ga stekla. Na isto stikalo ne moremo prik"uxiti brez nadalmiega več močnih žarnic. Pr-d-vsem moramo vedeti, za koi:ko amperov je stikalo zavarovano in seveda tud: tr«na napeljava. Po forirmli vati : volte izravnamo ampere žarrica za vafov porabi pri napetosti 220 volkov tedaj 2 in en četrt ampera. Če je stikalo zavarov-^o za 4 ampere, ne moremo nani priključiti dveh žarnic po 500 v?+ov. ker bi vrovfka pregorela Pač pa lahko unorabi^o na nri-mer eno žarnico za 500 vatov in eno za ■ 250 vatov. Z dodatnimi lečami, na rrni r?b:-io -a podajanje ali za skr^j^nje g-riščnlc" "e i do—žemo n:koH tiste ostrine kakor s ko-I rgira^o ontiko Vedno ostare neka malenkost sferičnih ali kromatsk:h nan-k ki se ne dado odpraviti z zaslonko S'ike z dostavnimi lečami imaJo tore' vedno vsaj neko sled mehkobe, ki je običajno sicer dobrodošla, a če nam gre za res popolno ostrino, jo moremo doseči le s korigira-nimi objektivi. Fotoklub Ljubljana. V torek slikovna kritika, v četrtek odborova seja. v petek ob'čaini č'anski večer. »Cvetje in obrari na^ih trora-/, predavanje našega mojstra foto^materja Slavka Smoleja, ki je bilo že dvakrat z velikim uspehom na Jesenicah bo v kratkem nod okriljem Turističnega kluba »Sk°le« tudi v Ljubljani Opozarjamo že d-m-^s na nre-lepi večer ki se obeta liubPa^rn frto-amaterjem in l^Mteij-m g ra. O predavanju bomo še spregovorili. Ro?e-zdnav^o Košutnik (lat. gentiana lu+ea) ali rumeni svišč raste po travnikih in pašn kai Švice, Tirolske, H .varske. v črnem losu, pa tudi pri nas. je to trpežna zunaj riova, debela in dolga korenina s 60 do 100 cm visokim, okroglim, gla.dk-m steblm. L:sti so nasprotni, jajčasti. peterož lnati, spo 1-nji peci jati in zelo dolgi, zgornji pa so brez peclja. Košutnik cvete v Ju'i u in avgustu. Košutnikovo koren-no starejših rastlin nabiramo jeseni ali v začetku pomladi. Sveža korenina d ši nekol ko o t. o in z pr-' no Posušena je šibkega \on"a. Njen o'-us je v začetku sladkast, petem za'o rT'"cn k. čai pijemo (5 g na tri čaše vode, kar nu-stimo 3 do 4 minute vreti), če na- t šči 1 v želodcu, dalje proti želodčni sitost", napihovanju, bledici, škrefeljnom, slabosti, omedlevici, zastajanju v t:e">ušn:h org-n h in proti glistam. Je prav izborno sredstvo. ' Zelo laiša tudi kašelj (eno jedilno ž ičko vsaki dve ure). Noseče ženske naj tega sredstva ne jemljejo. Strupena ločika (lat. lactuca virosa) ali jetrni osat raste ob skalnatih bregovih južne Evrope. Je to do 1.70 m visoko steblo, ki ima modrikastozeleno. bodljiko-vo, napiljeno listje ter majhno, citronasto-rumeno cvetje. Cvete od julija do avgusta. Rastlinski sok se nabira od maja do sep-i tembra. Listi se nabirajo v začetku cvetenja ter se hitro posuše. Posušeni mleček je neprijetnega vonja, spominja na opij ter je zelo grenkega okusa. Posušeni listi ! nimajo nikakega vonja ter so ostri. Tink-! turo uporabljamo homeopatično proti omotici. slabemu spanju, nervoznim bolečinam ! v glavi, proti kašlju in pomanjkanju sane. Pirnice (lat. triticum repensl ali pirika raste povsod po poljih, ob mejah in jarkih. Je to vrsta trav s plazečo se korcniko. Bilka je do 60 cm visoka in ima do 10 cm dolg klas. Cvete junija in julija. Nabira se (korenina) spomladi ali jeseni. Notranje se uporablja čaj kot zelo dobro sredstvo proti bolečinam v prsih ter pri zasluzenju, dalje proti protinu revmatizmu in zag"če-t nju v trebušnih organih. Je to tudi redilno j sredstvo in vročičnim ugaša že'o. Iz-leček ' je dietetično redilno sredstvo za bolne s sladkorno boleznijo. MISLI če se ženska igra z ognjem, si navadno opeče prste moški. čim lepša je ženska, tem več napak najdejo na njej grde ženske. ženska presoja žensko s pogledi, ne z besedami. Lažna sreča povzroča pogosto resnično zavist. Mnogo ljudi je zadovoljnih s smernicami, ker nimajo ciljev. človek lahko živi za svoje ideale, ne pa od njih. če imaš uspehe, te ljudje spoznavajo, če uspehov ni, spoznaš ti ljudi. Težje je razkrinkati laž oči kakor laž jezika. Naš dober glas je pogosto odvisen od ljudi, ki ga sami nimajo. Minuta pomenka Za življenje in za vsak daa Kakor smo objavili že v pni letošnji številki, smo »Minuto pomenka« nekoliko reorganizirali. Ker je ostalo od lani spričo velik"" navala dopisov dobršno število nerešenih, se bomo z odgovori pod- vizali, obenem pa sporočamo, da bomo na nujna in diskretna vprašanja odgovarjali tudi pismeno direktno na naslov proti povrnitvi stroškov. Dopise bomo reševali sproti, najkasneje do meseca dni, privatni dopisi pa bodo rešeni in poslani z obratno pošto. Dal je prosimo vse dopisovalce, naj nam ne poši' iajo samo rokonisov, ampak naj zmerom navedejo tudi naivarn"iše živlien;«ke podatke, o h ra'lože naj svoje težave, negotovosti, skrbi in probleme, za katere bomo skušali najti čim uspešnejšega in najboljšega izhoda in nasveta. Po ženskem svetu Kako živi danes uradniška družina? Odgovarjam vam: slabo, da slabše ne moremo — nam piše uradniška žena, Vprašali ste nas, kako živimo me, uradniške žene, kako sestavljamo naše vsakdanje in mesečne proračune, kakšne čudeže delamo, da lahko, kakor pravijo, vežemo kraj s krajem... Odgovarjam vam v imenu mnogih uradniških družin: Živimo sla.bo, da slabše ne moremo. Uradnik mora biti spodobno oblečen, imeti mora kolikor toliko urejeno stanovanje, šolati mora otroke. A s čim? To je vprašanje, kjer se začenjajo in končajo vsi problemi. Lani septembra, ko smo dobili izredne doklade (za družino z dvema otrokoma do 250 din mesečno), je bilo naraščanje draginje že v polnem teku. Če bi bile cene ostale na tedanji višini, bi doklade še nekaj zalegle, tako pa ne krijejo niti razlike v izdatkih za hrano. Do lanskega leta je znašala povprečna poraba v špeceriji za štiričlansko družino do 400 din. Tu so bili všteti izdatki za kavo, ruski čaj, čokolado, ro ine itd. Zdaj znaša račun do 700 dn, pa so odpadli vsi kolonialni predmeti. Zdai piemo lipov čaj žitno kavo in še to sladimo zelo skromno, saj se je sladkor podr~žil za 4 din pri k:lo°ramu. ža'ostno je, da so se prav predmeti, ki so pri nas doma, najbolj podražili, pa naj bo to moka ali slrdkor. od vseh držav v srednji Evropi pornb!~",o nri nas n?jm?n' sladkorja. Po kmetih s'adijo skoraj izključno s saharinom. danes "ih ie tudi že v mestu nos~bno med de'avcj in uradniki mnogo ki ne ku-puje;'o več sladkorja. Če bi ne bilo tihotapstva s saharinom, bi se morale mnoge družine sp'oh odpovedati kavi in čaiu A kakšne so posledice slaienja s saharinom, bi vedel oovedati zdravnik. Oirrse' človek se l"hko marsičemu odreče žeiska skoraj laže ko moški. Njej je nazadnje vseeno, ali ima za večerjo samo kavo ali pa kakšen ostanek od kosila. Drugače je z moškimi. Mož, ki sedi ves dan v pisarni, potrebuje, ali si vsaj domišlja, da potrebuje izdatnejšo večerjo. In tako nastane problem: Ali naj kuham zase in za otroke posebej, kaj preprostega. m'e*nega. za moža pa spet posebej ali ne? Zadnjič sem čitala v nekem časopisu, da so življenjski stroški narasli za 55 %. Mislim, da je mož, ki je to pisal, slab računar. Naj gre malo po mestu in si pogleda izložbe, ali pa naj vpraša kakšno gospodinjo po čim kupuje zdaj slanino, moko. mleko, maslo itd. Z^dn-'e čase čitamo v časopisih z debelimi č-kami natisnjene besede: »Zaščitimo ofroke'« -Očakom v najnežnejših letih je treba nuditi čim več ugodnosti, ker ima vsako pomanjkanje porazne posledice ...« A kaj pravi na to mati — žena državnega uradnika? Od srca radi bi nudila otrokom d-osti mleka, masla, medu, jabolk. Toda s č ~> kuni ti? Plača, ki jo dobivamo, zadostil 'e kemai za moko, sladkor, mast — k"? nai v7."mc denar za vse drugo? Otrok na- se giblje čim več na prostem, pravi zdr^eenk A zato ie treba tople obleke, obutve. In to spet stane, stane... A da bi si r^O"-el uradnik s svojo družino privoščiti k t- šče, o tem ni niti govora, ima sicer polovično voznino na železnici, ki jo izrabi kvečjemu kako nedeljo, da se gre kopat, in še to je velik praznik za družino. Kaj pa, če v družini kdo zboli? Kar v bolnišnico z njim, ta je vsaj zastonj, čeprav v njej ni vse tako, kakor bi moralo biti A kaj potem, ko bolnike po-^lje^o domov? Rekonvalescent je potreben miru ne?e, debre hrane itd. Tega pa dohodki d::ža\Tiega uradnika če se noče zadolžiti, ne morejo nuditi. Stanovanje je majhno, kuri se samo v kuhinji, za zdravnika in za zdravila ostane edina možnost — nov dolg. — Na popravilo zob sploh ni mogoče več misliti, saj so tudi zobni zdravniki občutno zvišali tarife. Prejšnje čase so imele revije, časopisi, knjižne izdaje največ naročnikov med uradniki, gledališče največ abonentov med » njimi. Vse to je zdaj treba črtati iz proračuna, vsaj v družinah, kjer so otroci. Včasih je bil za gospodinjo praznik, če je po končanem delu pomaknila stol k peči, vzela v roke knjigo in v miru čitala. Zdaj ni več knjig in tudi peč je mrzla. Uradništvo spada med tiste sloje ki si niso mogli nabaviti moke, olja, masti, dokler so cene bile še zmerne. Za večje izdatke ni bilo denarja, v večini primerov pa tudi ni bilo prostora, kamor bi zaloge shranili, da bi se ne pokvarile. Klet zadostuje komaj za krompir, premog in drva. Prav tako je z manufakturnim blagom in z obutvijo, če bi bili dobili tudi državni uradniki enkratne prispevke, kakor jih je dobila večina samoupravnih in privatnih nameščencev, bi si bili mogli kupiti blaga za obleke, perilo in čevljev zase in za dru- žino. Tako so pa le lahko gledali, kako so drugi kupovali, ne za letos, temveč za