INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU N uu JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Peter Weiss Tehnična urednica Alenka Jelovšek Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Prelom Simon Atelšek Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Tisk: DZS, d. d. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 18 • 2 2012 Kazalo p- Ivan Koštial: 1877-1949 Irena Rožman, Spregledanemu jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštialu (1877-1949) ....................................................................... 7 Metka Furlan, Koštialov Slovenski etimološki besednjak ................................. 11 Tjaša Jakop, Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu...................................................... 37 Jasna Honzak Jahic, Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala ....................................................................... 57 ^ Agata Sega, Ivan Koštial - pozabljeni slovenski romanist................................. 73 ^ Drago Samec, Ivan Koštial: bibliografija 1901-2011 ........................................ 95 O X Druge razprave in članki Silvo Torkar, Predoslje in Prelosno (45 let pozneje) ........................................ 125 Z Andreja Legan Ravnikar, Značilnosti sprejemanja besed iz M nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja........................................... 131 ^ ElodDudas, Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa.............. 149 Ocene in poročila Jelena Konicka, Prvi slovenski frazeološki slovar ........................................... 169 Nataša Gliha Komac - Karmen Kenda-Jež, Med evropeizacijo in nacionalizacijo ........................................................................................ 187 Nina Ditmajer, Botanični terminološki slovar.................................................. 191 Andreja Žele, Sodobni pregled slovanske filologije ......................................... 195 V spomin Matej Rode: 1930-2012 (Jurij Rojs) ................................................................ 201 IVAN KoŠT^L 1877-1949 Spregledanemu jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Kostiálu (1877-1949) Irena Rožman Cobiss: 1.04 m 1 V tej številki revije Jezikoslovni zapiski so objavljeni prispevki avtorja in avtoric, ki smo si prizadevali, da bi kritično ovrednotili izseček obširnega opusa znanstvenih, strokovnih in poljudoznanstvenih del jezikoslovca in folklorista Ivana Koštiála. Na našem prvem sestanku 4. marca 2011, ki smo se ga udeležili Agata Šega, Tjaša Jakop, Metka Furlan, Silvo Torkar, Drago Samec, Vanda Babič in Irena Rožman (Rožana Koštiál se sestanka ni mogla udeležiti), smo očitno entuziastično sklenili, da bomo v okviru našega »projekta«: (1) preučili K«tiálova razpršena znanstvena in strokovna dela ter druge objave in še neobjavljeno gradivo, vse to pa zaokrožili v smiselno celoto; (2) na podlagi njegove rokopisne zapuščine, denimo korespondence in drugih 1—1 virov, ugotovili, s katerimi domačimi in tujimi jezikoslovci je sodeloval in N kakšni so bili njihovi medsebojni odnosi ter morebitni skupni znanstveni rezultati; (3) poiskali sledi njegovega dela tudi v tujini, npr. v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem; (4) še nadalje zbirali njegove življenjepisne podatke, saj je o njegovem zasebnem življenju malo znanega; (5) preverili gradivo v pokrajinskih in šolskih arhivih v središčih, v katerih je poučeval, in v zapuščinah tujih strokovnjakov, s katerimi je sodeloval, npr. s Friedrichom S. Kraussom in Raffaelejem Corsom; (6) poiskali možnosti, da se kot zaključna faza projekta izdajo Koštiálova zbrana dela. Kmalu smo spoznali, da zastavljene naloge v tako kratkem času ne bomo mogli uresničiti. Takšen nedvomno pionirski podvig bi ob primerni finančni podpori lahko izpeljala le večja skupina jezikoslovcev, etnologov in folkloristov. V pojasnilo bralcem in v zahvalo avtorjem naj izpostavim, da smo vendarle opravili toliko dela, kolikor so dopuščale službene in družinske obveznosti ter zdravje in denar. Ti prispevki so torej rezultat naše zavzetosti; vanje je bilo vloženega veliko truda, časa in entuziazma. Ne preseneča torej, da so pretekla kar tri leta, preden smo prispevke lahko pripravili za objavo. Nekateri avtorji so sodelovanje odpovedali. ^ 2 Sama sem se z deli profesorja Ivana Koštiala seznanila med podiplomskim W študijem, ko sem leta 1996 začela pisati gesla o spolnem življenju za Slovenski N etnološki leksikon - to je bilo »najino prvo srečanje«. Poleti 2009 sem iz radove-1—1 dnosti ponovno brskala po svoji mapi z naslovom Koštial in pri tem ugotovila, da ^ je februarja tistega leta minilo šestdeset let od njegove smrti. Obletnico sem ocenila 0 kot primerno priložnost, da bi v njegov spomin priredila znanstveni simpozij. K s sodelovanju sem povabila Agato Šega, Tjašo Jakop, Rožano Koštial, Evgena KoL štiala, Marijo Stanonik, Milka Matičetovega, Ingrid Slavec Gradišnik, Salvatorja ° Žitka in Pavleta Merkuja. Pozneje sem spoznala, da je bila moja zamisel utemeljena, vendar v zastavljenem obsegu neizvedljiva: povabljeni avtorji za pripravo referata namreč niso imeli dovolj časa. To se je pokazalo že na samem začetku, saj 1 so se povabilu odzvali le štirje (Agata Šega, Tjaša Jakop, Rožana Koštial in Evgen Koštial, vnuk profesorja Koštiala). Z A 3 Milko Matičetov je za Koštiala zapisal, da je »zlasti rad obdeloval vprašanja, p ki so že po svoji naravi nekako na prehodu med jezikoslovjem in etnografijo, oz. i predstavljajo področje skupnega zanimanja« (Matičetov 1951: 394). Toda Ivan KoS štial je bil jezikoslovec v najširšem pomenu. Jezik je preučeval holistično; želel je razumeti, razložiti in doumeti njegovo bistvo skozi »čase in prostore«. To potrjuje 1 tudi obsežna Koštialova bibliografija in rokopisna zapuščina, ki izkazujeta razveje-8 na področja njegovega zanimanja: besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektolo- • gijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeolo-o