GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. «0. 244 — ftTKV 244 C*m Mattar —pUrnbar M, W at th« Port Offica at Hew Tork, M. Y., under Act of Congress of March S, 1870 mBWYOy, MONDAY, OCTOBER 17, 1832. — POWDELJEK. 17. OKTOBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XL. — LETNIK XL ZELENI KADER DELA PREGLAVICE JUGOSLOV. VLADI izgnani hrvatski voditelji preskrbujejo vstaške tolpe z denarjem in orožjem Ker se napadi na ž&nd&rje ponavljajo, je poslala vlada v južni del Hrvatske dosti svojega vojaštva. — Aretirani vstaši so priznali, da so bili v zvezi s hrvatskim separatistom dr, Paveličem. — Vlada je dolgo časa vztrajno zatirala vsa poročila o zelenem kadru. Španska bo zaplenila cerkveno lastnino BEOGRAD, Jugoslavija, 16. oktobra. — Nezadovoljstvo s sedanjo vlado se je v južnem delu Hrvatske izobličilo v nekako guerilla vojno proti vladnim zastopnikom. obsojenci se vračajo na bolgarsko Na smrt obsojeni Bolgari se vračajo iz Jugoslavije. — Med njimi sta dva bivša ministra. Beograd, Jugoslavija, 16. okt. Dvo bivša bolgarska ministra in pet drugih Bolgarov, katere so Vest i o tem najnovejšem gibanju je vlada odloo-, °te"arska sodišča ob»odila na no in vztrajno zatirala, pa so se navzlic temu razši-j *nip'/° f.KlpoJr°va,0.|iz •1 . | , V— , . , I V Bolgarijo, kjer jih na bolgar- rile po vsej Jugoslaviji. 1 ako je naprimer splošno ski meji čaka aretacija, znano, da so bile pred kratkim ojačene vojaške gar-' °ba minist™ Atanasof in sto-nizije v južnem delu Hrvatske, dalmatinska obal j pa zablokirana. jmoglavil upor pred osmimi leti, \/ 1 L, l-T i * i .. ! kr>*-le vp« tiso«" Stambuliski- Vstasi so v Velebitu razstrelili dve zandarmenj-! jevih pristašev pomorjenih. Več tisoč jih je zbežalo čez mejo; mno-gi med njimi so dobili amnestijo ski stražnici ter usmrtili več žandarjev. Nekaj vstašev je bilo aretiranih, in ti ljudje so priznali, da so bili v zvezi z izgnanim hrvatskim voditeljem dr. Paveličem, od katerega so dobivali denar, municijo in orožje. Ta delavnost je posledica zarote proti Jugoslaviji. Zarotniki imajo svojo centralo na Madžarskem in v Bolgariji in so se vrnili na Bolgarsko, ra-zun onih, ki so bili v odsotnosti obsojeni na rsmrt ali pa na več kot dvanajst let zaporne kazni. ujetnike jkrauzogu pošiljajo deli milost na fronto Kralj Paragvajci pošiljajo bo-' i- •• i . . ., , . i njegovi viaoi. — 1 iivijske ujetnike v bojno h- . , v . v . d ** • • . i od-icm državljani. je pomilostil sedem zarotnikov proti njegovi vladi. — Vsi so črto. — Bolivija protestira pri vseh vladah. La Paz, Bolivija, 10. oktobra. — Bolivija doJži Para-gvajce, da pri napadanju bolivijskih postojank pošiljajo bolivijske ujetnike v prvo bojno vrsto. Zunanji minister, ki je sprejel tozadevna poročila s fronte, je br-zojavil vsem bokivijskim poslaništvom, da naj obveste države o tem postopanju, s katerim ragvajci kršijo pravila vojne. Sedaj se Bolivija že drugič pritožuje. da Paragvaj krši mednarodne dogovore glede vojne. Prvič se je Bolivija pritožila proti Paragvaju, da so Paragvajci z Tirana., Albartija, 16. oktobra. , Kralj Zogn jo po mnenju mnogih odvrnil veliko krvno os vet o, ko je ipomilostil sedem zarotnikov, ki so bili izmed 40 obtožencev obsojeni na ismrt. Kazen je izpreme-njena v dosmrtno ječo. Obsojeni so bili, ker so ruvali proti seda-j ne-jše ,na svetu" nji vladi f zave in cerkev mora od sedaj na- cerkev mora biti povsem ločena od Španske države MADRID, Španska, 1 5. septembra. — Pravosodni minister Alvaro Albornoz je pred državnim zborom prebral odlomek postave, ki zahteva, da katoliška cerkev na Španskem izroči državi vse katedrale, cerkve in vsa obsežna posestva z vsemi cer-s kvenimi predmeti. Postava zahteva, da cerkvene oblasti izroče državi vse umetnine. med katerimi so najdragoce-e na svetu. Cerkev mora biti ločena od dr- Izmed 40 obdolženih jih je bi-{ lo oproščenih 14. Sedem jih je bi-> pr°j Plačevati Za prostor, kjer se pa- li obsojenih na smrt, drugi pa so | °PravIjaj° cerkvena katoliška o-dobili zaporno kazen. Zarotniki .so Pratvl'a- bili večinoma Z o go vi pristaši, ko I Vse Predpravice, katere je ime-je prišel do vlade leta 1924 in 'la katoliška cerkev do sedaj, so viljem SE vedno upa Ka jzer čaka, da ga narod pokliče. — Pripravljen je vsak čas vrniti se in prevzeti vlado. Ako bi bilo sedem zarotnikov. , sail. S prejšnjima ministroma potu-1 Bolivija je pričela sumničiti je trideset njihovih pristašev, ki » r>ara^vajce, ko je prišlo poroči- ki so bili obsojeni na smrt. v re.s-1 so obsojeni na več' 1 et ječe. Njiho-f*a so Prišli z Assuncion samo niči usmrčenih. bi prav gotovo iz I vi prijatelji v Bolgariji jim bodo ! *>°l»vijski častniki kot ujetniki, Vstaško gibanje se širi iz Like V severni del Dal- T>riretli]i slovesen sprejem na me-ik(,We i* predsednik Ayala vrnil z macije. Vstaši napadajo predvsem žandarje in dav- ** ' ene eksekutorje. 25. septembra je bil v Sidniku raz-' •I • inut icitt J.'-T 111 f drugi, ko je leta 1028 postal kralj. • Poklicane in cerkev sme imeti Zaradi veleizdaje Ko bili areti-1 ksv°ja Posestva samo v me.ii splo ran i 22. avgusta na predvečer če- ! šnil? Pr»vic prebivalstva, bajoneti morili bolivijske ujetni- tretje obletnice, ko je bil Zog izvo \ Vlada ne proiznava nobene pra ke in celo mrtvim niso prizana- Ijen za albanskega kralja. Vsi so vice en j hrvatskih gozdovih, plenili, požigali in ubijali ter I nemški vrnil' POTRES Washington, D. C., 1«. oktobra. Xa opazovalnici Georgetown univerze so aparati danes zjutraj registrirali močan potres, ki .se je završil v oddaljenosti 4000 milj. obiska na fronto v paragvajsko prestolieo. Njegov povratek primerjajo s povratkom rimskih zmagovalcev, pr^d katerim so bili peljani ujeti sovražniki. Nobenega poročila pa ni bilo o navadnih ujetnikih, ki so branili trdnjavo Roqueron. PREDSEDNIK ITALIJANSKE PROGE JE ODSTOPIL bruhnila albanska tradicijonalna krvna osveta, ker Albancu je vseeno, ako je bil kdo umorjen, ali pa «°t pretedent na francoski pre- Giuseppe Salvatore Raffgi. t . . . . . , . o i j • • -»r .. .. stol v korist Louisu. Bil je pra- Kolando-Kicci je ]\russoliniju , . TJ 1 --i j - - x -o , ^ vnuk cesarja Napoleona I. sporo«-il, da je ze star 13 let. na-. „ - T . . ' , . , • „ .. . , , ! Princ Ivouis je bil visok cast- Mussolini odgovoril da -i i • , • • . • • • zborovanja je eksplodirala bom- njegovega odstopa ne more spre- V vojsk, m je bil ba. Ranjen ni bil* nihče, toda med jeti. ker je po duhu star 37 let »V prijateljih odnosajih s •zborovalci je n:itstalo veliko raz-j Za predsednika Italijanske pro- carjem X,kola^m- burjenje. Sedem oseb je bilo are- ge bo najbrže imenovan se .se ne bodo pokorili novi postavi. Madrid, Španska, 1«. oktobra. Papežev