leta in leta. Zanesljiv uradnik je temelj države, pravijo. Zanesljiv in vesten pa bo uradnik le tedaj, kadar bodo njegovi dohodki takšni, da bo obstoj njegov in njegove družine zagotovljen ... Tako pripoveduje in toži o svojih tegobah žena skromnega slovenskega uradnika. želeti bi bilo, da bi se oglasile tudi druge gospodinje, posebno žene obrtnikov, in povedale kako naravnavajo čolniček svojega gospodinjstva po vodah draginje, da se kljub razburkanemu vremenu vzdrže na površju. Nekaj praktičnih napotkov gospodinji Pametna gospodinia si ured svoi čas tako da izhaja z opravki ne da bi izgubila živce Prvi oosoi ie da se žena preveč ne utrudi in da zna nekai ^eč takor samo dobra kuharica al; sobarica — to se oravi. da ie dobra aos:od:rna Ce človek ljubi svoi poklic, ga delo nt bo toiiko utruialo ka' oi če bi >.rši] kakšne zoprne opravke Na.itežia ip tre" ba enakomerno do razdeliti na vsak dan v tednu Vsak dan ie treba par nri like eno ali vsai za pol ure odmora Mera oo-čitka zavisi od kolikšna 'e »aša dn žina in kakšno ie vaše zdravie Kolik t ie mogoče se izogiba'te Dreveč rtrudlii vim opravkom Otroci nai se zgr da" navajajo da sami skrbe za svoi«? stvari sami si nai Drioravliaio oo>te":;e čistile in spravljajo svoio obleko v omare itd Prav tako vam lahko v kuhini oomaeaio ori pripravlianiu obeda Važno ie vnTafanJe ali se dovoli hranite, kadar ie težie delo pri hiši. oranie perila in podobne reči V primeru, da se prehitro utrudite morate jesti kai malega tudi med običajnimi obroki. in če le mogoče kai toplega Telesno delo mišice izčrpava, kar sicer ne škodi — telesu ie celo potrebna poživitev krvnega obtoka, ki nam io prinaša delo — vendar človek ne sme pretiravati. H'ša mora biti zmerom dobro prezračena. Važni sta tudi vlaga in toolota zraka v sobi. Temperatura nai se giblje od 18 do 20 stopinj, vlažnost zraka pa naj bo 40 do 60 odstotkov Dobro ie. da imate priprave za merjenje toplote in vlage pri hiši. Hoja po stopnicah zahteva 50 odstotkov več energije kakor hoja do ravnem. Če imate pralnico v kleti, morate perilo zložiti in ga hkratu nesti sušiti. Košare in drugo posodo, v kateri v teku tedna pri-, našate razne stvari iz kleti, hranite v stanovanju. da io odnesete na^ai kadar greste spet po kai v klet. ne Da da si zavoljo nje hoio po stoonicah rodvoiite U+ruia Da tudi premočna ali pr-^aba luč Kar se razsvetljave tiče. ie škodi ;ivo i razmetavanje i prevelika sko^ost Za ročnost in dkretnost pri delu ie velike važnosti, kako ie žena pri delu oblečena. V kuhinji ne nosite Dreširokih dekoltejev. da vam obleka neprestano Dada z ramen, ne vezite se Dretesno čez Das. tžmveč izberite obleko, v kateri se lahko svobodno gibljete. Že- na mora zmerom imeti čisto perilo lepo. a komodno obleko in trpežne čevlie z nizko Deto ki se povsem Drilegaio noei Nekdo ie Dametno svetoval da mora človek imeti udobne čevlie in udobno Dostelio ker v njih Dreživi 24 ur na dan Pameten počitek čez dan vam orežene utrujenost Navaditi se morate da se vsak dan ob določenem času malo oočiiete Piite dovoli tekočin in Dotrudite se da iste >mer< tt. ob določenem času! Pri iedi -k^bi+e zlasti za Dovrtnino in sadie Eno vrsto oovrtni-ne in sadia ieite surovo Pred /aitric m «e Drileže kozarec toDle vode Velike važnosti ie držanie telesa med delom a to ie težavno poglavje ker zavisi pravilna in neoravilna drža od Praktičnih ali nenraktičnih orinrav Ir iih imamo v ?os>podinistvu Pripo ibanje =t°zanie vstaianie vzame več enersii kakor delo samo Znanstveno ie ugotovljeno. da felo v ležečem ooložaiu troši mani energii v sedečem 4 odstotke več. v stoječem 12 odstotkov več med pripo Pihanjem oa 50 odstotkov več Leže ne moreš opravit1 gospodinjskih dosIov lahko si iih oa ranx>-deliš da čim več delaš sede al' sto^e Navadite se. sede luDiti sadie. prinra^ljati kosilo, pomivati posodo šivati in likati! Pri drugih ooravilih ki zahtevajo stoječ položai ali pripogibanje. poskrbite da bodo stvari, ob katerih delate posoda za pranje. deska za likanje, miza. polica, imele ustreza jočo višino, tako da se vam ni treba vzpenjati ali pripogibati. Da se doseže primerna višina, si morate predmete pravilno razporediti, ali pa si napravite pripraven odrček. Najboli se utrudijo ?e-ne. ki neprestano hite in se zato izčrpa i o. oreden končajo svoi Dosel. Delajte v umerjenem temou. počivajte od časa do časa in tako boste napravili bolje in več. Resnica in legenda o padcu Jerihe Samota družinskega očeta Kdor pozna sveto pismo, pozna brez dvoma tudi zgodbo o mestu Jerihi, ki so ga Judje dalj časa brez uspeha oblegali. Mesto je bilo namreč krog in krog obdano s silnim zidov jem, ki je uspešno branilo meščane pred invazijo. Judje bi ne bili trdnjave najbrž nikdar ne zavzeli, če bi jim ne bila naklonjena višja sila. Po navdihu od zgoraj naj bi oblegovalci marširali okrog obzidja in trobentali z vsemi razpoložljivimi trobentami, nakar se bo obzidje samo od sebe porušilo. Izraelci so poslušali nasvet in zgodilo se je tako. Ko so meščani videli, da se je njihovo silno zi-dovje porušilo, so se kaj kmalu predali sovražniku, ki je zmagovito vkorakal čez ruševine od vseh strani v Jeriho. — Tako legenda. Razumljivo je, da bi bil tak način osvojitve trdnjav najvišji ideal tudi v današnji hipermoderni vojni, če bi mogoče s trobentan j em obvladati Maginotovo ali Siegfriedovo linijo že takoj v začetku sovražnosti, bi bil vojaški položaj danes brez dvoma drugačen. Kljub vsemu pa imajo legende skoraj vedno podlago v stvarnih dogodkih, ki so se zgodile pred več tisoč leti ali še rej. Tako je tudi z znamenitim zidovjem mesta Jerihe. Kakor je zgodovinsko dokazano, so Judje dolgo brezuspešno oblegali Jeriho. Po takratnih pravilih vojne strategije so vojščaki izvoljenega ljudstva spretno pod-kopali temelje vseh zidov. Kakor vidimo, so bili ljudje že v tistih davnih, sivih časih za dosego vojnih ciljev izredno iznajdljivi. Svoje delo so opravljali zelo previdno, v največji tajnosti, da bi sovražnik onstran obzidja v mestu ne zaslutil, kaj se dogaja. Podkopane dele zida so sproti podpirali z močnimi hlodi, tako da niso mogle straže ničesar opaziti. Ko je bilo vse to premišljeno delo po dolgem času v celoti uresničeno, niso Imeli meščani niti pojma, da stoji njihovo ponosno zidovje na kaj trhlih temeljih. Potem so Izraelci vse podporne hlode povezali z dolgimi m močnimi vrvmi, slednje pa spet po več skupaj med seboj. Mobilizirali so nato vse za boj nesposobne ljudi in vse vprežne živali, kar jih je premogla njihova armada ln jih razmestili okrog mestnega obzidja. Ponoči so upregli konje in vole k vrvem ln počakali dnevne svetlobe. Krog in krog mesta so razmestili trobentače. V zgodnjih urah tistega za Jeriho tako usodnega jutra so branilci mesta opazili okrog obzidja v precejšnji razdalji v- Mk obroč ljudi in vprežne živine. Za to prvo linijo pa je bila razporejena glavna judovska vojska. Na znak svojega vrhovnega poveljnika so Izraelci veselo zatrobili. Zadonelo je krog ln krog mesta, gonjači so udarili po živalih, ki so čvrsto potegnile — ln silno zidovje mesta Jerihe se je začelo rušiti pod nogami iznenadenih straž... Zidovje je bilo v trenutku porušeno, tako da so judovski trobentači v svojem velikem navdušenju trobentali kar naprej ... Meščane je prevzela nepopisna panika, zmagoviti sovražnik pa je brez ovire vkorakal čez razvaline v mesto in ga zasedel. Usoda Jerihe je bila zapečatena. Vsi tisti, ki niso vedeli za to skrivnost, ao slišali samo bučno trobentanje ki videti, kako se ruši močno obzidje. Tako je nastala po pripovedovanju ljudi v poznejših časih legenda, da so bili porušeni silni zidovi mesta Jerihe z zvoki vojaških trobent. O učencih, odstranjenih s šol Dandanes niso redki primeri, da mladino (celo med 12. in 14. letom) odstranijo ali tudi izključijo iz šole zaradi večjih prestopkov, kakor so tatvina, pornografija, spolne zablode, falzifikati ocen, podpisov in drugo Stara je resnica, da ena sama garjeva ovca okuži celo čredo in da eno samo gnilo jabolko povzroča gnitje ostalih. Zato je treba, kakor v naravi, tudi med mladino takoj zatreti in iztrebiti vse povzročitelje gorja. Tako se na videz zaščiti moralno zdrava mladina, a ona moralno pokvarjena, za katero so se zaprla šolska vrata in često odprli zapahi na policiji — ostane sama sebi prepuščena. In na to mladino nihče ne misli, da bo postala bodoče breme družbe ker je že sedaj izmeček Kaj navaja mladino k tatvini? Stoodstotno lov za denarjem Z denarjem si ukrate svoja poželenja: obisk kina, ha-zardne Igre kaja. slaščice, izlete Stisnjene in ubožne razmere jim doma tega ne morejo nuditi — a vse našteto Je tako vabljivo. Obsodba mladih tatičev je kruta, med njimi so redki zločinski tip j tn njih prestopek je posledica moralne zanemarjenosti doma. žalostnih rodbinskih razmer, siabe tovarišije Kot praosnova pa je hrepenenje po uživanju, kar je popolnoma razumljivo. če kritično premotrlmo sodobno življenje, ne moremo zatajiti, da človeštvo še nikoli ni tako hlastalo po uživanju ali da slehernik m tako težil za vsako ceno zadovoljiti svojih specialnih nagnjenj — šport, alpinistika. kino fotoamaterstvo, kvartanje. alkohol seks ples politika — in da so zelo redki taki, ki se izž;vljajo v umetnosti znanosti ali v družini ln pod. Zdi se da je to hlastanje po uživanju specifična oznaka današnjih razburkanih časov polnih negotovosti, in da slehernik hiti podzavestno da se čim bolj in v čim krajšem času naužije