gijo, stilistiko, zgodovino knjižnega jezika, pravopis in celo prevajanje (Šlebinger • 1925-1932: 537). Poleg tega je govoril številne jezike: v uradnem dokumentu iz 2 štiridesetih let 20. stoletja, ki ga je spisal sam, je med drugim navedel, da je po poklicu filolog, naštel pa je tudi jezike, ki jih je popolnoma obvladal, in sicer češkega, nemškega, srbohrvaškega, italijanskega, francoskega, madžarskega, angleškega, staroslovenskega, bolgarskega, latinskega, starogrškega in novogrškega, med jeziki, ki jih je obvladal le delno, pa je navedel ruskega, romunskega, furlanskega, albanskega, španskega, poljskega in flamskega ter sanskrt (Rožman 2010: 170). Kljub temu se je izkazalo, da številni jezikoslovci in folkloristi ne poznajo Koštialovih del. To dejstvo odsevata tudi delni bibliografiji, ki sta ju sestavila Milko Matičetov in Janko Šlebinger; pri sestavi sta se osredinila le na njegova znanstvena dela. V tem tematskem sklopu to vrzel zapolnjuje bibliografija, ki jo je za Koštialov sklop sestavil Drago Samec; v uvodu opozarja na težave, povezane s sestavljanjem Koštialove bibliografije. Ta bo jezikoslovcem dragocen izziv za nadaljnje raziskave v prizadevanju, da bi osvetlili Koštialovo znanstveno in strokovno dediščino v okviru družbenih in strokovnih razmer, v katerih je delal. Ta cilj so delno uresničili avtorji pričujočega sklopa. Metka Furlan je ocenila neobjavljeno etimološko zapuščino, Tjaša Jakop izraze za spolovila v primerjavi z gradivom za Slovenski lingvistični atlas, Jasna Honzak Jahic Koštialov Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine in Agata Šega njegov prispevek k romanskemu jezikoslovju. Neobdelana ostaja Koštialova rokopisna zapuščina. 4 Moj prispevek je zgolj ta, da sem, upam, jezikoslovce spodbudila, da bi ponovno kritično ocenili znanstveno delo Ivana Koštiala. Več kot etnologinja, ki se je povsem slučajno srečala z njegovim dragocenim slovstvenofolklornim gradivom, nisem mogla storiti. Literatura m o. Božič 2009 = Rasto Božič, V spomin jezikoslovca Ivana Koštiala, Dolenjski list 60 (2009), št. 50 (19. 12.), 18. Matičetov 1951 = Milko Matičetov, Bibliografija: Ivan Koštial (1877-1949), Slo- < venski etnograf3-4 (1951), 393-399. Rožman 2000 = Irena Rožman, Prispevki profesorja Ivana Koštiala v Anthro-pophytei, v: Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka, ur. Janez Bogataj idr., Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 2000 (Županičeva knjižnica 4), 239-248. Rožman 2010 = Irena Rožman, (Ne)znani jezikoslovec in folklorist prof. Ivan Ko-štial (1877-1949): spominski posvet ob 60. obletnici smrti, Traditiones 39 (2010), št. 2, 167-174. Šlebinger 1925-1932 = Janko Šlebinger, Koštial Ivan, Slovenski biografski leksikon ^ 1: Abraham-Lužar, ur. Izidor Cankar - Franc Ksaver Lukman, Ljubljana: hh Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, 536-537. Tomšič 1957 = France Tomšič, V spomin prof. Ivanu Koštialu, Dolenjski list 8 W (1957), št. 44 (30. 10.), 4. Koštialov Slovenski etimološki besednjak Metka Furlan Cobiss: 1.01 Koštial's Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary) The papers of Ivan Koštial (1877-1949), kept by the manuscript department of the National and University Library in Ljubljana, also includes the material titled Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary), which has been preserved on 760 sheets of various quality and format. Based on the professional literature provided and the backs of individual sheets, it can be concluded that Ivan Koštial must have already been preparing material for an Slovenian etymological dictionary before the Second World War, and most definitely even after 1943. The manuscript also shows that his etymological dictionary design was considerably broader and more modern than that of Fran Ramovš, which was presented in the first yearbook volume of the Ljubljana Academy of Sciences and Arts, published in 1943. If Koštial's Slovenski etimološki besednjak had been finished, judging from the unfinished work that has been preserved it would have contained all of the basic components of modern etymological research on national lexicons. Keywords: Slovenian, etymology, etymological dictionary, lexicography m V zapuščino Ivana Koštiala (1877-1949), ki se hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, spada tudi na 760 lističih različne kakovosti in formata ohranjeno gradivo, naslovljeno Slovenski etimološki besednjak, iz katerega je iz tam navedene strokovne literature in hrbtnih strani nekaterih lističev mogoče sklepati, da je Ivan Koštial verjetno že pred drugo svetovno vojno, gotovo pa še po letu 1943 pripravljal gradivo za etimološki slovar slovenskega jezika. Iz njega je razvidno, da je bila zasnova njegovega etimološkega slovarja precej širša in bolj sodobna od tiste, ki jo je Fran Ramovš predstavil v prvi knjigi letopisa tedanje Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je izšla leta 1943. Če bi Koštialov Slovenski etimološki besednjak lahko bil dokončan, bi - sodeč po torzu v zapuščini - vseboval vse temeljne elemente sodobnega etimološkega preučevanja nacionalnih leksikonov. Ključne besede: slovenščina, etimologija, etimološki slovar, slovaropisje 1 Koštialov Slovenski etimološki besednjak Med zapuščino Ivana Koštiala (1877-1949), ki se hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pod inventarno številko 21/85, spada E Z tudi na 760 lističih različne kakovosti in formata ohranjeno jezikovno gradivo, ki ga je Ivan Koštial naslovil s Slovenski etimološki besednjak (= SEB). * O S L 0 V 2 1 Z A P i S K j r— + ¿J'(tj, afič, ¡ta / --' *z^lozi . -n, ¿¡¿m (= . cttfaflito£ : I - ^37—r Prvi listič kartoteke Slovenskega etimološkega besednjaka Ki O Lističi, ki so pretežno približnega formata A5 in za katere je varčni Koštial največkrat uporabil hrbtno stran že uporabljenega papirja (šolskih) zvezkov ali šolskih for-mularjev, so razvrščeni