SZ. Stnilta.
i imm, i m*$. i mm hh.
xl¥1i. mo.
.Slovenski Narod* velja v L|mfcl|ani
na dom dostavljen:
celo leto naprej . . .  • K 24*—
pol leta     „     . ♦ ♦ . , 12 —
četrt leta    „      •  •  • • »   6*—
na mesec   .     • • « • . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej . » .  .  K 22*-»
poi leta     „     • • • •   . 11 —
četrt leta    m     • •  •  •   » 5-50
na mesec           .  •  •  •   - 1*90
Dopisi naj se tranklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova niien šL 5 (v pritličju levo) telefon at 94.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati Ltd., to je administrativne stvari
ntevilkn velja f• vinari**. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine „Marodnn tlakama« telafan at ti.
se na
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo:
cek> leto skupaj naprej    .  K 25*— | celo leto naprej      .  .  .  K 30-
za Ameriko in vse druge dežele:
pol leta četrt leta na mesec
13 —
6'50
2-30 1 celo leto naprej
k 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uuranletvo (spodaj, dvorišče levo). Knailova nlica at 5, felafon 4t tO,
Cesarjev zaupnik.
Začetkom letošnjega zasedanja deželnega zbora kranjskega je bil dr. Šusteršič sprejet v avdijenco pri cesarju. »Slovenec« je priobčil o tej avdijenci poročilo, ki ni moglo poteči iz drugega vira, kakor od dr. Šuster-šiča samega. Glasom tega »Sloven-čevega« poročila se je cesar zelo laskavo izrekel o delovanju dr. Šuster-šiča v njegovi lastnosti kot deželni glavar.
Cesar dobiva svoje infojmacije od vlade in naravno je, da je vlada dala cesarju dobro informacijo o de-želnozborskem delovanju dr. Šuster-šiča, saj ga je vendar šele pred kratkim vnovič predlagala za cesarjevega zaupnika. O svojem lastnem kandidatu za deželnoglavarsko mesto vlada vendar ni mogla podati cesarju slabe informacije, četudi bi bila ta popolnoma upravičena z ozirom na dr. Sustersičevo postopanje v prejšnjih sejah bivšega deželnega zbora.
Cesarjeva pohvala, izrečena na podlagi vladne informacije o delovanju dr. šusteršiča v razpuščenem deželnem zboru, pač ni bila zaslužena, a tudi cesarjeva pričakovanja se niso izpolnila. Krona mora zahtevati, da postopa njen zaupnik v svoji lastnosti kot deželni glavar pravično in nepristransko proti vsem strankam, in da varuje pravice vseh in jih ne krati nikomur.
Če pa pogledamo na zadnje zasedanje deželnega zbora in premo-trimo. kako je deželni glavar kot cesarjev zaupnik opravljal svoje posle, moramo priznati, da se to ni godilo ne pravično, niti nepristransko. Dr. Šusteršič je na sedežu deželnega glavarja popolnoma pozabil, da je cesarjev zaupnik in je bil v vsem in v vsakem oziru samo zaupnik klerikalne stranke, ki hoče glas opozicije zadušiti s silo in brutalnostjo, ker ve, da ji drugače ni kos.
V deželnem zboru je malo na-rodno-naprednih poslancev, ali tisti, ki imajo vso moč v rokah in so odgovorni za vse, se boje kritike naprednih poslancev. Glas iz deželnega zbora ne doni samo po celi deželi, nego sc sliši tudi tam zgoraj, kjer bi bili klerikalci radi dobro zapisani, četudi tega ne zaslužijo.
Zadušiti kritike in pritožbe naprednih poslancev, to je presrčna želja klerikalne stranke, in cesarjev zaupnik je tudi v tekočem zasedanju vse storil, da bi napredni poslanci ne smeli svobodno govoriti. Tiranstvo cesarjevega zaupnika je bilo neznosno. Krivično in nasilno je naprednim poslancem jemal besedo in se neprestano vanje zadiral, jim dajal ukore in jim grozil, dočim je mirno dopuščal, da so klerikalci s tuljenjem, psovanjem in grožnjami terorizirali napredne poslance. Ribnikar je bil izključen, klerikalni poslanci pa so smeli divjati, psovati in surovosti uganjati kakor pijani hlapci, ne da bi se bil cesarjev zaupnik zanje zmenil.
Razumemo popolnoma dobro, da je klerikalce strah pred kritikami naprednih poslancev, saj je njihova uprava škandalozna in njihovo gospodarstvo z deželnim denarjem tako vnebovpijoče. da bi jih povsod dali pod kuratelo. kjer imajo kaj več zmisla za red in pravico, kakor v tej i t srečni Avstriji. Tcda naloga, dolžnost in pravica manjšine je, da brez ozirov jemlje v pretres delo večine in da pokliče večino na odgovornost za vse, kar je storila in česar ni storila. V kranjskem deželnem zboru pa je vsled tiranstva cesarjevega zaupnika postala ta pravica popolnoma iluzorna, tako. da se moramo sploh vprašati: čemu je pa tak deželni zbor, v katerem lahko večina uganja kar hoče, tudi največje nepostavno-sti, med tem, ko se manjšina sploh ne more oglasiti.
Tudi drugače je cesarjev zaupnik s zagrizeno pristranostjo prikrajše-val pravice manjšine. To se je videlo zlasti pri interpelacijah in nujnih predlogih naprednih poslmcev, sploh pri vsaki najmanjši priliki.
Opozicija je v kranjskem deželnem zboru brezpravna, še govorniške svobode ni deležna, ki je minimum tega, kar je treba za uspešno delovanje. Če opozicija že nima nobene moči, vsaj pravico, zastopati interese svojih volilcev in br niti njih koristi, bi ji morala biti brezpogojno ohranjena. V kranjskem deželnem zboru pa ji omejuje vse naj- vovrst-nejše pravice ne le klerikalca stranka, nego v prvi vrsti cesariev zaupnik.
So krivice, ki gredo človeku tako v kri, da takoj revoltira, in so krivice, ki se jih nekdaj časa prenaša. Narodno-napredni poslanci so v mi-nolem zasedanju pokazali toliko sa-mopremagovanja, da kaj takega v drugih parlamentih ni mogoče. Izzivanj in brutalizirani, oropani svojih pravic in tiranizirani, so vendar vzdržali na svojih mestih, da so mogli, v kolikor se je to sploh dalo, braniti in zastopati interese dežele in svojih volilcev proti tolpi podivjanih večinarjev pod vodstvom cesarjevega zaupnika.
Razmere v kranjskem deželnem zboru so parlamentaren škandal, nevredne evropske države, so posmeh vsakega pravega parlamentarizma in karikatura na pravice manjšine. Najžalostneiše pa je pri tem z zaupanjem krone zadeto tiranstvo, ki je mora prenašati opozicija z glavar-skega mesta.
Štajerski deželni zbor.
O prvi torkovi seji smo deloma že poročali. Dostaviti nam je še poročilo o predlogu posl. E i n s p i n -n e r j a glede oddaje dobav in stavb za deželo. Einspinner zahteva, da se naj take dobave in stavbe vedno javno oddajajo. Na ta način se potegujejo lahko za nje vsi konkurence zmožni obrtniki. Ozirati pa se je treba obvezno le na domače štajerske obrti in tvrdke. Dež. odbornik K a a n pravi, da sicer to stališče odobrava, a je vendar za gotove izjeme, V imenu slovenskih obrtnikov je govoril dr. K u k o v e c. Pridružil se je načelno idejam Einspinnerjevim, saj je treba domače štajerske obrtnike ščititi in podpirati. Ne gre tu samo za zaslužek, ampak je za obrtnike tudi velikega pomena, ako vidijo, da jih vsaj deželna uprava upošteva pri oddaji del ne pa samo pri plačevanju davkov. Deželnemu odboru se mora izreči priznanje, da se je skozi pet let branil slediti sklepu deželnega zbora glede škodljivcev stavbne obrti. Sedaj se je napravil nanj v isti zadevi nov naskok od sovražnikov obrti. Pričakovati pa je, da bo deželni odbor tudi tokrat storil svojo dolžnost. Kadarkoli mu je dana prilika soodlo-
čevati glede naše obrti, naj pokaže do nje naklonjenost. Ne sme pa tu ločiti Nemcev od Slovencev, temveč je treba gledati na to, da se povzdigne obrt v vseh delih dežele. Med slovenskimi obrtniki je mnogo sposobnih in podjetnih mož, ki bodo radi v blagor deželnih podjetij tekmovali z marljivimi nemškimi tovariši pri dobavah in stavbah. Treba pa je take razpise poslati tudi slovenskim listom, ne pa jih dosledno prezirati. Deželni zbor je na to Einspinnerjev predlog sprejel, na zastopniku Slovencev v deželnem odboru je pa sedaj, da bo v smislu Kukovčevih navodil in želj deloval. Sklenilo se je na to po poročilu barona C n o b 1 o -c h a ^faVjaljevati z regulacijo Pesnice.
V drugi torkovi (večerni) seji se je najprej razpravljalo o predlogu mariborskega poslanca N e g r a v zadevi železnice Maribor-Zeleni travnik. Sprejela se je resolucija, naj dela deželni odbor na uvrstitev te železnice v lokalno - železnični program. Dr. Korošec se je namesto W a -s t i a n a tako pehal za sprejetje resolucije za to železnico kakor še nikoli za kako potrebnejšo železnično zvezo na Sp. Štajerskem. Mesto Maribor bi ga lahko za ta trud imenovalo častnim občanom. A pomagalo ne bo nič. Neger. Korošec in W a s t i a n bodo s svojimi željami obsedeli.
Velezanimiva pa je bila debata zaradi učiteljskih plač. Večina je predlagala, naj se deželnemu odboru naroči, da v prihodnjem zasedanju deželnega zbora predloži zakonski načrt o učiteljskih plačah. In sicer se mora določiti v tem zakonskem načrtu najnižjo plačo na 1600 K za vsako učiteljsko osebo brez ozira na spol in krajevne razmere. Po tem se pa naj plače tako stopnjujejo, da lahko doseže vsak učitelj plačo uradnika v 8. plačilnem razredu. Krajevni plačilni razredi odpadejo. Novi zakon o učiteljskih plačah mora veljati od 1. januarja 1915 naprej, za one pa, ki gredo v pokoj, že od 1. maja 1914 naprej. Za učiteljske plače bi se porabilo spočetka več za 2,100.000, pozneje pa za 3.000.000 K več.
Dočim so ostali nemški klerikalci razmeroma mirni, so napravili slo-
venski klerikalci ob tej priliki naskok proti regulaciji učiteljskih plač in proti našemu šolstvu sploh. Izjavili so, da si pridrže glede plač prosto roko, njihovo stališče da je odvisno od olajšav glede šolskega obiska in zlasti od dovolitve poldnevnega poduka. Obeh zahtev ni stavil kak kmečki poslanec, temveč dr. Korošec, čegar vsaka tretja beseda je »izobrazba ljudstva«. S pomočjo nemških klerikalcev in veleposestnikov je pa dosegel za ta svoja predloga v kombiniranem finančno-šolskem odseku večino.
V zbornici se je oglasil med drugimi poslanci tudi dr. K u k o v e c in spodbijal energično dr. Koroščeve zahteve. Izjavil je, da je popolnoma nedopustno ob času, ko se govori o zboljšanju učiteljskih plač. sklepati o poslabšanju šole in o poldnevnem poduku. Ti zadevi nimata medseboi ničesar opraviti. Eventualno poslabšanje šole bi nas v narodnem in soci-jalnem oziru težko zadelo in čuditi se je, da se morejo ravno Slovenci za tako stvar potegovati! Govornik je prepričan, da bi slovensko učiteljstvo zboljšanje plač odklonilo, ako bi bilo isto spojeno s poslabšanjem šole. Ko je dr. Korošec videl, da je njegov predlog glede poldnevnega poduka že pokopan, je skušal vsaj rešiti šolske olajšave. Tudi tu mu je nasprotoval med drugimi dr. Kukovec, češ. da imamo že predpise o šolskih olajšavah in če bi se to še enkrat brez potrebe sklenilo, bi bila to le prazna demonstracija. V poimenskem glasovanju je propadel tudi Korošcev spre-minjevalni predlog s 40 proti 32 glasom. Soglasno pa je bila sprejeta resolucija glede povišanih remmieracij katehetom. (Je-li to povišanje res potrebno? Op. ur.)
„Narodni listf in „[eske Slovo". Poslanec dr. Sviha v službi policije.
Pod naslovom: »Narodne-soci-jalni vudce ve službach policie«, prinašajo »Narodni Listv« članek, ki pravi,  da je bilo v politični javnosti
LISTEK.
Kristalni zamaScs.
Roman.
francoski spisal M. L e b l a n c.
(Dalje.) V.
Deček je mirno spal na postelji. Mati je ležala na zofi, kamor jo je bil položil Lupin, toda njeno dihanje je postajalo enakomernejše m lice je zadobivalo boljšo barvo. Vse je kazalo, da pride kmalu zopet k sebi.
Lupin je videl, da ima dama pod vratom medaljon. Nagnil se je k njej in videl, da sta v medaljonu dve podobici: ena je predstavljala, kakih štirideset let starega moža, druga dečka v dijaških letih, čigar sveži obrazek so obkroževaii gosti kodri.
— Tako je torej — saj sem si nekaj takega mislil, ie dejal Lupin sam sebi. .'. Ah, uboga mati!
Prijel jo je za roko in je kmalu zapazil, da postaja ta roka gorkejša. Oči so se odprle za hip, a dama je zopet zamižala in samo zavzdihnila:
— Jacques!
— Ne vznemirjajte se, gospa... deček spi... vse je dobro.
Gospa se je popolnoma zavedla. A ker ni zinila niti besedice, ie Lu-
pin poskusil jo z vprašanji priprav iti do tega, da bi mu pojasnila, kar je hotel izvedeti. Pokazal je na podobi v medaljonu in rekel:
— Ta dijak — kaj ne — to je Gilbert?
— Da. je odgovorila.
— In Gilbert je vaš sin? Gospo je streslo po vsem životu, potem je tiho rekla:
— Da, Gilbert je moj sin.
Torej mati Gilberta, mati tistega Gilberta, ki je sedaj ječa! v zaporu, obtožen zaradi umora in ki ga je sodišče preganjalo z vso krutostjo.
Lupin je vprašal nadalje:
— In druga slika?
— Ta predstavlja mojega moža.
— Vašega moža?
— Da! Umrl je pred tremi leti Gospa se je vsedla na zofo. Čutila se je zopet močno in zdravo, a •čutila je tudi vso grozoto življenja.