slasti, da naglo nasiti svoje strasti Tempo življenja nI umerjen niti usmerjen, vsakogar Je bolj ali manj zajela obča nervoza. kl se cedi z zelenih miz diplomatov Ta živčna vojna je prešla tudi na našo mladino, da je predčasno življenjsko dozorela, torej, le enostransko in se zagnala na svoje poti, ki so nam starejšim tuje. Vsi disciplinski prestopki so v skladu s prestopki odraslih. Razgrnite dnevnike in prepričali se boste: falzifikati, goljufije, laži, spolne zablode itd. In mladino, kl je zablodila v kriminal, izobčimo in ji pritisnemo žig sramote. Ali ravnamo prav? Nikakor ne. Mi se težko pregrešimo nad njo. Predvsem bi morali ugotoviti vzrok prestopka — ali je v vprašanju dedna obremenjenost z nagnjenjem k zločinu: duševna zaostalost (nepreračunljivost); mladostna lahkomiselnost slaba, zanemarjena vz*roia. druščina vpliv kina ln slabih knjig Edl^o socialno b' bilo d? se pobri gamo bolj za padlo ml?d'no kakor za ono ki ie tako srečna, da ni zašla na slabe poti Naša najvažnejš- dolžnost je, da si postavimo posebno zavetišče za Izobčene mladoletnike (za učence, vajence in kmečki Predpustna Predpust — dopust za ples in ra j, veselje, smeh — vse naše zdaj. Denarja ni. Zastavnica — počiva tam naj suknjiča. Dekleta vonj in godbe zvok, to vabi v ples, v korak In skok. Vso dolgo noč ples, alkohol — oh zori mjav in glavobol. Mara -la... Spremljalo jo je 200 ljudi in cela vrsta voz, na katerih je bila natovorjena njena prtljaga. Izpreobrnjena v katoliško vero, oblečena v Amazonko, je v sijajnem spremstvu papeževih odposlancev, ob zvokih godbe in pod slavoloki »inkognito« prihajala v papeževo državo. Rim je bil poln njenega zmagoslavja. Iz Rima je potovala v Francijo, lz prestolnice v prestolnico ln povsod je šel za njo slab glas... Polagoma pa je začelo prihajati razočaranje. Domovina ji je zaradi izstopa iz vere odrekla dohodke, slavnostni sprejemi so prenehali, denarja je zmanjkovalo. Tedaj je začela intrlgirati, se potegovati za kakršen koli prestol, ki bi ji omogočil redne dohodke in način življenja, ki se mu ni mogla odreči. Starala se je in tudi bolezen jI ni prizanesla. Dne 19. aprila 1689. leta jo je papež odvezal od njenih številnih grehov in kmalu nato je prenehalo biti nemirno srce Katarine švedske, žene, kl se je vse življenje gnala za uspehi in za prazno slavo. Začuditi svet liudi okoli sebe. to je bila glavna skrb te izobražene žene. kl kljub svojim izrednim sposobnostim nI ustvarila nič velikega. Njen veličastni, a vendar enostavni pogreb je bil njen pos'ednjl trlumf. H. Robert. (Po knjigi »Veliki zgod. škand.) naraščaj), kjer bi fih vzgajali najbolj« vzgojitelji po najmodernejših metodah in Jih pripravljali na ponovni vstop v življenje. Predvsem bi morali ugotoviti vzrok Predvsem bi morali, kakor rečeno, ugotoviti vzrok prestopka, šele potem bi nastopih kot razsodniki-vzgojitelji. Običajne kazni navadno ne popravijo takih mladih grešnikov, ki često s cinizmom sprejmejo kazen — ampak samo dobrota ln priznanje, da je v njih kljub hudemu prestopku — še možnost vrnitve k človeškemu dostojanstvu — bi jih mogla iztrgati iz obupa K rešitvi tega problema Je predvsem poklicano Pedagoško društvo Zavetišče za izobčene mladostnike ne bi smelo biti niti jetnišnica ni samostari _ marveč pravi dom onih, kl so padli, v domu bi bilo zanje le stanovanje prehrana ln nadzor v prostem času, drugače pa bi hodili v šolo z drugimi učenci (vajenci k mojstru, kmetski fantje pa naj bi delali na bližnjih posestvih). Mladini ne smemo vzeti svobode ne smemo jo ožigosati z zločinom, mladina ne sme občutiti kazni kot kazen za zločin, temveč kot sredstvo za popravo. Mladina mora na dejanjih vzgojiteljev spoznati, da jo hočejo usposobiti za koristne člane občestva. Prosti čas naj bi bil za učenje, šport, črtanje, kino, gledališče, glasbo, delo na vrtu, izlete. — Zavod Dl moral biti, kakor rečeno, v rokah privatne Iniciative, da se ne bi zavlekel vanj birokratizem. sterilnost. Prožnost bi mu morala biti temelj. Služil pa bi ne le koristi posameznika in naroda, temveč bi bil tudi v znanstvene svrhe koristna institucija za Študij psihologije izobčene mladine in za pedagoške metode. Pristopen bi bil zlasti visokošolcem filozofom in uči-teljiščnikom, ki so si izbrali poklic vzgojiteljev. Mestna občina ljubljanska bi nedvomno podprla tako akcijo s podaritvijo primernega zemljišča m drugimi ugodnostmi banovina bi prispevala z letno dotacijo, država pa naj bi plačevala vzgojitelje. Pa tudi vsi sloji bi morali gmotno p-dp rati tako važno ustanovo. Banovina ali mestna občina bi lahko izdala pravnomočno uredbo, po kateri morajo vsi samci, samice, ločenci, ločenke ln zakonci brez otrok plačevati primeren stalen prispevek od prejemkov. Brez obotavljanja je treba priznati, da našteti državljani uživajo vse državljanske pravice in koristi, ne da bi izpolnili prvobitne dolžnosti — imeti naraščaj. Vsi izgovori samcev, samic, ločencev, ločenk in zakoncev brez otrok ne drže — minil je čas osebnega lagodja. državljanska in narodna dolžnost potisneta v ozadje vse. kar je egoistično. Socialna krivica je, da se del državljanov ubija s skrbmi zaradi p: e-hrane in vzgoje lastnih otrok, drug' del pa živi samo sebi in svojim osebnim zahtevam, kar je danes smešno v primeri z občo svetovno situacijo. Gmotno bi prispevali vsi starši brez izjeme. Konec mora biti tudi praksi vzd že-vanja na tuje stroške. Ta razvada skriva globoko nemoralnost. Družine naj bi plačevale po lestvici davkov in številu otrok. Tako bi se hkrati odpravilo dvojno zlo: pad pokvarjene mladine in razvada mMo-ščine H koncu naj prip>omnim, da se dražba ne bo obvaroval bodočih z'oč n~e z izgonom mladine iz šole. temveč le s pr v m napotkom v ž vljenje. Le zakrknjeni nepoboljšljive) iz vse države bi spadali v kolonijo na kakem osamljenem dalmatinskem otoku kjer bi se p>o isfih Drincrrh dalje vzgajali v svobodi. Morda b: ^ 'ali še zla rešiti... M. 2 K. PROPAST SVETA K slikarju Lenbachu je nekoč prišel mlad umetnik ln mu pokazal svoje delo. »To je moja najnovejša umetnina«, je dejal. »Imenoval sem jo .Propast sveta'.« Lenbach je nekaj časa sliko gledal. »Res,c je nazadnje rekel. »To je prava... katastrofa.« AMERIŠKI OGLAS V nekem ameriškem listu je bil med drugimi oglasi tudi naslednji: »V globoki žalosti sporočam, da mi je za porodom umrla ljubljena žena. Za svojega novorojenega sinčka iščem dobro dojiljo, dokler ne najdem druge življenjske tovarišice z vsaj 20.000 dolarji, ki jih potrebujem za vodstvo svojega podjetja, katerega odjemalcem sporočam, da sem začel s cenenim razprodajanjem, ker se selim v svojo novo hišo na XII. cesti, kjer imam še nekaj praznih stanovanj po 500 dolarjev in kjer potrebujem vestnega vratarja.« KANT Nemški filozof Kant Je bil zelo raztresen. Nekega dne bi se bil moral udeležiti pogreba svojega znanca, pa se je zatopil v svoje delo, da je na pogreb čisto pozabil. Njegov sluga je prišel večkrat v sobo in se nastavljal, da bi ga bil Kant opazil, a vse zaman. Ko je bil pogreb že davno zamujen, je naposled Kant vprašal: »Kaj pa prav za prav hočete?« »Gospod profesor, hoteli ste iti na pogreb gospoda H. Zdaj je on že pokopan.« »Res? No, pa drugič«, je odvrnil raztreseni Kant in se spet poglobil v svoje delo. ŽIDOVSKA Na poti na postijo v Tarnovu sreča Wasserkopf konkurenta Goldsteina in ga vpraša, kam se pelje. »V Krakov,« odgovori Goldsteln. Goldstein res vstopi v krakovski vlak in zagleda v kupelu Wasserkopfa, ki se takisto vozi v Krakov. Tedaj se Wasserkopf razsrdi in zakriči na Goldsteina: »Rekel si, da se pelješ v Krakov, a kadar rečeš, da se pelješ v Krakov, si namenjen v Lvov... In vendar se pelješ v Krakov — zakaj potem lažeš?« TE ŽENE Joco sreča na cesti prijatelja Maksa. »Kako se ml smiliš!« »Zakaj?« »Pravkar sem kupil svoji žen1 nov p'ašč.« »In?« »Rekla je, da ga gre pokazat tvoji ženi!« Vojna manevrih kotlih. Častnik, dva podčastnika in Sest kurjačev. vsak sloneč pri skupini razpršilcev nafte, ki mu ie poverjena. Kaplar strojnik nadzoruje črpalko in temceraturo nafte. Častnik ugotovi višino vode v posameznih parnih kotlih, pritisk in temperaturo nafte, nato vzame zadovollen kos cunje. namočene v nafto, ga potisne pred prvi razpršilec nafte, prižge, obrne nekoliko pipo razpršilca in že švigne močan plamen globoko v notranjost cevi parnega kotla. Tako se prižgejo še ostali parni kotli v lokalu. Postopoma se prižigajo naslednji razpršilci nafte. osem. deset. dvanajst Voda se prične segrevati, tlakomer pare se zgane z ničle. »Prižgite postopoma po dvanajst razpršilcev. Ko bo pritisk dosegel dvajset atmosfer. me pokličite,« naročuje častnik in se oddalji v gornje prostore — najbrže v menzo na partijo kart. V strojnem oddelku zasledujejo kazalec tlakomera. ki se počasi bliža številki 20. Okoli treh ponoči, ko je vendar že dosegel to višino, se pojavi v strojnem oddelku kaoetan. strojniki oa se Dribližaio vsak svoji črpalki, katere kapetan po vrsti spravlja v delovanje. Tu odpre en kolešček. pa še pri drugi črpalki enega, regulira. pazi na štvilo obratov — in čez pol ure so v teku tudi turbine. Uhajajoča para. ki suši notranjost turbin, polni lokal. Ventilatorji in ekbtraktoi j: gučijo, črpalke se segrevajo. Strojnik, odlagajo odvisno obleko. Segrevanje strojev se je pričelo. Kapetan ugotovi še kakovost destilirane vode — to dela vsake col ure — nato se zadovoljen oddalji. Ob štirih nastopi druga straža. Godr-njaie odhajajo nastopajoči stroiniki zadnjo minuto s svežega zraku v vroči in vlažni lokal, kjer ie temoratura n ras a že do 40 stopinj, in še bo naračala. Nestrpno stopicajo ob svojih strojih sam in tja — štiri ure — zdaj eden. zdai dnjgi smukne pod močan ventilator na sr di o-j kala. da si nekoliko chladi vroče telo. ! »Komandant prihaja! Vsi zama2anci pod krov! Kaj delaš ti tukaj. mrci~a gnila! Ti nazaj! Kam greš? Marš ood k ov!