po abecednem redu geselskih besed. Teh je na enem lističu praviloma več (tudi do deset), količina za etimologijo konkretne besede potrebnih podatkov pa pri geselskih besedah zelo niha in je praviloma nepopolna, zato je kartoteko treba ovrednotiti kot resno, več let nastajajoče pripravljalno delo za znanstveno zasnovan etimološki slovar slovenskega jezika, ki ga Ivan Koštial žal nikoli ni dokončal. Sodeč po nekaterih zapisih s hrbtne strani lističev,1 je rokopis začel nastajati po prvi svetovni vojni,2 nastajal pa je še po letu 1943, ko je Fran Ramovš v prvi knjigi akademijinega Letopisa izdal članek z dvajsetimi poskusnimi gesli3 1 Na hrbtni strani lističa, ki se začne z geselsko besedo dreti, je učenčeva šolska poprava, datirana s 3. II. 1920, na hrbtni strani lista, na katerega je Koštial skiciral gradivo za predpono ma-, pa se v zapisniku o nekem neljubem šolskem pripetljaju navaja datum 22. jun. 1923. 2 Rožana Koštial poroča, da se je leta 1919 Ivan Koštial v Novo mesto zatekel kot begunec iz Gorice, saj mu je vojna uničila ne le bogato knjižnico, ampak tudi celotno znanstveno raziskovalno delo (Koštial 2010: 91). Slovenski etimološki besednjak je torej verjetno nastajal le v Novem mestu in po letu 1919. 3 Za poskusna gesla je Ramovš izbral lekseme bogovec, čebula, čediti, dvanajstlja, jetika, mavroh, morati, nemškuta, nobeden,ponudiga,presučnica, skedenj, srajca, starši, tabor, testenina, zal, zolj, želič, želo. 4 IT 0. načrtovanega etimološkega slovarja slovenskega jezika, saj so v rokopisu precej ^ natančno ekscerpirana skoraj vsa poskusna gesla.4 Ker ni podatkov, da bi bil Ivan Koštial sploh pritegnjen v kakršna koli pripra- ^ vljalna dela5 za izdelavo znanstvenega etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ga je Akademija že ob svoji ustanovitvi leta 1938 uvrstila med prednostne in ^ temeljne naloge, se zdi, da so od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja pa vse do Koštialove smrti leta 1949 na slovenski etimološki znanstveni sceni potekala ^ vzporedna pripravljalna dela za en in isti cilj, tj. znanstveno izdajo etimološkega slovarja slovenskega jezika, in da Ivan Koštial kljub očitnim strokovnim ambicijam pri akademijinem etimološkem slovarju ni sodeloval niti pri njegovi zasnovi niti kasneje. Na vprašanje, zakaj Koštial, ki mu je bila etimologija slovenskega jezika N eno od pomembnih raziskovalnih področij in je etimološke prispevke tudi redno objavljal ter o posameznih etimoloških problemih s Franom Ramovšem tudi pisno komuniciral,6 ni bil pritegnjen v akademijin projekt, je težko argumentirano odgovoriti, ker podatkov v zvezi s tem vprašanjem preprosto ni. Morda jih ni tudi zato, ker je požar, ki je januarja leta 1944 zajel Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer so fizično potekala dela za akademijin etimološki slovar, uničil precejšen delež narejenega na tem projektu in morda tudi poslovno dokumentacijo.7 m O Pri ekscerpiranju teh gesel je Koštial uporabljal stenografske znake. Tovrstni zapisi se pojavljajo tudi pri drugih geslih, npr. v geslu cesar, v dodatku h geslu hren, jesih, keha, mlin, pisker, reva, seja, teden itd., ter v ekscerptih, vloženih v SEB, npr. pri ekscerptu gradiva za geslo čebela iz Ramovševega Konzonantizma. Kot srednješolski profesor je Koštial poučeval tudi neobvezni predmet stenografijo (Koštial 2010: 93). V Komisijo za Etimološki slovar slovenskega jezika so bili izvoljeni člani Rajko Nah-tigal, Fran Ramovš, Anton Breznik in Ivan Grafenauer, med njimi je bil za predsednika izvoljen Rajko Nahtigal, za tajnika pa Fran Ramovš (Ramovš 1943: 359). Iz notice v zapisniku seje Prezidija Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani z dne 19. januarja 1946 (hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani): »V Komisiji za Slovenski etimološki slovar so v obravnavi besede tujega izvora in to gotskega (Ramovš), bavarskega (Kelemina) in furlanskega (Šmalc)«, pa izvemo, da je bil za obravnavo furlanizmov v slovenščini izbran kar prevajalec, esejist in literarni kritik Matej Šmalc (1888-1960), sicer po osnovni izobrazbi romanist, a v primerjavi s Koštialom nedvomno slabše usposobljeni kandidat. Med Ramovševo korespondenco obstajajo tudi štiri dopisnice, ki jih je Koštial pisal Ramovšu še kot študentu v Gradcu (tri iz leta 1914) in kasneje kot univerzitetnemu profesorju v Ljubljani (ena iz leta 1930). Iz njih je razvidno, da korespondenca ni bila le enosmerna. Za opozorilo in kopije dopisnic se najlepše zahvaljujem bibliotekarju SAZU, gospodu Dragu Samcu. V zapisniku seje Predsedništva Slovenske akademije znanosti in umetnosti v akademskem letu 1943-1944 z dne 23. marca 1944 (hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani) lahko preberemo: »Pripravljalno delo za Slovenski etimološki slovar napreduje počasi; to delo je namreč utrpelo ob požaru čitalnice v univ. biblioteki precejšnjo škodo; zgorelo je 800 listkov z ekscerpti, citati, navodili itd., t. j. ogrodje za zgodovino 800 slovenskih besed. To izgubo bo treba najprej s ponovnim delom nadomestiti.« V poročilu generalnega sekretarja za glavno skupščino dne 11. avgusta 1944 pa: »Za slovenski etimološki slovar je S 6 7 ^ O vzroku oziroma vzrokih, ki so privedli do tega, da sta etimolog Ivan Koštial in W njegova rokopisna etimološka zapuščina SEB ostala na robu etimološkega zani-N manja in da se o etimološki rokopisni zapuščini tudi po njegovi smrti ni skoraj nič 1—1 pisalo, zato lahko le ugibamo. Fran Ramovš je Koštialovo publicistično delo verjetno kar dobro poznal, saj 0 je v poskusnem gesluponudiga Koštialov prispevek iz leta 1937 v 14. letniku revije s Zeitschrift für slavische Philologie tudi citiral,8 zato je nenavadno, da ne bi bil seL znanjen z dejstvom, da je Koštial že več let prej, preden je bila javno v stroki sploh Q izražena nujnost izdelave etimološkega slovarja slovenskega jezika, sistematično pripravljal gradivo zanj.9 Iz zgodovine slovenskega slovaropisja poznamo primere, da so avtorji svoje gradivske zbirke odstopali v rabo za izdelavo večjih slovarjev. 