Lupin jo je spraševal dalje:
— Kako se je vaš mož imenoval?
Gospa je nekaj trenotkov raz-mišljevala. potem je odgovorila:
— Mergv.
Lupin je presenečenja za-kričal
-1 Viktor Mergv, poslanec, je bil vaš mož?
— Da! t 9 Nastal je dolgotrajen molk. Lupin se je dogodka dobro spominjal in tudi silne  pozornosti,  ki  Jo Je vzbudila smrt poslanca Mergvja. Tri
leta je bilo tega, kar se je poslanec Mergy na hodniku parlamenta ustrelil v glavo, ne da bi bil zapustil le eno samo pojasnjeno besedo, tako da se ni dal dognati vzrok njegovega samomora.
— Vam je znan vzrok samomora? je glasno nadaljujoč svoje misli, vprašal Lupin.
— Znan mi je!
— Morda je bil Gilbert vzrok?
— Ne! Gilbert je bil izginil nekaj let prej; moj mož ga je spodil od doma in ga preklel. Sicer mu je bilo zelo hudo za sina, vendar življenje si je končal iz drugega vzroka . . .
— Iz katerega vzroka? je vprašal Lupin.
Ni bilo potrebno, da je Lupin izpraševal. Gospa Mergy sama ni mogla več molčati. Polagoma, v začetku z veliko bolestjo, je povedala Lupinu sledeče:
— Petindvajset let je tega, kar sem se imenoval Klarisa Marcel.Moji starši so takrat Še živeli in me vpeljali v družbo. V Niči sem se seznanila s tremi mladimi možmi, katerih imena vam bodo pojasnila sedanjo dramo. Ti trije možje so bili Aleksej Daubrecq, Viktor Mergv in Ludovik Prasville. Vsi trije so se poznali že prej; hodili so skupaj v šolo in služili pri istem polko. Prasville je bil takrat zaljubljen v neko igralko, ki je pela na operi v Niči, Mergv in Dau-brecg sta bila v mene zaljubljena. O tem in o celi tej historiji ne bom izgubila dosti besed. Dejanja povedo
dovolj. Jaz sem od prvega dne ljubila Viktorja Mergvja. Morda sem napačno storila, da tega nisem takoj priznala. Toda moja ljubezen je bila plaha in zato sem jo skrivala, hoteč se odločiti šele po dobrem preudarku. Na nesrečo je ta čas čakanja, ki je za ljubeče tako sladak, vzbudil v Daubrecqu mnenje, da sme upati. Njegova jeza je bila strašna.
Klarisa Mergv je za nekaj trenotkov umolknila; potem je z drhtečim glasom nadaljevala:
— Spominjala se bom tega, dokler bom živa . . . Vsi trije smo bili v salonu. Ah, če danes slišim besede, ki jih je Daubrecq govoril, besede sovraštva in strašnih groženj. Viktor je bil ves potrt. Nikdar prej ni videl svojega prijatelja tako besnega. Daubrecqov obraz je bil oduren, kakor da se je mož premenil v zver . . . da, v divjo zver! . . . Škripal je z zobmi, bil je z nogo ob tla. Njegove oči — takrat še ni nosil naočnikov — so bile krvavejn neprestano je ponavljal:   »Maščeval se
bom . . . maščeval se bom strašno___
Ah, vidva ne vesta, česa sem sposoben! Počakal bom! Če bo treba, bom počakal deset let, dvajset let... A moje maščevanje vaju dohiti, kakor strela z neba . . . Ah, vidva si ne moreta misliti, kako . . . Maščevanje! • . . Storiti zlo iz veselja do zlega . . . Kak užitek . . . Jaz sem j rojen za to, da delam zlo ... In vi-; dva me bosta na kolenih prosila i usmiljenja, da ... na kolenih.« —
S pomočjo mojega očeta, ki je bil med tem prizorom prišel v sobo, in s pomočjo sluge, je Viktor Mergv vrgel tega strašnega človeka na cesto. Sest tednov pozneje sem se poročila z Viktorjem.
— In Daubrecq? je vprašal Lupin. Ali je kaj poskusil?
— Takrat ne. Toda, na dan moje poroke, je našel Ludovik Prasville, ki je bil za pričo, prišedši domov . . . mlado operno pevko, ki jo je ljubil . . . mrtvo ... zadavljeno . . ,
— E, je vzkliknil Lupin in planil pokonci. »Mar . . . Daubrecq?
— Razvedelo se je, da je Dau-brecq nekaj dni pred mojo poroko začel pevko preganjati z ljubezenskimi ponudbami, a več se ni dalo dognati. Nemogoče je bilo konstatira ci, kdo je v Prasvillovi odsotnosti prišel na njegovo stanovanje in kdo je šel iz hiše. Preiskava ni našla nobenega sledu . . . ničesar . . . prav ničesar ...
— Toda Prasville . . .
— Prasville seveda ni dvomil, kaj je resnica, in ravnotako nisva dvomila jaz in moj mož. Daubrecq je hotel mlado pevko odpeljati, morda ii je hotel storiti silo in tekom boja jo je v razburjenju prijel za vrat in jo najbrže celo nehote zadavil. Toda, dokaza za to ni bilo dobiti. Daubrecq niti zaslišan ni bil.
— In kaj je pozneje bilo ž njim?
(Dalje prihodnjič.)
trn
že z davna znano, da so prišla iz zaupnih in važnih posvetovanj, katerih so se udeležili tudi narodno socijalni poslanci, podrobna poročila skoro neposredno nato k vladi. To se Je zgodilo pod Bienerthovim ministrstvom, ko so se vršile vse volitve proti njegovemu sistemu. Vlada je izvedela za dogovor med strankami že drugi dan. Tudi o pogajanjih za slovansko razstavo je bila vlada takoj obveščena. Narodno socijalni poslanci so sklenili za časa balkanskih homatij, da pojdejo korporativno v Belgrad. Takoj drugi dan je prišlo na mladočeške poslance vprašanje, če se bodo tudi oni udeležili. Čez nekaj časa je bil poslanec Klofač zadržan v Zemunu. Izkazalo se je, da je dobila ogrska vlada nalog, da naj zadrži na-rodno-socijalne poslance v Zemunu. Iz zapuščine umrlega šefa urednika >Narodnih Listov«, Josipa Anvža je list dobil sedaj dokaze, da je bil sedanji predsednik narcdno-socijalnega Kluba državnih poslancev dr. Karel Šviha policijski spicelj. Baje je dajal policiji informacije pod imenom Wie-ner. Dr. Šviha ie dobival za to svojo službo mesečnih 800 K, torej 9600 K letno pod naslovom, da je policijski uradnik. Dobival je tudi postranske honorarje. List ponatiskuje nato razna pisma in brzojavke posl. dr. Švi-he. Obiskal je tudi nekega policijskega uradnika, ki mu je dal 3000 K za volitve. O načinu, kako je prišel dr. Šviha do te službe, piše list. Pri nekem koncertu na Zofinti leta 1910 se je pritoževal dr. Šviha proti nekem policijskemu uradniku, ki je glavni faktor tajne državne policije,nad svojimi slabimi dohodki, nakar mu je ta ponudil najprej 600 K mesečno, če mu da informacije o političnih dogodkih in dogovorih. Kupčija je bila sklenjena, pozneje pa je dobival dr. Sviha mesečno S00 K. Zaupnik urednika je trdil tudi, da je bilo poleg Švihe še IS narodno-socijalnih oseb pred dvema letoma v službi policije. Šviha ie bil zelo oprezen tudi pri telefonskih pogovorih ter se je vedno skliceval na svoja prejšna pisma, kar ie služilo v kontrolo, tikal se je samo kot \Viener s policijskim uradnikom. Izpočetka je pisal Šviha pisma lastnoročno, pozneje pa s pisalnim strojem. Sestajala sta se na domu Švihe ali uradnika ali pa v separatnih lokalih kavaren. Dr. Šviha je bil v tej službi od druge polovice leta 1910 za vlade Bienertha. ko so bile vse češke stranke v najhujši opoziciji proti vladi. Šviha je bil še v najnovejšem času v službi policije. List pravi: Strašno je misliti za češkega človeka, da je taka stvar mogoča, da bi vodja politične stranke, ki pravi o sebi, da leži na njej bodočnost češkega naroda, šel in izdal narodno stvar za ubogi groš policiji.
Ceske slovo < je izdalo nato včeraj posebno izdajo, v kateri podaja poslanec dr. Šviha sledečo izjavo: : Popoinoma nedolžen sem; ker pa ne želim, da bi padla na narodno-socijalno stranko tudi le senca sumnje, izjavljam, da izstopam iz stranke ter hočem stati zunaj stranke tako dolgo, da bo moja nedolžnost dokazana. Strankarskemu vodstvu dajem na razpolago svoj državnozborski mandat. Proti »Narodnim listom« pa bom takoj vložil tožbo zaradi razža-lienja časti.
»Češke Slovo pravi, da so te obdolžitve izmišljotina zloglasnega agenta Spaceka. ki ie že kakih 15 let opetovano denunciral razne vodilne češke politike, češ da so v službi policije, tako poslance Klofača. Souku-pa, Nemca in dr. Stranskega.
Poslanec Vojna in strankarski tajnik Seidel sta prišla včeraj popoldne v uredništvo »Narodnih listov-ter zahtevala, da se jima predlože dokumenti bivšega šefa Anivža. Uredniški tajnik pa jima je odgovoril, da mora za to imeti dovoljenje članov ravnateljstva dr. Kamafa, dr. Rašina in dr. Tobolke. Pred redakcijo »Češkega Slova« je prišlo do večjih nemirov. Pretepli so tam tri mla-dočehe, ki so govorili o dr. Švihi.
Hrvaški sabor.
V včerajšnji seji je hrvaški sabor nadaljeval debato o izročitvi poslanca Mile Starčeviča.
Kot prvi je govoril poslanec Starčevičeve stranke prava Stjepan Zagorac. Govornik je razpravljal o razmerju med obema pravaškima frakcijama. Prepiri in razpori med obema frukcijama so nastali zategadelj, ker v njih vladajo različni nazori glede strankinega programa in njegove izvedbe. Ti prepiri so se pričeli takoj po smrti dr. Ante Starčeviča. Med stranko prava in frankovci je zlasti nepojasneno vprašanje glede Srbov, glede dualizma in glede nagodbe. Starčevičanci stoje na stališču, da ne sme njihova stranka paktirati ne z Dunajem, ne z Budimpešto. Frankovci pa so mnenia. da stranki-
nega programa ni treba strogo in dosledno izvajati in da se lahko paktira
tudi z vladnimi mogotci. Da so se po teh svojih nazorih tuđi ravnah, dokazujejo njihove intimo* sveze i bivšim banom baronom Rauchom. Baron Rauch se je svoječasno obrnil tudi na Starčevičevo stranko prava in jo pozval, naj za 10 let suspendira svoj program. Toda Starčeviceva stranka je to ponudbo odklonila.
Ko je govornik očital frankovcem, da so tako z Dunaja, kakor iz Pešte dobivali denar. Je nastal hud prepir med obema pravaškima frakcijama, ki je trajal par minut. Ko se je hrup polegel, je Zagorac nadaljeval : Jaz trdim, da je Frankova stranka zakrivila sedanji politični program. Znano nam je, kij jc ta stranka pripravljala: hoteli je spraviti na mesto hrvaškega bana znmega državnega pravdnika v »veleizdajni-škem procesu t — Milana Accurtija, ki je pisal članke za pokojne »Hrvatsko Pravo PosL dr. Ivo Frank; Accurti je boljši pravaš kakor vi.
Ta izja- ~> je vzbudila v vsi zbornici viharno veselost.
Ko je Zag rac končal svoja izvajanja, je dr. Frank v stvarnem popravku ^aglašal, da ni rekel, da bi bil Accurti boljši pravaš kakor Zagorac, marveč, da je boljši Hrvat kakor dr. Starčevič. Vsa zbornica se je smejala in klicala: Ne, tega niste rekli!
Na to je vlada odgovorila na razne interpelacije. Odgovore je zbornica vzela na znanje,
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni zbor je nadaljeval razpravo o zakonskih načrtih glede subvencij paroplovnih družb. Poslanec Szmrecsanvi je kritiziral vladni sistem ter dokazoval neupravičenost subvencij in pravi, da je nesla solna kupčija Ogrske banke strankarski blagajni 4,800.000 K. Vpraša ali moreta dati ministrski predsednik in trgovinski minister osebno Častno zatrdilo, da pri teh kupčijah ni dobil noben uradnik trgovinskega ministrstva ali ministrskega predsedstva, kakor tudi noben državni uradnik ali zaupnik delavne stranke kako darilo. Trgovinski minister Harkanvi pravi, da je varovala vlada pravice države napram družbi »Adria« v polnem obsegu. Leta 1907 je bila vlada pripravljena obnoviti pogodbo z »Adrijo- štiri leta pred potekom pogodbe, vendar se pogodba takrat ni podaljšala, ker je bila koalicijska vla-da mnenja, da v stari pogodbi določene dobave ne zadostujejo več. Da se vlada ni poslužila svojih opcijskih pravic napram »Adriji«, je odobravala tudi opozicija. Kar se tiče paro-plovstva, zlasti na določenih progah s stalnim prometom, mora to biti v rokah kapitalno močnih organizacij. Tako je subvencionirala vlada tudi progo La Plata. Izvoz moke, sladkorja in drugih izdelkov si more zagotoviti Ogrska le, če ima stalne proge v Dalmacijo, Albanijo in Maroko. Kar se tiče reškega pristanišča, je njegova lega zelo slaba ker ladjam ni treba tam pristajati, vsled česar jc tudi treba družbe subvenc. mirati. Če pa bi vlada odvzela družbi »Adria« subvencijo, potem bi ta družba gotovo porabila onih 25 do 26 milijonov, ki jih hoče iz ati za zgradbo novih ladij, za druge namene. Za pristanišče samo gradi vlada dva doka za 6 milijonov kron ter modernizira pristanišče. Naročila je ze r>0 dvigal, sedaj pa bi se drugi železniški tir pri državnih železnicah ne rentiral. Predloga je bila brez debate sprejeta. Poslanec Beszkid je nato interpeliral v zadevi rusinskega procesa in zlasti glede vloge, ki jo je igral agent provokater DuliŠkovie. Ministrski predsednik o detajlih Du-liškovićeve akcije noče govoriti, pravi pa. da je imel nalogo, da se prepriča o panslavističnih agitacijah v visokih ruskih krogih.
Albanija in Epir.