« Tako dela red naš šerif ob takih prilikah Križarki se bliža moto ni čoln — našega komandanta ie! Takoi ko stc-oi na ladjo, se dvignejo za niim stopnice in njegov motorni čoln. Trompeta zadoni signal za menever Zvočniki Drenašajo sia-nal v vse ladijske luknje Vsak se napoti na svoje mesto. Stroiniki električarji pod j krov. topničarji k svojim stoloom v pa-: radnih uniformah Vsak ima svoi novi na-! log za to priliko, samo kuharji se za vse to ne menijo in se leno vlačijo okro? velikanskih kotlov pod paro Odpitine tor-j pednih cevi se hermetično zaprejo ' Mornarji se razvrstijo v paradnih ob^-: kah ob pripravah za dviganje sidra Toda ne bodo ga dvigali sami! Saj ie ladja opremljena z električnimi pripravami za take težaške posle. To ie samo tradicija. ' Sicer pa visijo tam ob prednjih topovskih stolpih neki dolgi leseni koli. leno okovani na spodnjem loncu — za vsak £iu-čaj. če bi jih morali tile fantje prij-ti in jih vsak svojega vtakniti v za to nar2-jene vdolbine v cilindiu za dvi an.ie d-dra in hoditi ootem drug za dr r m v krogu, upirajoč se s rb k ° t ko časa. da bi se veriga sidra nav la in bi bilo sidro n? krovu. — Toda vsega tega ni pogreba. Cilinder se za ne sam počasi vrteti, veriga leze počasi iz vo'e. rricčan curek slane vode izbira z ver ge blato, ki se ie nabralo na njej v toku i štirinajstdnevnega postanka ladie v pristanišču Pcor na manever! je Drvo PO"^lie s poveliniškega mostu v streme l~'-"a'e — Pozor na maneve*-! odgovnr: svetlobno znamenje in zvočnik iz ct oi cddelka. — Desni stroji n~časi naprej! — D sm stroji Dočasi naprej! — Levi stroji počasi nazaj! — Levi stroji počasi nazaj! — Levi stroii mirno! — Levi stroji mirno. Ladja se prične ob'-^čati s k'nmo~n proti izhodu iz zaliva. Vednn hit-e^e Ob straneh pušča zasidrane lad^e praz e boe in Denečo se vodo ki io meliso vijaki Ladja se oddaljuje na odprto m je v oboroženem staniu — to ie zelo važno za nas. ker se nam v tem orimeru zviša plača za 25 odstotkov. (Dalje prihodnjič.) K. L. Iz laboratorija Johna Boyerja Mož, ki Je pričel izdelovati avtomobile iz bombaža, pšenice, fižola in slanine Slonim ob ograji na krovu in gledam za tovorno ladjo, ki se počasi oddaljuje od naše križarke. katero je založila z nafto. Ob nasprotnem boku pa dvigajo še z velikimi žerjavi tovore živil z druge tovorne pomožne ladje in jih spuščajo v spodnje prostore. Štirje drugi žerjavi dvigajo dva velika reševalna čoina, ki sta služila za časa postanka ladje v pristanišču za prevoz prostega moštva v mesto in nazaj. Mornarji ju pritrdijo z vrvmi na gornji krov. Ladijski šerif — pcdofi-cir. ki je odgovoren za red in snago na ladji — se mi približa: »Si spravil svoje perilo?« »Nimam nikakega perila zunaj!« »Ti sploh nikoli ne pereš. zamazanec grdi!« zagcdrnia šerif in e oddalji ter ponavlja: »Pospravite perilo!« Perilo posadke, ki se je čez dan sušilo na vrveh, raztegnjenih na prednjem delu krova, polagoma izginja. Orodje za čiščenje krova izginja v spodnje prostore. Tik za menoj ustavi major — direktor strojnega oddelka — svojega tajnika: »Si napravil službo za plovbo?« ga vpraša. »Sem. gospod major. Za dva oddelka parnih kotlov. Sto dvajset mož za obe straži. Nekai ie bo!nih. Za pažnjo na dim ni ostalo nobenega!« mu raportira tajnik. »Kaj!? Kolikokrat ti moram povedati, da za pažnjo na dim mora biti stalno en strojnik na krovu. Privleči ga. odkoder hočeš, malopridnež! Če se bo zgodilo kakor zadnjič, te bom pretepel z lastnimi rokami, da boš črn ko dim. ki je uhajal!« Da. zadnjič na manevrih je las črnega dima na odprtem morju izdal pozicijo križarke in — bitka .je bila izgubljena. Major je moral dajati odgovor komandantu in štirinajst dni za tem je pil samo črne kave in jedel čisto juho z jajci. Kaplar se je hotel že oddaljiti, toda major ga je zadržal: »Ej. povej kapetanu. ki prvi rrastooi službo, da se morajo prižgati parni kotli centralnega oddelka že ob enajstih, ker jutri zjutrai ob sedmih že odploverno. Parni kotli prednjega oddelka se bodo prižgali šele jutri popoldne med plovba« Zdaj se pa spravi nadme: »Ampak, to ie višek! Častniki, podčastniki. vsi delajo na vse pretege. ti se mi pa obnašaš na krovu s cigareto v ustih kakor sam komandant! Brž se mi poberi v strojnico. Se ncčeš. da te bom z brcami pospremil tja!« Major bi vsakogar pre-teDeL, toda za največji prestopek sd ni upal dati nikomur niti dneva zapora. Vsi so se mu smilili. Pa pokliče nazaj svojega tajnika: i* .............hm ■ h ................b b | »Tukaj imaš strojnika, ki bo pazil na dim! Saj drugje tega lenuha sploh ne moreš porabiti!« Slečem si svojo zamazano obleko in oblečem drugo še boli zamazano in raztrgano — tako so delali tudi vsi drugi — pa se potrudim v zatohlo in po nafti smrdečo strojnico. Nekoliko pregledanih in očiščenih črpalk so bili že montirali, drugo delo je še v polnem teku. Turbinske črpalke, ki črpajo slano vodo neposredno iz morja skozi preluknjano dno. da polnijo z njo veliko ohla.ievalno napravo — podobno dvema velikima parnima kotloma — v katero ie napeljana že porabljena para. ki se potem v niei spet spremeni v vodo. druge turbinske črpalke pošiljajo to vodo spet v parne kotle, nadslie črpalke za olie. črpalke za odvajanje umazane vode. ki se nabira na dnu lokala. velike črpalke za nafto, ki jo skozi ogrevalce pošiljajo v parne kotle, ventilatorji. ekstraktorji itd. — vse je že pregledano in montirano. Zamazano osebje zapušča stroje in se razgubi po kopalnicah in kasneje no krovu na svežem zraku, da pričaka nastopa plovne službe. Opolnoči nastopi prva straža v parnih Več kakor 15 let je od tega, odkar se je nekega lepega dne Henry Ford peljal iz Detroita na deželo na izlet. Pri skromni gostilni ob cesti je ustavil, da se pokrepča z malico. Kmalu je bil z gostilničarjem v živahnem razgovoru. Mož je neznanemu gospodu potožil, kakšne težave ima s svojim fantom, ki neprestano meša neke tekočine, sestavlja neke praške in trdi, da hoče postati kemik, namesto da bi se zanimal za obrt svojega očeta. Ford je poklical 161etnega Johna Boyerja k sebi in dečko mu je tako ugajal, da ga je vzel s seboj in dal v šolo. Mladi John starega Forda ni razočaral. Od leta 1935 ima v Fordovih podjetjih svoj lastni laboratorij in razpolaga z 28 asistenti. Njegovi glavni poskusi so veljali dolgo kemičnemu raziskovanju zrna soje in posrečilo se mu je izdelati iz te rastline olje za mazanje, sintetično volno in različne lake za izolacijo. Kmalu pa je John Bover osredotočil vse svoje stremljenje na nekaj povsem novega. Iz celuloze in raznih smol je končno izdelal novo . gmoto, ki ji je dal ime plastikum. in zdaj I poteka leto dni, odkar v Fordovih tvorni-vah preizkušajo avtomobile iz novega materiala — plastika. Nedavno so pripeljali pred starega Forda avto. katerega ogrodje in karoserija sta bila izdelana iz tega novega gradiva. John Boyer je staremu gospodu podal veliko in težko sekiro in ga pozval, naj poskusi avto poškodovati. Henry Ford je kakor drvar pričel obdelovati zadnjo steno poizkusnega avtomobila. Stari gospod je še zelo trden in krepak, toda mučil se je zaman. Na gladki površini se ni nič poznalo, in če je še tako poganjal ost sekire v steno avtomobila. John Boyer je nato odpeljal avtomobil proti najbližjim kandelabrom. Odbija lei avtomobila so pri hudem naletu ostali nepoškodovani in se izkazali elastične, kakor da bi bili iz gumija. Za svojo 75-letnico se je kralj ameriške avtomobilske industrije Henrj Ford V starinski kočiji vozil po ulicah Detroita Vse kaže, da bo plastikum v avtomobilski industriji in še marsikje drugod izpodrinil jeklo. Plošče ii plastika imajo samo polovico težine jeklenih plošč, so pa desetkrat močnejše kakor jeklo in polovico cenejše. V velikih stiskalnicah se dajo oblikovati kakor karton. Ko so vprašali izumitelja, kakšen material je potreben za izdelavo enega milijona plastičnih Fordovih avtomobilov, je odgovoril: »Sto tisoč bal bombaža, pet sto tisoč bušlov pšenice, sedem sto tisoč bušlov soje, pet sto tisoč bušlov koruze in ustrezajoča količina kož, slanine, lepa, smole, alkohola iz sladkor- nega trsa ter nekaj preje, plutovine, gumija in še nekaterih manjših sestavin. Poizkusi še niso končani. Ameriški listi pišejo, da se Ford nadeja, da bo leta 1913 že pričel s serijsko izdelavo svojih plastičnih« avtomobilov. Nemški listi belež: o poročila o novem gradivu z velikim zanimanjem. a nemški znanstveniki se z . zdaj še vzdržujejo končne sodbe. Prip išc jo pa, da gre za resno iznajdbo, ki bi mogla povzročiti velike gospodarske preobrate, saj bi izdelava karoserij za avtomobile znatno vplivala na uporabo m pi odukc.jo je'-la. š. V eni izmed Fordovih tvornic Hrvatske kmetice na decji kliniki v Zagrebu Na Hrvatskem obstoji že delj časa po-kret za zdravje dece na vasi. Pri pokretu posebno požrtvovalno delujejo učiteljice, pa tudi vsa ostala enska društva, pžokrenila pa je to silno koristno akcijo Seljačka Sloga. Pretekle jeseni je ustanovila Malo knjižico Seljačke Sloge*:. Vsako leto bo izšla drobna knjižica v nakladi 100.000 