Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/132 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J3-2290 Naslov projekta Tkivni modeli endokrinih bolezni Vodja projekta 12266 Marjan Slak Rupnik Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4173 Cenovni razred C Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 2334 UNIVERZA V MARIBORU, Medicinska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 3 MEDICINA 3.07 Metabolne in hormonske motnje Družbenoekonomski cilj .3 03 Medicinske vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.03 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 3.01 -Veda 3 Medicinske vede - Področje 3.01 Temeljna medicina B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Predlagani raziskovalni projekt je imel cilj podrobneje pojasniti molekularno osnovo sladkorne bolezni tipa 2. S kombinacijo elektro- in optofiziologije smo merilli sekretorno kompetenco, električno aktivnost in presnovo celic beta v tkivnih rezinah normalnih miši in miši, ki razvijejo sladkorno bolezen zaradi izbitja gena p39. Z uporabo transgenih in diabetičnih živali smo potrdili hipotezo, da je sladkorna bolezen tipa 2 lahko tudi posledica neposredne okvare eksocitoznega aparata. ANG We proposed a research project to define novel details of molecular basis of type 2 diabetes mellitus. We measured secretory competence, electrical activity and metabolism in beta-cells in tissue slices by combination of electro- and optophysiology in whole pancreas slices of control and p39 KO mice to test dysfunction in the secretory machinery in animal models of T2D and compensatory processes due to specific genetic manipulations. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Raziskovalni projekt se je osredotočil na fiziološke meritve v tkivnih rezinah endokrinega tkiva trebušne slinavke, pa tudi drugih endokrinih tkiv v glodalskih modelih presnovnih bolezni, predvsem sladkorne bolezni. Projekt je bil smiselno umeščen v raziskovalni program P3-0310, ki se izvaja na Inštitutu za fiziologijo Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru. Naš cilj je razložiti sladkorno bolezen pri človeku, vendar so iz znanih razlogov mnogi ključni poskusi na človeku neizvedljivi. Zato smo uporabili glodalce kot raziskovalni model. Delo na projektu je v celoti potekalo na izoliranih organih. Vsi poskusi so bili izpeljani v skladu z lokalnimi in mednarodnimi pravilniki o uporabi izoliranih živalskih tkiv v raziskovalne namene. Eden od razlogov za vpeljavo tkivnih rezin je bilo znižanje števila uporabljenih živali pri raziskovalnem delu. Modelni organizmi so bile transgene živali, ki so imele odstranjen gen, ki kodira protein p39, ki je protein, ki aktivira proteinsko kinazo Cdk5. V preliminarnih poskusih naših sodelavcev na Karolinska inštitutu v Stockholmu je bilo napreč pokazano, da imajo te miši resne zaplete pri izločanju inzulina in s tem povezane motnje v presnovi. Delovna hipoteza je bila, da okvara v delovanju protein-kinaze Cdk5 zaradi odsotnosti najpomemnejše aktivatorske molekule p39 ali pa mutacij v eni od tarčnih beljakovin te kinaze, Munc-18-1, povzroči spremembo vzdražnosti celic beta in spremembo v količini izločenega hormona inzulina iz teh celic. Del te študije, ki se nanaša na mutacije v proteinu Munc18-1 je bil objavljen v mednarodni reviji Journal of Biological Chemistry (dejavnik vpliva 4.77). Pri analizi podatkov smo opazili, da je bil fiziološki opis vzorca sekretorne aktivnosti neoptimalen, zato smo to dopolnili in izsledke podrobnejšega opisa vzorca objavili v štirih znanstvenih člankih v mednarodnih revijah s pomembnim dejavnikom vpliva: PLOS Computational Biology (5,2), PLOS One (4,1), Cell Calium (3,8) in Physiology Research (1,6). Preverili smo nabor ionskih kanalov in regulatornih proteinov, ki uravnavajo električno in sekretorno aktivnost celic beta. Uporabili smo vrsto izvirnih poskusnih pristopov, pri čemer je potrebno izpostaviti metodo fluorescenčne označitve celotnega pankreatičnega otočka s fluorescenčnimi označevalci za meritve znotrajcelične koncentracije prostega kalcija. Slednje delo je bilo objavljeno v reviji PLOS One. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Ocenjujemo, da so bili zastavljeni raziskovalni cilji v celoti realizirani. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Do sprememb programa raziskovalnega projekta ni prišlo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 512264760 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Funkcionalna povezava v Langerhansovem otočku v tkivni rezini mišje trebušne slinavke ANG Functional connectivity in islets of Langerhans from mouse pancreas tissue slices Predlagamo mrežno predstavitev električno sklopljenih celic beta v Opis SLO Langerhansovem otočku. Beta celice so funkcionalno sklopljene na osnovi korelacij med kalcijevo dinamiko v posameznih celicah, kar smo izmerili z uporabo slikanja kalcija z konfokalnim mikroskopom na preparatu svežih tkivnih rezin miši. Prikazani rezultati pomembno pojasnjujejo obstoječe znanje o fiziologiji celic beta in pojasnjujejo funkcionalno organizacijo celic beta v sincicij, katere topologija ni trivialna, kot smo domnevali do sedaj. ANG We propose a network representation of electrically coupled beta cells in islets of Langerhans. Beta cells are functionally connected on the basis of correlations between calcium dynamics of individual cells, obtained by means of confocal laser-scanning calcium imaging in islets from acute mouse pancreas tissue slices. Presented results provide support for the existing knowledge of beta cell physiology from a network perspective and shed important new light on the functional organization of beta cell syncitia whose structural topology is probably not as trivial as believed so far. Objavljeno v Public Library of Science; PLoS computational biology; 2013; Vol. 9, iss. 2; str. e100292312-1-e1002923-12; Impact Factor: 5.215;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.796; A'': 1;A': 1; WoS: CO, MC; Avtorji / Authors: Stožer Andraž, Gosak Marko, Dolenšek Jurij, Perc Matjaž, Marhl Marko, Rupnik Marjan, Korošak Dean Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 512254008 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Z glukozo stimulirana dinamika kalcija v Langerhansovih otočkih svežih rezin mišje trebušne slinavke ANG Glucose-stimulated calcium dynamics in Islets of Langerhans in acute mouse pancreas tissue slices Opis SLO V endokrinih celicah otočkov trebušne slinavke kalcijevi ioni sklapljajo stimulacijo s sekrecijo hormona inzulina. Od pričetkov moderne fluorimetrije so številne in vitro študije na primarnih izoliranih mišjih otočkih pokazale učinke različnih sekretagogov na koncentracijo kalcija v citosolu. Naši poskusi ponovljivo kažejo, da so stabilne in hitre oscilacije na platoju primarna oblika spreminjanja znotrajceličnega kalcija in da so kalcijevi valovi mehanicistični substrat za sinhronizacijo med oscilacijami. Neposredno smo pokazali, da visoka amplituda spremembe znotrajceličnega kalcija ne zadošča za sinhronizacijo in da je za to potrebna metabolna aktivacija. ANG In endocrine cells within islets of Langerhans calcium ions couple cell stimulation to hormone secretion. Since the advent of modern fluorimetry, numerous in vitro studies employing primarily isolated mouse islets have investigated the effects of various secretagogues on cytoplasmic calcium, predominantly in insulin-secreting beta cells. Our experiments reproducibly showed stable fast calcium oscillations on a sustained plateau rather than slow oscillations as the predominant type of response in acute tissue slices, and that calcium waves are the mechanistic substrate for synchronization of oscillations. We also found indirect evidence that even a large amplitude calcium signal was not sufficient and that metabolic activation was necessary to ensure cell synchronization upon stimulation with glucose. Objavljeno v Public Library of Science; PloS one; 2013; Vol. 8, iss. 1; str. 1-13; Impact Factor: 4.092;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.096; A': 1; WoS: CU; Avtorji / Authors: Stožer Andraž, Dolenšek Jurij, Rupnik Marjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 66514689 Vir: COBISS.SI Naslov SLO cAMP poveča občutljivost eksocitoze na Ca2+ preko protein-kinaze A v celicah beta trebušne slinavke miši ANG cAMP increases the sensitivity of exocytosis to Ca2+ primarily through protein kinase A in mouse pancreatic beta cells Opis SLO Avtorji opisujejo, da specifična aktivacija protein-kinaze A spremeni