Kakor smo že poročali, hočejo vedeti nekateri nemški listi, da je ruski car zadovoljen s tem, da dobi princ Wied naslov albanskega kralja. Vest je malo verjetna. Sicer pa bi tudi to ne bila nobena nesreča. Kakor poročajo iz Bukarešte, bo prinesel romunski poslanik novemu albanskemu vladarju pismo kralja Karla, v katerem mu daje ta politične svete in mu priporoča romunskega poslanika kot najzvestejšega in najbolj odkritosrčnega svetovalca zlasti za prvi čas njegove vlade.
Esad paša se je včeraj že odpeljal z albansko misijo iz Trsta v Iirač. Tudi knez Wied in kneginja sta baje že včeraj zapustila grad VVaJdenburg ter potujeta preko Mo-nakova, Solnograda in Trsta v Drač. Na kolodvoru so se zbrali uradniki.
da so poslove od kneza, fte nI prišel
knez Wied v Albanijo, že ima povabilo na sultanov dvor. Kakor namreč poroča »rigaro« is Carigrada, Je izrekel sokaa željo, videti novega albanskega kneza. »rigaro« svetuje knezu Vitemu, da naj nstreže tej sultanovi želji, ker bo to blagodejno vplivalo na razpoloženje mohame-dancev v Albaniji.
Grške čete so res ie začele zapuščati severni Epir. Tako so zapustile grške čete v ponedeljek Santi Kvaranta Pravoslavno prebivalstvo je spremilo odhajajoče Grke do meje. Ko je prekoračil zadnji vojak mejo, so voditelji množice proklamirali neodvisnost in avtonomijo teh pokrajin pod imenom Severni Epir. Voditelji *o proglasih nato tudi provizo-rično vlado. Grb novih pokrajin je ve!;k bel križ na modrem polju s Črnim orlom v sredi. — Iz Aten poročajo o gibanju v Argirokastru še sledeče: Kljub vsem vojaškim odredbam se je posrečilo 3000 vstašem, da so se združili zunaj mesta. Vršila se je božja služba, nakar so proglasili neodvisnost. Zografos je proklamiral avtonomijo Epira in enakost pred zakonom ter grozi vsakemu, ki bi motil mir, s kaznimi. Končal je s klici na grškega kralja in armado. Polkovnik Kundulio zopet poroča iz Kolonije, da je predal v ponedeljek okraj Mu-škopolje. Albansko orožnistvo je ta okraj zasedlo. V torek je predal tudi okraj Korica. Povsod vlada popolen red. Kakih 250 albanskih orožnikov stoji v Malakastri pod poveljništvom Mustafa bega, ki ima holandskega stotnika Ghilarda za pobočnika Protokol o predaji Korice sta podpisala oba dela. Sedaj se vrše pogajnja zaradi predaje Kolonije.
fšernu občinstvu znana že iz kinematografa, kjer si Je občinstvo ni moglo dovolj nagledati. To, kar se je tam videlo samo na filmu, se bo predstavljalo tu v resnici. Ta igra tvori vredno vrstnico igre »V znamenju križa,«, katera je vsem tako izredno ugajala, da Je še danes ne morejo pozabiti. Dramatično društvo se ne straši, ne truda, ne stroškov, da vprizori po daljšem času zopet nekaj res lepega, zato po vsi pravici pričakuje, da pohiti 22. sušca vse od blizj in daieč v slovensko gledališče. Začetek predstave je točno ob p*! 8. zvečer ter se pri tej igri z ozirom na zunanje goste ne bo prav nič čakalo. Zunanji gosti naj si pravočasno zasi-guraio vstopnice.
Iz Ptuja poroča M. Z.: Bogato je obdarovana z otroci rodbina mestnega sluge Matevža K 1 e m e n s a. Žena mu je porodila doslej petkrat dvojčke, petkrat po enega otroka in zadnji petek celo trojčke. Od ostalih starejših otrok jih živi 11, naimajši trije pa so tudi prav krepki in bodo najbrže ostali pri življenju.
Štajersko.
Slovenski klerikalci In obrtništvo. V pravkar minulem zasedanju štajerskega deželnega zbora so se naši klerikalci izkazali za naravnost besne sovražnike obrtništva. Prvič pač za to. da bi na kmečkih shodih uganjali ljubo demagogijo, kajti dobička bodo kmetje iz »uspehov« proti obrtništvu malo imeli. Smešen boj proti dimnikarjem se je sploh dr. Korošcu ponesrečil, kar se pa olajšav v stavbni obrti tiče, bo treba na nje še precej Časa čakati. Vidi pa se, da bodo morali naši obrtniki odslej začeti drugačno, živahnejše politično življenje in bodo morali z vsemi silami delati na to, da se politični vpliv klerikalcev čim bolj zmanjša. Dr. Ku-kovcu pa gre za njegov krepki nastop v prid obrtništvu prisrčno priznanje.
Deželni šolski svet je v svoji seji dne 28. februarja nastavil Ludomilo M o r i c za učiteljico ročnih del v Št. Petru pod Sv. Gorami, Dorico Debelak za učiteljico v Šmarju, Leona Dimnika za učitelja v Ponikvi ob Južni železnici in Mateja Z ga j« n e r j a za naducitelja v Blagovni.
Iz Trbovelj. V ponedeljek in torek so se vršile v Trbovljah občinske volitve iz III. razreda. Zmagali so kandidatje socijalnodemokratične stranke brez boja, ker se jim ni od drugih strank postavila nasprotna hsta. V tem razredu je bilo volilnih upravičencev 1640. Dostaviti se ni moglo 130 volilcem. Izmed 1510 volilcev jih je prišlo volit 711 samih delavcev in so bili socijalni demokrati izvoljeni z okroglo 700 glasovi. — Vprašamo se sedaj, kdo so oni 810 volilci, ki niso hoteli voliti socijalne demokrate? Ali bi ne volili ti volilci narodno napredno, ako bi se postavili kandidatje v tem razredu? Zelo škoda, da se je vrgla puška v koruzo. Izvoljeni so bili s 700, oziroma 690 glasovi: Ignacij Sitter, Dominik K o k a 1 j, Florijan M a j d i č, Ludovik K o 1 e n c, Franc B a j d a, Karel K a s t e I i c, Martin 2 a g a r, Karel Malovrh, Anton Kuhar, Ivan K a m p 1 e t. Najhuši boj je bil v sredo pri volitvah II. in I, razreda med narodno - napredno - slovensko in rudniško - nemškutarsko stranko.
Razmere na obrtno-nadaijevalni šoli v Celju . V torek dne 28. februarja je stavil dr. Kukovec v štajerskem deželnem zboru interpelacijo zaradi nastopanja naducitelja Zehdra na celjski obrtno-nadaijevalni šoli. Ta možakar je tako nesramen, da je naslovil nekega učenca s psovko »win-diseher Hund«.
Iz Ruš. Občni zbor Podravske podružnice slov. plan. društva bo prihodnjo nedeljo 8. sušca v Rušah. Gospodje iz Maribora naj pridejo s prvim vlakom.
Slovensko gledališče v Mariboru. Kakor smo že poročali, se Je proslava SOOletnice ustoličenja preložila na belo nedeljo 19. aprila. Slavnost namreč zahteva toliko tehničnih predpriprav, da Jih ni mogoče v tako kratkem času izvršiti. Mesto slavnost i pa vprozori dramatično društvo 22. sušca krasno zgodovinsko sliko »Ono vadiš«? Nepotrebno bi bilo mnogo pisati o tel igri, saj Je najšžr-
Hopošho.
Drobne vesti. Pred nekaj dnevi se je ranil 32Ietni sedlar in hišni posestnik Alleman v Velikovcu z zarje-velim žebljem. Mož se ni brigal za malenkotsno rano in je delal naprej. Par ur nato se je mož onesvestil in so ga morali odpeljati domov. Drugi dan je mož, ne da bi se še kaj zavedel, umrl v strašnih bolečinah. — Požar. Pri Smercih je pogorela hiša posestnika Čepnaka, ki je bila prirejena za letoviščarje. Ogenj je uničil vse in se je razširil tako hitro, da niso mogli rešiti niti 121etnega po-sestnikovega sina, ki je bil v svoji spalnici. Fanta so našli po požaru v razvalinah popolnoma ožganega. — V celovški bolnišnici je umrl divji lovec Pucher, ki je bil obstreljen v boju z lovskim paznikom, ki ga je zasačil v spremstvu njegovega tovariša, ko sta hotela spraviti ravnokar ustreljenega srnjaka. — V Zg. Dravogradu so vlomili neznani tatovi v trgovino Franca Plajerja in so odnesli približno 30 K drobiža in več manu-iakturnega blaga. — V Svincu je ukradel neznan tat delavcu Jakobu Santinu denarnico, v kateri je bilo sto kron denarja. — V Velikovcu in po okolici govore, da bo odložil svoj mandat državni poslanec Josip Na-gele. Koliko je na tej govorici resnice, se ne ve.
Primorsko.
Istrske deželnozborske volitve
se vrše: V splošni kuriji dne 7. junija (ožja volitev 14. junija), v kmetskih občinah dne 19. junija (ožje volitve 20. junija), v mestih, trgih in v industrijskih krajih dne 30. junija (ožje volitve 4. julija), v trgovski in obrtni zbornici dne 6. julija (ožje volitve isti dan) in v veleposestvu dne 7. julija (ožje volitve isti dan).
Tržaški občinski svet je imel v ponedeljek zelo burno in živahno sejo, ki se odlikuje s tem, da po zaslugi laške večine ni rešila niti prve točke dnevnega reda in sicer predlog bolniškega odbora glede ustanovitve posebne šole za bolniške strežnice. Kljub temu, da se je zagotavljalo, da ne odpuste bolniških stražnic, ki nimajo strokovne šolske izobrazbe, so vprizorili socijalni demokrati veliko rabuko in preprečili vsako delo. Pač je bil sprejet predlog svetnika dr. Slavika in sicer z večino glasov, da se morajo dostaviti ukrepi mestnega odbora tiskani vsem mestnim svetovalcem. Ta predlog je bil že večkrat stavljen in to celo od večine, pa je bii do sedaj vedno zavrnjen.
Lahi na delu. Laška gonja proti Slovencem, katero podpirajo sedaj vedno bolj še Nemci, je našla pot tudi v šole. Ni dovolj, da skušajo ljudje-politiki. bodisi javno ali zasebno, in ne oziraje se kje, črniti Slovence, marveč so se nalezli te bolezni celo učenci. Na tržaški trgvoski akademiji, kjer je vpisanih tudi več Slovencev in Hrvatov, so napadli laški dijaki svoje slovanske sošolce in so jih hoteli vreči iz akademije. Ta nesramen napad so izvršili pod pretvezo, da so postali slovanski dijaki po balkanski vojni bolj predrzni in odločni in da nastopajo v šoli kot panslavisti in provokaterji. Za provokacijo smatrajo ti fantje že dejstvo, če govore naši dijaki med sabo v svojem maternem Jeziku. Z Italijani morajo, če hočejo z njimi občevati, govoriti itak laško, ker Italijani drugega jezika ne znajo, ali pa se ga nočejo posluževati. To ni za šolo, ki ima namen, da se učenec priuči ne samo, kolikor more sprejeti strokovnega znanja, marveč tudi jezikov.
Wledovaa|e v Tri««. Pred par dnevi Je priplula v Trst Jahta »Tau-rus«, ki bo popeljala bodočega albanskega kneza, odnosno sedaj, ko le
privolil tudi ruski car drugemu naslovu, kralja v novo Albanijo. Jahti poveljuje linijski poročnik Potočnik, ki ima na jahti še dva častnika, enega zdravnika in 64 drugih mornarjev.
Tržaška porota. — Uboj očma.
V ponedeljek se je pričela obravnava proti 33Ietnemu Benčiču, doma iz Pomjana v Istri, zaradi uboja. Ben-čič je obtožen, da je ubil svojega očma, 41 letnega Mateja Hrasta. Obtoženec je naletel na svojega očma, s katerim je bil preje skupaj v gostilni, in ki ga je vedno preganjal na poti domu. Tam sta se sprla in obtoženec mu je vrgel v trebuh velik kamen, vsled česar je mož nekaj dni pozneje umrl. Hrast je malo pred smrtjo sam obdolžil obtoženca. Obtoženec Ben-Čič se zagovarja in pravi, da m* kriv in da ni očma udaril in ga tudi ni s kamenjem napadel. Pač pa prizna, da ga je očem vedno preganjal. Njegova mati je bila stara 68 let, njegov očem, njen drugi mož, pa je bil star 41 let, ko sta se vzela in sicer tri mesece po smrti očeta obtoženca. Ben-čič trdi. da je vzel očem njegovo ma^ ter le iz dobičkaželjnosti, kar je jasno, in kar potrjuje tudi dejstvo, da je obtoženčeva mati ravno pod pritiskom pokojnega očma prodala polovico posestva, ki ji je pripadalo po prvem možu, očmu v prid. K obravnavi je bilo povabljenih 19 prič. Obtoženčeva mati, sedaj vdova Ivanka Hrast, ni prišla k obravnavi. Zdravnika izvedenca sta izpovedala, da je umrl pokojnik vsled vnetja črevesa, ki je bilo prebito. To rano bi bil dobil pokojnik lahko tudi pri padcu. Porotniki so zanikali vprašnje glede uboja z 11 glasovi, potrdili pa so vprašanje glede pregreška proti varnosti življenja z 8 glasovi in priporočili obtoženca obenem za milostno kazen. Benčič je bil obsojen na 8 mesecev ječe. V kazen mu je vštet trimesečni preiskovalni zapor.
Bombni atentat na Reki. — Atentator prijet.2e snoči so prišla iz Reke poročila, da se je preiskava, ki jo je vodila obmejna državna policija, izkazala kot neuspešna in se je moralo uvesti drugačno postopanje. Kdo je spravil policijo na pravo sled, še ni povedala, pač pa pove, da je našla atentatorja, ki je že aretiran. Današnja poročila pravijo, da je atentator Italijan, regnicolo, in sicer 2S-letni laški zidar Ardoino Bellelli. Aretirali so ga v neki laški šnopsariji v starem delu mesta Reke in sicer zaradi tega, ker je naznanil obmejni policiji, da odpotuje nazaj v Italijo, in ker je bil podoben onemu možu, katerega so videle priče takoj po atentatu, ko je bežal od vrta. Bellelli je od začetka tajil, nato pa je prišel v zadrego pri odgovarjanju na razna vprašanja in je končno atentat priznal. Noče pa povedati, zakaj in pod kakšnimi vplivi je izvršil atentat. Iz njegovega priznanja izvemo, da je preplezal v kritični noči — bilo je okoli 11. ure zvečer — 8 m visok in 1 m širok vrtni zid. Položil je bombo na vrt in jo zvezal z netilno vrvico, katero je vžgal na povratku vrh zida s svečo. Komaj je bil 8 korakov od zida, iz katerega je skočil, se je bomba razletela. Policija trdi, da ta atentat nima političnega značaja, marveč da je bil atentator najet, odnosno določen od anarhistov.