nuncij Msjrr. Kredarico J Tedeschini se bori za obstoj katoliške cerkve na Španskem, obenem pa tudi nasprotuje onim duhovnom, ki zahtevajo javen odpor proti republikanski vladi. Škofje, ki so bili posvečeni za vlade kralja Alfonza XIII. so protestirali proti zaplenit vi cerkvenega premoženja. Papežev nuncij je s popolnim odobravanjem papeža Pija XT. proti tej zahtevi, češ. da bo vlada izdala se strožje odredbe. — Cesar. — je rekel maršal, — želi ostati na Holandskem. dokler ga nemški narod sam np prosi, da se vrne. Kadar in ako ga von Papen pokliče, se bo vrnil. Pariz, Francija, 16. oktobra. — Ako bi bse Viljem zopet vrnil na nemški prestol, bi prišla Franci-obštoj k a • tega v veliko zadrego. To mnenje je bilo splošno razširjeno. ko je prišlo poročilo, da Papenova \Jada deluje na to, da pokliče bivše-ga cesarja. London, Anglija, 16. oktobra. Ako se Viljem vrne na nemški cesarski prestol ali ne. angleški vladi ni mar. Nek visoki angleški uradnik je rekel: — Nemčija ima pravico j postaviti kajzerja na prestol in I zopet vpeljati cesarstvo, ako hoče. Barcelona, Španska, 15. dkto-bra. — Tekom neke-a političnega kar mu je Mussolini odgovoril, da POLICIST ARETIRAL SINA West Plains, Mo., 14. oktobra. Policijski načelnik James John je izpolnil postavo, četudi mu je bilo treba aretirati svojega sina. Na policijsko postajo je pripeljal svojega 17 let starega sina Melvina, ker je opolnoči peljal z avtomobilom po obcestnem hodniku. Mel-vin je bila kaznovan z globo, $1, ' Rim, Italija, 16. oktobra. — Italija ne bo nikdar nasprotovala Nemčiji, ako hi se Viljem vrnil in zopet zasedel nemški cesarski prestol. INSULL SE BO VRNIL dognati, ker je ves okraj obdan z močnim vojaškim kordonom. Leta 1898 je princ Louis utrdil prijateljske razmere med Fran- • kar je plačal oče. cijo in Rusijo, ko se je poročil z veliko kneginjo Heleno. Bil je sprejet na ruski carski dvor in je" bil povišan v generala. kožnega v Evropi. Svetovne voj- Po nesrečni rufcko-japonski voj-' ne se ni udeležil, ker je francoska ni leta 1924 so francoski rojalisti' vlada njegovo ponudbo odbila v skušali obnoviti francosko cesar-' soglasju s postavo, da noben fran- pv , j __ _ ^ _ onuoan vuuuvin jrauirusRU cesar D a Vlada na Hrvatskem precejšnja nezadovolj- stvo in postaviti princa Louiaa za coski princ ne sme služiti v fran StVO S sedanjim režimom, se ne da tajiti in bas to cesar-ia Po večmesečni agitaciji je ' coski armadi. Tudi Italija je za- nezadovoljstvo je voda na mlin separatistov ki ^ Uti1hniI°- *!er s<; s/ ^ncozi radi prijateljstva s Francijo nje-, v . 1 - • • 1 1 i " separatistov, KI spomnili nesrečne vlade Xapoleo- govo ponudbo zavrnila. skusajo razbiti jugoslovansko drŽavo ter ustanovi- na lil. in francosko-nemške vojne, j Princ Louis je bil zelo podo- ti neodvisno Hrvatsko. i Po svetovni vojni je princ Louis ben Napoleonu I., samo da je po I živel v Švici na gradu Prangins,' navadi ruskih častnikov nosil bra- I katerega smatrajo za najbolj rae- do. O splošni vstaji pa zaenkrat še ni govora. Atene, Grška, 16. oktobra. — Prejšnji predsednik velikega po-detja, ki je bilo razširjeno po vseh Združenih državah, Samuel In-sull se bo, najbrže prostovoljno vrnil v Združene države in se bo izročil svojim tožnikom. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se bo Instill vrnil v Chicago po predsedniških volitvah, kajti Insull je mnenja, da je v zahtevi za njegovo izročitev tudi nekaj politike. Grško zunanje mmistrstto je Bpqfrocilo ameriškemu poslaniku Morrisu, da grška vlada ne more ustreči ameriški zahtevi, da bi iz-£ocUa Ifisutia, tu vivovr hew yobk, mom ay, opto ran i7, lgat ra Liw^t fltofdii otftT tit.ft c safe cim Naroda" OwBfed and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedlk. Tru. of abort officer«: New York City. N. 1 ot t ho corporation and add -GLAS N A R ODA" (Voice of the People) lamed Emy Day Except Sundays and Hottdaya ta <*eto hto velja u Ameriko in Ta New York za celo leto . .... |7.00 Kduiiio ...................... 96.00 Za i»ol leta ............... .... $3.50 Kt pol leta • • ................... $3.00 Za Inozemstvo za celo leto . .... fT.OO fstrt IfHft .................. tl.SU Za pol leta ............... .... $3.50 Subscription Yearly $C.OO Advertisement on Agreement "QIm Naroda" lahaja vaaki dan Uwmfil neiklj In praznikoT. Dopftai bres podpiaa In oaebnonti ae ne prioWojejo. Denar naj ae blagovoli pMlUatl po Money Order. PH spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prej£n)e blvaliftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". II« W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3*78 KAKO BO S PIVOM? Seio p. Moste pri Ljubljani. Čital sem. da so se cene nekaterih vrednot na Wall Street ja-ko dvignile. Iz tega sklepajo kapitalisti. da .se bliža prowperiteta in s tem tudi boljši časi za delavce., "Sot rudnik i'' (kadar se hočejo delavcem prikupiti, jih nazi-vajo sotrudnike). boljši časi se slovenskih prireditvah v New Yorku. Obiskala me je Mrs. John Jur-kas m mi mnogo zanimivega po-vadala o Slovencih v New Yorku. Izmed vseh novic me je pa najbolj razveselila vest, da Slovensko Delavsko Podporno Društvo, kojega član .sem imel čast biti tu- uui.; . , di jaz, dobro napreduje. Tu se vi- blizajo, ne bomo vas odpustih,* .... , . ampak zato boste pa delali dnev-|dl kaj sloga m spora- no eno uro več. zum brat«. Čestitam vsem k /v., , :i; . . . - TI 'napredku, posebno pa predsedni- OglaKni .so se tudi g. IIv>over 1 ' 11 .... , ...... r ku Mr. Mike Pirnatu, tajruku in 'prerokovali, da je kriza na u- . . _ . . v. • - . ,, ... ! 31 r. •jurkasu m tinanenemu nnni- tmku. Njemu je lahko govoriti,!, ... i - , i i i i i • , stru, blagajniku Mr. Lorencu ker si pae ne bo delal skrbi, kje jovan<1|ii• bo dobil denar za kurivo in toplo 1 IJ"- Mrs. Jurkas se vrne s parni-Parls" dne-2. novembra in obleko za zimo, a sedaj maže v o- ^ lileem med okoli ust. ker se bli-' , - . . , , . , . . j bo gotovo ze !». novembra v na- zajo volitve. Ako bi se delavske-i .. ... ,, rocju svojega mozicka Johna, ki mu vodji \\ illiam Creenu posre- . „ ., . .... , Iga prisrčno pozdravlja, istotako cilo združiti 12 milijonov brezpo- j 1 1 , ... • . * i»h tudi vse sorodnike v t leve selniji m jih pripraviti do tega. \' , .. . „ j . - . .... . . : landu m New i orku. Posebno pi da bi izvolili poštenega predsed- Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane j jim opomine prosimo, da j po možnosti takoj poravnajo n aro čin o. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri morani vstaviti nadaljno pbšiljanje lista. Uprava 1 ' Glas Naroda1' Seveda fco pa tudi izjeme pri tistih, ki so zadolženi. Nekateri so delali in varčevali ter bili previdni, da se niso vtaknili povsod, kjer se je obetal "dolbieek". toda razne neprilike, so jih zadrževale. da niso mogli nikamor. Večina jih je. ki bi se lahko opomogli, da ne bi bili prišli v tako velikanske dolgove . Če je sama Slovenija aolžna milijardo, kaj .so šele drugi kraji države, ki so še bolj revni. | Med dolžniki jih je mnogo, ki j imajo denar, da hi plačali; so PAR NASVETOV POROČENIM MOŠKIM. ' Poljane, Slovenija. Speaker i>oslaiiske zbornice, ki je obenem tudi demokratski kandidat za podpredsedniško mesto, John N. Garner, gotovo pmrej dobro pozna razmere, če si drzne javno izjaviti, da bo najbrž že v prihodnjem kongresnem zasedanju Volateadova postava modificirana. Istega mnenja jo spi se dobro ja (pokati in gniti. vendar se pa 'zabavata ter bi'najraje do Velike pričakuje dobro kapljico, ako- noči v Ihanu ostala. Pač pa mi-ravno je ne bo tako veliko, kot slim, da mama Vaupotič ne bo s lansko leto. Sieer pa imajo vino-|tem zadovoljna in da bosta gradniki na Dolenjskem in Šta-' f'hristmas že v Ridgewoodu praz-jerskem še mnogo lanskega vina ' novala. Tudi onadva pozdravlja-in *ra prodajaj<» oštirjem in pri-1 ta vse domaČa, kakor tudi prija-vatnikom za sramotno eeno .'i Din I te!je in znance, (pet in pol centa) liter. Ravno J V nedeljo 18. septembra je pri-radi tega. je vsako nedeljo veli-1 redilo Kolo jahaeev in vozačev na ko romanje s posebnimi vlaki ob I vojaškem vežbaHšču pri Dev. Ma-nedeljah v semičke in metliške' riji v Pdlju galopne in kozaške gorice. Dobro ljudstvo v Belo-J dirke. Med prireditvijo je igrala krajini Ve je izletnikom iz Ljub-j vojaška godba, vojaki so pa skr-ljane in drugod jako prikupilo in ; beli za red. ki go je bilo jako težje pričakovati, da bodo posebni i ko vzdrževati pri nepričakova-vlaki in polovična vozna cena po- [ nem navalu gledalcev. Pri veliki Večkrat se pripeti, dragi rojak. da si malo neroden, d» nerodno stopiš in padeš ali se pa kam butneš, cesar posledica je velika buška ni čelu. opraskan . _ ... ,. ^ . .nos ali pa podpluta koža okrog , dolžniki, ki so nakirpili -zemljišča ( in inventarje, nekaj plačali, o-1 ____, . • . , ' I Zeni seveda sinilis ni »-tori ; stalo (pa naj ostane . Celo taki ' , Ar , , , . i 1 ... •• |zat» vse. kar more. .Mrzle obklad- so k, so navedli v prijavah kak)ke t- ^ na ranjeno ali udar_ dolg. ki ga m ah pa ver. kot je vjj(.n() ffipsto v )()tpk(> ma. resnici. In vsi ti kličejo se obrt-; -, ,- , , i ♦ , ! . . .. . 'žilo in ti sploh pomaga kot usmi- . nike in uradnike, da se jim pri- ' , - ... ^ - , - r, t Ijeiiii Jsaniaritanka. tast in hva- drnzijo .s svojimi dolgovi. Za en- j' -j, krat še ni bilo odziva, vendar mo-1 , i • i J 'Nasleilni'^ra dne se pa prepri-goi-e je vise. j . , , . - , i , . . . eas. a barve 1 strani ie veeji del easopisja in na- , . . . i . , T kar spreminjajo. rodnih poslancev. .Javnost pa, ki > ,T , . .. . ... . . I . . * . j Malo nerodno ti ie iti takemu Pri nas že pat- let "gospodari" .ni zainteresirana pa nestrpno pri-{deI||t> tf)da kaj ho-p- knjh je takoimenovana gii.podarska kri- c»knje. kakšen bo ,z,d Kdo «la kruh z M8llllkom se danda. za. Zastoj v lesni trgovini vsled bo plaeal kmetom dolgove, oni na-nji ni jrrrati ruskega "dumpinga" tako se tr- sanii ali tisti, ki so si odtrgovali j - Ko ^ z gl}|snini di, in padec cen živine. Ti dve pa- od Ust in vareevah od pare do di-| SI||ehom poZ(lravili> jini že vna. nogi sta gladil vir dohodkov narja ? 1 prej prestriži besedo.- Ja.se- k met ova lea v državi, ki je v glav-' Sedaj se vrsi anketa ali posve- ^ ^ jkaj sya nem od tega odvisen. S tem je tov«nje po časopisju, kako m'^ pa mf> ^ mlarilf| prizadeta tudi industrija in raz- kaj. i Kdinole -e boš tako rt,kel boš imel mir. Nikar jim ne govori resnice in jim ne pripoveduj. k^k<» nerodno si stopil, kako si padel, kam si se zadel, da imaš vidno znamenje na obrazu. I Nihče ti ne bo verjel, pa ma-, gari. <1a pripelješ sto prič. Ako imaš kako "prijateljico in ne obrti, pri katerih je kmet glavni odjemalec. Pred letom se je pa temu še pridružila denarna kriza. pomanjkanje denarja. Kar je kmet I v prejšnjih boljših »'asih dal na [stran in znosil v denarne zavode, je sedaj, v slabejših razmerah. sebno po trgatvi pripeljali vsako nedeljo dosti turistov, ker sladek mošt in pečen kostanj, ali pa na ražnju pečeno jagnje tudi niso od muh. V Ljubljani ustanovljeni društvi - "Bel okra j i na" in "Krka" delata veliko propagando za Dolenjsko. Videti je. da propaganda uspeva, kajti tudi Dolenjska ima lepe in interc^antne kraje, tako da pridejo turisti in Dolenjci na svoj račun. Nekateri precej pametnega povedo. rl oči m drugi ni<" drugega ne zahtevajo kot inflacijo v raznih oblikah. Svetuje se tudi. da bi se dolgovi odplačevali v dolgi dobi z malimi odstot.ki. ki pa še najnižjim obrestim ne odgovarjajo. Nihče '{>olatgoma jemal nazaj, da je imel noče tejra bremena prevzeti na se. za davke in druge nujne potreb- Da bi se to razdelilo na vse ena- j si lsft 2amudil ž njo"pozno'v noč. |sčine. Medtem ko je ta imel kaj ko. revne-m bogate, kot so dav- pa fp .png rsR razkuštrana in v j svojega jemati iz denarnih za- ki. nikomur na mi*el ne pride. I sami srajci čaka v kuhinji, se ve-I vodov, so Se drugi, ki lliso varče- ' onega vidijo, ki ima kak denar s(,Jo yar;ži ko stopi5 C.PZ in ^ vali. ampak zabili v nepotrebne naložen v hranilnicah ali pri kme- y n,.kaki Zfttirof,j ret,i. stvari in zapravili .sproti vsak di- _ tu. Tejra pa ne pomislijo, od kaj' _ VPr^aiueg a|j ne sva liar, dolžili. dokler so imeli kre- bo ta živel, če bo ob vse. med tem (lit. Zopet drugi pa. so varčevali,' ko bo tlolžnik ne le "plačal" svo-dajali na stran vsak prihranjen ; j«' dolgove, pač pa napravil še ka-dinar, katerega n«so nesli v de-j pital in še njegovo bo vse. narne zavode ali hranilnico, ne j Xaj h(j -p cno ah (lru?;o tedaj in tudi ne sedaj, ampak ti-l(lrafrih tež.iy v državi kot so ščali so -a doma. kmetski dolgovi, bi se morali po- Vse to je v »rok sedanjemu pO- ' vnatl sami 1?ati .se |(a. ker manjkanju denarja. | je na stryni kniPtov odločujoča nasi v ameriki Newyorika rojakinja Mn. Dora Fekner je prestala težko i^k*racijo. na želodcu. Zdravje *.e ji o-brača na bolje. — 12. oktobra zjutraj je preminil v mestni bolnišnici v Cleve-l&ndu rojak John Urh. star 51 let. Doma jc bil iz Trnovega na Dolenjskem, kjer zapušča sestro. ,V Ameriki je bivnl nad 27 let. — V noči od 3. na 4. oktobra je za vedno zatisnil oči na svojem domu v Cudahv. Wis.. ©8-let-nf rojak Ignatz liorštnar, ki je umri po večmesečni bolezni. Pokojnik jc bil rojen pri Višnji go- ri na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 32 leti. — Slovenski arhitekt Viktor SuNiič v Buenos Aires, republika Argentina, ki je naredil načrt za poslopje hipoteka me banke je dobil važno tožbo na najvišji sod-n i ji. Arhitekt bi moral dobiti za svoje načrte 400.000 peso v izplačanih. toda banka ni plačala. Knl-čič >e je pritožil na sodni jo. kjer jc tožbo dobil, toda banka je tožila na najvišjo sodnijo, ki je pa tudi potrdila Suleieii dotično vsoto. katero bo morala banka.sedaj izplačati. DEHABNA NAKAZILA lZV&&UJ£Mt) ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA Stt)?Nl SEZNAM Din 400 V JUGOSLAVIJO Dta M ________$ 5 .tt _______t 7JSb ............