občutljivost proteinov vpletenih v proces eksocitoze na kalcij. Prispevek izvirno pojasni vlogo hormonov, npr. GLP-1, ki povečajo znotrajcelično koncentracijo cAMP, s čimer se značilno poveča sekrecija inzulina pri dani koncentraciji glukoze. ANG Authors describe that specific activation of PKA changes the sensitivity of the exocytotic machinery to calcium. The paper originally describes the role of hormones. e.g. GLP-1, which increase intracellular cAMP levels, thus significantly enhancing insulin release at a give glucose concentration. Objavljeno v Churchill Livingstone; Cell calcium; 2011; Vol. 49, issue 2; str. 89-99; Impact Factor: 3.766;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 4.733; WoS: DR; Avtorji / Authors: Skelin Maša, Rupnik Marjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 512148536 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Proteina Munc18-1 and Munc18-2 različno modulirata kalcijevo občutljivost in kinetiko eksocitoze inzulina v celicah beta ANG Munc18-1 and Munc18-2 proteins modulate ß-cell Ca2+ sensitivity and kinetics of insulin exocytosis differently Opis SLO Avtorji opisujejo, da čeprav je Munc18-1 ključni SM-protein pri določanju kalcijevega pragu za proženje sekretorne aktivnosti v stimulirani celici beta, tudi protein Munc18-2 lahko poveča občutljivost na kalcij in tako sproži fuzijo sekretorno kompetentnih granul pri nižji koncentraciji kalcija v celici. Oba proteina imata različno podcelično porazdelitev in drugače vplivata na eksocitozo hormona inzulina. ANG Authors describe that even though Munc18-1 emerges as the key SM-protein determining the Ca2+ threshold for triggering secretory activity in a stimulated beta-cell, Munc18-2 has the ability to increase Ca2+ sensitivity and thus mediates the release of fusion-competent granules requiring a lower cytoplasmic-free Ca2+ concentration. Hence, Munc18-1 and Munc18-2 display distinct subcellular compartmentalization and can coordinate the insulin exocytotic process differently as a consequence of the actual [Ca2+] i. Objavljeno v American Society of Biological Chemists.; The Journal of biological chemistry; 2011; Vol. 286, no. 32; str. 28026-28040; Impact Factor: 4.773;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.739; A': 1; WoS: CQ; Avtorji / Authors: Mandic SA, Skelin Maša, Johansson JU, Rupnik Marjan, Berggren Per-Olof, Bark C. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 63941377 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Znotrajcelični serotonin preko serotonilacije modulira sekrecijo iz pankreatičnih celic beta. ANG Intracellular serotonin modulates insulin secretion from pancreatic ß-cells by protein serotonylation Opis SLO Avtorji opisujejo nov mehanizem preko katerega lahko hormon serotonin vpliva na sekrecijo inzulina iz celic beta trebušne slinavke. Nekatere beljakovine, ki so ključne pri procesu eksocitoze se kovalentno povežejo s serotoninom in tako predčasno vstopijo v proces proteinske razgradnje. ANG Authors describe a novel mechanism through which serotonin influences insulin release from pancreatic beta cells. Some key proteins in the process of exocytosis of insulin become covalently bound to serotonin and prematurely enter the protein degradation pathway. Objavljeno v Public Library of Science; PLoS biology; 2009; Vol. 7, iss. 10; str. [1-10], e1000229; Impact Factor: 12.916;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.031; A'': 1;A': 1; WoS: CQ, CU; Avtorji / Authors: Paulmann Nils, Grohmann Maik, Voigt Jörg-Peter, Bert Bettina, Vowinckel Jakob, Bader Michael, Skelin Maša, Jevšek Marko, Fink Heidrun, Rupnik Marjan, Walther Diego J. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 18639624 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Donorske endotelijske celice v revaskularizaciji otočka ANG Donor islet endothelial cells in pancreatic islet revascularization Opis SLO Nov pristop k presajanju tkiva, ki avtonomno izloča hormon inzulin s poudarkom na viru endotelijskih celic za revaskularizacijo. ANG Novel approach to transplantation of insulin producing tissue with the emphasis on the source of endothelial cells for revascularisation. Šifra F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Objavljeno v American Diabetes Association; Diabetes; 2011; Vol. 60, no. 10; str. 25712577; Impact Factor: 8.286;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.294; A': 1; WoS: IA; Avtorji / Authors: Nyqvist Daniel, Speier Stephan, Rodriguez-Diaz Rayner, Molano R. Damaris, Lipovšek Delakorda Saška, Rupnik Marjan, Dicker Andrea, Ilegems Erwin, Zahr-Akrawi Elsie, Molina Judith, Lopez-Cabeza Maite, Villate Susana, Abdulreda Midhat, Ricordi Camillo, Caicedo Alejandro, Pileggi Antonello, Berggren Per-Olof Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 62051585 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Fiziologija glodalčjih celic beta v rezinah trebušne slinavke ANG The physiology of rodent beta-cells in pancreas slices Opis SLO Vabljeno predavanje na konferenci Meje fiziologije, Copenhagen, Danska. ANG Invited lecture on Frontiers in physiology conference, Copenhagen, Denmark. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Blackwell Publishing; Acta physiologica; 2009; 195; str. 123-138; Impact Factor: 2.810;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.148; WoS: UM; Avtorji / Authors: Rupnik Marjan Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID 28902617 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Fiziologija glodalčjih celic beta v rezinah trebušne slinavke ANG The physiology of rodent beta-cells in pancreas slices Opis SLO Vabljeno predavanje na mednarodni konferenci ter organizacija simpozija na tej konferenci. ANG Invited lecture at the international conference and organization of the symposium. Šifra B.04 Vabljeno predavanje LN-MCP, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta; FEPS 2009; Objavljeno v 2009; Str. 80; Avtorji / Authors: Rupnik Marjan Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Ustanovitev raziskovalnega centra za dvofotonsko mikroskopijo ANG Foundation of the research center for tw-photon microscopy Opis SLO V okviru paketov 13 in 14 smo kupili in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru namestili najsodobnejši svetlobni mikroskop z dvo- in večfotonskim vzbujanjem. ANG In the framework of P13 and P14 tenders we purchased and installed at the Medical faculty University of Maribor, state-of-the-art light microscope with two- and multi-photon excitation. Šifra D.02 Ustanovitev raziskovalnega centra, laboratorija, študija, društva Objavljeno v dnevno časopisje, TV in RTV prispevki, Naša bolnišnica Tipologija 2.19 Radijska ali televizijska oddaja 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Tkivne rezine so bile zaradi svoje kompleksnosti doslej le redko uporabljene za preučevanje endokrine funkcije. Pred nedavnim je naša skupina razvila novo tehniko za preučevanje endokrine funkcije trebušne slinavke, organa, ki je pomemben pri uravnavanju glukoze v krvi in katerega nepravilno delovanje je kritično pri mnogih boleznih, npr. sladkorni bolezni. Naš pristop je prvi, ki omogoča, da izmerimo spremembe znotrajceličnega kalcija, izločanje insulina in električno aktivnosti beta-celic v intaktnem tkivu na ravni posamezne celice in kjer lahko ionske kanale in metabolno aktivnost preučujemo hkrati s sekretorno kompetenco. Uporaba genetsko spremenjenih živali in živali, ki so razvile bolezen zaradi načrtovanega parjenja daje ključne podatke o defektih, ki povzročijo endokrino bolezen, kot npr. sladkorno bolezen tipa 2 in nam pomaga razviti nove metode zdravljenja in diagnostike. Hkrati projekt pomeni prenos znanja in vrhunske tehnologije iz laboratorija v Nemčiji v Slovenijo, vključno s številnimi pomembnimi in že vzpostavljenimi mednarodnimi sodelovanji. ANG The tissue slice preparation was due to its complexity rarely used tool to study endocrine function. We have recently established a novel preparation to study the endocrine function in pancreas, its endocrine part being vital for the control of the blood nutrients and its dysfunction being critical in severe diseases, like diabetes mellitus. Our preparation is the first, where the cytosolic calcium concentration, hormone (e.g. insulin) release and electrical activity can be checked in the intact tissue environment with a single cell resolution and where important cellular characteristics, like ion channels and metabolic activity can be assessed together with the secretory competence. We used genetically modified animals and animals which develop sickness due to planned inbreeding to obtain key information of the defects causing an endocrine disease, like diabetes mellitus and develop new methods of treatment and diagnostics. In addition, the project has been instrumental in transfer of knowledge and state-of-the-art technology from Germany to Slovenia including a number of existing important international collaborations. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Endokrine motnje, kot npr. sladkorna bolezen tipa 2 so v razvitem svetu zelo razširjene in tukaj Republika Slovenija ni izjema. Glede na epidemične razsežnosti bolezni in trenutni način diagnostike in zdravljenja predstavlja vedno bolj resno grožnjo za javni zdravstveni sistem. Alternativna in stroškovno učinkovejša diagnostika in terapija endokrinih motenj, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, bo značilno doprinesla k razbremenitvi javnega zdravstvenega sistema. ANG Endocrine disorders, like diabetes mellitus, are widely spread in the developed world, where the Republic of Slovenia is no exception. Due to epidemic dimensions of the disease and the way how it is diagnosed and treated at the moment it presents a serious threat for the public health system. Alternative and cost effective diagnosis and therapy of endocrine disease, like diabetes mellitus will be of significant advantage to unburden the public health system. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O da o ne Rezultat Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek MEDICINSKE VEDE Področje: 3.01 Temeljna medicina Dosežek 1: Visokoločljive meritve kalcija v glukozno stimuliranih intaktnih otočkih trebušne slinavke, Vir: Stožer A, Dolenšek J, Rupnik MS (2013) Glucose-Stimulated Calcium Dynamics in Islets of Langerhans in Acute Mouse Pancreas Tissue Slices. PLoS ONE 8(1): e54638. doi:10.1371/journal.pone.0054638 http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0054638 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: UNIVERZA V MARIBORU, Medicinska fakulteta in vodja raziskovalnega projekta: Marjan Slak Rupnik ZIG Kraj in datum: Maribor [12.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/132 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FoS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 04-AC-24-B5-BA-BA-84-4B-75-6D-30-E9-50-37-D2-D4-27-7F-4D-A8 MEDICINSKE VEDE Področje: 3.01 Temeljna medicina Dosežek 1: Visokoločljive meritve kalcija v glukozno stimuliranih intaktnih otočkih trebušne slinavke, Vir: Stožer A, Dolenšek J, Rupnik MS (2013) Glucose-Stimulated Calcium Dynamics in Islets of Langerhans in Acute Mouse Pancreas Tissue Slices. PLoS ONE 8(1): e54638. doi:10.1371/journal.pone.0054638 http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/iournal.pone.0054638 V endokrinih celicah otočkov trebušne slinavke kalcijevi ioni sklapljajo stimulacijo s sekrecijo hormona inzulina. Od pričetkov moderne fluorimetrije so številne in vitro študije na primarnih izoliranih mišjih otočkih pokazale učinke različnih sekretagogov na koncentracijo kalcija v citosolu. Naši poskusi ponovljivo kažejo, da so stabilne in hitre oscilacije na platoju primarna oblika spreminjanja znotrajceličnega kalcija in da so kalcijevi valovi mehanicistični substrat za sinhronizacijo med oscilacijami. Neposredno smo pokazali, da visoka amplituda spremembe znotrajceličnega kalcija ne zadošča za sinhronizacijo in da je za to potrebna metabolna aktivacija. In endocrine cells within islets of Langerhans calcium ions couple cell stimulation to hormone secretion. Since the advent of modern fluorimetry, numerous in vitro studies employing primarily isolated mouse islets have investigated the effects of various secretagogues on cytoplasmic calcium, predominantly in insulin-secreting beta cells. Our experiments reproducibly showed stable fast calcium oscillations on a sustained plateau rather than slow oscillations as the predominant type of response in acute tissue slices, and that calcium waves are the mechanistic substrate for synchronization of oscillations. We also found indirect evidence that even a large amplitude calcium signal was not sufficient and that metabolic activation was necessary to ensure cell synchronization upon stimulation with glucose.