Drobne vesti. Meseca junija se vrši v Ogleju medicinski kurz za ljudskošolske učitelje. Ti kurzi se bodo vršili pozneje tudi v Pulju za istrske, hrvaške, slovenske in laške ljudskošolske učitelje. — Dvajset otrok. V Velikem Lošinju je porodila gospa Frančiška Svetina 20tega otroka. Zena je popolnoma zdrava. — Za Albanijo. Kr. trgovinski muzej v Budimpešti priredi v mesecu aprilu v Budimpešti, v Valoni, v Draču in v Skadru razstavo ogrskih izdelkov, katere bi Ogri radi izvažali v Albanijo. Razstavljeni bodo najrazličnejši predmeti. — Trčenje tramvaja z železnico. Na Reki je trčil voz električne cestne železnice na železniškem prelazu v železniški tovorni voz. Železniški voz se je prekucnil, tramvajski voz pa je zelo poškodovan- V vozu je bilo več oseb, ki pa so ostale nepoškodovane. — Aretirali so v Trstu 21 letnega Ren. Knafliča, ker je hotel ukrasti iz žepa nekemu trgovskemu potniku iz Zagreba srebrno uro in zlato verižico. — Kap je zadela v Trstu 771etnega bivšega gozdarskega nadzornika v Dalmaciji dvornega svetnika Ferd. Tepperja. Ko je prišel zdravnik, je bil mož že mrtev. — Za ravnatelja na goriški nemški reatni gimnaziji je imenovan dr. Gustav Hemetsberger, profesor na Dunaju, za ravnatelja na italijanski gimnaziji pa ravnatelj italijanskega moškega učiteljišča v Gradišču Anton Caldini.
Dnevne vesti.
+ Zakaj pa ti nič? Klerikalci so res vneti prijatelji ljudstva. Za večje davke skrbe tako, da ljudje kar joka-
»SLOVENSKI NAROD*, dne & marca lili.
Stran 3.
ja Priprosto ljudstvo, ki pije žgante, je hudo udarjeno z novim povišanjem davka, zdaj pa še strašne doklade na vino in na meso, na hiše in zemljišča.
Nikomur ni prizanešeno. tudi najrevnejši človek bo moral plačevati, da bo kaj. Toda ne, naši odobri« duhovniki ne plačajo nič od tistih velikanskih tisočakov, ki jih dobivajo za prekoristne maše in oče naše. Nič ne plačajo, ne državi, ne deželi, ne občini Za maše in očenaše dobe toliko, da dajejo maše še naprej, seveda z dobičkom, a državi, deželi in občini ne dajo niti licka. Od vsega moraš plačevati davek, od zemlje in od hiše, od obrta in kapitala, od vina in kruha, od žganja in mesa. Od obleke in od čevljev — sairo velikanski tisočakov, ki jih d<ibe duhovni!' „a maše in očenaše, ne pl^Črjo nič, nikomur in nič!!
— Mnogoštevilne veselice, polne gostilne ... Profesor J are pleše v klerikalni stranki v četrti kadrilji. Nima talenta. Tako pod povprečno mero je, da ga drže le bolj v ozadju in ga nič radi ne puste naprej. Ko so ga napravili za državnega in deželnega poslanca, so se ž njim pravzaprav hudo urezali. Klerikalcem manjka sposobnih ljudi, krvavo jih rabijo, a z Jarcem niso nič pridobili. To je pokazal tudi v letošnjem deželnozbor-skem zasedanju. Ni s? dosti oglasil, a ■\ar je povedal, je le dokaz, da so z njim klerikalci napravili dvomljivo akcijo. Ker res ni vredno, osvetliti delovanje prof. Jarca v deželnem zboru, naj omenimo 1c eno stvar. V dokaz, da se Ljubljančanom dobro godi in da lahko plačajo strašne doklade, s katerimi hočejo klerikalci napolniti prazne blagajne, se je prof. Jarc skliceval na »mnogoštevilne veselice« in >polne gostilne«. To je prof. Jarc pač na Dunaju profitirah Tam namreč straši neki nemški vi-•z, ki je vodja nemških agrarcev in se vsake kvatre vsaj enkrat zaleti v Dunajčane. da dobro žive, in v dunajsko ženstvo, da nosi drage klobuke, da se morajo torej Dunajčanom živila podražiti in davki pomnožiti. Tega nemškega viteza je hotel Jarc
- osne mati in je privlekel v dež. ?bor »polne gostilne- in »mnogoštevilne veselice«. Te -polne gostilne«, ki so šest dni na teden skoro prazne
— izvzemši katoliški tempelj pijanstva, slavnoznano   ?>Unionsko> klet
— so seveda prepričevalen dokaz. Jarc Ljubljančanom Še čaše vina ob nedeljah ne privošči! Pa mnogoštevilne veselice*:. Če se kdo vseh veselic udeleži, ne zapravi toliko, kakor so zapravili udeiežniki katoliškega shoda, a vendar hoče Jarc, naj se Ljubljančani nalože nove strašne doklade, ne pa tudi tistim, ki imajo toliko denarja, da hodijo na katoliške *hode in božja pota in razmečejo za maše in očenaše na stotisoče! Res, :a Jarc je - duhovit-, da bo še kmalu prekosil dr. Zajca.
—- Sila pred pravico! O ljubljanskem občinskem volilnem redu je govoril v štajerskem deželnem zboru nemški poslanec dr. Negri. Rekel je med drugim: »V Ljubljani niso uvedli proporcionalnih volitev iz ljubezni do Nemcev, marveč ker so slo-cnski klerikalci hoteli v občinskem vetu priti do zastopstva, za to so morali hote ali nehote vzeti v kup tudi nemške občinske odbornike. Čim pa se bo klerikalcem posrečilo zavzeti Ljubljano, bo tamkaj odpravljen, o tem sem prepričan, tudi proporcionalni volilni sistem. Zakaj to niso vprašanja, pravice in pravičnosti, marveč vprašanja — to priznavam čisto odkrito, moči in sile.« Dr. Negri torej pravi, da so klerikalci uvedli v Ljubljani za občinske volitve proporcionalni volilni sistem sa-tio zategadelj, da bi prišli v občinskem svetu do zastopstva, da pa bodo ta volilni sistem takoj zopet odpravili, čim se jim posreči zavojeva-ti Ljubljano.Tej dr. Negrijevi trditvi prav radi verjamemo, to pa pravimo, da klerikalci še ne bodo kmalu doča-
- aH, da bi padla Ljubljana v njihove roke, da, smelo lahko trdimo, da bodo preje izgubili večino v deželnem zboru, predno bodo zavojevali napredno Ljubljano!
4- Zakaj se ie preložila obravnava proti župniku Riharju? Kakor ">mo že včeraj poročali, je bila obravnava proti župniku Riharju, ki je kot predsednik volilne komisije v Mekinjah kradel napredne glasovnice, tik pred njenim začetkom proti vsakemu pričakovanju preložena na nedoločen čas. Čemu, zakaj, se je pač vsakdo začudeno vprašaj. Poizvedovali smo za vzrok in izvedeli to-le: Klerikalci so dobro vedeli, da župnik Rihar ne uide zasluženi kazni in da bo radi zločina, ki ga je zagrešil, eksemplarično kaznovan, ako se mu ne posreči na pretkan način se izmuzniti iz zagate. Nasvetovali so mu to-. naj simulira duševno bolezen, češ da se edino na ta način more rešiti obsodbe in občutne kazni Župnik Ribar ss je seveda ravnal po tem na-
svetu ter se M delati duševno hotna
ga. Da bi stvar bila bolj verjetna, je v nedeljo vprizoril, kakor nam poročajo, v cerkvi v Mekinjah pravcate komedije, preračunane v to, v javnosti vzbuditi mnenje, da v njegovi glavi v resnici ni vse v redu. Kmetje so se seveda smejali« ker so dobro vedeli, zakaj je njihov župnik postal naenkrat — nor. Govorili so, da se dela bla^netvt, ker sa sodišče kliče na odgovor a radi znane volUne sleparije. In kmetje so si stvar prav razlagali in tolmačili: Župnika Riharja so včeraj prepeljali v neki sanatorij, menda Tuln pri Dunaju, vsled česar ie bila tudi nenadoma preložena na včeraj določena sodna obravnava proti župniku. Ali ni to imeniten trik? klerikalci vedo, da župnik ne more meči roki pravice, razen ako se dokaže, da ni odgovoren za svoja dejanja. Da pa to dokažejo, je moral mož začeti igrati vlogo duševno bolnega, blaznega človeka! To je vsekakor višek klerikalne pretkanosti, propadlosti in lopovščine! Ali se bo sodišče po tem klerikalnem triku dalo speljati na led ? če je pri nas justi-ca še kaj vredna, se to ne bo zgodilo. Toda govori se, da je semtertja že tudi boginja pravice postala klerikalna dekla, zato se prav resno bojimo, da se bo ob koncu koncev zločincu Riharju vendarle posrečilo izviti se trdi njeni roki! Toda stali bomo budno na straži ter stvar brezobzirno razkrinkali pred vso javnostjo in vsem svetom!
-t- Ne vdajmo se! 1 z K i 1 o v č nam poročajo: Dne 2. t. m. je zašel v našo vas nepričakovano državni poslanec Gostinčar. Hotel je po maši pred cerkvijo napraviti volilni shod, toda vse mu je spodletelo; takoj po službi božji so se naši zavedni vašča-ni razšli po svojih opravkih, tako da se je dolgočasni poslanec znašel samo med 3 beri: tremi poslušalci, katere mu iz srca privoščimo, naj ga hodijo poslušat. Takoj je spoznal svoj žalosten položaj, hitro zaključil svoj govor in ravno tako hitro jo je popihal iz vasi. Spremljal ga je Zagorski župnik v sosedno vas Rateže-vo Brdo. kjer mu je obljubil več uspeha, češ. tam je več kimovcev. Kam ga je nadalje burja nesla, nismo zasledovali. Zapomnite si g. Gostinčar. da je vaš trud v naši Reški dolini brezuspešen, saj so vam morda Še v spominu zadnje deželnozborske volitve v našem okraju; čemu se nam še vsiljujete, saj vaših fraz nihče ne posluša in vašim puhlim obljubam nihče ne verjame! Mi bomo pa zopet vsi kot en mož volili našega domačina g. Ivana Urbančiča, posestnika v Trnovem št. 84. kajti on je mož. ki razume, kje nas kmete čevelj žuli in se ne bo pustil komandirat od far-ških koritarjev.
— Iz privatnega pisma učiteljice z dežele . .. Gotovo vam je znano, kaj je sklenil naš slavni deželni zbor, . . . poleg raznih »prekoristnih< paragrafov tudi celibat učiteljic. Toda to mu ni zadoščalo, nego vzeti ji hoče tudi še pokojnino, ako se omoži; pokojnino, ki zanjo vplačuje; pokojnino, za katero se trudi deset, petnajst in več let! To ie vendar krvica. ki vpije do neba! Jemljo jej vse pravo do življenja! To je vendar r smisel! To vendar ne odgovarja edanjim modernim nazorom! Mari n -i skrbni deželni očetje na katolišk podlagi ne pomislijo, da odpirajo u^ *eljicam s takimi zakoni široko pot <j ■> nemoralnosti?! Učiteljica je vendar tudi Človek in ima pravico do življenja! Jeli končno morda vendar le resnica, da hočejo s tem sklepom postrečl župnikom in kaplanom??!! — Naši klerikalni deželni poslanci kaj radi poudarjajo razmere v sosednih južnih provincah. Svetovala bi jim in toplo polagala na srce. da se i glede učiteljic ravnajo po njih izgledu! Vsaj učiteljici, ki se trudi in peha leta in leta po zapuščenih vaseh in gorskih zakotjih, naj privoščijo, da sme vži-vati svojo skromno pokojnino po svoji lastni volji, ali sama, ali s svojim zakonskim družetom! Kar si je stekla z napornim trudom, z občeko-ristnim požrtvovalnim delom, — to je vendar njeno. — tega bi jej vendar nihče ne smel vskrajati in jemati! To je rop! ... Čudno je zelo, da naši, sicer grozno velikopotezni klerikalni poslanci postopajo z nami učiteljicami tako ozkosrčno in malenkostno!!
-f »Slovencu« in »Miru« je poslal mestni magistrat uradni popravek radi njiju trditve, da ljubljanski magistrat skoro izključno dopisuje s celovškim v nemškem jeziku. Odgovorni urednik »Slovenca« in »Mira« je poslanec Gostinčar. Za to smo prav radovedni, ako bosta imenovana lista imela toliko poštenosti v sebi, da bosta poslani jima popravek tudi priobčila.
+ Iz železniške službe. Železniški aspirant v Kranju, g. dr. Mihael J e v š e k. je imenovan za koncipi-jenta, aspiranta gg. Rudolf S t e r -a.%t v Skofr Loki in Vladimir Ka-,
pus pL Plchelsteiu v Trstu pa za asistenta.
— N)ecofteva slavaoei v Zagrebu. K svojemu poročilu p tej veličastni manifestaciji, ki se je je udeležilo nad 2000 udeležencev, naj še dodamo, da je kvartet »Zveze slovenskih pevskih društev« na večerni glasbeni akademiji nastopil z izrednim uspehom. Zapel je (g, dr. P. Kozina, g. Dermelj, g. Završan in g. Kra-gelj) dve pesmi: »Povejte ve, planine« in »Katrica«; vsled burnega odobravanja je dodal še eno pesem. »Sr-bobran« poroča: »Samostalan izstup ovoga kvarteta bio Je, bez pretjerivanja, zbilja (zares) jedna umjetmška atrakcija prvega reda«. A »Obzor« piše: »Najviše je simpatija i oduševljenja postigao kvartet »Zveze slovenskih pevskih društev«, koji je burno izazvan i obdaren krasnim vijencem morao još izvan programa dodavati.« — Lep je bil hip, ko so predavatelji dopoldanske akademije vstopili v koncertno dvorano ter jih je glasba sprejela z »Lepo našo«. — Nekaj posebnega je bilo narodno črnogorsko »kolo,\ ki so ga zaigrali prisotni črnogorski veljaki.