1 Tako je npr. Franc Miklošič predal svoje slovarsko gradivo za Pleteršnikov slovar. Enako je storil Oroslav Caf. Zakaj tega ni storil Ivan Koštial? Je to sploh želel sto- Z riti? Je to želel storiti, pa za njegovo gesto ni bilo posluha pri ljubljanski akademski A eliti? Če upoštevamo besede Franceta Bezlaja (1910-1993), da »Ramovš ni nikoli p ljubosumno odklanjal sodelavcev, ker se je dobro zavedal, kako nujno so potrebni« i (Bezlaj 2003: 1139), se zdi zadnja možnost malo verjetna. Ali odgovor na zastali vljeno vprašanje morda tiči v besedah Franceta Bezlaja, ki je leta 1950 zapisal: č »Mlajših ni bilo ali pa je Ramovšev nastop tako ohromil njihove načrte, da so se 1 raje umaknili. Anton Breznik se je lotil predvsem praktičnega vzgojnega programa, 8 problemov našega knjižnega jezika in besednega zaklada. Tako širokemu konceptu, • kakor je bil Ramovšev, ni bil kos. Sodelovala sta z Ramovšem samo pri Pravopisu o 1935. Ako poleg njega omenim še Koštiala, ki je včasih objavljal drobne etimolo- • ške doneske, je z njim izčrpano število domačih slovenistov po prvi svetovni voj- 2 ni.« (Bezlaj 2003: 1139) Iz tega Bezlajevega zapisa bi bilo mogoče sklepati, da je v svojem času Ivan Koštial med sodobniki jezikoslovci sicer bil deležen strokovne pozornosti in upoštevanja, a mu je strokovni nastop trinajst let mlajšega izjemno prodornega in obetavnega Frana Ramovša (1890-1952) morda preprečeval, da bi si ob akademijinem načrtu etimološkega slovarja upal izpostaviti in uveljaviti tudi svojo zamisel etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki se je od Ramovševe, predstavljene leta 1943, vendarle razlikovala in je glede temeljnih potez - tako ocenjujem - bližja tisti, za katero se je v šestdesetih letih odločil France Bezlaj in je bila v letih 1976-2007 uresničena v ESSJ 1-5. Edini zapis, ki poroča o obstoju Koštialovega SEB, je kratka notica Franceta Bezlaja, ki je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja v članku z naslovom bilo doslej ekscerpiranih 84 knjig, predvsem revije Slavia, RESl, PBB, ZfslPh, AfslPh, Mem. Soc. Ling., skupaj nad 2000 listkov; od tega jih je čez 800 zgorelo pri požaru v univ. biblioteki.« 8 Gre za članek z naslovom Einige slovenische Komposita. 9 Tudi v Slovenskem biografskem leksikonu se v geslu Koštial Ivan, ki ga je napisal Janko Šlebinger pred letom 1932 (Šlebinger 1925-1932), ta Koštialova znanstvena ambicija ne omenja, njegovo jezikoslovno delo pa je opisno predstavljeno takole: »V jezikoslovju se je bavil zlasti s preiskovanjem besednega zaklada, z imenoslovjem, etimologijo in pome-noslovjem« (Šlebinger 1925-1932: 536). Etimološko raziskovanje slovenske leksike, objavljenem v reviji Jezik in slovstvo, zapisal, da je Koštial »zapustil celo rokopis »sloveniziranega« Bernekerja, ki ga hrani novomeška biblioteka« (Bezlaj 2003: 246). Toda pri ponovnem pregledu Ko-štialove zapuščine, ki se v rokopisnem oddelku NUK hrani pod inv. št. 21/85, se je odkrilo, da zapuščina med drugim vsebuje dve večji enoti s slovensko etimološko tematiko. Ob listkovni datoteki SEB se tam najde tudi zvezek formata A5 z naslovom »Slovenski etimološki slovarček od »a« do »krik« in (zadaj) od macelj do morka (po Bernekerju)« (= SES), v katerega je Koštial na nekaj več kot 100 straneh selektivno ekscerpiral slovensko besedje iz samo do mor- izgotovljenega Bernekeijevega slovarja Slavisches etymologisches Wörterbuch (1908-1913). Iz obsežnosti in izčrpnosti obeh rokopisov in Koštialove oznake SES »po Bernekerju« bi bilo sicer mogoče sklepati, da se Bezlajeva oznaka »slovenizirani Berneker« nanaša na enoto SES in ne na SEB in da tudi Bezlaj za obstoj Koštialovega SEB, ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja še hranil v Novem mestu,10 ni vedel. Pa ni tako. Starejši sodelavec u m h« CL < S h« Z > o - m o u h« s Prva notranja stran Slovenskega etimološkega slovarčka in stran s prvim geslom brana 10 Po podatkih, ki sem jih pridobila v rokopisnem oddelku NUK, je Koštiálovo zapuščino pod inv. št. 21/85, katere sestavni del sta SEB in SES, v NUK leta 1979 predala Koš^lo-va hči Nelly Koštiál. Zanimivo pa je, da je bila kot bibliotekarka zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, kot sem septembra 2011 v telefonskem pogovoru izvedela od bibliotekarke gospe Darje Peperko Golob, vodje domoznanskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. ^ dr. France Novak, ki je bil na Inštitutu za slovenski j ezik dejaven že v šestdesetih letih W prejšnjega stoletja, se namreč spominja, da je na Bezlajevo pobudo uredil izposojo N SEB iz novomeške knjižnice, a da Bezlaj izposojenemu gradivu ni posvetil posebne 1—1 pozornosti in je bilo v Novo mesto kaj kmalu vrnjeno.11 Podatek ne razkriva le tega, ^ da je Bezlaj za obstoj SEB vedel in da ga je tudi videl, ampak da je tudi na hitro ocenil, 0 da ta ne vsebuje podatkov, ki bi mu koristili pri načrtovanju in izdelavi ESSJ. s Kakor koli že, fotokopija SEB (ne pa tedaj še »neznanega« SES) je bila za L Etimološko-onomastično sekcijo (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Lju-° bljani), v okviru katere je nastal ESSJ 1-5, pridobljena šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (pred letom 1995) in za potrebe Etimološkega slovarja slovenskega jezika žal nikoli ni bila sistematično analizirana. Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj Koštial ni bil povabljen k sodelovanju pri akademij inem projektu izdelave znanstvenega etimološkega slovarja Z slovenskega jezika, bi bilo treba upoštevati tudi možnost, da je Fran Ramovš vedel A za Koštialovo ambicijo izdelati etimološki slovar slovenskega jezika, a se s Kop štialovim konceptom etimološkega slovarja ni strinjal in ga celo zavračal, ker ni bil 1 v skladu z njegovim prepričanjem, da naj bo slovenski etimološki slovar »namenjen S slovenskemu razvoju in pojmovanju«, naj bo pretežno zgodovinski in »naj ugotavlja to, kar so besede na tleh slovenskega razvoja doživljale, kako so se oblikovno 1 in pomensko razvijale, odkod so prihajale, zakaj so postale last našega jezika, kdaj 1 so se udomačile, kje so se širile, skratka kako so besede v slovenski sredini živele« oe ' J ' • (Ramovš 1943: 354). Ob tem je zanimivo, da je bil France Bezlaj, ko se je v šesto desetih letih odločal o možnostih uresničitve Ramovševega koncepta za etimološki • slovar slovenskega jezika in je moral pretehtati Ramovševo misel, da naj bi slovar 2 »čim bolj izčrpno podajal vso slovenistično razvojno dokumentacijo izraznega fonda« (Bezlaj 1963: 4), primoran to sestavino etimološkega slovarja prikrojiti tedanjim okoliščinam historične in narečne raziskanosti naše leksike, ko je zapisal, da »te misli ni mogoče v celoti uresničiti« (Bezlaj 1963: 4). Čeprav je od te Ramovševe zahteve minilo že skoraj sedem desetletij, se razmere historične in narečne raziskanosti naše leksike do danes bistveno niso spremenile, saj še vedno nimamo niti historičnega niti narečnega slovarja. Čas je, da se za Koštialov SEB izve vsaj v malo širšem krogu in da se ga poskusi oceniti čim bolj objektivno. 2 Koncept Koštialovega rokopisnega etimološkega slovarja slovenskega jezika Ker Ivan Koštial svojega koncepta etimološkega slovarja slovenskega jezika, na podlagi katerega je nastajal SEB, nikjer ni predstavil, je temeljne poteze njegovega koncepta mogoče prepoznavati le na podlagi nedokončane rokopisne zapuščine, ki jo je pripravljal in dopolnjeval več let. Pri tem je seveda vedno treba upoštevati, 11 Za ta podatek se kolegu dr. Francetu Novaku najlepše zahvaljujem. da se ocenjuje torzo, da to ni avtorjevo končno delo in da bi do končnega izdelka nedvomno še kaj dodal, odvzel, popravil, izboljšal, preoblikoval, sistematiziral ipd. Prav zato posameznih enot = geselskih člankov (v izdelavi) ne bi smeli ocenjevati po tem, česar nimajo, ampak po tem, kar imajo. Šele seštevek obstoječih elementov pa je lahko kazalec Koštialovega pogleda na etimološko predstavljanje slovenskega besedja. Koštialov koncept sem prepoznavala in ocenjevala na podlagi naslednjih temeljnih sestavin, in sicer: (a) izbora gradiva, (b) onaglašenosti besedja in prikazovanja razvoja naglasnega stanja, (c) pomena in slovničnega označevanja geselskega besedja, (č) geselske besede in njene besedne družine, (d) narečnega gradiva, (e) historične dokumentiranosti besedja, (f) globine jezikoslovne obravnave, (g) besedotvorne analize in etimologije ter (h) navedene strokovne literature. Korpus zapuščine je razmeroma obsežen, saj zelo približni izračun na podlagi števila lističev in geselskih besed na njih kaže, da vsebuje najmanj 3500 geselskih člankov.12 Taka količina pa - se zdi - vendarle zadošča za bolj objektivno ocenjevanje vsaj bistvenih elementov koncepta. Naslednje tri slike ilustrirajo Koštialov SEB. u h« CL < SI h« Z > o - o u h« s Listič iz SEB s prvim geslom baga 12 Približna številčna ocena je podana na podlagi predpostavke, da vsak listič v povprečju vsebuje po pet geselskih besed. E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 Listič iz SEB s prvim geslom roj Listič iz SEB z edinim geslom brz 2.1 Izbor gradiva Bistveno sestavino koncepta slovarja predstavlja izbor besedja, ki bo etimološko razloženo. Tu obstaja možnost izbora le standardne = knjižne leksike oziroma možnost izbora iz celotne, tudi narečne in le historično izpričane leksike konkretnega jezika. Avtor se lahko odloči tudi za izbor iz apelativne leksike ali za izbor iz ape-lativnega in imenskega fonda. Kot kaže, se je Koštial odločil za izbor iz apelativne leksike celotnega sloven- ^ skega fonda, saj gradivo kaže na izbor geselskih besed tako iz standardne kot narečne ^ leksike, med katero pa lastnih imen kot geselskih besed ni. Ob jedrnem in osrednjem ^ delu naše leksike domačega slovanskega izvora je pozornost posvečal tujemu gradivu adstratnega izvora, mlajšim izposojenkam iz slovanskih jezikov in neologizmom. Iz ^ dveh primerov, kjer kot geselska beseda nastopata izglasni -r, ki se pojavlja v ozi- 1—1 ralnih zaimkih in nekaterih prislovih, in predpona so-, pa je mogoče sklepati, da bi v ^ naboru geselskih besed nastopali tudi najbolj pogosti slovnični morfemi. Naj za ilustracijo navedem geselske besede treh črk, ki se pojavljajo v besednjaku. Izbrani sta bili prvi črki abecede in zadnja. m A: a, abel, aborat (abrotica, abraš-ica), abota, agres, ahar (arar, hagar), ajd, ajda, ajer, Z ako, ali, almožna, amica (anca), ampak, anati, angelj, anti, antvela, apno, armada, aržet, asla, aškrc, a(v)šteržilj, avtman, ažer. B: baba, badava, baga, bagljati, bahati se, bajati, bajar, bajta, bakla, baklada, bala, Z balta, baltara, balvan, bandero, banja, bankovec, bar, barhan(t), baril (barigla), -bart, barn-blago, ban, barantati, bara (barje), bar(em), baršun, barva, basati, bassn, baš, bat, batina, bati se, baviti [se], bebec, beč, beda, bedak, bsdsnj, bečva, bedeti, be-dro, beg, begati, (po-)begniti, begun[sc], beka (bekva, baka), bekati (bekstati, bečati), bel, belež-en, -iti, bendiba/bandiba (-ima), berdija, bergla, bersa, bes, beseda, bešter, beteg, bezeg, bezjak, bežati, bi, bič, bičje, bik, bilca, bilka, bilje, binkošti, -brati, bi-rič, birmati, bisaga, biser, bister, I biti, II biti, bivol, blag, blagajna, blaginja, blago, ¡^ blago-glas-en (-je), blana, blato, blazen, blazina, blazniti, blaža, blažji, bled, blek(et)ati, blen, blesti, bleščati, blinec,13 blisk, blitva, blizu, bližnji, bljevati, bljušč, bloditi, bob, boben, bober, bodalo, boder, bog, bogat, bogati, boginja, bogovec,14 bohoten, bo-klja, boh, boj, bojazsn, bok, bokal, bol (boleti), bolest, bolezen, bolha, bolj(e), boljši, bombaž, borba, bor, boren, bore, boraža, boriti se, borovec, bos, bosti, bot, botati se, božanstvo, božati, božič, božjast, božji, brada, bradavica, bradlja (bradva), brageše, brajda, bramor, brana, braniti, branjug, branj-evec, brašno, brat, brati, brav-sc (-ina), brazda, brcati, brdek, brdo, breg, brekati, breja, brek(a), (za-)brekniti, breme, brenčati, brenta, breskev (-va), brest, bresti, brestiti se, brez, breza, brez(d)no, brezzob, brežati, brglez, brhek, bridek, brihtati, brin, brisati, britev, briti, britof, brizgati, brki, brod/ brod, brodet, broj, brlog, brod, bron, (o-)brsniti, brst, bršč, brščika, bršljan, bruh-ati (-niti), bruno, brus, bruzga, brv, brz, buč, bučati, budalo, buditi, buganica, bukev, bula, bulida, buljiti (oči), burica, burja, burkla, bušiti, butara. Ž: žaba, žaga, žal, žaloigra, žamet, žanjica, žar, žara, žarek, žatlaka, ždeti, že, že-brati, žegsn, žehtati, žeja, želeti, železnica, železo, želič,15 željar, želja, želo,16 želod, želodsc, želva, žemlja, žemnahti, žena, ženih, ženin, žsnjsc, žep, -žemati, žerjav, žerjavica, žetev, I žeti/ž^ti, II -žeti/-žqti, žezlo, žeželj, žganci, žgati, žid, žigati, žigosati, 13 Iz celotnega zapisa blinec: iz mlinec je mogoče sklepati, da ima geslo vlogo kazalke. Na ustreznem mestu se pojavlja mlinec: z obr. -tct od mlint »kuchen«, to z obr. -no- od kor. mel-, gl. mleti ?. 14 Geselska beseda je bila z razlago vred povzeta po Ramovš 1943: 354. 15 Ta geselska beseda je bila z razlago vred dodana naknadno po Ramovšu 1943: 358. 16 Geslu je naknadno dodan ekscerpt Ramovšega poskusnega gesla (Ramovš 1943: 358). žila, žima, žir, žito, živ, živahen, žival, živec, živeti, živež, život, žlahnica, žlahta, žleb, žled, žleza, žlica, žlindra, žlobudrati, žoga, žolč, žolna, žolt, žreb, žrebe, žrebelj, z žrelo, žrd, žreti, žrnev (žrven, žrm(lj)e, žrne), žrtev, žrtvenik, žuboreti, žugati, žula, žulj, župa, župan, župnik, župnišče, žuriti, žužek, žuželka, žužlja (žužel), žvečiti, žva-la, žvenketati, žveplo, žvižga, žvrgoleti. * O S L O V 2 — Z A P — S K Ki O Ki 2 2.2 Onaglašenost geselskega besedja Iz nabora zgoraj navedenih geselskih besed z vzglasjem a-, b- in ž-, kjer je del besed onaglašenih, je mogoče sklepati, da bi bile kasneje onaglašene vse geselske besede. K taki oceni navajajo tudi posamezni ne redki geselski članki v SEB, v katerih je slovensko sinhrono naglasno stanje tudi zgodovinsko pojasnjevano, četudi geselske besede še niso onaglašene. Ob prikazovanju razvoja naglasnega stanja v besedi preseneča, da ga Koštial ne razlaga le s ponazarjanjem praslovanskega stanja, ampak pogosto tudi z mlajšim postmetatetičnim stanjem, v čemer bi bilo mogoče prepoznati težnjo po prikazovanju izhodiščnega slovenskega stanja besede (npr. smreka ^ smreka ^ *smerka). Nekaj primerov: žena iz psl. žena; klanec iz klanict; kralj iz *korl't; krava iz *korva; meso iz m^so; mil iz milt; noga iz noga; otrok iz otroki>; plakati prasl. *plakati; platno iz plattno, to iz *polttno; rep iz *rqpi (ali r^pt?); reka iz reka; roka iz rQka; sestra iz *sesra, to iz *svesra; sirota (namesto sirota) iz sirota; smreka iz smreka, to iz *smerka; smrad iz smradt, to iz *smordt; uš iz vi>št; vran iz *vornt; vrana iz *vorna; živ iz živi itd.17 Iz teh in številnih drugih primerov iz rokopisa je vidno, da se je Koštial dobro zavedal pomena slovenščine pri rekonstrukciji praslovanskega naglasnega stanja besede in da bi bila onaglašenost tudi rekonstruiranih besed eden izmed sestavnih elementov geselskega članka v SEB. Ta pomemben element v Ramovševi zasnovi etimološkega slovarja ni bil niti izpostavljen in zato tudi v ponazoritvenih geslih ni uporabljen, lahko pa ga kot redkost prepoznamo v Bezlajevi zasnovi iz leta 1963,18 bolj sistemsko pa je bila izvedena šele v tretji in četrti knjigi ESSJ. V tem smislu je bil Koštialov koncept strokovno nedvomno bolj napreden od Ramovševega in še danes aktualen. 2.3 Pomen in slovnično označevanje besedja Zanimivo je, da so geselske besede bolj redko pomensko, še redkeje pa oblikotvorno predstavljene ali besednovrstno označene. Predstavitev pomena se praviloma najde pri manj znanih besedah, kot so npr. abel »prisad«, ajd (pogan), asla »prisad«, a(v)šteržilj »naramnice«, bajar »ribnik«, bilje »mrtvaška svečanost«, blana »kožica, mrena«, blažji »pomlad«, blitva »pesa«, bot »krat«, ebehtnica »Marijino oznanjenje« itd. Pri nekaterih Koštial podaja le podatek, v katero pomensko skupino spadajo (npr. facelj (jed); bramor (žival in bolezen); brek(a) (drevo); bršč (rastlina)). Enake pomenske označitve uporablja tudi 17 Navedeni primeri lepo ponazarjajo, da onaglašenost rekonstrukcij znakovno (še) ni enotna oz. sistematizirana, npr. žena, reka, rQka : noga, sirota : sesra; *korlb : otroki : *rqpi>. 18 Npr. v poskusnem geslu srajca, kjer je podana psl. rekonstrukcija *sorka (Bezlaj 1963: 24). P- pri homonimiji, prim. jesen f. (letni čas); jesen m (drevo)). Oblikotvorno so večkrat ^ predstavljeni glagoli (npr. blesti, bledem; bosti, bodem), pri drugih pregibnih bese- ^ dnih vrstah se tak podatek najde pri manj znanem oblikotvornem vzorcu (npr. blaž- ^ ji (rod. blažja)) ali pa kadar pregibanje povzroči spremembo tonema (npr. goljuf, ^ -ufa). Besednovrstni podatek se npr. najde pri prislovu daleč (npr. daleč(e) adv.) in ^ homonimiji (npr. jesen f. (letni čas); jesen m (drevo)). 2.4 Geselska beseda in njena besedna družina Geselska beseda praviloma razen maloštevilnih izjem19 nikoli ni predstavljena s svojo slovensko besedno družino. Tako se v geslu bajati 'klepetati, praviti; vede-ževati; zagovarjati, čarati' ne omenja npr. samostalnik bajilo 'sredstvo za vedeževanje, bajalica' (Pleteršnik) ali pa basen, omenjen ni prislov baje. V geslu roka se N ne omenja npr. manjšalnica ročica pa tudi naročje ne itd. Besedam basen, baje in naročje je namreč v SEB namenjeno posebno geslo, nomen instrumenti bajilo in manjšalnica ročica pa se ne pojavljata nikjer. Iz tega lahko sklepamo, da je Koštial etimološki slovar koncipiral po vzorcu ena morfosemantična enota = en leksem ^ ena geselska beseda ^ ena zgodovina besede ^ en etimološki problem in da pri tem nesporno jasnih členov besedne družine tipa ročica ni nameraval navajati. Taka izbira, ki tako kot sodobna etimologija zavrača gnezdno urejenost geselskih člankov, je po eni strani