- t.»— _________$17.50 V ITALIJO Ur 100 -X. ................i i ti Ut 200 ______;-------------£11.40 Lir 300--------------.41840 Ur 400 ____________$22.— Ur 808 --------------427— Lir 1000 ...................$52.75 nUNl WMfcM fcW zporsj navtdtiM, MU » dinarjih aH HOftACttA t AMERlftm DOLAftJM ZA tepmillo $ 5.00 morite poslmtl_% 570 « »■ M« on *» " $10,80 $1540 mm kr$Jo Hpla8C» t tolarjih. m CAM.« urmu ta pnit^ «i. V Domžalah se nahaja Mrs. Ros ie Habjan s svojo hčerko Miro. ki se ji domovina njenih staršev jako dopade. Mrs. Habjan pozdravlja svojega t^oproga. .sestro in svaka Mr. in Mrs. Bučar in vse prijatelje. Vrnete se v kra-tkem 'in bosta v ponedeljek 17. oktobra skoro gotovo že doma. V Domžalah se nahaja na počitnicah tudi Mrs. Katinka Pav-lič. izborila moč pri prosvetnih dirki ke je dobila kobila O!;;«. |ast p Plorina iz Domžal drugo darilo, ipri dirki Monte Ohristo pa je dobil princ Dillon, last g. Vinko Ifabjana. Domžale, četrto darilo. Kakor je iz tega razvidno, so Domžalčani pri dirki jako dobro odrezali. To porodilo poročam radi t(*ga, ker vem, da se naši Domžalčani v New Yorku. Clevelandu in Chicago toplo zanimajo za vse, tar se tiče njihovega trga. Rojake, iz Beneške Julije bi o-pozoril. da naj bodo pri dopisovanju .s svojimi v okupiranem o-zepilju. jako previdni. Poštni u-službenci. milica in fašistični učitelji »samovoljno pregledujejo pisma na pošti. Vsaka mala šala na račun Mussolinija prin»*se mesece -ječe za stvari, pri katerih so prejemniki pisem čisto nedolžni. Pirzdrav! Joža. Nadalje prcve{- prebivalstva, ki večina, da bi sc. kaj uezaželjene-bi v najboljših razmerah težko' a „0 z?0 te pa pojrleda. Toda za drujrii- si zapomni, da boš malo prej prišel domov. Ali pa prej povej, da boš šel t» svojimi prijatelji, da te ne bom zastonj čakala. Vidiš, dragi rojak, resnico se izplača govoriti. C" bi ji skušal lauati in ji na-tvesti. da >.i bi! pri kakem svojem pni ju tel ju. bi te zavrnila : — Poznam jaz tiste tvoje pri.rwte-1 je! Zidane štnmfe imajo in kik-Ije nosijo do kolen. Nerodno je. «"e bi š»-l rad sam veselico, pa hoče žena teboj. Cel teden poprej ji moraš prigovarjati. da mora iti na vsak nai"-in. Z vso vnemo jo moraš siliti in ji pripovedovati, kako prijetno bo in b*po. Z njo vred se moraš veseliti kot otrok. Ko sta že vsa pripravljena za odhod, ji pa- čiste« nedolžno reci: — Pa le glej. da se boš obnašala kot se spodobi. Po teh be.sedah moraš zbvati vso moč in vso korajžo. da boš pre.stal strašen vihar. — Kaaaaaaj? — bo zategnila. — Ti. ti. boš mene učil. kako naj se obnašam.' n. ti grdoba ti grda. .Jaz se že znani obnašati, da veš. ti se ne znaš. Ti boš mene nčil manire.* Kdo si pa ti* Kar .»am pojdi. ves. kar sam pojdi, jaz ž>* ne irreni. Xato >» vse ženske take. Toda devetin-devetdeset odstotkov je talcih. Tvoja je že. kaj ne. dragi rojak? Kar rojto -položi na *rce m pošteno priznaj, da jc taka. "QUI H 4 I O D A' DiT, odtom i7, na* LAIO] ■LOtfcm tikXVt HD.lt JAMES J. MOXTAVlE: Howard jr prtiH v pisarno :u videlo se mu j»v kakor da skw-fal izdelati t«-/.ko pogodim kar v eni sumi noči. Njegov »»bra* je b'I prestrašen, njegove o»"i krvav«; pixlphite. bil je strt in |M>lomlje:;.1 kakor bi bil pred eno uro na ( hrednjeveški natezalnici. — Ne. ni.MiB (topivaI. — s«» j. hranil, šr preden smo ga mogli vprašati, kaj da je <(Hal. da so nu* o»"i tako pedpiute in lica tako vpa-dla. — Ne. nisem igral in nise»u zibal deteta, ker deteta nimamo. (V pa hočete vedeti, kaj j»* bilo in to vidim. dH bi radi vedeli, vam bom povedal: veveriea j«* bila. — Pa te vendar ni lovila, da bi ji kaj dal za večerjo, — sem mu dejal. — Vidiš ga, »daj bi čh!«* zbijal! Sem je vlekel -lafeta na barki, ti pa ne b'>š mene! IV pravim veveric«. pravim veverica. T* rana tu kaj ti je v dokaz za to. — Ali te je ugriznila * — Xe, tii me mrriznila. Sam«« v hišo je prišla. — Morda je bila mrzla noč in 11 »t;« mala stvar je i-kala toplote in človeške druži*4. — Našla pa ni r.e enega ne drugega. pač pa je motila Vso druži no t«ko. dn ni uiofrla spati in da *-«> morali so-edje poklic«te gasilee. Se noenj moram iti tja iti jim vsi lepo razložiti. Ciotovo m ml i jo. da >em pretepal svojo ženo ali da *em bil v delirijn ali kaj podobnega. Kai >e pa r»'žite. ali je to kaj tako * mesnega ! Čakaj, naj se tebi kaj takega Zffidi in želim, da bi se ti lx>gme želim, da t i se ti! — Pa v>aj nadaljuj s svojo storijo. Saj Meni vprašal samo -z naravne radovednosti. Nisem te hotr»l žaliti. — N*i». pa naj 1m>. Saj je re> lwi-' I je. da srce olajšam, samo glejte, da se ne Ih*4c .»niejali, ker !■» ni prav nič smešnega. Ali je t» kaj smi'smnra. kar spravi človeka oh celo m»c, /lasti. akt» je vso pre,-Šujo noč prekvartal. Xe maram ža-lega storiti maliui stvaricam itM. |»a vendar >eui >«*in rjntmi kupil puško, in če dobim d<»volje nje. da smem streljati, t»o na svetu kmalu (na veverica manj. — Ali se še ne moreš kon«'n~ »brati in nam vendar le povedali, kaj se je zgodilo * — No. torej. Kavno »pat sem se spravljal, ko *ew zaslišal nekakšno jrlndanje mnaj na oknu. Sklot^l •ni se in pobral čevelj in sra vrri4 StirMltmo t^nvfl« "D«v trti ki čmr itnincii hrbtobola. PcwkasaU ■M rMkovTftttf IiiiIkiH, p« mi Bobrdrn ni pamafml. fnjridj Mi it priporočil Aachor Pun- F.ipeBtr. in ko m« w te dtikat Mmial. j t nt bnitčiu »piiiU. Pain- Exptttcf •W aajHoljii ««4 »UP." t, K. Y. PAIN-EXPELLER ZARADI VEVERICE v t M o smer. odkoder je prihajalo tisto glodanje. Tak>j je prenehalo, še prej pa. o joj, je zažvenketa-lo v vseh tonih, .sesula se je šipa. Mrzel zrak je začel prihajati skozi okno. jaz pa sem si odejo kar čez glavo potegnil in skušal zaspati C V* nekaj minut je pa prišla moj« žena in me vprašala, kaj za*Bog*, delam. — Podgana je bila. mislim, — sem ji nedolžno odgovoril — Kar -pati pojili, saj je ni več. — Ali je šipo razbila podgana? — je vprašala, kakor vprašajo žene. — Ne. — sem dejal. — šipe ni razbila, samo luknjo je zglodala vanjo in tako jc nekaj črepinj padlo na tla. — Ti si najbrž pil. — je mrmrala. — Bolje je. da za.spiš. — Pusti me. pa bom zaspal, — sem rekel, ona pa je šla Kmalu sem sladko zadremal, s; ni trajalo dolgo, ko je nekaj šinilo čez mojo odejo. Vstal sem in prižgal