— Simon Gregorčičevo odo »Oljki« je za samospeve, mešan, ženski in moški zbor ter veliki orkester zložil skladatelj P. H. Sattner. Delo je že izšlo v založbi »Glasbene Matice-- ter se dobiva v knjigarnah.
— Zaradi albanskega kneza? Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, so dobili vsi orožni-ški oddelki povelje, da dajo na razpolago po dva orožnika, ker pričakujejo v Miramaru najvišje goste. Gre brez dvoma za princa Wieda in princeso, ki se bosta morda ustavila na poti v Drač v Miramaru.
— Velika polomila. Klerikalci so imeli v nedeljo v Ljudskem domu nekako slavnost. Šentpetersko prosvetno društvo je obhajalo svojo petletnico. Vsa »slavnost* je bila velika polomija. Udeležnik te > slavnosti« je rekel: Pridiga je bila o liberalcih, vse drugo pa dolgčas in polomija.
— »V klerikalni kleti hotela Union«. Z ozirom na notico, ki smo jo v soboto priobčili pod tem naslovom konstatiramo, da g. Josip S t u 11 e r ni ž njo v prav nobeni zvezi in je ni ne pisal, ne inspiriraL
Iz krške okolice. Pod to notico naznanja »Slovenec« v svoji številki z dne 3. marca 1914. »da je okrožno sodišče v Novem mestu podučilo dr. Dimnika, odvetnika v Krškem, da odvetnik kot zasebni obtožitelj nima pravice, zahtevati povračilo zastopniških stroškov, ako osebno zastopa svojo lastno pravdno zadevo.« Pripomniti moramo, da je bila to kazenska zadeva proti Jakobu 2ustu, župniku pri Sv. Duhu, v kateri je bil ta poklicanec božji obsojen radi ča-stikraje. Kaikor poznamo dr. Dimnika, ga ta odločba novomeškega sodišča ne bo ovirala, da bi v enakil! slučajih prizanašal takim ptičem, kot je svetoduški župnik. Ampak psihološko je zanimivo, kake stvari v teh po klerikalizmu korumpiranih časih in razmerah naše politikujoče duhovnike veselijo in kako si ž njimi delajo novo korajžo!
Čudna zahteva. V »Zarji« se idrijski dopisnik pritožuje, da inteligenca in meščanstvo že nekaj časa baje bojkotarijo socijalnodemokra-tične priredbe. V Idriji je več strank in umevno je, da je vsake v prvi vrsti dolžnost podpirati svoje lastne priredbe. Socijalni demokrati bi se nam gotovo smejali, če bi od njih zahtevali, da recimo posečajo veselice delavskega bralnega društva. Pri idrijskih razmerah je torej tudi soci-jalnodemokratična tožba o neposeča-nju inteligence in meščanstva soci-jalnodemokratičnih priredb neutemeljena. To velja še posebej v zadnjem času. ko se je od socijalnode-mokratične strani popolnoma neosnovano napadlo poslanca Gangla in sicer predbacivalo idrijskim narodnjakom delavstvu sovražne namere. V zahvalo za napadanje in sramotenje v socijalnodemokratični »Zarji« naj idrijski naprednjaki Še podpirajo so-cijalnodemokratične priredbe, fear-ja« piše nadalje: »Pa to nas nič ne žali. saj smo bili prej kot slej prepričani, da gospoda ne mara delavske družbe, če je ne potrebuje za svojo korist. Morda bo pa prav to tudi one delavce in njih sinove ter hčere, ki še delajo štafažo raznim meščanskim društvom, poučilo, da tudi oni nimajo pri nedelavcih ničesar iskati.« V resnici čudno je to postopanje. V isti notici, ko se toži o »bojkotu« socijal-nodemokratičnih priredb po inteligenci in meščanstvu, se to znova grdo napada. »Gospoda ne mara delavske družbe, če je ne potrebuje za svojo korist« To je žaljiva insinuacija, ki se jo mora od napredne strani naj odločnejše zavrniti. Ravno tako pavšalno trditev, da delajo delavci štafažo raznim meščanskim društvom. Naj navede »Zarja« imena društev, pri .katerih delajo delavci
štafažo* »Zarja« vedno meče socijalne demokrate in delavce v en ko§. 2e zadnjič smo povedali, da je v tem v veliki zmoti« ker v Idriji imamo delavce, ki so narodno-naprednega, so-crjalnodemokratičnega in klerikalnega prepričanja. V Idriji je popolnoma nepotrebno hujskati delavca proti ne-delavcu. Večkrat smo že naglašali, da je Idrija izrazito delavsko mesto, meščanstvo v Idriji tvorijo delavci in od njihovega ugodnega gmotnega položaja je odvisno v obče stanje idrijskega prebivalstva. Zategadelj v Idriji tudi ni razsodnega občana, ki bi nasprotoval težnjam delavskega stanu. Vsako hujskanje v tem ozir" je čisto navadno demagoštvo.
Da jih le sram ni ... Z Notranjskega se nam piše: Kot načelnik podružnice družbe sv. C. in M. dobil sem nekaj iztisov Braniborovega ko ledarčka, katere sem razdelil ne glede na stranke. Med drugimi je dobil enega tudi možak, pristaš S. L. S., iz sosedne vasi. Ko se z istim čez par dni snideva, praviti mi je začel, da ko je od mene prejel knjižico,ni vedel, kaj je v njej pisanega, pač pa da je žc med potjo izvedel od nekega župrd-kovega zaupnika, da jc grozno -pohujšljiva (!) in čo ju že ima, bog ne daj dati jo otrokom v rolrc, pa tudi sam. je najbolje, da jo nc bere, ker bom imel greh. Navzlic temu je možak zaklenil v sobo in od prve do zadnje črke prečital koledarček in jc menda Še med svetniki po mesecih iskat pohujšanja. Kc-»čnO pa je sore videl, da se je g. župnik na r^repni-kova usta grdo zlagal in obrekoval. Gospodje duhovni, K.oret? U biti ogorčeni, če vas ljudstvo imenuje -farji? Sramujte se, lagati in obreko-vati o društvih in društvenih pripo močkih v narodno probujo in obrambo!
Dražba. Dne 9. t. m. bo pri c, kr. okrajni sodniji v Radovljici ob 10. dopoldne dražba posestva K. Meglica v Mostah pri 2erovnici na Gorenjskem. Posestvo obstoji iz vile, ki je pripravna zlasti za letoviščarje, in iz sveta v izmeri preko 2 orala. Najmanjši ponudek znaša 17.401 K.
Kinematograf »Ideal«. »Strahote džungel« pretresljiva drama in pa krasna veseloigra »Moric in vesela vdova« predvajata se danes zadnjikrat Jutri krasna drama »Knežnla Spinarosa pleše« v gdč. Ritto Sa-chetto v glavni vlogi.
Zdravstveno stanje mestne občine Ljubljane: Od 22. februarja do 28. februarja je bilo novorojenih 25, med temi 1 mrtevrojen, umrlo je 21 domačinov in 6 tujcev. Umrli so 4 za jetiko, 1 vsled mrtvouda in ostali za različnimi navadnimi boleznimi. Obolelo je v tem času 18 oseb za ošpicami in 1 za vratico (tujec).
Nezgoda. Ko je hotel predvčerajšnjem 481etni tesar pri tvrdki Lehner - Weissbacher, Janez Jeras obijati na dvorišču pri šupi opaž, je padel z lestve ter se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Na včerajšnji semeni so pripeljali 1168 glav in sicer 534 konj, 455 volov, 126 krav in 53 telet
Popravek. V včerajšnjih brzojavkah se mora glasiti ime umrlega opavskega kardinala pravilno dr. Kopp.
Društvena naznanila.
Zveze slovenskih dramatičnih društev izredni občni zbor bo v soboto, dne 7. t m. ob 8. zvečer v posebni sobi Narodne kavarne. Vsa včlanjena društva naj pošljejo svoje zastopnike.
III. Slovenski vsesokolski zlet v LJubljani 1914. Seja tajniško - časnikarskega odseka se vrši jutri v petek 6. t m. točno ob pol 7. zvečer v zvezni sobi, seja veseličnega odseka pa ob pol 9. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
»Večer na vasi«. Pod tem naslovom priredi telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani dne 14. marca velik zabavni večer v »Mestnem domu«. Kdor se hoče v tem času, ko ni po celi Ljubljani nikakih koncertov, veselic in drugih zabav, pošteno pozabavati v neprisiljeni domači družbi, naj ne zamudi prihiteti na to prireditev. S tem pa tudi pomaga graditi za društvo prepotrebni lastni dom. Dne 14 marca vsi v »Mestni dom«! Na zdar!
Akad. fer. društvo »Prosveta« v Ljubljani se je zopet obrnilo na mnoge rodoljube s prošnjo za podporo. Z ozirom na uspešno kulturno delo, ki ga vrši »Prosveta« na ljudskoiz-obraževalnem polju in na mnoge pre-potrebne knjižnice na ogroženih obmejnih krajih, vljudno tudi tem potom prosimo vse, da prošenj ne odlože neuslišanih. Vsako krono hvaležno sprejmemo, enako tudi slovenske knjige novejše literature. Kdor brzo da, dvakrat da! — Odbor »Prosveten LiubUa.ua. ^_
Koncert »Ljubljanskega Zvona«
dne 18. marca zvečer v »Mestnem domu«. Različne ovire so provzroči-le, da pride društvo v letošnji seziji šele sedaj do koncerta. Obilica ljubljanskih priredb zabavnega značaja odriva čedalje bolj resne poskuse, ki hočejo dvigniti pevska društva ir nekdanje letargije. Pevski zbori morajo zavzeti stališče, da je njihova dolžnost, s pevskimi priredbami vplivati na vzgojno in kulturno povzdigo slovenskega ljudstva. To je pa le mogoče doseči s — koncerti. »Ljubljanski Zvon« je prepričan, da dne 18. marca pohiti na njegov koncert vse, kar se zanima za napredek pevskih društev in kar želi ter hoče podpirati društvo v njegovih resnih stremljenjih! Krasen spored, odlične sodelujoče moči obetajo mnogo užitka.
Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko občni zbor se vrši v soboto, dne 7. marca 1914 ob 8. zvečer v hotelu Štrukelj v Ljubljani.
Zadruga krojačev, krojačic, krz-narjev itd. v Ljubljani ima svoj redni zadružni shod v nedeljo, dne 8. marca t 1. dopoldne ob pol 10. uri v vrtnem salonu hotela »Ilirija«. Dnevni red: Čitanje in odobrenje zapisnika. Poročilo načelstva o delovanju in premoženju. Ustanovitev bolniške blagajne. Določitev prispevka iz zadružnega imetja v svrho proslave 25-letnice zadruge, za poučne namene vajencev. Določitev doklade za leto 1914, Prispevek obrtni nadaljevalni šoli. Raznoterosti v interesu zadruge. — V interesu zadruge in v korist Članic in članov glede na ustanovitev potrebne bolniške blagajne, bi bilo želeti, da se vse članice in člani tega važnega shoda v polnem številu udeleže, da se s tem izognejo kazni, ki jo določa § 25. zadružnih pravil.
Gledališko društvo na Jesenicah
ponovi v nedeljo, dne 8. marca ob pol 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu na Savi ljudsko igro »Čarovnica pri Bohinjskem jezeru«, ki je v prvo tako zelo ugajala.
Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju priredi dne 13. marca v gostilni »Zum Kleeblatt« vogal Schulgasse, Mitterberggasse, XVIII. svoj tretji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli!
Izpred soffiBi
Obra\nava pri okrožnem   sodišču t? Novem mestu.
Boj Nemcev zoper slovensko šolo in slovenskega odvetnika v Kočevja
L
Novo mesto,'4, marca.
Slovenski odvetnik gosp. dr. Štefan R a j h si je danes pred tukajšnjim vzklicnim sodiščem v svojem boju za ustanovitev slovenske šole v Kočevju, izvojeval prvo zmago, in sicer ne samo za svojo osebo, nego tudi za narodno stvar. Tožba, ki so jo kočevski Nemci, na čelu jim oskrbnik premogokopa Jožef Stockel, naperili proti dr. Rajhu, ni bila naperjena proti osebi dr. Rajna, marveč proti dr. Rajhu kot novemu slovenskemu odvetniku v Kočevju. In še bolj proti nameravani ustanovitvi slovenske ljudske šole v Kočevju, kateri načrt je tesno združen s preselitvijo gosp. dr. Rajha iz Ribnice v Kočevje. Dr. Rajhova prva pravda na njegovem novem mestu je tudi nam prinesla presenetljivo darilo: zaradi te pravde so naši slovenski bratje v Kočevju vendar enkrat postali zavarovani pred takimi zagrizenimi janičarji. kot je bil kočevski sodnik A mošt Kam, ki je — to je vobče znano, svoje lastne rojake hujše in grje preganjal in črtil, kakor to more storiti še tako trd pravi Nemec. Slovenski javnosti je morda premalo znano, da Arnošta Kama ni več v Kočevju in da je baš zaradi dogodkov te pravde moral takorekoc stan-ti pede odkuritl iz Kočevja.
Pravda je marsikaj razkrila. Tako je v tej tožbi oskrbnik Stockel kot tožitelj proti dr. Rajhu pred sodiščem sam izjavil, da on nima prav nič proti temu, če se tudi njegovi slovenski delavci potegujejo za ustanovitev slovenske šole. Tako izjavo, izrečeno pred sodiščem iz ust moža, ki igra v Kočevju vodilno vlogo med ondotni-mi Nemci, si je treba dobro zapomniti.
Pa poglejmo, kako je do te zanimive tožbe prišlo.