izvodov in tu bu skozi deset let obdelano vse ljudsko znanje na tako popularen način, da bo dostopno vsakemu kmečkemu človeku. Doslej so izšle že tri take knjižice, od katerih je posebno zanimiva tretja,, >Majke za zdravlje dece«. Tu so zbrana najpotrebnejša navodila materam, kako naj pravilno vzgajajo svoje otroke, posebno v prvih letih življenja. Vendar pisana beseda nikoli ne zaleže toliko kskor zgledi. Dr. Mayerhofer, ki ie že 15 let zdravnik na zagrebški otroški kliniki, je predlagal, naj bi prihajale kmetice na njegovo kliniko in se tu s praktičnim delom naučile pravilnega ravnanja z novorojenčki. In res so napravili ta zanimivi poskus. Vsak dan prideta na zagrebško otroško kliniko po dve kmetici in ostaneta tam nekaj dni, dokler se dodobra ne seznanita s pravilno nego otrok. Predsednik Seljačke Sloge je nato predložil kmeticam, ki so že obiskovale ki ni-ko. naj popišejo vse to, kar so tam videle in se naučile. In tako je nastala že omenjena brošura .»Majke za zdravlje dece«. — Zanimivo je, da so podoben poskus uvedli že prej tudi v Turčiji. Če kalno vodo mešaš, bo še bolj blatna, če jo pustiš, se ra zbistri. Glej v sebe, pa boš tudi bolje videl okoli sebe. Prijateljstvo je podobno dežniku, ki se v viharnem vremenu rad obrne. Pesnik je samo seme. Cvet in sad je treba iskati pri ljudeh, ki ga berejo. Umazan ovratnik še ne pomeni, da je tudi srce umazano. Ljudi presojamo z razumom, razumeti pa jih moremo le s srcem. Bolečine jim prizadenemo navadno z besedami, ki nimajo zveze ne z razumom, ne s srcem. Vmerjemnt vsakdanjega življenja Dolgčas ni nič drugega nego neznosna enoličnost, ki je ne oživlja nobena umerje-nost ali ritem. Vse, kar je težko, postane po umerjenosti laže. Zato podnetijo delavci drug drugega s petjem, zato dovoli vojaška disciplina utrujenim vojakom med pohodi popevanje. Kdor ima utrudljivo delo pred seboj, recimo delo štirih ur, naj pomakne v sredino odmor dvajset minut, ki naj jih uporabi za kratek sprehod, da pokadi cigareto ali izpije kje v miru skodelico kave ali čaja, in potem naj se spet vrne k delu. S tem si je človek delo olajšal za polovico. Ne gre pri tem za užitek teh kratkih minut, ki se kaj hitro razgube, temveč za umirjeno zarezo, ki jo te minute napravijo v brezupno dolgo črto časa. Poznamo napačno varčnost s časom prav kakor z denarjem. Obe temeljita na tem, da si človek ničesar ne privošči in tako povzdigne štedljivost do samonamena. Seveda neha biti taka varčnost ekonomična. Zelo dvomim, da gospod, ki od treh do sedmih sedi poleg mene v knjižnici in dela natančno toliko časa kakor jaz, edino z razliko, da si ne privošči or.ih dvajset minut odmora, dvomim, da izvede v teh štirih urah več ko jaz. če se vrnem na svoj prostor, me seveda zr—^r — v^Vor da b Vrtel reči: »Zdaj ~ ..... . >jemu po željenju po uživanju dvajset minut, te minute so minile, dočim sem jaz napredoval. Ali ti ni žal zamujenega časa?« Ne, ni mi zanj žal, kajti malenkostni računar ne ve, koliko sem si na novih močeh in novem veselju do dela zamenjal za teh dvajset minut. Ekonomija tega gospoda temelji na tem, da sedi na svoji mali glavnici in da čim manj od nje potroši. Ne pozna rodovitnih transakcij, s katerimi glavnico podvojimo ali potrojimo. Brez dvoma bi človek lahko izhajal dnevno z enim obedom za svojo neobhodno prehrano. Toda poskusimo enkrat izločiti kosilo ali večerjo in se zadovoljiti s kako čokolado ali pecivom. Ne bo želodec tisti, ki bo največ trpel pod takim življenjskim redom, temveč živčevje. Dobrodelna umer-jenost dneva po obedih je odpravljena, človek ne ve več, kdaj neha dopoldne, kdaj pričenja popoldan. S tem nastopi najbrez-upnejše vseh nenavadnih prikazni: človek spozna in zapazi čas, ki ga ne bi spoznal, če bi imel umerjen dnevni red. Spoznati in zapaziti čas, je pa za nas ljudi najstraho-vitejše. Na tem spoznanju temelji muka nespečnih noči, kadar slišimo biti eno četrt ure za drugo, ali pa brezupnost čakanja, pri čemer čutimo med trenutkom in pričakovanim neživo, prazno razdobje in zamudo časa. Najhujše je, kadar začne postajati vedno bolj negotovo, ali bo pričakovano nazadnje sploh še prišlo. Tukal imamo samo en. i "hod. da to mrtvo raz-,lobjc iiiiievirac na ta način. dr. začnemo s kakim drugim poslom, dokler nas pričakovano ne preseneti. Nikakor ni res, da je preteklost popolnoma minila in da je, če je mladost enkrat potekla, vseeno, kako smo jo preživeli. Il:s in Ipsilon živita mogoče isto življenje, in vendar je lahko eden zadovoljen, drugi pa nezadovoljen, ker slednjemu manjka umerjenosti. Nič ne pomaga človeku, ki sedi v ječi, če se tolaži zvečer: vsaj zvečer sem lahko zadovoljen, zakaj tudi če bi bil svoboden, bi šel zdajle najbrž spat. Toda osamel počitek je vse kaj drugega po živahnem kakor po neživahnem dnevu. Za tistega, ki leži bolan, ponoči postelja ni isto ko za zdravega, ki se je čez dan pregibal in marsikaj doživljal. Ta naša razmotrivanja naj osvetlita dva primera, ki sta zajeta iz resničnega življenja. V srečnem zakonu se je čudila žena, da je njen mož, ki je čez dan de al doma v svoji pisarni, vsak večer, po večerji za eno uro izginil — baje v kavarno. Poskusila ga je zadržati doma na ta način, da mu je napravila po večerji izborno kavo. Mož jo je hitro popil, cel6 pohvalil — potem pa šel vseeno v kavarno. Nazadnje je postala žena ljubosumna in zaupala vso zadevo prijatelju, ki se je obvezal, da bo opazoval njenega moža. Pa se je izkazalo, da je mož resnično hodil samo v kavarno, kjer je, največkrat sam, pokadil eno ali dve smodki. Drugi večer je poslala žena po kavo v kavarno, kamor je njen mož zahajal. V nalašč za to pripravljeni posodi jo je služkinja prinesla še vročo v stanovanje. Po ■prvem požirku je mož kavo kot nepitno zavrnil. Ko je izvedel, od kod je, se mu je zdelo nemogoče, in če ni umrl, tega še danes ne verjame. Prej ko slej je delal čez dan doma v svoji pisarni, zvečer večerjal z ženo, odšel po večerji za eno uro iz hiše in prišel ob desetih spet domov. Neumerjenost je brezupna in zato tudi tistega moža lahko razumemo, o katerem pripoveduje Chamfort. Trideset let je bil prijatelj gospe, ki je živela ločeno od svojega moža in jo je vsak večer obiskal. Naposled je njen mož umrl in ves svet, posebno dama, je mislila, da jo bo zdaj njen prijatelj poročil. On pa se za to niti malo ni zmenil. Poslali so k njemu znanca, ki mu je obrazložil, da ta korak dami po toliko letih prav za prav dolguje. On pa je odgovoril: »Trideset let jo vsak večer obi-ščem. če jo zdaj poročim, ne vem več, kaj naj bi s svojimi večeri začel«. Ko si je človeška domišljija izmislila največjo muko in ustvarila pekel, mu je pridejala večnost kot značilno lastnost. Kar razlikuje vice od pekla, je umerjenost vic. Kazni v vicah so razvrščene po stopnjah. stojijo v povsem določenem razmerju do storjenih grehov. V posameznih pri merih so celd enake peklenskim kaznim vsekakor pa so bolj izmenične, ne > večne in zato jih je mogoče laže pretrpeti. Edino umerjenost je, ki oživija, in kdor je kaj doživel, je samo čutil umerjenost življenja. Zakaj doživlja eden, medtem ko ostane drugi top? Zakaj more naenkrat mnoštvo nekaj doživeti, kar je nekoč samo en tvoren duh doživel in sporočil sodobnikom? Doživljati v naravi, v umetnosti, v občevanju z ljudmi ni nič drugega kakor čutiti umerjenost v stvareh. Brez umerjenosti ali ritma seveda nihče nič občutiti ne more. že dejstvo, da uredimo celo vrsto barv v en predmet, pomeni, da umerjeno občutimo. Dasi črke vsebujejo ves duh knjige, vendar vsota črk ne napravi knjige. Največ ljudi samo zloguje v knjigi življenja. Posameznosti, poedino dejanje jim ne pomeni prav nič, šele zveza in sklad jim dasta veljavo. Kdor v neredu sveta, ki ga obdaja, ne najde nobene pametne skladnosti, bo kmalu zasledil, da se da marsikaj ritmično ali umerjeno razčleniti v globoko skladnost. To spoznanje mu da možnost, da odslej vedno lažje in sam od sebe razredi vsa svoja posamezna opazovanja. Njegovi vidiki ga usposabljajo, da si pridobi lastno svetovno naziranje, njegovi domisleki postanejo ideje. Tak duh ni morda pridobil novih sil, samo novi ritem je razkrojil in s tem razgibal stare sile. Umerjenost ali ritem je ■•>•**r vpiip'-0 stvarem. V stvareh ^ f,-> n« v —sti šele člo- vek zanese rp-r ' ost v stvari in šele s tem ustvarja svet. ŠPORT Jug In sobice sta posegla ¥ dogodke Današnji zimsko športni spored je šel v celoti po vodi, ostalih prireditev pa tudi ni Mlo mnogo na vrsti „ . Ljubljana, 26. januarja Današnja nedelja po skromnosti športnega sporeda že dolgo nazaj nima enake. Kakor znano, smo imeli za danes določenih celo vrsto velikih zimsko-sportnih prireditev — predvsem prvi zlet slovenskih smučarjev v Celju, združen s številnimi prvenstvenimi tekmami in tekmovanjem za prvenstvo Slovenske drsalne zveze v umetnem drsanju, medtem ko so hokejisti hoteli včeraj in danes odigrati finalne tekme za naslov državnega prvaka v Ljubljani, vendar smo morali vse te lepe načrte odgoditi na poznejši čas. Sneg se je"umaknil v druge kraje in e^Io nedosegljive višave, led pa je pod temperaturami zadnji dni izginil v potočkih. Športni spored današnje nedelje je šel po vodi... V ostalem pa se tudi drugod danes ne morejo ponašati s športnimi senza-eiiami. Najbolj uspešno so sedanje vremenske razmere zase izkoristili Hrvati, ki so za današnjo nedeljo določili otvoritev poletnega dela tekmovanja v hrvatski pgi^ za kar jim je prišlo to vreme kakor