luč. Nič ni-eni videl, slikal j i« snn. da pod posteljo venomer -.ki-li smuka. Pogledal »eni pod ni", p;t /opet nič. Vzel sem sijalko i'i p.»vet il vse naokoli po preprogi. Vm. v redu. Kar me je motilo, sta i»il: em se odločil, da jo zapodim ve" Pretaknil sem z električno si jalko vsr, M»ba. pa nisem mogel ničesar najti Zdnj pa zdaj sem slišal tiste pritajeno praskanje, pa vendahr ir sem mogel razločit i. od katere stra u« prihaja. Odprl s*>ni vrata in po k'ical p-a: — Primi jo. Seottv. jir mi jo, — sem mu ukazal. Seottv je vohal. iiudo zajokal, p -tem pa se je kakor užaljen obr-i il in šel nazaj dol. — Seott>. Senltv. — -cm klical in prosil, ni note! nazaj. Kaj pa zdaj šel sem nazaj v posteljo v nadi. da je pes ri.ste živalco v.saj prestrašil, in da je morda že ušla skor.i šipo. ki sem jo bil razbil. Med takim ugibanjem seni zopet zadremal, ko zaslišim iz a»wednje so.t>e krik sv>je žene. — Pridi hitro. j<> eviila. — tu notri je neka divja žival. S< veda sem naglo sel. Pa kako gledal, ko »iem videl, kako s.-moja sena lovi in kako balansi-a na fotelju, in da švijra po tleh sem tja preplašena veverica in išče. kod bi prišla Ven. Pograbil sem knjigo in jo vrgel za njo; ona p* j.* stekla v kopalnico. prevrnil* tam steklen vre in planila ven. Ko j»* švignila preko .sobe. sem vrgel ».t njo še eno knjigo; ta pa je pri ATENTATORJI KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m članstvo, p*€ p« vti unio nk » «•« ofcokd. letela v okno. razbila šipo in padla nekemu pa.santu na glavo. Kako-sc je videlo, je bil ta prepričan, tla nad njim gori iu da že mečejo ljudi svoje reči na cesto; zato je zdi rja 1 na vogal ceste in začel vpiti : — (lori. gori! — Ta bo pa lepa. — sem si mislil. — ztlaj pa še ga-silei! Moja žena in njena sestra, ki je prišla pomagat, sta skakali s sto;;; na stol. s stolov na mizo in z mize na stol in kričali iz vsega grla. — T b*>ga žival ni vedela, ne kod ne kan* an krožila po sobi. Plezala je po za-storili. se skrivala i>od posteljo. nazadnje je pa skočila na kri -talni lestenec, kjer je obvisela vsa zasopla in samo buljila v nas. — Saj je samo veveriea. sem zagotavljal in miril ženski. — Pustimo jo .samo in videle bosta, ka j ko hitro bo zunaj. Tedaj se je pa prizibala naša zajetna kuharica, zaniorka. V rokah je imela metlo, po katero je Šla prav gotovo dol v kuhinjo, čim j./ zaslišala krik in vik. — Kaj pa je! Čakajte, same dobim naj jo. — je grozila in mahala krog sebe. Poizkusil sem tudi pri nji svojo sreče, da bi jo pregovoril, naj gr» s-put. a njena bojevitost se je zbudila in videl sem. da je vsaka be seda zaman. Prav takrat so začeli prihajati sosedje, po dva. po tri;e. D\a sta potegnila kar revolver. Prosil .sem jih. naj- gredo domov. in res sem jih preprosil; pre j so pa hoteli še vedeti, kaj se «rod"i. I:i pokazal sem na veverico, ki j.- vedno visela -ob lestencu in vCtu prišel domov pijan in pretepal ženo. in d* je veverica san.o i<"dolžna 1 U l ti . VJUXVXJ. "lo/iliu JV. držal obljube ! P*"va- za njo pa de Breulli, ki mu pa -i samoosvoiitvi ponudila naslanjača. Stoječ pri peči se je Baron de Breulh je molčal. Kam neki meri Sabina! Po glavi so mu . rojile čudne misli. Samo Rosini. ponosni Rr>,ni je _ ^ rodbhie ste, _ je lia. drugače ciastojul kot kozak (.or-1 ' . gulov. Umrl je k«>t "republika- daljevala dekle, — in gotovo ste spoznali vso nec" z« svojo misel. so mu pri- bedo našega domačega življenja. Gotovo ste ne«ii poslednji kozarec vina. je opazili, da živim med materjo in očetom kot zaklical: "Na vaše zdravje, gospod, ^^ ^^ Obmolknila je v zadregi, potem se je pa o-jnnačila in povedala kar naravnost: — <'e sem si drznila prositi vas za ki*a-tpk razgovor, .-.eni storila to z namenom pro- CDS ZA OCLASE SO ZMERNE SODNIJSKI OGLASI stare dtmoYioe. T 54 \tt l'VKDB.% POSTOPANJA ZA PRO GLASITEV MtetfUt Tomaži? Frane, roj. 24.V.1874 v I.i-liergi. |»r isto jen v Šmartno i»rl IJtiji. sin Petra in Marije roj. (irmovsek, je leta lJSKl odMel v Ameriko .od koder »e tri nikdar javil. Vse poizvedbe o njem so" ostale brezuspešne. Ker Je potemtakem smmTrati. da bo nn*tnpila xakonUa alomnera smrti v smi«lu 1-4. at. 1 o. d. z. w nvede na prošnja pORrešaneeVe sestrice Sirk Frančiške in Lupiuce i»oirtopanje za protriaHitev mrtvim ter #e da t»oziv, da ne o (toffrešaneu |K»rof-a sodišču. TOMAŽll FRANC se |MWiva. da se uglasi pri podpisanemu «*li5fti ali druteače da kakb vest o sebi. % Po 1. septembra lflCCS bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo O proglssjtvi mrtvim. Mdnc sad&fe v IJnMjant, SiCfl. III. die 4. wpwtl 1#3S. (PEČAT) kaznilniški ravnatelj, in na vaš.i srečo!" Eden njegovih sodrugov je na poti k giljotini neprestano ponavlja: "Eh hien. moj stari, eh bien!" Ponosno in z zaničevanjem ga j*1 Rosini' miril. Oba sta bila obleč'*na v bele. dolge >rajce kiiJioi mor:.lei očetov, preko glave črn pajčolan. Rosini je nokaj korakov pred giljotino začel peti republikansko liinino. Ko je naslonil glavo k zadnjemu udarcu, je zakričal : "Naj živi Francija, naj živi Italija I'* Kljub strašnemu dejanju. ki ga je bil storil, so ga radi njegove neiistrašenosti in ponosa vsi občudovali Dr igi je bil Italijan l.resci. fla-jetan Bresci je bil navdušeni anarhist. Ko je odpotoval v 1*SA. je odšel v Patterson, v mest « anarhistov Xekega leta je zamislil aten tat na italijanskega kralja T'm-berta. Leta 1900. je svojo namero v mestu Monzji izvedel. Ker takrat v Italiji smrtne kazni niso bile v veljavi. s«» ga zaprli v podzemsko ječo. kjer je živel ob kruhu in vodi, brez luči -n brez besede do svoje smrti. Nepojasnjene okoliščine, v katerih je umrl drugi italijanski anarhist Luccheni. Ta je umoril na gostoljubnih švicarskih tleh avstrijsko cesarico Elizabeto. Zabodel jo je nekega septemberskega dne leta 1898. s čevljarsko pilo. Ko so ga sodili, se je ustil: " Ce bi se mi zdaj ne posrečilo, bi poskus*! drugič." Bil je čl i vek nizke isobmzbe. dober delavec; in če je moril, je moril l« zato. da bi se za revež« nad bogatimi maščeval. Bi! je obsojen na dosmrtni ječo v kaznilnici Saint Antoine. Vedno je bil miren le od časa do časa se je grozno razburil in « hotel pobiti frse nkrog sebe. beta so prešla, grozno je bilo njegovo požel jen j po svobodi. Hotel je bežati, bežati pa samo ena pot mu je bila odprta. Xekega dne so ga našli v celici obešenega.... CENA ML KERNOVEGA SIMLA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko 8erilo «mUH BLOTBNB UNUl h m Kmim 'GLAS NARODA' Ifetft fNt% 0% Naj je že bil ta ''iilT' izgovorjen namenoma. slučajno ali pa iz ljubosumnosti, vendar je tičala v njem nekakšna ironija, ki je neprijetno zadela Salbino. Naglo se je obrnila, pogledala tie Breulhu srepo v obraz in nadaljevala ponosno dvignjene