Koncem julija 1. 1. so slovenski stariši iz Kočevja in okolice poslali prošnjo na deželni šolski svet v Ljubljani, naj se jim dovoli ustanovitev ljudske šole v Kočevju s slovenskim poukom. Večina teh prosilcev — to si je treba za pozneje dogodke dobro zapomniti — so uslužbenci kočevske premogokopne družbe. — Ravno iz teh priprostih src je izšla: želja po ustanovitvi svoje šole. Celo stvar ie prevzel jeoso* de RajK ki j*
bi! takrat še v Ribnici. Obljubil Je, da bo v dosego tega  načrta storil
vse, kar je v njegovi moči, in sicer brezplačno. Deželni šolski svet je o tej prošnji obvestil okrajno glavarstvo v Kočevju, ki je res odredilo, da se imajo na prošnji podpisani prosilci zglasiti dne 17. in 18. septembra pri glavarstvu v svrho tozadevnega zaslišanja. Resnici na ljubo moramo tudi še omeniti, da je največ podpisov za prošnjo pridobi! kočevski kaplan g. Ivan Sesek, ki je zaraditega poleg dr. Rajha tudi postal žrtev ši-kan kočevskih Nemcev. Čim so Ko-čevarji za ta slovenski načrt izvedeli, so takoj sklenili, da ga onemogočijo. Pravijo, da je ravno v tem času slučajno obolel okrajni glavar, ko bi se imelo vršiti zaslišavanje slovenskih prosilcev. Stvar bi bila za Slovence morda ugodno izpadla, ker bi bil na določenih dneh zaslišanje vodil šoiski nadzornik slovenske narodnosti. Toda, do tc?a zaslišavanja »iz uradnih razlogov« ni prišlo. Ta rok se je uradno preklical in preložil skoro za mesec dni, na 14. oktober. To ravno so Kočevci hoteli imeti, kajti tekom enega meseca se pri danih i azmerah lahko mnogo izpremeni. In res. mnogo se :*e izpremenilo. Mestni stražnik je dobil nalog, da slovenskim prosilcem dostavi vabilo za drugo zaslišanje H3 14. oktobra. Ali obenem, ko je mož pravice dostav-Jial ta uradna vabila, je dobil tudi od ^gotove strani nalog, da na posebni poli pobira obenem podpise tistih slovenskih strank, ki preklicujejo svoje prvotne podpise v prošnji na deželni šolski svet. naj se zanje ustanovi v'ovens'ca ljudska šola. Ta dvojni nalog je mož pravice na ta - le način izvrševal: Povedal je stranki, da ima zanjo vabilo za zglasitev zaradi
slovenske šole--toda — toda, če
stranka noče. Se si ie n. pr. med tem časom premislila, naj na posebni poli podpiše, da ne gre nikamor, ker ji ni nič za s^vensko šolo. In zgodil se fe čudež: Ravno tisti slovenski prosilci, ki so preje prosili za slovensko solo, so zdaj kar naenkrat na posebni noli podpisavali. da ne marajo slovenske šole. da so čisto zadovoljni z nemško šolo in da torej ^preklicujejo
vole prvotne podpise. Če bi dobili tisto zgodovinske drugo polo v roke, bi morda videli na prvi pogled, da je te podpise pisala ena in ista roka, ravnotako tudi opazke, kakor: Bin (■r die deutsche Scbufe! V dr. Raj-hovi pravdi se je dognalo, da nihče tfetik, ki so na drugi poli podp?sari. ni podoisa! svclega imena. Pa to že še pride na dan.   Dejstvo je. da na
radni dan. ko se je vršilo zasliša-vanie pri okrainem glavarstvu, rav-c*l slovenskih uslužbencev kočevska pr em os r kopne družbe n: bilo niti enega ...
Razne stari.
* Samomor stotnika. V Znojnu na Češkem se je ustrelil stotnik 24. domobranskega pešpolka Oto UIl-inan. Vzrok samomora še ni znan.
* Zločin stavkariev. V Castell-. ranco so zažgali stavkujoči delavci
predilnico Bigano. Tovarna je popolnoma pogorela. Škoda je ogromna.
* Nesreća v rudniku. V glavni rov rudnika v Braqueguies je vdrla voda. ki je zalila ce! rov. V rovu je bilo 250 delavcev. 7 delavcev je utonilo, ostaii so pravočasno ubežali.
* Izvršitev smrtne obsodbe. V Carigradu ^o ustrelili te dni tri turške vojake, ki so nanadli v soboto ob Bosporu hčere maršala plem. Lima-na In jih oropali.
* Ponesrečena vojaška smučarja. Že pred več dnevi so pogrešili v Inomostu topničarja Fausta in He-ringa, ki sta se udeležila smučarske vojaške vaje na prelazu Tonale. Sedaj so dobili pod snegom v nekem jarku zm^znienega Fausta. Njegovega tovariša še iščejo.
* Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Prisco in Dalle pri Sprimontu
u jc razletela, kakor poročajo iz Bruslja predčasno velika mina. Kamenje je podsulo ravnatelja in štiri delavce. Ravnatelja in enega delavca so izkopali izpod nasipi ne mrtva, trije delavci so smrtno ranjeni.
* Savernska afera. Generalno poveljstvo je umaknilo tožbo proti dvema urednikoma v Strassburgu, ki io je naperilo proti njima zaradi zloglasnega poročnika Forstneria, ki je znan izza časa savernske afere. Urednika sta namreč dokazala, da so bile njihove trditve glede poročnika Forstnerja popolnoma in v celem ob-segu resnične.
Atentat v Debrečimi. Zveza slušateljev filozofske fakultete na vseučilišču v Bukarešti je sporočila, da obsojajo romunski dijaki atentat v Debrečinu kot podlo dejanje brez ozira nato, kdo ga je izvršil. — V osebnem vlaku Budimpešta - Dunaj ie aretiral neki obmejni policaj neko Eko Reierjevo, ki je bila kavarni-
ška blagajmčarka in }e osumljena, da
je bila v zvezi z atentatorji.
* Predor pod kanalom med Francijo in Anglijo. V Londonu se je vršilo veliko zborovanje industrijcev in trgovcev, katerim so se pridružili tudi zastopniki vojnega ministrstva in vlade. Zborovalci so sprejeli sklep v prilog zgradbi predora pod kanalom med Francijo in Anglijo. Predor bi bil velike važnosti za obe državi in bi še bolj povzdignil dobre odno-šaje med obema državama. V slučaju vojne pa bi se predor lahko od obeh strani razstrelil.
* Ponarejalec doktorskih diplom. Te dni se je vršila pred porotnim sodiščem v Solnogradu zanimiva obravnava proti Ludviku pl. Ga-tinku zaradi ponarejanja doktorskih diplom. Obtoženec je študiral filozofijo na lipskem vseučilišču in je bil nato docent na berlinskem vseučilišču, in sicer za zgodovino glasbe. Leta 1883. je ukradel universitetni pečat in je od tega časa naprej ponarejal razne doktorske in profesorske diplome, katere je drago prodajal. — Tudi je uganjal sleparije z ženitova-njem. Obsojen je bi! na S mesecev težke ječe.
* Požari. V Tridcntu je pogorela velika tovarna za mizarstvo, last tvrdke \Vild. Skoda znaša nad pol milijona kron. — V VVhitekieku pri Edinburgu jc zgorela zgodovinska cerkev. Uničene so vse dragocene stare relikvije, ki so bile shranjene v cerkvi. Na pogorišču so se čuli klici za žensko volilno pravico. Sumijo, da so zanetile ogenj sufragetke. — V kaznilnici v Montrealu je izbruhnil požar, ki je uničil cel trakt kaznilnice. Koliko jetnikov je zgorelo, še ni znano. Sumijo, da je zanetil ogenj neki kaznjenec, ki je opravljal hišne posle v detičnem oddelku.
Pegoud. Glede znane obtožbe dunajskega mehanika Freismutha, ki je sedaj v službi laškega aviatika Dalmistra iz Benetk, pišejo laški listi, da se je res našla neka poškodba pri aparatu. Poškodba pa je lahko nastala med transportom v Bologno. Prijatelji Dalmistra ne verjamejo, da bi napravil Pegoud tak zločin, posebno ker je par ur pred odhodom čestital Dalmistru na prvih srečno dovršenih radalnih poskusih. Freismuth res sovraži Pegouda, ker ga je odpustil in v gotovih krogih s§ že govori, da si on ni tega samo izmislil, marveč da morda še celo sam povzročil poškodbo.
Kritičen položaj v New Jorku.
V Ne\v Jorku vladajo šc vedno veliki viharji in snežni zameti. V vzhodnem delu mesta je bilo v zadnjih dnevih čez 50 majhnih požarjev, katere niso mogli pogasiti pravočasno samo zaradi tega, ker niso mogli gasilci zaradi snega in vode pripeljati briz-v;alen na pogorišča. Tudi so zamrznili vsi hidranti, kakor tudi veliko cevi, ki odvajajo vodo. Na bližnjem obrežju je nasedlo na pečine f> velikih ladij, pri čemur je utonilo nad 20 mornarjev. Čuti se tudi med prebivalstvom že občutno pomanjkanje mleka, kar posebno težko zadene srednje in nižje sloje.
* Stavka železničarjev na Portugalskem postaja vedno hujš Šte-viio stavkuiočih se množi, st: kujoči so vedno bolj nasilni in ^ )ze s skrainimi sredstvi. V Lizboni &i eksplodirali na kolodvoru v male presledku dve bombi. Eksplozija ie napravila ogromno škodo, na mestu eksplozije niso našli nobenega železničarja. Vse brzojavne zveze ob progi so pretrgane. Pri Elvasu so izvršili stavkujoči bombni atentat na dva vlaka. Več vozov je bilo razbitih. Poškodoval se ni nihče. Tudi so razstrelili stavkujoči železničarji znamenit most Sartarom na progi Lizbona-Madrid. Francoska železniška uprava je odredila, da se ne izdajo na francoskih postajah karte za Portugalsko.
* Osrečevaiec kmečkega ljudstva. Med možmi, ki so nekaj let sem najglasneje vpili, da je treba z zadrugami rešiti kmečko ljudstvo in mu pomagati, je bil tudi graščinski najemnik v Himbergu pri Dunaju, Viktor vitez G rek. Velik kričač je bil ta Grek. kakor njegov umstveni žlahtnik Krek. Ustanovil jc zadrugo za razpečavanje kmetijskih pridelkov in kmetje so mu dan na dan do-važali in dopošiljali po 15.000 litrov mleka. Grek je bil seveda lahkoživec, kakor se spodobi za kmečke prijatelje in reševalce. In ker s svojimi dohodki ni mogel izhajati, je sleparil v zadrugi. Prodajal je mleko pod lastno ceno — to se pravi, kmetom je za mleko obljubil dobro plačilo, prodajal pa je mleko za vsak denar. Vrh tega je pa še ukradel 40.000 K. ki so jih prodajalke njegovih mlekarn založile kot kavcijo. Kakor smo že včeraj poročali, je tega katoliškega reševalca kmečkega ljudstva sedaj dosegla roka pravice in ga posadila za omrežena okna.
TrirfDttskaiii bnojim poročila.
Občinske volitve v Trbovljah.
Trbovlje, 5. marca. Predvčerajšnjem so zmagali v 3. razredu brez boja socijalni demokrati, včeraj v 2. razredu slovenska lista, polovica je gverkovcev. Vsled izida današnjih volitev je položaj v občini tak, da so boji med strankami neizogibni in je redno delovanje izključeno.
Trbovlje, 5. marca. Razmerje med Nemci in Slovenci v I. razredu je bilo 14 : 13. Socijalisti so oddali prazne glasovnice.
Državni zbor.
Dunaj, 5. marca. V predlogi o posojilih, ki bo v četrtek v poslanski zbornici razdeljena, dobi vodja finančnega ministrstva pooblastilo, da si preskrbi 500 milijonov kron potom kreditne operacije. Posamezne vsote, za katere naj se porabi posojilo, so specijalizirane.
Dunaj, 5. marca. V parlamentu divja češka obstrukcija in takoj današnji dan se je pokazalo, da je nadaljnje mirno zasedanje državnega zbora nemogoče.
Takoj začetkom seje je prišlo do burne, dolge poslovniške debate. Kot prvi se je Oglasil k besedi Aliadočeh dr. Kramam ki je hotel podati izjavo o razbitju spravnih pogajanj na Češkem. Predsednik je hotel postopati energično in dr. Kramaru ni hotel pustiti do konca govoriti, češ, da v poslovniških zadevali niso mogoči celi govori. Končno mu je vzel besedo. To je dalo povod k prvim burnim protestom na čepkih klopeh. Čehi so klicali predsednika, da naj zaključi sejo. Dr. Kramar je govoril nekaj časa naprej, ter med burnimi medklici Čehov apeliral na zbornico, da sme dalje govoriti. Predsednik je dal medtem že besedo poslancu Sta-neku. Ta vsled velikega hrupa ni mogel govoriti. Ko je prišel končno do besede, je začel čitati politično izjavo stranke o razbitju češko - nemških spravnih pogajanj. Ponovili so se skoro isti prizori. Predsednik je opomnil poslanca, na i stavi formalni predlog, ter mu vzel besedo. Silen hrup v dvorani. Čehi razbijajo po pultih in divjajo proti predsedniku. Na nemški strani začneta Vsenemca Iro in Malik izzivati Čehe. Skoraj se zaslišijo od nemških klopi klici: šviha!« To izzove še večje razburjenje med Čehi. Češki posbnci vpijejo: Konce! Ne damo razpravljati naprejr — Poslanec Velih vrže kup spisov proti Nemcem ter zadene poslanca Zenkena v glavo. Poslanec Sardinko razbija z veliko knjigo po pultu, da je slišati kakor strel. Nato dobi poslanec I3axa besedo ter začne citati politično izjavo. Predsednik ga opominja in mu vzame besedo. Bur-ni prizori se ponove. Nemci kličejo: »Šviha! Policijski poslanci! Perite svoje umazano perilo doma!- Besedo dobi poslanec Durrich. Čehi ga ne puste govoriti ter kličejo: »Konec, državni zbor naj se razide!« Pred-sedrik je suspendiral sejo. Opoldne se je sestal konvent seniorov, ki ob pol 2. še zboruje.
Upanje, da se posreči, priti danes do dnevnega reda, je silno majhno. Češki obstrukcijonisti so odločeni, izvajati obstrukcijo s skrainimi sredstvi. Opoldne so češki agrarci v klubovem lokalu nagromadili ob-strukcijomstično orodje, zlasti razne trobente. Računati ie s tem, da bo trajalo zasedanje parlamenta le ta teden.
Dunaj, 5. marca. Konferenca načelnikov strank je trajala do 2. Bil je sklenjen kompromis, da se dovoli poslancema Kramaru in Staneku, da prečitata svoji izjavi do konca, potem bo seja za danes zaključena. Prihodnja seja bo šele prihodnji četrtek. Medtem bo skušala vlada zopet s kompromisnimi pogajanji zaradi de-lazmožnosti parlamenta. Vlada ima edino skrb. da izvede volitve v delegacije, potem hoče poslati parlament domov.
Dunaj, 5. marca. Ob 2. popoldne je bfTa seja državnega zbora zopet otvorjena. Prvi govori poslanec dr. Kramar.
Dunaj, 5. marca. V današnji seji je podala vlada predlog o kreditnih operacijah, ki se strinja s predlogom pri pročunskem provizoriju.