naročeno. Saj so imeli na nogometnih igriščih skoraj spomladanski dan, kakor ga morda ne bodo imeli nobeno nedeljo več tja do 23. marca, do katerega dneva hočejo dokončno imeti svojega novega no^, umetnega prvaka. O otvoritvenih nogometnih tekmah v hrvatski ligi smo prejeli naslednja poročila: Pet tekem za težke v hrvatski ligi Concordia je spet startala z najvišjo zmago dneva, pa tisSi Gradjanski in Mašk sta se vrnila domov z vsem izkupičkom V hrvatski ligi so letos zaradi pomanjkanja terminov zelo zgodaj začeli s poletnim delom tekmovanja. Otvoritveno kolo je bilo določeno že za včerajšnjo nedeljo, ostalih devet pa je razdeljenih na naslednje nedelje, tako da bo tekmovanje v hrvatski ligi, če ne bo nepredvidenega zastoja aii morda mednarodnih tekem, končano že 23. marca. Včerajšnji spored je obsegal vseh pet srečanj, in sicer dve v Zagrebu, ostala tri pa v Splitu, Osijeku in Subotici. Zagrebški klubi, med katerimi ima trenutno še zmerom prvo besedo Concordia, ki je osvojila jesensko prvenstvo, so v prvem kolu odrezali dovolj dobro, saj so štirje rešili 7 točk, kar pomeni, da so razen Železničarja, ki je eno oddal Varaždincem, ostali trije ves izkupiček knjižili sebi v dobro. Peto srečanje, ki tukaj še ni bilo omenjeno, je bilo med Hajdukom in osi-ješko Slavijo na osijeških tleh, kjer so Dalmatinci slavili precej izdatno zmago. Stanje prvenstvene tabele je po današnjem prvem povratnem kolu naslednje: 1. Concordia 18, 2. Gradjanski 17, 3. Hajduk 15, 4. Hašk 13, 5. Split 9. 6. Slavija (O) 7, 7. Slavija (V) 6, 8. Železničar 6, 9.. Bačka 4 in 10. Sašk 4 točke. Tekme v hrvatski ligi se bod nadaljevale že prihodnjo nedeljo 2. februarja po naslednjem razporedu: Slavija (V) : Gra-d.ianski, Conccrdia : Hašk, Sašk : Slavija (O), Železničar : Split in Hajduk : Bačka. O tekmah samih nam poročajo: Zmaga Csficsrdije in fv v A A remis z& o — Zagreb, 26. januarja. Na igrišču Concordije je bil danes popoldne dvojni ligaški spored, ki se je pričel v precej zgodnjih popoldanskih urah, tako da je bilo ob začetku prve tekme prisotnih samo nekaj sto gledalcev, katerih število pa se je do drugega srečanja povišalo morda do 1.500, kar je vendarle za tukajšnje razmere precej slab obisk. V prvi tekmi je Concordia precej izdatno s 5 : 0 (2 : 0) zmagala nad enaj-storico Saška iz Sarajeva. Kljub tej visoki zmagi pa igra jesenskega prvaka ni zadovoljila, ker so se vsi igralci pokazali j v precej slabi luči. Pri vsem tem pa je bilo dobro, da se je Saškovo moštvo predstavilo v formi, da ga skoraj ni bilo spoznati iz prejšnje sezone. Včasih je ta sarajevska enajstorica zaigrala zelo borbeno in požrtvovalno, danes pa Sarajevčani niso mogli pokazati niti te vrline. Najbolj uspešen med zmagovalci je bil Muradori v napadu, ki je sam zabil štiri gole, petega pa je dal Golob. Tekmo je korektno in dobro sodil domači sodnik g. Jeren. V drugi tekmi sta se sestali enajstorici Železničarja in Slavije iz Varaždina. Tekma je ostala neodločena in brez gola 0 : 0. Kljub remisu je bila ta igra še dovolj zanimiva. Obe moštvi sta igrale zelo borbeno in vsem igralcem se je videlo, da so v prav dobri kondiciji. Železničar je bil pri tem vsekakor bližji zmagi, vendar je njegovo moštvo pred golom stalno odpovedovalo. Priznati pa je treba, da so tudi Varaždinci zapustiil dober vtisk ter je njihova igra ugajala tudi v tehničnem pogledu. Tekma je potekala v zelo živahnem tempu in je minila brez vsakega incidenta tako, da je imel osješki sodnik g. Smit prav lahek posel. Lepa zmaga Gradjanskega Split 26. januarja. Za današnjo ligaško tekmo med delavsko enajstorico Splita in Gradjanskim je bilo tukaj mnogo zanimanja in se je zbralo na terenu okoli 3.000 gledalcev. Gradjanski je v tej tekmi zabeležil visoko zmago 4 : 0 (1 : 0). Do odmora so gostje spravili v mrežo en sam gol. V 35. min. je Lešnik sijajno podal Wolflu, ki je brez oklevanja poslal žogo neubranljivo v kot. V drugi polovici igre je v 16. min. Wolfl poslal silovito bombo na splitska vrata, ki je res tudi obsedela. To je bil drugi gol za »pur-gerje«. V 35. min. je Pleše iz neposredne bližine zabeležil tretji uspeh, tri minute pred koncem pa je prišel do žoge Lešnik, ki je tik pod prečko našel še četrto možnost za povišanje rezultata. Zmaga Gra-djanskega je bila popolnoma zaslužena in prepričevalna. Enajstorica se je pokazala kot vigrana celota, ki ji nasprotnik Spli-tovega kova ni mogel do živega, tembolj, ker so domači v tej tekmi nudili še mnogo manj odpora, kakor se je splošno pričakovalo. To tekmo je dovolj dobro sodil sodnik Jordan iz Mostarja. (Bivši sodnik ljubljanske sekcije nog. sodnikov, ki je bil svoje dni premeščen v Mostar. Op. ur.) Dve točki za Majdsika Osijek, 26. januarja. V današnji ligaški tekmi med Hajdukom iz Splita in domačo Slavijo so zmagali Hajdukovci s 4 : 1 (3 : 1). Za tekmo je vladalo precej zanimanja in jo je gledalo okoli 1.500 oseb. Medtem ko je Hajduk lahko poslal na to tekmo svojo kompletno enajstorico, je morala Slavija zaradi nenadnih odsotnosti svojih igralcev nastopiti z več rezervami, ki so na celi črti odpovedale. Moštvo se je trudilo za boljši rezultat, toda vse je bilo zaman. Najboljšega moža so imeli domačini v Ko-larju, ki pa tudi ni mogel delati čudežev. 1: o Subotica, 26. januarja. Pred približno 1.200 gledalci je bila danes tukaj odigrana tekma v hrvatski ligi med moštvoma domače Bačke in zagrebškega Haška. Haškovci so bili od vsega početka precej v premoči, vendar te premoči niso mogli izraziti tudi v številkah. Šele v 27. min. je Pajevič II. iz daljave 16 m z visokim strelom pod prečko dosegel vodstvo za svoje. V drugi polovici igre so prišli precej do besede tudi domačini, zato pa je Hašk zelo popustil in se umaknil v defenzivo ter branil rezultat, kar mu je slednjič res tudi uspelo. V celoti pa v tej tekmi ni napravil najboljšega vtiska. Prijateljska srečanja na jugu p — Beograd, 26. januarja. V Zemunu je bila danes prijateljska tekma med domačini Vitezom in beograjsko Jugoslavijo. Beograjsko ligaško moštvo je z lahkoto zmagalo z 8 : 1 (3 : 1). Največ zaslug za izdatno zmago ima napadalec Aca Petrovič, ki je sam zabil štiri gole, pa tudi pri ostalih odločilno pomagal. Beograjski Bask je gostoval v Smede-revu in igral proti tamkajšnjemu Sartidu neodločeno brez gola 0 : 0. Jedinstvo je bilo v Kragujevcu in je v prijateljski tekmi porazilo tamkajšnje moštvo Radničkega s 4 : 3 (2 : 1). Italijansko državno prvenstvo Rim, 26. januarja. Danes je bilo po vsej Italiji odigrano I. povratno kolo v diviziji A za nogometno državno prvenstvo, v katerem so bili doseženi naslednji izidi: Juventus : Lazio 3 : 2, Fiorentina : Genova 1 : 0, Napoli : Milano 3 : Z, Novara : Bari 4 : 0, Ambrosiana : Venezia 4 : Z, Livorno : Atalanta 3 : 1, Triestina : Torino 1 : 0, Roma : Bologna 1 : 1. Po današnjem kolu je stanje točk naslednje: Bologna 24. Ambrosiana 23, Juventus 21, Torino, Fiorentina 19, Novara Atalanta, Livorno, Napoli 16, Milano, Triestina 14, Genova, Roma. Venezia 13, Lazio 12 in kot zadnji — Bari 7. — Sportska revija št. 4 ima spet prav pestro in zanimivo vsebino. Mnogo slik in gradiva je to pot posvečenega zimskim športom, najvidnejše mesto med tem pa zavzemata drsalca Schaefer in Gillardova, ki sta se pripravljala za gostovanje v solnce storilo svoje, da je dan— naravnost idealna smuka, ki je pa tečajniki niso bili več deležni, kajti med tem so ie odpotovali na svoje domove. Ponesli so s seboj nepozabne vtiske z lepih dni v tovarištvu in športu. K. 8. V družini »Skalašev« opremljajo stanovanje s slikami... Beogradu, pa ga zaradi južnega vremena nista mogla absolvirati. Na slovenski strani, ki jo piše M. Milanovič, čitamo o velikem uspehu naših hokejistov v Rumuniji, o finančnem uspehu Schaeferjevega gostovanja v Ljubljani, o drsalki Dorici Schellovi, ki baje ne bo več nastopila v Jugoslaviji in še nekaterih drobnarijah. Sportsko revijo izdaja Bora Jovanovič. urednik »Politike« in stane polletno 70 din ter izhaja tedensko vsak četrtek. Posamezne številke so po 3 din. Ilirijani so trenirali v Planici Sredi preteklega tedna je bil v Planici zaključen 12-dnevni tečaj smučarske sekcije SK Ilirije, v katerem se je pripravljalo za bližnje nastope 32 tekmovalcev za teke, skoke in smuške like. Planica, 25. januarja. Pred dvema dnevoma je bil v Planici zaključen 12-dnevni tečaj smučarske sekcije SK Ilirije. Dva tedna je minilo, odkar se je na široko odprl dom Ilirije v Planici in sprejel v svoje krasno urejene prostore 32 tečajnikov smuške sekcije. Slednja je za letošnjo sezono preuredila svojo notranjo organizacijo. Sedaj ima preko 90 verificiranih tekmovalcev, vključno mladino, ki so porazdeljeni v odsekih Ljubljana, Lesce, Javornik, Hrušica in Rateče. Odseke vodijo poverjeniki, vodstvo sekcije same pa je prevzel upravni odbor, kateremu stoje ob strani tehnični referenti dr. Nagy, Miklavčič in ing. Blei-weis. Marsikaj je bilo treba preurediti in zato se je mnogo časa porabilo baš za to preureditev, ki je sedaj le končana. Sele potem se je lahko začelo delo na terenu. Klubskega prvenstva v začetku januarja zaradi neugodnih snežnih razmer ni bilo mogoče izvesti, prav tako niti ne prvih tečajev. Brž ko pa je zapadel debelejši sneg v tem lepem gorenjskem kotu, je bilo tudi že odločeno, da se izvede 12-dnevni tečaj in skupen trening za najboljše klubske tekmovalce v teku, skokih in smuških likih. Mladi in krepki fantje so začeli prihajati iz vseh delov