glav**: 1 — Da, drugemu ki seni si ga izbrala sama med vsemi, drugemu, ki sem mu vse, kakor je tudi on meni vst*. Baron de Breulh je molčal. — In ta sklep vas ne more užaliti, — je nadaljevalo dekle. — Ko sem se seznanila z njim, nif sploh niste poznali. Kieer pa — ali je mogoča primerjava med njim in vami ! Vi imate sijajno ime. on pa imena prav za prav nima. Vi imate ogromno premoženje. on si pa mora s trdim delom služiti vsakdanji krnil. Tako je ta reč. gospod. — Morda je nadarjen, toda dokler ne postane velik umetnik, mora biti delaver... Za hip je umolknila, potem pa pripomnila: — Ljubim ga! Baron dt* Breulh j<» je poslušal bled kot zid. Na dnu njegovega sn a je glodala strašna ljubosumnost. (V je bil izdal košček resnice, še ni bila izdana vsa. Ljubil j<> Sabino in sicer že davno. To so bile sanje njegove bodočnosti in gospodična de Mussidan jili je hotela uničiti, ker jih ntft nda ni videla. Da, bil je plemič, bil je neizmerno bogat, to-J da vse naslove in premoženje bi bil dal, če 'bi mogel biti na mestu onega drugega, ki si | je pošteno služil kruh, ki je bil najdenee, a I vendar ljubljen. Mnogi bi bili n;* njegovem mestu s komi-Sabina siti vas lepo da opustite svojo namero in! j i ________„ / .. „ ! gnili /. rameni. <*e-s rsaoma le nae roman- prevzamete odgovornost za to, a z najino, ^ _ _ , (t -- t tleiio dekre. On io ie na razumel. In kar ie poroko ne bo lile. . ... , - , , - . • . . . ... , , ... t na nji se posebno obeudoval, ie bila ni en a Te izjava n* prišla tako nepričakovano . . . . . J 1 1 j iskrenost 111 njen pogum. I pal je, da posta- ' ne t<» energič»io dekle njegova ž« na. in navdala je barona de Breulha s tako grozo. da se ni mogel premagati da bi ne povedal, kaj čuti. — Gospodična. — je začel. Sabina ga je prekinila. — To je velika usluga, ki jo pričakujem od vaše plemenitosti. Samo od vas je odvisno, da me obvarujete težkega udarca. Otožno se je nasmehnila in pripomnila: — Zdi se mi, da usluga, ki jo pričakujem od va*, venarle ni tako velika, da bi mi je ne mogli storiti. Saj me skoraj sploh ni* poznate; torej ni nikjer rečeno, da bi se morali zanimati zame. Baronu de Breulhu se je na obrazu poznalo, da hudo trpi. — Motitfe se, gospodična in napačno me sodite, — je dejal resno. — Saj nisem več v letih, ko se človek tako lahko za kaj odloči. Za vašo roko sem se potegoval zato. ker znam ceniti rr-dke lastnosti vašega srca in vaše duše. Prepričan sem, da bo tisti, ki si pribori vašo naklonjenost, najsrečnejši človek na svetu. Gospodična de Mussidan je odpirala usta, da bi odgovorila, roda de Breulh je nadaljeval: — Kaj sem vam storil, da me tako rwl-klanjate? Ne vem. Vedite pa, gospodična, da je to udarec, ki ga ne boni nikoli prebolel. Njegova žalost je bila tako iskrena, da je Sabino globoko ganila. — Verjemite mi, gospod, — je dejala, — da mi je liudo bolj nego si morete misliti. Niste mi bili'anripaticni in vašo pozornost si štejem v čast. Srečna iu ponosna bi bila, da bi mogla postati vaša žena, če bi... Kri ji je pritisnila v glavo tako, da je morala umolkniti. Toda baron de Breulh je bil krut in hotel je vedeti, kaj mu je zamolčala. — <1e bi? — je vprašal. p Gospodična de Mussidan se je obrnila proč, da bi ji ne bilo tfreba pokazati svoje zadrege, potem je pa odgovorila z drhtečim glasom: — Ce bi ne bila oddala srca in obljubila roke drugemu. Baron de Bruelli se ni mogel premagati, da bi od presenečenja ne vzkliknil*: — Ah L- — Kako se pa morete sestajati z njim i — jo je vprašal. - - Spoznala je, da mu ne more ničtsar prikrivati. — Sestajava se na promenadi: tudi ]n*i njem sem že bila.. . — Pri njem! — Da. Petnajstkrat sem mu sedela za model. In ponosno je pripomnila: — Dekle, kakršna sem jaz, gre lahko lwez obotavljanja k moškemu, ki ga ljubi; tam se ne dogaja nič. kar bi žalilo mojo sramežljivost. Baron de Breulh je molčal. Bil je v zadregi, ves zmeden. — Zdaj veste vse, gospod... Šla sem cehi tako daleč, da sem vam zaupala stvari, ki si jih nisem upala zaupati niti lastni materi. Kaj lahko zdaj upam i —1 Zgodi se po vaši volji, gospodična, — je odgovoril otožno. — Se danes napišem vašemu očetu in vzamem besedo nazaj. To bo prvič, da ne ostanem mož beseda. — Hvala, gospod, — je zasex>etala Sabina. . NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsfebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki v*s bo zanimala. Cene to zelo i zmerne. Knjigarna* "Glas Naroda" lil VAIOD4' » 1......'.!- HEW YORK, MONDAY, OCTOBER 17, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY In O.I I KRUH * i ROMAN IZ tlYLJENJi 31 Za Glai Naroda priredji L H. (Nadaljevanje.) — Notri! Tedaj vendar stopi Trudi nazaj. Berta potisne glavo skozi napol odprta vrata, — Gospod Setnikar, nekdo želi z vami govoriti. Mali gospod se napol dvigne z divana; noge še obdrži na di-vanu. — Povejte, d* z menoj ne more nikdo govoriti. Potem pa pridite zopet — imam za van neko j^sebno naročilo. Berta zaničljivo zavije obraz. Poznala je taka naročila. Komaj je mogla zakriti svojo škodoželjnost. — Je neka gospica, gospod Setnikar. hoče na vsak način — — Presneto! — Naglo ftkoči Leo s postelje. Tu je bila Reže-kova Trudi. — Dober večer! — pravi Trudi navidez mirno. Nato pa nekaj trenutkov smrtna tišina. To so bili pogledi sem in tja — Leo zelo rdeč. Trudi bleda. Brez vsakega šuma odide Berta; rajši je hotela poslušati od zunaj. Vrat ni popolnoma zaprla, toda Trudi jih glasno zaloputne. Berta pa stoji pri vratih, globoko sklone glavo in z zadržano rapo posluša, posluša. V sobi mrmranje — to je bila Truda — in nato njegov glas t velikem začudenju: — Jaz — pisma?! Dobil nisem nobenega pisma! Trudi pa za kriči: —• Dobil si moja pisma! O, Bog. koliko sem ti jih pisala! Kako *.em čakala na te! Ure. dneve, tedne! Vsak večer — vedno in vedno! Lažeš! Sploh si mi ves čas lagal. Kaj vse si mi obetal: moraš se zaročiti; tvoja mati je to zahtevala; ti si bil tako žalosten — frot bi to bila velika zmota! Ali nisi mogel zaradi tega biti dober zj menoj? Toda izbral si si drugo, da, drugo! Mene t-i se hotel odkri-žati — naveličal si se me vito ihteti. Zdaj pa dolgo mrmranje — tolažilno. tiho govorjenje. Leo je bil pameten. Ni bil surov, temveč je poskušal s prigovarjanjem. Zdaj pa zopet njen jokajoči glas: — Kaj — kaj sem ti naredila? Oh, Leo, Leo! Zvečer je pri gospodinji kuhala kavo ter je položila na mizo mrzel narezek, katerega je prinefcla s seboj. Kava jima je razvoz-Ijala jezik ter sta se ogrevala z objemanjem. Mina je potrebovala vsako paro. Danes je pričakovala, da bo dobila napitnino. Za stotnikov „ I)1U,A.1I1SM rojstni dan je bila vedno povabljena večja družba. Stotnikovi pri- j mat"sk7"in oboroženo jatelji. ponajvec poročniki, so bih povabljeni, major