Dunaj, 5. marca- Poslanec gosp. dr. Ravnihar ie stavil ostro interpelacijo na justičnega ministra zaradi Elsnerieve odredbe, da se morajo notarji kot vladni komisarji posluževati nemškega uradnega jezika.
Dunaj, 5. marca. Poslanec gosp. Rvbaf je stavil v današnji seji interpelacijo na na učnega ministra zaradi nasilnosti tržaških laških dijakov proti Jugoslovanskim dijakom na akademiji Revoltella, v kateri zahteva strogo preiskavo.
Afera Šviha. Praga, 5. marca. Narodno - socijalna poslanca dr. Hiibschmann in
Choc sta bila včeraj pri policijskem predsedniku Krikavi ter sta ga vprašala, če se hoče izraziti o dolžitvah »Narodnih listov« glede poslanca dr. Švihe. Policijski predsednik je izjavil, da ni upravičen, dati v katerikoli smeri pojasni!.
Praga, 5. marca. Poslanec Šviha zahteva preiskavo narodno - socijal-nega komiteja. Komite poživlja češke agrarce, naprednjake in državnopravne poslance, da naj imenujejo svoje zastopnike v ta komite.
Praga, 5. marca. »Narodni Li-stv« nadaljujejo danes svoja razkritja ter pišejo: Vztrajamo pri včerajšnjih trditvah ter bomo dokazali, da je dr. šviha Še danes pod imenom Wiener konfident državne policije. To bomo dokazali ne le iz zapiskov urednika Anvža, marveč tudi z dokumenti, ki jih je pisal dr. Šviha sam. Med temi se nahaja njegov referat, ki ga je dal dne 9. maja 1911 praškemu namestništvu o čeških političnih zadevah. »Narodni Listv« priobčujejo v današnjem listu tudi prvo fotografično reprodukcijo dokumentov proti Švihi. ter vzdržujejo tudi trditev, da se je ponudila narodno - socijalna stranka vladi, da ustavi obstrukcijo za 350.000 kron. Zeli, da pride afera pred porotno sodišče.
Praga, 5. marca. Dr. Šviha je hudo zbolel na afekciji srca. Politični krogi pravijo, da je vlada odredila proti policijskim uradnikom, ki so na sumu, da so dr. Šviho izdali, disciplinarno preiskavo.
Dunaj, 5. marca. \Ta prošnjo češkega narodno - socijalnega kluba čeških agrarcev, češke samostalne stranke in državnopravne stranke so šli danes poslanci Masarvk, Stanek in Kalina k predsedniku parlamenta, ter ga prosili, da intervenira pri vladi, zlasti pri notranjem ministru Heinoldu, da se afera dr. Švihe čim prej pojasni, ker je s tem tangirana čast celega parlamenta. Predsednik Svlvester je obljubil svojo intervencijo.
Gali: ki učitelji.
Lvov, 5. marca. Regulacija plač ljudskošolskim in meščanskim učiteljem zahteva S milijonov kron. Poleg tega se je dovolila učiteljem draginj-ska doklada za leto 1913. v znesku 3 milijonov kron.
Poljaki in Rusini.
Dunaj, 5. marca. Povodom sprave med Poljaki in Rusini je pisal cesar namestniku vitezu Koryto\vske-mu zelo laskavo lastnoročno pismo.
Dunaj, 5. marca. Cesar ie podelil deželnemu maršalu gališkemu grofu GoIuchowskemu veliki križ Leopol-dovega reda, grško - katoliškemu metropolitu v Lvovu grofu Szep-tvekemu red železne krone I. razreda, dr. Leu naslov tajnega svetnika, dr. Levickemu komanderski križ Le-opoldovega reda ter grško - katoliškemu škofu v Tarnovu dr. VValegi, grško - katoliškemu škofu v Stanislavu dr. Chomvszinu in kr.ezoškofu v Krakovu knezu Sapiehi naslov tajnega svetnika. Namestnik izven službe dr. Bobrzvnski je bil imenovan za Člana gosposke zbornice.
Obsojenci v Jakičevem procesu.
Zagreb, 5. marca. V procesu proti Jukiču. ki je. kakor znano, poskusil ustreliti bivšega kraljevskega komisarja na Hrvaškem Čuvaja, so bili obsojeni v večmesečno ječo tudi dijaki Cesarec, Bublic, Cvijič. Neid-hardt in Horvat, češ, da so bili sokrivci Jukičevi. Dijaki Cesarec. Bab-lič, Cvijič in Neidhard so svojo kazen že prestali in dospeli v Zagreb. V ječi se nahaja sedaj še samo Horvat.
Rusija in Ukrajinci.
Petrograd, 5. marca. V dumi se nadaljuje debata o prepovedi slavno-sti v proslavo pesnika Ševčenka. Poslanec Miljukov je govoril o ukrajinskem gibanju, ki je je označil kot usodno za bodočnost Rusije. Avstrija hoče dati Ukrajincem v Lvovu vseučilišče, da ustvari tako središče za irredentistično gibanje ukrajinskega plemena. Opozarja na potrebo, da tudi Rusija posveti temu ukrajinskemu gibanju vso pozornost ter da v kulturnem oziru Ukrajincem popolno svobodo.
Bojazen pred Rusijo.
Berolin, 5. marca. »Tiigliche Rundschau« prinaša vesti, da se Rusija mrzlično pripravlja na vojno z Nemčijo in Avstrijo. Nemške kroge silno skrbi predstoječa izprememba v resortu ruskega zunanjega ministrstva. Boji se, da pride kot Sazonova naslednik: slavofilski minister, morda Hartvig. V tem slučaju je vojna proti Nemčiji in Avstriji neizogibna in vprašanje le kratkega časa. Listi poročajo, da so na oficijoznem mestu prepričani, da je res, da >e Rusija ob-orožuje, ni pa res, da se pripravlja na vojno z Nemčijo in Avstrijo. Proti temu pa govori dejstvo,da opažajo vojaški krogi zadnji čas živahno gibanje na ruski meji. Nemški in avstrijski generalni štab sta v vednem spo-
razumu, da ukreneta na mejah vse potrebne korake.
Dogodki na Balkanu«
Knez Wied se pelje v Albanijo. Trst, 5. marca. Knez Wied je dospel danes ob 9. dopoldne v Trst. Na kolodvoru ga je sprejel namestnik z državnimi dostojanstveniki in je bila postavljena častna stotnija. Godba je zaigrala albansko himno. Knez in kneginja sta se odpeljala ob streljanju obrežnih baterij in v pristanišču zasidranih vojnih ladij na krov parnika »Taurus«.
Albanija.
Dunaj, 5. marca. Albanska korespondenca poroča, da so odpotovali v Drač tudi odposlanci v Avstriji živečih Albancev iz Dalmacije, da pozdravijo novega kneza.
Pariz, 5. marca. Listi javljajo, da bo prvi albanski ministrski predsednik Esad paša.
Črnogorska skupščina.
Cetinje, 5. marca. Skupščina je sprejela zakon glede podaljšanja moratorija do 14. julija. Moratorji velja samo za kmetijske menice.
Cetinje, 5. marca. Skupščina je dovolila vladi izdanje srebrnih, nik-Ijastih in bakrenih novcev. Ker primanjkuje zaradi povečanja teritorija zlasti drobiža, jen aročila Črna gora za en milijon srebrnih in za 250.000 frankov nikljastih novcev.
Cetinje, 5. marca. Skupščina je pričela včeraj razpravo o invalidnem zakonu. V obeh balkanskih vojnah je padlo 2476 mož in umrlo 177 mož. Invalidov je 626. Pokojnine in podpore zahtevajo na leto nad 800.000 K.
Srbska vojska. Beigrad, 5. marca. Srbska armada se bo na novo organizirala. Komisija je tozadevno zakonsko predlogo že izdelala. Napravijo se 4 inspektorati. Vojska se razdeli na 12 divizij, od katerih bo stalo 7 v stari Srbiji in 5 v novih pokrajinah. Bojazen pred Srbijo.
Petrograd, 5. marca. Bolgarska brzojavna agentura izraža bojazen, da bo stremljenje po zedinjenju Srbije in Črne gore ustvarilo novo opasno situacijo in izpremenilo ravnotežje na Balkanu.
Orijentske železnice. Beigrad, 5. marca. »Trgovinski Glasnik« se bavi sedaj zopet z vprašanjem orijentskih železnic ter pravi, da je načrt internacijonalizacije železnice za Srbijo nesprejemljiv. Ugodno bi bilo, če se prometna pravica odkupi, za kar bi smela srbska vlada dati ne le 22 milijonov, temveč tudi 30 milijonov dinarjev. Le v skrajnem slučaju bi smela Srbija prepustiti družbi promet do poteka koncesije. Za to pa bi bilo treba, da ostane družba do tedaj resnično še lastnica.
Darila.
II. Prispevki podružnic.
Kranjska: Žužemberk 20 K; Novo mesto, ženska, 36 K -f 9 K == 45 K; Dob 9 K 97 vin.: Grosuplje 40 kron; Idrija, moška, 150 K; Idrija, ženska, 150 K: Vipava 170 K; Št. Janž 59 K: Cerklje pri Kranju 20 K; Cerklje - Čatež 54 K 30 vin.; Cerknica 120 K -r 24 K — 144 K; Pivka 350 K 01 vin.; Št. Rupert 28 K 02 v: Ljubljana, šentpetrska, ženska, 10 K 08 vin.; Boh. Bistrica 165 K 07 vin: Trebnje 13 K; Krško, moška 19 K 60 vin. -j- 20 K — 39 K 60 vin.; Ribnica, ženska, 9 K; Jesenice, ženska, 52 K; Sodražica 40 K 20 vin., skupaj 1569JK 25 vin.
Štajerska: Hrastnik, ženska. 60 K + 8 K 14 vin. = 68 K 14 vin.; Hrastnik, moška, 8 K 14 vin.; Celje, ženska, 132 K 20 vin.; 2alec, ženska, 90 K; Maribor, moška, 13 K 75 vin. + 200 K = 213 K 7o vin.; Maribor, železničarska, 72 K 30 v; Rečica, Kokarje in Mozirje, moška, 3S K; Mozirje, ženska, 20 K 20 vin. + 7 K 40 vin. = 27 K 60 vin.; Kapele pri Brežicah 50 K 44 vin.; Polen-šak 100 K 66 vin.; Slovenjigradec, ženska, S0 K -~ 5 K = 85 K; Vransko 111 K; Limbuš 5 K; 2alec, mo* ška 18 K 39 vin. + 20 K = 38 K 39, vin.; Videm, Rajhenburg 10 K; sku* paj 1051 K 62 vin.
Primorska: Pevma 103 K 10 v; Ajdovščina ž. 150 K; Ajdovščina m. 150 K; Bazovica 100 K; Št. Pe« ter pri Gorici 112 K 50 v; Rojan 200 kron; Volčiadraga 50 K + 13 K 22 vin. = 63 K 22 v; Cerkno 21 K 70 v; Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje 16 kron 80 v; Kolonja pri Trstu 36 K 47 vin.; Kozina 90 K; skupaj 1043 K 79 vin.
(Konec prihodnjič.)
Današnji list obsega 6 strni
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina ta tisk »Narodne tiskarne t.
52 štev
.SLOVENSKI NAROD", ** 5. mata 1914.
Stran 5«
(mrli so v Ljubljani:
Dne 3. marca:   Helena Sečnik,
rjsebnica, 72 let, Radeckega cesta 9.
Marija Dolenc, bivša postrežnica, $ let. Stara pot 3.
Dne 4. marca: Jožeta Opfer-[ucb, zasebnica, 77 let, Marije Terene cesta 10.
V deželni bolnici: Dne 2. marca: Anton BiIowitz, ovamiški delavec, 62 let.
Redilnost in zdravilnost
ribjega olja je splošno znana, prav kakor dejstvo, da se malokateri človek premaga, uživati to težko prebavno olje neprijetne slati. Kdor torej poseže po Sco-ttovi emulziji za ribje olje, ne pride nik-dar več nazaj na navadno ribje olje, saj je ta izdelek tako blagoslasten in lahko rrebaven, da dda njega uživanje veselje starim in mladim. Zraven pa je še omeniti, da Scottova emulzija iz ribjega olja s sestavinami prekaša navadno ribje olje na redilnosti in izrabnosti in je torej pri odraslih in otroki h povsod na i mestu, kjer je treba čvrsto okrepiti: po pretilajeajtf. oslabelostih, oteikočenen dobiva-ijo zob, pri prenežni rasti kosti pri otrok i h.
po bolezni, s hujša njo itd.
Toda samo
Scottova emulzija
in nobena druga!
Ctsa origMlli steklenici ? K M v. Dobiva sepo T$eb lekarnah. Proti t pošiljanj H t t pisani. raaaUh
d.Mte ctf tvi-đfce SC0TT * BOVNE t* • •. U M Desaja
vil. sklicrraje s« ca uš  list enkratno  T*e4fljater pofz-mešale &i kake lekarac.
(Mnenja gospoda dr. B. pi. Gamana, locenta na vseučilišču v Kološvaru
Rogaška Slatina. Gospod J. Serravallo
Trst.
Potrjujem s tem listom radovolj-'0. da sem rabil z najboljšim uspe-om Vaše Serravallovo kina - vino železom za malokrvne, bledične cinike itd.
Rogaška Slatina, 2S. maja 1909. Doc. Dr. pl. Gaman.
Nahoden.   Pri  tem nestalnem
ememi je r.ahoden ves svet in pre-lajen.   Žanemarjenje   nahoda pod ščinami lahko dovede   do zlih osledic. Če tudi naravnost za narodom ne umrje nihče, vendar nas izkušnja, da zanemarjen nahod ob .ugodnih razmerah   lahko dovede lo smrtno nevarnih komplikacij. Zlati pri otrokih in   osebah   z nežno :ftucijo ie nahod večkrat pred-dnik težkih pljučnih katarov itd. Zato je treba najbolj razširjeni ka-r, to je nahod že izpočetka zatirati. ra pomoček se rabi. Forman, izdelek formaldehvda in mentola, Škatlji-stane 40 vinarjev. Formanova ba-a se zvrti v kroglico in  vtakne v co in takoj   nekoliko pomaga, nd je frapanten.