Gorenjske v prijazni Ilirijanski dom in od tedaj je bilo v njem vse v znamenju tečaja. Upravitelj doma g. Bitenc je z vso vnemo skrbel za udobnost hvaležnih tečajnikov in jih namestil deloma na skupnem ležišču, deloma pa po sobah v obeh domovih. Tudi ga. Bitenčeva ni hotela zaostajati in je z ljubeznijo dobre mamice nad vse zadovoljivo rešila problem jedilnega lista. Za telesni blagor tečajnikov je bilo torej vsestransko preskrbljeno, tako da se je mogel težki spored tečaja vsestransko razvijati po načrtu. Vsi smo se zavedali, s kašnimi težavami je v teh težkih časih zvezana priredba tečaja, čeprav je bil krajši kakor ostala leta. Le enkrat nas je celodnevni dež prisilil, da smo počivali, sicer smo pa imeli ves čas lepo vreme, ki pa je bilo vseskozi različno, tako da smo opravili v tem tečaju tudi koristno šolo mazanja. Le žal, da nismo mogli razpolagati z vsemi številnimi vrstami maž, ki jih letos ni mogoče dobiti. Za vodjo nam je letos bil naš glavni tajnik — zaradi izrednih razmer — ki pa se je v svojem položaju znašel zelo dobro in si ga zato še želimo na tem mestu. Treninge so po skupinah vodili klubski člani Branko Stopar, Ivan Zupan in Klav-dij Stuller. Dnevi so nam samo po razporedu tekli enolično, sicer pa je bilo 'oliko večiih in majhnih dogodkov vmes, da nam je čas minil še prehitro. Pričenjali smo dan z budnico, nakar se je dolga veriga tečajnikov previjala pred domom na znak »no-veljnika« gimnastike Branka Stoparja. Te- lovadba se je izvajala z vsestransko natančnostjo, pri čemer so tečajniki pokazali veliko disciplino, saj so bila povelja enaka tudi ob največjem mrazu. Ko smo telo pripravili za naporni dnevni trening, je sledil izdaten zajtrk, zatem pa mazanje, ki je predvsem tekačem vzelo precej časa. Vsak dan so krenile vse tri skupine z istega mesta vsaka v svojo smer. Tekači, med katerimi je bil zelo priden tudi »ubežnik« Andrej Kerštajn, so jo mahnili proti Slatni, da bi premagali naporne kilometre v velik vijugi preko Kranjske gore in se z nasprotne strani vrnili na cilj. Skakači so izmenoma trenirali na mali (25 m) in srednji (40) skakalnici in so bili po številu najmočnejši. Med njimi je bilo posebno živo tiste dni, ko je prišlo iz Ljubljane obvestilo, da se udeleže tamkajšnjih skakalnih tekem. Najmanj je bilo smukašev, toda vsa iliri-janska elita. Le-ti so hiteli pod okrilje mogočnega Cipernika, kjer so imeli pripravljen teren za smuške like, ki so ga pridno gladili. Trening jim je močno olajšala na novo speljana vzpenjača, nazvana »potegavščina«. Nad njo so se spotikali le tekači, ki je pač niso mogli uporabljati in so zato gledali na smukaše kot »lenuhe«. V tej skupini se je po svoje uveljavil tudi slavni plavač Branko Žižek, ki pa tudi na dilcah ni kar tako. To pa ni motilo našega Tinčka, da si ne bi zbral njegovih nog za vratca. In Tinček je igraje vozil skozi nje, če se mu je le ponudila prilika. Po kosilu je bil kratek počitek za vse razen dežurne, ki so med tem opravljali dežurno službo, nato pa zopet popoldanski trening do petih, ko se je vsa družina zbirala na južino. Sele pri večerji in po njej smo si od napornega treninga zopet zgibali ude in razvezali jezike. Takrat pas je večkrat obiskal tudi naš reprezentant Albin Novšak, ki vodi v Planici skakalno šolo in povedal marsikatero veselo iz svojega športnega življenja. Redno smo posedali tudi v gornji jedilnici, kjer so nas gostje kaj radi videli, posebno Tinčka, ki je vedno našel čas, da je razkazoval svojo smučarsko umetnost gostom, zlasti nežnemu spolu. Da je bilo ob večerih naše razpoloženje še popolnejše, je skrbel ska-kač Suš*eršič, ki je neumorno in ognjevito »vlekel« svojo karmon'ko. Preteklo nedelio smo imeli klubski dan, katerega rezultati so b'li v »Jutru« že objavljeni. Prireditev, dnsi v vsej naglici izvedena, ie pokazala že prve sadove si-p+em^Hč^efa tren:n<*a tečajnikov. Udeležba je bila zadovoljiva, poznala pa se je odsotnost nekaterih najboljših tekmovalcev. po-ebno skakačev. ki so se ta dan ude'ežili tekme v Ljubljani. Po er>o^nevnem deževju je v Planici zonet zpčelo »pošteno« snežiti, nakar je Otroci na bleščečem parketu Povsod, kjer ni vojna pognala narodov v morilni boj, se zdaj staro in mlado predaja veselju na ledu. Tudi pri nas so drsalci in hokejisti ves dan na gladki ledeni ploskvi. Največ veselja ima med njimi mladina, predvsem seveda ona ženskega spola, one številne kratkokrile deklice, ki upajo prej ali slej postati taka čudežna dekleta, kakor jih je že nekaj zraslo na ledu in se jim je od tod odprla čudovito lepa pot v daljni svet. Takih otrok poznamo iz drsalnega športa že precej! Tako na primer je nemški par Herber-Beier začel drsati v paru že v zgodnji mladosti. Pred osmimi leti, torej takrat, ko je Herberjeva dosegla 12 let, je postala tudi prvič prvakinja. Cesto je pripovedovala, kako tesno ji je bilo pri srcu, ko je morala prvič nastopiti pred večjo množico gledalcev. Mnogo solza je poto-čila od samega vznemirjenja v garderobi in najrajši bi se bila skrila nekam v kot. Toda starši so ji prigovarjali in jo skoraj s silo potisnili na led — potem pa, ko je zaslišala pesem drsalk na ledu, je ni bilo več strah nikogar. Storila je prvi korak na poti do športne slave. Podobnih primerov je med drsalci na ledu še več, toda vsem je iz novejše zgodovine posebno ostala v spominu mala in mična Japonka Etsuko Inada, ki je bila leta 1936 posebna atrakcija Garmischa, saj je bila med vsemi tekmovalkami najmlajša — stara šele 11 let. Resda ni dobila takrat nobene kolajne, imela pa je med najboljšimi drsalkami sveta odlično vlogo in postala ljubljenka vseh olimpijskih gostov. Pri tem je treba pomisliti, da za svoj šport ni imela, kakor na primer v Evropi, skoraj nobenih vzgledov, temveč se je morala zanj pripravljati popolnoma sama. Edine vzglede je videla na tekočih trakih, v filmih o evropskih prireditvah, ki so jih navdušeni Japonci prinesli s seb j v domovino. O Sonji Henie so dejali, da je znala drsati, ko je bila tri leta stara. To ni res, res pa je, da se je prvič pojavila na drsalkah šele z 9 leti. Dve leti pozneje je postala norveška prvakinja in še isto zimo, leta 1924 je sodelovala pri prvi olimpiadi v Chamonixu. Dvanajst let je bila potem najboljša med vsemi lednimi princesami na svetu. Leta 1927 je dobila prvič naslov svetovne prvakinje, ki ji je ostal ohranjen devet let zaporedoma. Zdaj je šla k filmu in za dolarji ter prepustila svoje mesto drugim... Volkovi v podsteniškem revirju Novo mesto. 26. januarja Volkovi so v kočevskih gozdovih sicer redka prikazen, vendar se pozimi večkrat tudi tu poiaviio. zlasti kadar leži Davsod visok sneg in ne morejo priti do živeža. Lakota jih prisili, da begajo sem in tja in tako se pojavijo večkrat v kočevskih gozdovih, kjer napravijo zlasti med divjačino mnogo škode. Ze pred nekaj tedni so sledili tod volka, ki pa ie kmalu odšel v drug kraj. mogoče proti Kočevju, kier so ga pred nekaj dnevi ustrelili. Zdaj sta se v bližini Podstenic pojavila kar dva volka, katerima so bili gozdni lovci in čuvaji že na sledu, toda volka sta se iim spretno ognila. Zasledovalci so pač našli nekaj volčje dlake, a volka sama sta odnesla zdravo kožo in se bosta morda še kje drugje pojavila, ali na bosta odšla v svoje pravo domovino. Večerja na čast papeževemu nunciju Ram, 26. jan AA. Jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu Miroševic Sorgo je priredil v petek večer večerjo na čast papeževemu nunciju v Beogradu Ettoru Feli-ceju Večerje so se poleg članov jugosilo-venskega poslaništva udeležile mnoge ugledne katoliške osebnosti iz Rima. „ Obilic" v Budimpešti Budimpešta, 26. jan. AA. (MTI). Prosvetni minister je včeraj priredil banket na čast akademskega pevskega zbora »Obilic«. Med drugimi so* bili na banketu ju-goslovenski poslanik Rasič, rektor budim-peštanskega vseučilišča Sic, tajni svetnik baron Lang in mnoge druge ugledne osebnosti. Pc končanih pozdravih jc prof. San-to izročil akademskemu zboru »Obilic« v imenu zveze madžarskega pevskega združenja srebrn pokal. Predpust v Ribniški dolini Spomini na svatovanja po starih običajih — Spet smo v predpiistu, — pravijo Ribničani, aii pa Dlenjci tam doli v stari, značilni lončarski Dolenji vasi, kjer so že v Valvazcrjevi dobi delali lonce, krož-r,:ke, piščalke, sklede in konjičke... Ljudje se ženijo, kajpak, zdaj je čas. letos bo dolg p red p u s/t in se bodo razne »ohceti« zaključile šele s koncem drugega mesca. Zima je huda, zato se staro in mlado tišči okrog peči v dolgih zimskih večerih, da kramlja, obira, preudarja in v duhu zbližuje parčke. Začne se pre;mentana ljubezen včasih že pri ličkanju ko fantje obiskujejo hiše, kjer so dekleta doma. in pomagajo »slačiti«. Tedaj poje fantič, ko kolovrati domov od dekletovega okenca: Moja si, moja buoš, poh mjane ležala buoš; če bo kaj novega, zibala buoš. tudi tedaj, ko »mjajnejo» proso ob ' esenskih večerih na podu. se vžge »ar ro dekliško srce. Na »ogledih«, ii se zdaj vršijo, »glihajo« za nevesto Ze-■ in hoče toliko in toliko dote nevestin oče pa se brani in težko mu gredo tisočaki ;z-pod palca. Tako se ženijo iz spodnjega konca doline v gornji konec in pravijo, da po nevesto gredo v Breže, tja, kjer se povanca rože. Tako se lončarska kri meša z reše-tarsko. Po nekatere pridejo snubci preko Male gore tam 'z Kukovega. ali pa morajo dekleta v Zadolje Pa nič ne stri. če je malo dalje od materine »kik le« (krilo), glavno je, da so hlače in pa dober grunt, vse drugo bo že Bog dal.. Fant se vedno boj' za zalo nevesto, posebno če je petična. da se ne premisli. Tn ko daje za 4ikof«, ko pridejo zopet, in gre še zadnjikrat z njimi po vasi, rad zapoje še sam: Men'pa ni za rož'ce moje...