s svojo sopro- 'govine Bili m odloč go in hčerjo in tudi gospod polkovnik. Ubga gospa Smoletova že nekaj dni poprej ni imela nobenega počitka. Vse je moralo biti lepo in brez posebnih stroškov. Zato se ie peljala v glavno tržnico in tam kupila /pečenko, kjer meso ni bi-io drago. Letala je po ulicah od ene trgovine do druge; za vsako stvarieo v drugo prodajalno in se je veselila, ako je kje dobila kako stvar za nekaj par cenejše. Ko je prišel veliki dan. je bila vsa obnemogla. Že ob sedmih zjutra je bila v kuhinji ter pripravljala za slavnostna obed. (Dalje prihodnjič.) ANDREW KOBAL, New York, N. Y. ameriške poutične stranke (Nadalje va njej iTi prihodnji predsedniških vo-. Roosevelt sam pa je, že leta 100] iitvah pa je demokratska stranka v ;b:idil nezaupanje med velekap. pritegnila na.se populiste in spreje- tslisti, ker je v svojih številnih la deloma tudi program farmerjev j poslanicah prednašal koristi Ijud-T)a zadoste delavskim zahtevam, izahteval regulacijo železnic.1 delavskih zakonov in stftpnjujoče dohodninske davke. Večkrat je na padel tudi trgovske korporacije. Ko se je torej Taft izkazal, da je povsem na strani velekapitala. je fcilo njih geslo, da je treba spraviti deželo spet na normalo. Ta normala pa je seveda pomenila \i-soke carine, podporo za ameriško trgovino v inozemstvu in za diplo-zaščito te tr-no proti Ligi narodov in so jo kot Wilsonovo idejo tudi zavrgli. Administracije Hard in ga. Coo-lidga in Ilooverja so vse delale na teh principih in v njih izvajanjin bile tudi uspešne. To se ie pokazalo leta 1924. ko je Coolidge z o-gromno večino zmagal nad demokrati in progresivci z LaFollet- tf>m. Njih načelo, kot je Coolidge izjavil je. da je teba podpreti a-meriške industrije. "Te so Ameriki gonilna sila. ki je omogočila ves razvoj naroda." pa so demokrati tudi vključili v svoj program zahteve proti prepovedim (injunctions) v industrij snih sporih. To so bila leta, ko je William Jennings Bryan prišel na krmilo kot vodja in kandidat demokratov. Bil je glasnik kmetov i'i obubožanega ljudstva. Kot takega so ga po pravici imenovali farmerskega vojskovodjo z zapa- ti! - Trudi joka; Berta jo sliši krče-1^ ^ mogočnih svojih govoril jc • udrihal po kapitalistih in zagovar jal mase. ki so šle za njim. Toda ocl| or je bil prešibek, republikau-jc; dobro organizirani in demokrati rtud; z najboljšim programom niso in ogli uspeti proti McKinlevju. — »» i i • . -i . ■ T*, a. • -- . ' Bryan pa je ostal demokratski po- Bog. kako je bila za tem človekom! Berta zan.cljivo zaokrozu- ,;ri(,ui N> befjeda je ustnice. Dekle se je morala vsakemu smrliti; toda preneumna je bi?a v stranki tudi ko so ... 4 . .... . . „ . bili drugi kandidati. Najvet Od znotraj ni bilo slisati nobenega glasu vec; samo tiho ihte- lije. Berta jc že bila trudna; predolgo je že stala. To je trajalo celo večnost. Ali je bilo nazadnje med njima zopet kaj? Toda sedaj — nervozno se zgane — to je bil krik. kot krik živali v smrtnem boju, napol jeza, napol bolečina: — Obdrži svoj denar! Z velikim ropotom pade nekaj na tla. Vrata se odpro — Berta je komaj še imela čas skočiti na stran — oslepljena vsled solz skoči Trudi iz sobe in hiti po hodniku kot bi jo kdo podil, proti izhodu. Greta Reže kova je sedaj imela kuhinjo za svoje lastno kraljestvo. kajti Trudi se je*odločno protivila, da bi še dalje ž njo delila posteljo. Ponoči se je namreč tiha Greta zbudila v čudovito živahnost. Kadar je mislila, da sestra spi. je zlezla iz svojega ležišča, šla v kot za ognjiščem in tam pokleknila. Ob njenem tihem mrmranju je Trudi zopet lahko zaspala — toda selaj naenkrat vzklik, krik: — Aleluja! — Preplašena se zbudi Trudi. To ni bilo več mrmranje, to ho bile vroče prošnje, divje klepetanje in stokanje, bedasto javka-njc. Kot krik bolesti je odmevalo v tiho nočno tišino. — Reši — reši mojo dušo —! Trudi se ni upala poklicati .svoje sestre; kot mora ji je nekaj ležalo na prsih ter ji je tiščalo grlo. — Reši — reši mojo dušo —! O, kako je to zvenelo! Trudi oblijejo solze in si potegne odejo i-r* jjlavo. Prste si potisne v ušesa, pa je vendarle še slišala. Zona jo stresa in pot ji pokrije čelo. Posluša, da vtihne zadnje stokanje in izveni zadnji aleluja. In mrzla kot led zleze Greta zopet k njej v posteljo; pa vendar je puhtela iz njenega telesa neprijetna vročina. Na počitek ni bilo niti misliti, kajti Greta se je premetavala po postelji, kot bi jo mučil nek tajinstven nemir. — Leži mirno. — tečaj za kozmetiko, kovčeg z dvojnim dnom. med katerim je ležalo za 40.000 dolarjev bankovcev. — Mladenka je imela nalog izročiti v Roosevelt prišel leta 1912 pred re- nekj ŽPnsUi v švici. ki bi pubhkansko konvencijo ter jo vpra !bila opravila ostalo. Smola pa j-sal. naj ga postavi kot predsedni--hotela, da sta dva ihoška doznala ' Kega kandidata. Stranka ga je od-|za tihotapstvo. Predstavila sta se Roosevelt je torej osnoval no. jepi tihotapki v vagonu za detek-, * vo ftcanko progresivcev. v kater<» inins METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- _ TOVANJE Pilili,lil.ia^SI.i 3-« l.i I-IHM.'MJ j . . nrrT rr SHIPPING NEWS 18. oktobra: LrtJVj^than v Cherbourg in Breme i 19. oktobra: Rex v Genoa Berengaria v Cherbo fiva jn sfa 0,] njP zahtevala dele hotel vključiti vse nezadovoljne- aiiir. Mladenka jima je kovčeg pre- že. To [pustila brez ugovora, ker so ji bili pa je bila voda na mlin de- mogotci naročili, naj ne dela škan- pa je štela njegova opora leta 1912. ko ie svoje gla-sove vrgel na stran Wilson a Cest okra t se zato govori, da j1 Tirvan leta 1912 izvolil Wilsona. Republikanci pred Wilsonom so predvsem gledali za podporo industriji. Znto pa visoke carine leta IS97 ]m*1 Dinglevjevim carinskim zakonom. Podjetniki so imeli v.-o srečo. Leta li)00 so enkrat za vselej vpeljali zlati standard za ameriški denar. V teh letih se je ze!e razvil ameriški imperializem. Ideje Seward a Lincol novih dni sr zmagale. Združene države so zasedle Havajsko otočje, dobile kontrolo čez Cubo. zasedle Porto Rico. Guam in Filipine in razvile svoje trgovske postojanke na Daljnem *na čelu je storila zelo veliko v /a-vzhodu. Imperij je bil predvsem tr-1 kf>noki. Demokrati so jih od vseh I v°j»i ni bilo toliko, zakonov kot je strani napadali za to. toda repub- sprejetih v tej dobi. Normat-lisaiici so se spretno izgovarjali.,11razvoja pa ni bilo radi vojne dala. če bi ji kdo delal nadlego za radi tihotapstva. Kljub temu pn je stvar prišla v javnost in zdaj piše o njej vse časopisje. POROČEN, NE DA BI VEDE mokratov, ki so imenovali kot predsedniškega kandidata WiLsona. — Wi'. ker so 1 ji 7».ingati, čeprav je imel dva mi1--jona manj glasov kot obe drugi tr&nki skupaj. Demokratska vlada z Wilxnior.i da Jim je ljudstvo dalo nalogo, da razvijejo trgovski imperij ter kolonije izkoriščajo z orožjem in diplomacijo. Medtem je nastalo važno progre-sivr..» gihanie. Pod vsem navid'v-nim blagostanjem je bilo namreč veliko zla in ljudstvo se je po desetletju agitacije populistov, socialistov in drugih *precej zaveda'o. da je pod vlado plntokraoije ali denarnih mogotcev. Agitacija pa jedila največja od strani socialistov. ko j'e upadla proesperiteta po špan--ki vojni. Do stranke p regresi vee v je prišlo že leta 1909. ko je zvezna zakonodaja sprejela nove visoke carinike zakone. Napredni elementi v republikanski stranki so se uprl'. v Evropi. Ko so se leta 1916 sp.