:i M a ravu
prt! mfe Is lt!t lirnM vsda
Sar Mnfi aato ■ Bdi;;* ujtifieje pr.pcrct*. : |
Km zalaga t Ljnbllanl: mM Mm. j
V»e ženstvo naših dežela ima od narave lepo polt, ki je pa zelo občutna za upliv hudega   mraza   in vročega * ica. Da se preprečijo zo-gorclott, razpoke, rdečine ali celo solnčne pege,  je   rabiti za vsakodnevno toaleto Creme   Simon, rizrv p**J*r in tn*lo Sir/um; "zamenjati z drugimi mazili.  I. SIMON, ariz in v vseh lekarnah, parfumerijah in rcdilnicah. I
Zanemarjen nahod  je ie marsikoga stal idravje.
Bay - nun
s konjičkom
tvrdke Bergmann k Co, Dečin ai Labi
Original vseh znamk bav-ruma, zabranjuje tvoritćv prhljaja, prezgodnje osivenje in izpadanje las, jači živce in dela polne, mehke lase, poleg tega je ra krepko vteralo proti onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatičnim bolečinam itd. — Vsak dan priznalna pisma! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konjiček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah. parfumerijah in brivnicah. 893
Zlate svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše koz m.
O. Seydl
Stritarjeva aiica 7.
Dr. J, Z„ zobozdravnik, Moravska O stro v a. Natančno in temeljito sem preizkusil Va^o ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih ie zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v* resnici dobro. In ta je: Sevdlia".
Žitna oene v Budimpešti.
Dne 5. marca 1°I4. Termin.
Pšenica za apr. 1914. . Pšenica za maj 1914 . . Pšenica za oktober 1914 Koruza za maj 1914 . . Koruza na iulij 1914
za 50 kg 12-52
za 50 kg 1249
za 50 le- 11-22
za 50 kg 6 S1
za M kg 6-94
Meisorologično poročilo.
viiioa	nad morjeai 3M'		2	Sređcji zrača	tlak 734 fi
h	Cas opazo-vaaja	Stanje barometra t mm	1 L> S* 5-S >• •— k. *> 3 —	Vetrovi	Nebo
4. t»	2. pop. 9. zv.	732 1 733-7	: 6.2 17	si. jug brezvtr.	pol oblač. jasno
5.	7. 4	7316	—2*0	si. vzsh.	del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 2C°, norm.     1*8' Padavina v 24 urah  mm 0-9.
ftjJTsr. Kajetan grudi
I   ▼ Tueni na Tirolskem
izjavlja, da  je svojim bolnikom
tinkturo za želodec
lekarnarja piccolija v Ijubljani, Dunajska cesta
večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prtbavoih
cr^anov m
-edn<
z naj-
boljšim uspehom. Steklenica 20 vin«
Zahvala.
Za vse izraze sočutja povodom bolezni in smrti nase nepozabne soproge, matere, tete, taSče in stare matere, gospe
Marije Vončina
posebno pa za darovane vence ter za mnogobrojno častno spremstvo k večnemu počitku se najtopleje zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 5. marca 1914.
Žalujoči ostali.
LJUBLJANA kom»«ggA^.icA ^ 9EF-zrjR«wNr timaru DR FR DERGANC
Hiša
la ajive mm praaal v lernlih aaaaellaah Ma. aiav. f. Kdor ima resno voljo kupiti, naj vpraSa pismenim potom lastnika lama Jeiefc, tlta Neraeo« M. M. 1. Ooaalaai am. M. Aamarlaa. Na pisma z nizkotno ponudbo cene se ne odgovarja.
IUa aa
Ml indiik
vešč hrvaškemu ali slovenskemu ter nemškemu jeziku v govoru in pismu vešč strojepisja, uvežban v tvorničke posle, spreten računar, nastop takoj. Neoženjeni prosilci naj svoje prošnje s prepisom izpričeval curriculum vitae oz. z označbo plače ter z ozirom na samski stan, stsnovanje in razsvetljavo vlože na „Croatia", tvornica portland-cementa d. d., Zagreb, barona Jelačića u. 2.
PozorS
50.000 parov Mri.
4 pari čevljev samo 8 K frko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek Čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodaiarn torei vsakomur t para moških ta a para stasala čevlja* aa trakove, usnje rjavo ali črno, galoš. z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari aanto 0 K. Razpošiljanje po povzetju. 897
S. Urbach, izvoz čevljev, Krakov št, 61. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
Mladenič, 22 let star, (mlinarski mojster.) simpatičen, lepe rasti, govori slovensko in italijansko, Želi vstopiti v zakon z mladenko dobrega srca od 18—25 let staro, ki bi imela veselje ustanoviti se v Istri. Zeli, da bi nevesta imela vštetih 12.000 kron. Resne ponudbe naj se blagovolijo poslati z napisom: „Viktorin", poste restante Capodistrija.
Baznoilljana gratis in franko vsakornur svoj glav t- katalog o dobro Močili tepala arak
modernih budilkah in stenskih ^j&s urah, zlatnini in srebrnini, glas-benem,manufakturnem, jeklenem /» * ;F\ in nsnjfltcm blagu,gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naroČite po dopisnici. — C ia ar. dvorni dobavitell
Jaa Konrad, »rva tvora, ar t Mosta 439 (Češko).
Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5*—. 3 komadi K 14*—. Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-RoskopU K 7 —. Pristna srebrna remontoarka odprta K 840. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazai.
Išče se
kolar
kateri bi bil pripravljen prevzeti ko* larako delavnico  v fredini mesta
Sarajevo (Bosna) z vso kolarsko oskrbo lesa in vsem kolarskim orodjem. Poleg tega 3 novi kolarski stroji z električnim obratom. Delavnica je na najboljšem glasu v Sarajevn in Bosni.
Točna pojasnila daje gg. interesentom sedanji posestnik delavnice: Martin Pastnftovič, kovaški mojster in hišni posestnik. Podtekija alica it. 15, Sarajevo, Bosna. 890
Z*mto&e\MZ&&L
v nekaj malo daeti celo najbolj zanemarjene toke aalaaal aeeac cevi ozdravi
Ursin - Tecton.
1 Skatlja s 100 kroglicami K S*—. ***^^iiai|JL^ ^Uidelovjilec:
Naroča se v glavni aalogi:
Bcrnhordincc
prave pasme, zelo lep, v tretjem letu, dobro dresirao, ao MM pte#aV
Več v trgovini ML afetafetM-
% I|aaiHoBot Mar! trg. m
Ili aaVnnki polaitift
želi radi nabiranja umetniških razglednic korespondirati z 18—20 let staro gospodično, ki ima isto veselje.
Dopisi na: Romeo & Julija S. M. Tb .54 T«, Pulj I. — Fisella. 889
1 brete
m
2 omnibusa
■o ceao prodajo. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 886
famoetojna
knharlca
liče meaU ▼ Ljubljani.
Stanuje v Kolizeju pri hišniku
Rozmanu.
885
Lep hlev
za 5 konj, zraven tudi Soba za hlapca, se takoj odda v najem T Spodnji Šiški, zaloga pivo Hei-ntoghaus. 878
Takoj so sprejme samostojen
kleparski pomočnik
m
2 vajenca
Zgladiti se je pri Fran Gradi šarjn, Ljubljana, Rimska costa itev. 14. 884
Orožje
skrbno zastreljeno in opremljeno z avstr. zastrelnim   pečatom,   najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
JAN KONRAD, razpošiljalnica, Kast štev. 443 (Češko).
Samokres K 6*80, 8'SO, 9*80, Tercerola K 3*20, Flobert Teschingov K 1120, lovske puške K 45*— in več v bogati izbiri.
Olaval katalog z nad 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis ia fraako.
Brez rizika! Zamena dovolj, ali denaj nazaj!
Od danes naprej
vedno sveže
P ■ v
lh litra vrček po 20 vin, steklenica \ _ litra čez ulico ravno tako 20 vin.
priporoča €37
Anion Maver
hotel »Vega", Spod. Šiška 20.
zastopnike
v mestih in trgih. Pogoji najboljši, provizija« plača in renumeracija. — Ponudbe poslati 2 a Teater, Ocrlaa. 682
892
stanovanje
se odda s 1. aprilom ▼ najemi tri sobe,
dve kuhinji z jedilno shrambo in dr. pritikl. lep sadni vrt, posebej Se vrt za zelenjavo. Hiša št 36 v Kandiji. Več pri lastniku vide —^-t, posestnik v Kaadl|l it SS.
dobe pravne osebe in tvrdke takOf ia dl-
skrotaa. Priložiti je 10 vin. znamko. Do-sedaj se je izplačalo osebam vseh stanov Se nad 600.000 K. Prošnje pismeno pod: 880
Redna io litra pomot i sto., Kranj, ptituleftfe
IV     Tak.| .. proda
knjižnica
(blizu 100 lepo vezanih leposlovnih in znanstvenih knjig) po niski COni.
Ponudbe pod ^Knjižnica 866(f
na upravn. »Slov. Naroda«. 866
Prodajalka
izvežbaaa manufakturistinja z dobro
kvalifikacijo so sprejme v trgovino z mešanim klagom
£nd. Smole, Sevnica ob Savi.
894
tebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 0*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izveš meda (Erster ung. Bienenhonig-Ex-port( BALATONFOKAJAR, (Ogrsko(
Polenovka
na poseben način namočena (speciali-teta) se dobiva ves post pri Josipu
Pollaku, trgovcu, Sv. Petra costa št. 6 v Ljubljani. 743
Priporoča se narečija si dati pravočasno rezervirati.
Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi.
ju
o 'S
3 I >S o
■S 10
a
m
rt ,8.
N wm
te*
O ea rt .2
lahko cie^o briljantno plačnlo pri uporabi
Erdal
kreme za čevlje.
Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, orez vbrizgavanja, brez škod Ijivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za * poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausiiz)
eeMeaeeaeeaBi^-■——avjaaei
Otneriteu cvetlične trgauine.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorii s 1. marcem
m Mm trgu M11. milo trgovini
Priporočam se za izdelovanje vencev, Šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem
Anton Forantf
umetni in trg. vrtnar, Ljubljana Ambrožev trg S
n
ai1^opac
Pazite eiitiUl
allefllfl
13
00
129
Kraijsla milinu Inih i Urili«
pa>a1i#tništvo| pisama sa arhitaktut»o in stavbno-lebnišfca stala | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom sa stavbna in fina dala; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vidu; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — = Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. -
Svata prav
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča
Jas Chalnpnlk, prekalalee, Stari trs itov. 19, Izubijana.
sprejema zavarovanja človeikeea življenja po naj razno vrstncj sin kombinacijah pod tako ugodnimi poboji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s tnanjsajočimi se
12 vplačili.
rzaiamno zavaravalaa banka v Pragi« • tenrfl H S9,T80-7a*lS - taoiaeaaa edakedoiea In kaollailja S «0,935.304-25 Po velikosti draga vzalemni zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
(torto lastacmo i u«S7liS;Sii: i Guniso nliti itn. \l
Zavaruje noslooja in premičnine proti požarnim škodam po najnižji i cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji- — Zahtevajte prospekte!
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevaiet korenin balsaa Ha Vaših kurjih očes, bradavic,
otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K  3 lončki 2 50 K aaaaaa, lascfaan fEaasa) L, Featf. 12 738 Ogrsko. 628
Sprejmeta ae takoj
liva krojaška pomočnika
k stanovitnemu  delu ob  dobri plači.
jff. JCrizmanič, krojač, Trbovlje.
868
priporoča vsem Ijabllasčasoni in gestom z deželo
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo.
t_J
Mestni itev.
I?H.7uitner,UuWjonDSM!!
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
""I
Največja zaloga
ur, juvelov, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
IKO"
33
Zastopstvo tvorni« ur
„ZENIT H".
L
A.ST01TJ IIST POST1T12TB PECSTO!
nnaJ
FaZao za loiilloKario io tavamarje!
Nameščevalni urad „Zveze češko-slov. jfostilničarskih nameščencev* v Trstu, Belvedere 7, priporrča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje, brezplačno.
1
špecerijske   stroke  I.   moč   z dobro
kvalifikacijo se spreime takoi ali
IS- marca pod ugodnimi pogoj, (trajna služba). 858
Ponudbe pod „15. marec 858l!
na upravn. »Slov. Naroda«
M H N H H H N
Mazilo za Saše.
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pn cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Jamci. Spričevala na razpolago.
N
r v
H
Ml
rf|
Pazor!
Pazar!
v mestu kot v okolici ae pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo: 3936
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št 8.
Sprejme se
C. kr. # priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov hroo ~^Mi
Poslovni izkaz
511
zavarovalnega oddelka za žlvljanje.
Vložilo se je ponudb III za zavarovano vsoto . . I l Izgotovljenih pobe je bilo . I za zavarovano vsoto . . ; I Naznanjene škode znašajo. I
meseca febr. 1914
1866 K 16,540 37126
1667 K   13,807 510-40 K    1,013.422 78
od janna >a 1914
3902 K 34,094.398-38
3333 K 38,799.191-97 K 3,097.399-31
n
n
^Dospeli
pomladanski in poletni površniki W in raglani v različnih barvah, W najnovejših   jamn.   za gospode
z       in dečke po priznano nizkih cenah.
M
M
n
Angleško skladišče oblek O. BERNA TO VIC Ljubljana, Mestni trg it 6—6
815
vzgojiteljica
k otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo. Prednost imajo učiteljice. 793
Ponudbe nod: „Poštni predal 68", Ljubljana.
■A IZBIRO pošilja tudi na deželo:
Krasne
BLUZE
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago«
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
is in krstni opravi, n
daje
Vaorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. — Edina zaloga:
Br. Hovakovlc,
Mihael Tnrnšek, steklobrusec
se priporoča za vsakovrstna popravila
steklobrusilske stroke«
Izdelujem tudi ogledala po nizki ceni.
287
3£ P. n-
Usoiamo se naznanjati, da smo s 1. marcem L 1* prevzeli
glavno zastopstvo
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovnik K 260, orehovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen v hišo, kosovnik K 2 20, orehovec K 2*—. 887
Pri večjih naročilih primeren popust. Naročila sprejema
: glavna zaloga in podružnica tvrdke Udačm :
telefon štev. 121, Ljubljana.
Za obila naročila se priporoča
Richter & Ko.
==  Zaloga: Trnovska ulica štev. 25. 11
aGsa ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^    JT^C J
Samo pn A. Sarcu 1
a
Ljubljana,   Selenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite naj
neucjtinjltc opreme
od oajpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
penlo za gospođe, dame in otroke
vse lastnega  izdelka po najnižjih cenah,  kar si je
le misliti moči
Pi žlafaaiiai nakan: kan
a n na^aaaav^s^sv^Bsssi bs^b^^bb»^b^bw • ■^■s^a^^ar
D8^C
13
80
TC
28
9
3
11