« in tako dalje. Nevesta pomaga doma pri pripravljanju bale. ali pa se kje na koncu vasi v kakšni hiši uči s fanti plesa, da bo znala za »oh-cet« Včasih je stare plošče vrti! na še bolj starem gramofonu slavni Golob, do-bričina, ki je cela desetletja skrbel, da so se fantje in dekleta Ribniške doline naučili vrteti. Zato so stare ženice predvsem teta Marjeta govorile kakor na izust: Kjer so fantje, kjer je ples, tja zahajaš rada; k službi božji, v božji hram, tja ti ne dopada. Balo še vedno vozijo Okrašeni kmečki vozovi, ob ročicah smreke z raznobarvnimi »cofeljčki« — to je sicer danes nekaj redkega, vendar je članek narodnih običajev. Oj, nekatere balr so pa danes posebnost v Ribniški do'in' moderne 90 in jih vozijo tovorni avtomobili... V starih čas'h se je med kolovratom za prejo, pre-divom s pravim domačim p'atnom vidc'a zibka z narodnimi okraski Danes se med čipkami, mrežami, svilo in tridehic omaro blišči psiha za moderen kmečki dom. Čas prinaša nove zahteve Pri sprevodu v cerkev gredo svatje po /asi. da jih vidijo vsi vaščani, ir. da bodo stare device šc bolj novo"čliive mlademu paru in da bodo govorile še dolgo potem, kako se je drža'a neves/a Kajpak, ko gre cd doma, kjer jo starši blagoslovijo, nc more zadržati solz. Godec vleče harmoniko, svatje močejo na poti v cerkev cigare vaščanom. ki gledajo skez' okna al' stojijo pred hišami Nevesta pa se še pred slovesom od dekliškega stsnu poslavlja od prijateljev in prijateljic Tedaj navadno obišče vso vas, razdeljuie ko«- pogač (šaj-dasen) in po kozarec vina Otroci se podijo za svati, pobirajo cigare in jih nosijo domov očetom. Sprevod se počasi pomika v cerkev, ko obišče še vse gostilne v eni vasi ali pa v dveh. No da, posamezni pari pa sc dandanes peljejo z avtom in gredo pcrtom na enodnevno poročno potovanje. Pristnih starih ohcet ni več. Včasih so trajale no več dni in marsikdo izmed sva- tov jc bi! o"kodovan za pleče, rebrca ali svinjsko g'avo, ki se je sušila na »motovi-lu« poj slamnato streho. Prebrisani svatje so šli In so temu ali onemu pobrali svinj'^. da so dalje časa pirovali. Starih narodnih zdravic ni bilo konec. Če se je dru";ca Neža držala kislo in obirala lepo pečeno koko"je bedro pa nič pila. so jo kmalu prisilili: Lok. lok. lok, lok, lok, luje, -naj sc to vince i7 glaž'l-a speljuje, naj sc speljuje naj sc spelja, Neža za drugega da. Otroci vseh tet in stricev, ki so prišli na ohcet, so sc gnetli na peči; spet so se enkrat do sitega najedli potic, se silili s svinjskim. govej'm, telečjim, gosjim in kokošjim mesom. Začetka so se smejali razposajenim svatom, pozneje so drug za drugim zaspali na peči. Matere so jih odnesle v »kamro« in jih položile na posteljo kakor sardine v škatli.. Razposajeni svatje pa so nadaljevali svojo: »Pa mi ga žin-gamo, pa mi ga žagamo...« Polka m valček sta se vrstila, pa tudi »pokšotiš« in »pouštertanc«, ki ne sme manjkati na nobeni ohceti. Udarjanje z nogo ob tla je odmevale v gluho noč. Zunaj ob oknih 90 prežala vaška dekleta, pa tudi stare klepetulje, ki so vedele vso zimo: kaj so jedli, koliko je bilo, kaj so peli m kako sta se držala novcporcčeea moz bi zena. Po sva to vanju na nevestinem domu je šla mlada žena na novi dom. Tam so napravili »šrango«, da svati z ženinom in nevesto niso mogli v hišo, dokler se ženin ni »odrezal« in dal fantom za vino. šele nato so šli noter, kjer je mlado ženko sprejela ženinova mati prav svečano. Tudi tu sc je veselje nadaljevalo kakšen dan in sc dalje krožile narodne, samo da vedno bolj hripavo... In ženin Janez je moral piti. čc mu je teknilo ali ne, seveda »eks«, kajpa, drugače ne bo mož kakor je komu mar treba. Če se je kislo držal, ker je pil cviček odtam, kamor so hodih' Rib-ničani po prešiče pa so mimogrede naložili na voz sod cvička za ohcet. Slednjič so se svatje razšli domov spat. In do danes so tudi stari običaji zaspali, tu pa tam jih je še kaj ohranjenih. Stare pesmi še znajo ženice, ki ne morejo razumeti današnjih navad, ko se kmet z avtom vozi k poroki v cerkev. Predpiisit pa se še vedno zaključi z mačkorami na pustni torek. Take so bile nekoč poroke v deželici Ribničanov, o katerih je Kersnik napisal : Od griča ortneškega pa do kočevske meje, je del sveta najlepšega, ki le Slovence šteje. Bog čuva naj prelepi svet, pred hudim naj ga vari je; obrani naj še mnogo let lončarje, rcšctsrje. Pomladna nedelja sredi zime Ljubljana, 26. januarja Odjuga. ki traja že ves teden, je ne samo odpravila sneg. marveč je polagoma pričela sušiti ulice po mestu, medtem ko je v okolici še precej blata. Današnja nedelja je bila pomladno solnčna in jasna in je dopoldne izvabila na promenado množico ljubljanskega občinstva, kakor še nikoli letošnjo zimsko sezono. Popoldne so pritisnili v Ljubljano deželani. da je bil ves dan prav živahen. Ljubljančanom pa se ni mudilo posebno daleč na deželo, ker so pota še vsa razmehčana in sega ponekod brozga do gležniev. Smo sredi precej živahnega razmaha plesne sezone: Ljudje morda slutijo, da bo letošnji post trd. zato veselja željni hitijo, da se razži-vijo v predpustu. ki je precej dolg. Vse prireditve so dobro obiskane, prav posebno pa je o potrebi velikih družabnih ran-devujev pričal sobotni medicinski ples. Številno obiskan medicinski ples Medicinski ples v vseh gornjih prostorih »Zvezde« ie bil poleg »Slovanskega večera« JNAD »Jugoslavije« gotovo najlepše obiskana prireditev letošnie plesne sezone. Obisk gostov je bil tako številen, da ie primanjkovalo prostora na vseh krajih, Vse mize so bile naprej rezervirane in ie moral marsikdo kar v potu obraza iskati svoj prostorček. Občinstvo je bilo odlično in med gosti smo opazili celo vrsto naših ljubljanskih pa tudi dosti podeželskih zdravnikov z družinami. Organizacija prireditve ie bila dobra. Obisk pa je bil preti pričakovanju velik in menda prireditveni odbor kar ni računal s takim posetom. Med gosti je bila tokrat tudi močno zastopana ljubljanska univerza s profesorskim zborom, orevsem pa medicinska fakulteta. Številno ie bUa zastopana tudi akademska omladina. ki je tvorila glavni kader plesalcev. Po ool deveti ie bil sprejem gostov, med njimi smo predvsem opazili gg. dekana medicinske fakultete dr. Franja Hribarja, zastopnika rektorja ljublianske univerze prof. dr. Kanskega. prof. dr. Karla Lušic-kega. prof. dr. Boža Lavriča. prof. dr. Ladislava Klinca. zastopnika divizionarja in vojaške bolnišnice v Ljubljani polkevni- ka dr. Hadži Gligorjeviča. podžupana dr. Vladimirja Ravniharja. zastopnika OUZD direktorja dr. Bohinjca, generalnega direktorja TPD Skubca. zastopnika Zdravniške zbornice dr. Otona Bajca. zastopnika zobozdravniške zbornice dr. Cerčka in zastopnika naših lekarnarjev dr. Kmeta in še mnogo drugih go so od o v z damami. Po sprejemu častnih gostov je zapela operna pevka gospodična Ksenija Kušeje-va pesem »Cvetje iz Niče« in žela res toplo priznanje. Nato sta nastopila s plesnima točkama g. Pilato in gospodična Mo-harjeva. ki sta prav tako zaslužila prisrčno priznanje. Po sporedu se ie razvil ples, ki ga je vodil g. Trost cb neumornem igranju Adamičevega iazza »Broadwav«. Čeprav so bili na razpolago vsi gornji prostori »Zvezde«. ie bilo plesalcev toliko, da ie b;la kar gneča. Plesali so tudi v bara. kier so točili boli kreoke niiače. Razpoloženje občinstva ie bilo odlično in je bilo marsikomu težko že oditi, ko je bilo treba pričeti i zora zn i e vati dvorano zaradi novnh predpisov o policijski uri. Najbolje razpoloženi so gotovo ostali naši medicinci. ki jim bo ples prinesel lep doprinos v njihovo podporno blagajno Mali gospodarji so zborovali V nedeljskem dopoldnevu so se zbrali ljubljanski mali gospodarji v šoli na Grabnu. kjer je imelo občni zbor društvo »Re-j ec malih ži va 1 i«. Pod vodstvom predsednika društva g. Draga Grabnarja so podali poročila društveni odborniki, in sicer tajniško g. Ah-čan. blagajniško g. Čeroe. gospodarsko' g. Keše in matično g. Srenik. Iz poročil je razvidno, da je društvo, ki je na nedelj- občine pozdravil zborovanje malih gospodarjev, katerih delovanje mora dobiti ves pomen in vrednost za blagostanje malih ljudi. Poudarila se je potreba, razširiti delovanje društva na ta način, da se ustanove odseki po okrajih, da bodo člani v čim večji medsebojni povezanosti ter se bo delovanje čim boilj intenzivno nadaljevalo v korist malim gospodarjem mesta Ljubljane. Odbor je izrekel zahvalo za po- skem občnem zboru spremenilo ime v Dru- j moč v preteklem letu predsedništvu mest-štvo »Mali getpodar«, Hepo napredovalo, j ne občine, g. inž. Levstiku ter upravi ljub-Med svoje člane je razdelilo znatno šte- } fjanskega velesejma za blagohotno dodeli- v Ho plemenskih živali brezplačne in s tem omogočilo, da se smotrna reja čimbolj pospeši Brigalo se je za cenen nakup krmil, raznih predmetov, ki so potrebni v malem gospodarstvu, in splošno je storilo m-nego. i glavo in ie rekla: »Dragi, ali ne bi rajši spustil zavese?« Dragi je bil nekoliko naglušen Potem je rekel: »Res, prav sladka si.« Preizkušnja ie bila končana in zakonca sta se poljubila. "a O Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno * d. kot tiskarnarja Fran Jerar - Za inaeratni del je odgovoree Alojt Novak. - Vsi ? Ljubljani.