*r vršile volitve, je bil Roosevelt še nominiran od progresivcev, to.Ia imenovanja ni .sprejel. Hughes je bil WiLsonov nasprotnik, ki .si je nadel kot vodilno geslo načelo, d Poziv! Izda janje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mho go jih jev ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Uprava "O. N.1 mora Amerika ostati neutralna ozironi na vojsko v Evropi. Denu krati pa so ajritirali za WiL-ona Češ, on je preprečil, da nismo vojni. Razumljivo je. zakaj so demokrati. ko so prišli na krmilo, udarili predvsem po carinah in jih do malega odpravili. Geslo starih demokratov je zmagalo. Zakonoflnja je napadla tudi triuste in uredila bankarstvo. Tu je precej posredoval Bryan, katerega zasluga jc, da je Federalna rezervna banka v rokah političnega odbora (in ne bankirjev) ter da banka ni centr«-liziqfna. temveč se cepi v dvanaj.-t P^tojank širom dežele. Sprejeli so dalje še dohodninske davke. Tudi vojna jih je malo upravičila do tega. Clayton zakon proti trustom je bil sprejet leta 1914. Dalje so ustanovili komisijo za zvezno trgovino in uvedli nov urad za posojevanjc denarja farmerjem. Gompers j-* bil s tem zakonom zelo zadovoljen. imenoval ga je kot ustavno osvoboditev ameriškega delavstva. V zunanji politiki so demokrati zavzeli bolj milo stališče. Rili so za pridobitev novih dežel, toda nasprotovali so temu, da bi te nove dežele služile kot sužnjiee ameriškega velekapitala. Tako so omilili zakone za otočja. Odločen je bil ^nastop Wilsona z ozirom na Mehiko. Prisilil je deželo, da je dobiU ustavno vlado. Wilson je tudi ob •coial imperializem, kot se je naj-• olj pokazalo pri mirovnih pogajanjih v Parizu. Liga narodov je (prišla na njegovo priporočilo. Toda republikanci niso verjeli v to. ►z ni bil nič presenečen, ljudje o tem že dolgo šušlja li v kraju. k;er učitejjuje. rekel pa je. da to ni res. da*i je bilo v knjigah zapisano, da je predložd vse potrebne dokumente, ki so se glasili na njegovo ime. Ker si ni-no vedeli drugače pomagati, so pozvali njegovo dozdevno ženo. ki pa svojega "moža" ni hotela spoznati. Res se je bila poročila pred dvema letoma, tmla nje mož je bil čisto drugačen in je kmalu po poroki izginil t,^r se drži ta čas menda v Košieah. Bilo je torej jasno, da se ie nekdo polastil Czuponovili listin in jih uporabil za poroko. Tč i tel j. ki je postal tako mož brez lastne vednosti, pa je vložil ovadbo na državno pravdništvo. v Cherbourg 29. oktobra: SATURN!A v Trat JEuropa v Bremen Novembra: lioma v Genoa Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg 3. novembra: L»resde:i v Bremen 4. novembra: Majestic v Chfrbr.org 1'enniajid v Havre Statenda-n v ftoulojcne s ir Mer Atjuitanta v Chebourg 5. novembra: Champlaoi v Havre Itex v Uenoa . 9. novembra: Ties. Itooseielt V Mavre Hamburg v Cherbourg 10. novembra: Berlin v Bremen 11. novembra: Homeric v Cherbr.urg Bremen v Frcmen Paris v Havre 12. novembra: Con te Orande v Oen'«a Volendam v Boulogne »ur Mer 15. novembra: Leviathan v Cherbourg In Brerner 2. decembra: Homeric v Cherbourg 8. decembra: Satuinia v Trst 7. decembra: Eur- pa. v Prnn»n rres. Itoosevelt v Havre 8. decembra:. Berlin v Bremen 9. decembra: PA KIS (BOŽIČNI IZLET) Havre Altwrt {Villiri V Ob^rl».urK Olympic v Cherbourg 10. decembra: Koma v Oenoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: M •rjestic v Chert«oiirg Hfria v Cherbourg 15. decembra: • ""mit.- di Sa\oia v Gfn .a Bremen Leviathan v Cherbourg In Breine 21. decembra: Pr<-s Hording I "eiitM-hland v V H.i vre Ch<-rl.«.'ir(f 22. decembra: I •r<'souig 27. decembra: Kur 1-a v Br»m»-n 23. decembra: New y.,rk v Cherbourg Manli.it»r n v Havre 30. decembra; Ml\rn|<>. nh'to nit a CHAMPLAIN ;7. Nov* mbra — 26. Nor* mbra PARIS 11. Xor* mbra — 'J. ltrr* mbra NIZKE CENE DO VSEn DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila iajte nase in potne oate vpra-poobla&čene agent« 13 novembra: Vulcania v Trst Deutschland v Cherbourg 18. novembra: Olympic v Cherbourg Kuropa v Bremen 19. novembra: Conte di Sa\ola v de n' 23. novembra: St. Lou in v Cherl»'nirg i'res. Harding v Havre Sreaeh. J5ao STATE STREET. NEW YORK V JUGOSLAVIJO Preko Bremena Z NAJHITREJŠIMI PARNIKt. KAR JIH PLUJE BREMEN EURO PA Potebin vlak ob pjrniku v Bremerhavenu jamči na.boli pripravno potovanje v Ljubljano. Pojasnila da kat»-rikr>U agei.t hI! 57 BROADWAY, NEW YORX NORTH GERMAN 24. novembra: Cen von Steuben M zemljevidi Stenski ifro'^viil Slovrnlje nn mrrf« nlm papirja s platnenimi pregibi ---------------------------------1M Pokrajni roinl zemljevidi: Dravska Banovina _____________________SI Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ______________________________________3fl i Ljubljanske in mariborake ublantl M I Pohorje. Kozjak _____________________3«' Celjska kotlina. Spodnjo sl^veo- sko posavje __________________________[ Prekmurje in Medussnrje_______U v Brt-men 23. novembra: Btrengaria, v Cherbourg 26. novembra: Champlain 1 Augustus v Majestic v .' Havre f ;*-noa Cherbourg 23. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre 8tat»-nd;»m v B»>uIogn» sur 1. decembra: Hex v i;«-n>a Stuttgart v Bremen Mer VSE LINIJE IN PARNIKE zastojm LEO ZAKRAJSEK General Tra^'el Servicc, Inc. 1359 Second Ave.. New York. N. Y. Pišite po vaš brrzplacni vozni red za vse najboljše parnike. Canada ____________________ Združenih driav, veliki Mali _____________________ Nova Evropa_____________................ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana," Mississippi, Washington, Wyoming, rukj po____ Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New \ork * Virginia, OWo, New York -U po___________ .49 .It —13 ..M Ko so republikanci stopili pet v volilno borbo leta 1920, y Naročilom je pruoiiti denar, bo* diši v gotovini. Money order all poStne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovMo. rekom an dira j U pismo. Knjige yilTjamo poCtnlne prosto "GLAS NARODA" (M W. U MM Vsakovrstne KNJIGE poučne knjige povesti in romani spisi za mladino se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN JJ