slaba, ker se obravnavana beseda prikazuje izolirano, iztrgano iz konteksta ožje in širše besedne družine, pa seveda tudi brez podatka o njeni živo- ^ sti na sinhroni ravni, po drugi pa dobra, ker je zaradi manj razvejanega prikazovanja sporočilnost posameznega geselskega članka nedvomno večja. Seveda je slabost Z mogoče omiliti z vsebinskim opozarjanjem na povezanost besedja, s sistemom ka-zalčnih gesel in opozorilnika glej. Vse te tri prijeme je v SEB lahko prepoznati, npr. ^ v geslu gojiti se opozarja, da je goj- prevojna stopnja korena gi-, ki tiči v žiti, živeti, živ; gesli ingver in imber povezuje s kazalčnim geslom ingver gl. imber!, v geslu žuliti pa uporablja opozorilnik gl. guliti! itd. 2.5 Narečno gradivo Koštial ni zanemarjal slovenskih narečnih podatkov, fonetično ali morfološko relevantnih za geselsko besedo, a jih navaja zelo selektivno. Tako npr. v geslu pljuča navaja tolminsko narečno obliko pluka, pri izposojenki gajžla navaja, da se na Krasu govori žajjla, v geslu gavez opozarja na prekmursko gabez, v geslu bivol na prekmursko vivol, v geslu gosenica opozarja na narečno varianto vosenica, v geslu gumno na gubno, v geslu kopriva na rezijanskopokriva, v geslu kri opozarja, da se na vzhodu govori krv (krf), v geslu brat omenja območja z nedisimilirano obliko bratr, v geslu jelen navaja rezijanski refleks lajen20 za katerega pravi, da je nastal po metatezi, v geslu proč omenja varianto preč itd. 19 V geslu blažji »pomlad« npr. navaja tudi prislov blazema; v geslu begunec] na besedotvorno variantnost leksema opozarja, kot je razvidno; enako tudi blago-glas-en; -je, brav-dc, -ina ipd. 20 Vir za besedo in njeno razlago je Ramovš 1924: 316: jelen > rez. lajen. V Pleteršnikovem slovarju ni navedena, prav tako tudi ne v Steenwijkovem rezijanskem slovarju, kot lajen ^ 2.6 Historična dokumentiranost besedja ^ V geslih historične dokumentacije obravnavane besede praviloma ni. Izjemo pred- N stavljajo neologizmi, pri katerih se je Koštial trudil, da bi navedel vir, v katerem se 1—1 je beseda pri nas pojavila prvič (gl. spodaj). Iz posameznih gesel, kjer pa historični ^ viri le nastopajo, bi bilo mogoče sklepati, da se je bolj kot za šablonsko kronološko O navajanje, v katerih naših virih je bila konkretna beseda zapisana, namenil historič- s no gradivo ali iz njega interpretirane podatke navajati le v primerih, ko je povedno L za boljše razumevanje samega razvoja besede. ° Iz gesla snaha, ki je videti takole: V 2 N A P i S K snaha iz snaha (starejše *sntsa) ~21 skrt. snuša, lat. nurus (iz *snusos), gr. vuöq (iz *snüsös), stgn. snur[a] (iz snusä). sh. snaha, r. CHOxa. - Trubar je še govoril snaha. Pod vplivom besede tašča se je razvila oblika snaha. ima navedek, da je Trubar govoril še [snaha], kar je Koštial abstrahiral iz Trubarjevih zapisov s samoglasnikom e, pomembno vlogo pri relativnokronološki oceni nastanka standardne oblike snaha. V geslu avtman: avtman (Trub. »altman«): iz nvn. Hauptmann 8 izpostavlja Trubarjev zapis altman, ki je glede na nemški izvor iz srvn. predloge 2 *haubetman 'poveljnik' (Jazbec 2007: 26) hiperkorektna varianta. V geslu (u)bogati: bogati, ubogati: izp. iz stgn. folgen. V 16. stol. še folgati, bolgati. Povsem udomačena in slovanski strukturi prirejena izposojenka (Ramovš, Kr. zg. sl. jez. I, 63). ponazarja, da se je sodobni ojevski samoglasnik moral razviti iz starejšega predso-glasniškega zaporedja -ol-. 2.7 Globina jezikoslovne obravnave Globina jezikoslovne obravnave in zato tudi predstavitve sta določena s samim nastankom in dolgostjo življenja posamezne morfosemantične enote. To se odraža tudi v SEB. 2.7.1 Neologizmi Ob izposojenem in domačem podedovanem besedju predstavljajo neologizmi najmlajšo plast leksike v jeziku in tisto plast, ki kaže na živost jezika, kulture in družbe. Koštial je tudi temu delu leksike posvetil posebno pozornost. V SEB je po mojem štetju vključil 87 neologizmov in jih opremil s podatkom, kdaj in kje se je beseda prvič pojavila oziroma kdo je njen avtor. Ponekod temu sledi še besedotvorni podatek. 'jelen' pa je bila zabeležena v Baudouin de Courtenay 1875: 111 in od tod vključena v Re-zijanski slovar (v pripravi). 21 Ta znak Koštial uporablja, kadar začne navajati sorodno jezikovno gradivo iz neslovan-skih indoevropskih jezikov. Takole so neologizmi na abecedno ustreznih mestih predstavljeni v SEB: 22 Dejansko je v Pohlinovem slovarju zapisano zhasneze 'Die Zeitung; Nova, acta', tj. časnice. 23 Besedi skov. Novice sta prečrtani. 24 Toda na drugem mestu je beseda zapisana kot svetiljka in predstavljena kot izposojenka, prim. svetiljka (shrv.) iz svetil'tka: z obr. -ljt + -ka od svetiti. 25 Hrv. tjestenina 'jed iz testa = Mehlspeise' je lahko paralelna tvorba (prim. Furlan v ESSJ: IV, 175). bankovec: skoval Vodnik (t 1819); beljakovina: skov. Novice 1859 iz beljak, to iz bel + obr. -jak; bolnišnica (ustv. Ravnikar med 1815 in 1817); cedika (= gumi): ustv. Pohlin (1781) iz cediti z obr. -ika; časnik: ustv. Pohlin (1781);22 čopič: dim od čop, ustv. A. Murko pred l. 1833; čutnica (= živec): skoval Vodnik (t 1819); dežnik: skov. Novice 1843; dnina: skoval Vodnik (t 1819) z obr. -ina od dan; domišljija: skov. Novice 1849; dragotina: skoval Vodnik (t 1819); drevo-red: skoval Cigale (?) v »Sloveniji« 1849; glasilka: ustv. A. Janežič okr. 1850; glasovir: skov. Novice 1848; gledišče: ustv. Hipolit 1712; hlapon (= lokomotiva): skovale Novice 1843; hranilnica: skov. Novice 1844; izjema: ustv. Vodnik (t 1819) iz iz + jem[-a-ti] + obr. -a; kitica = strofa: vpeljale Novice 1863; kovina: ustv. A. Janežič 1850; milo-dar (mil + dar) skoval A. Murko pred l. 1833; mladostnik: skoval A. Murko pred 1833; nagib: ustv. M. Ravnikar med 1815 in 1817; naloga: ustv. Hipolit 1712; naročnik: skov. Novice 1844; naročnina: skov. Novice 1844; natakar (A. Murko 1833) od na- M takati (k dovršn. natočiti); navdušenje: skov. Novice 1848; ničla = ničica: skoval A. Z Janežič ok. 1850; oblika: skov. Novice 1848; obnebje: ustv. M. Ravnikar med 1815 > in 1817; obstoj skoval A. Murko 1833; očrt: ustv. M. Ravnikar med 1815 in 1817; odvodnica: skov. Novice 1846; osebnost: skoval A. Murko 1833; ozračje: skov. Novice 1845 (= atmosfera); ožrelje (= vizir): skoval Levstik v Napreju 1863; parnik: skov. Novice 1854; pevo-vodja: skov. Novice 1863; pismo-uk: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; pločevina (= pleh): ustv. A. Janežič 1850; plunka (glasbilo): ustv. Gutsmann 1789; počitnice: skoval Levstik (v Napreju l. 1863); podoknica: skoval ¡^ Levstik (Naprej 1863); pola (papirja) Novice 1844; posojilnica: skov. Novice 1850; ^ poštnina: skov. Novice 1848; poveljnik: ustv. Hipolit 1712; premičnica (= planet): skov. Novice 1852;23 preproga (iz pre- + prQg- [preglas k prqg- v iz-, pre-preči] + obr. -a: ustv. Pohlin 1781; prerod: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; pretveza iz pred-(t)vez-a, posneto po n. Vor-wand in lat. prae-textus. po Brezniku skov. Novice 1850; privodnica (žila): skov. Novice 1846; prvak (skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817); prvopis (= izvirnik): ustv. Vodnik (t 1819); prvoroden (= primitiven): ustv. Hipolit (1712); ravnalo: ustv. Vodnik (t 1819); ravnik (= ekvator): ustv. Novice 1853; razstava: skov. Novice 1844; raz-uditi (= secirati): ustv. Hipolit (1712); razvodje: ustv. Cigale po l. 1849; razvoj: skov. Slovenija (Cigale?) 1848; samostan: ustv. Gutsmann (1789); sestavek: skoval A. Murko 1833; seštevek (= vsota): skov. Novice 1844; skrajnost: skov. Cigale (?) v Sloveniji 1849; sladkor: skoval Gutsmann (1789); slovstvo: (skoval A. Murko 1833): z obr. -tstvo od stsl. slovo; stik = rima; ustv. A. Murko 1833; strelo-vod: skov. Novice 1856; svetilka: ustv. A. Janežič ok. 1850;24 številka skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; testenina: ustv. Pohlin (1781);25 ubožnica: skoval M. Ravnikar med l. 1815 in 1817; vijak (do viti, vijem): skoval Cigale po l. 1849; vislice (skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817): z obr. -ica od pp. visel; vodilo: ustv. Vodnik (t 1819); vodnjak: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; vodstvo: skoval A. Murko 1833; zaboj iz zabojt: z obr. -t od zaboj-, vzglaš. od zabi-ti, skov. Cigale (?) v Sloveniji 1848; zaupnica: skov. Novice 1861; zdravilo: ustv. Vodnik (t 1819); zdravnik: ustv. Pohlin (1781); zemljekaz: skov. Slovenija 1849; zgodovina: (ustv. M. Ravnikar med l. 1815 in 1817) z obr. -ovt + ina od zgoditi se (prim. krčovina); slaba mlada tvorba; žaloigra (= tragedija): skov. Novice 1849; železnica: skov. Novice 1846.26 * O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 2.7.2 Izposojenke iz slovanskih jezikov Vprašanje, katero besedje slovanskega izvora je bilo v naš leksikon zaradi kulturnih stikov ali zaradi zavestne namerne slavizacije izposojeno iz sorodnih slovanskih jezikov, do danes še vedno ni bilo deležno natančne obdelave. Očitno pa je, da se je Koštial problema teh le »navidezno domačih besed« dobro zavedal in je tudi ob pomoči Pleteršnikovega slovarja, kjer se te izposojenke večinoma skrivajo pod oznako nk., v SEB takemu besedju namenjal posebne geselske enote, kar je konceptualno popolnoma sprejemljivo, saj gre za leksiko nedomačega izvora, ki jo je ne glede na njen slovanski izvor treba uvrstiti v adstratno plast leksike in zato obravnavati ločeno od domače slovanskega izvora. V celem rokopisu je bilo mogoče evidentirati 310 takih leksemov. Nekaterim je Koštial le pripisal jezik, iz katerega naj bi jih prevzeli, nekaterim je dodal tudi predlogo, pri nekaterih (npr. basen) je etimoloških podatkov precej več, v manjšem številu pa je celo izpostavljen prvotni pomen besede (npr. carina *'kar se daje carju ali kralju'). Pogosto so te izposojenke tudi besedotvorno segmenti-rane, a funkcija slovničnih morfemov praviloma nikoli ni posebej izpostavljena. Ker so podatki, ki jih je Koštial zbral v zvezi s to plastjo naše leksike, lahko dragoceni za nadaljnje bolj podrobno razreševanje te plasti našega leksikona, je bilo to njegovo gradivo čim bolj natančno ekscerpirano: baje-slov-je/-en iz č.; bajka iz č.; ban (shrv.) iz bojan: iz mong.-turš. bajan »bogat«?; bassn (č. ali r.) iz ba-snt: z obr. -snt od ba- »praviti, govoriti; zagovarjati, čarati« ~ lat. fa-ri, fa-bula, fa-ma, gr. ^n-pi, 9^-Mn, arm. ban »beseda, govor«, stizl. bon »molitev, prošnja«, idg. *bha- [stcsl. ba-snt, sh. basna, -sma, r. basn, stč. ba-sn, nč. basen, p. ba-sn]; baviti shrv. (caus. od byti) z obr. -i- od bav- (idg. *bhou-), vzglaš. k by-(ide. *bhu-), toda na drugem mestu baviti [se]: caus. k byti; ~ skrt. bhavayati »ustvarja«; beda (sh., r.) iz beda »sila« (izposojenka) ~ got. baidjan »siliti«, idg. *bhoidha od korena *bhidh-, r. Saga, št. bijeda; blago-glas-en, -je: iz r. (csl.); boder »srčen, hraber« iz r. (od btdeti »čuti, bedeti«). Od tega bodriti = izpodbujati, izpodbadati; bolest, -en shrv. (iz bolestt, to pa z obr. -stt od debla bolje, nom. boljt »bolan«; bolnica iz r.; borba iz štok. borba (csl. bortba, r. borba) z obr. -tba od boriti se; broj shrv. iz brojt; buljiti (oči): iz shrv.; carina: iz shrv. carina (»kar se daje carju ali kralju«); čaroben iz sh.; čarovnik iz sh.; časo-pis: iz č. (tam pa posnetek n. Zeitschrift); čepica iz č.; četnik iz shrv.; četovati iz shrv.; četovodja iz shrv.; čin »dejanje« iz r. čin [iz tega činiti (Breznik: činiti, činim ali črnim)] to z obr. -nt od či- iz *ki-. ~ skrt. či-no-ti; činovnik = uradnik, iz r. (z obr. -ovt + tnt + ikt); čipka shrv.; čitanka iz č. (= berilo); čitati (Brezn. -ati, -am), r., sh.: vzglaš. k čtt-, gl. šteti!; član iz shrv.; čuvstvo (iz r.): z obr. -tstvo od ču (gl. čuti); -v- zapira zev; dejstvovati (iz r.) = delovati; diviti se: iz r. diviti (divlju) se; dobaviti iz sh.; dosleden: iz č. dusledny (do + sledt + tnt); dosloven »dobeseden«: iz r. ali č. (od slovo »beseda«); dostojanstvo shrv.: z obr. -tstvo od dostojan (to od dostojati se); dotičen: iz č. (od gl. dotykati se); dražba iz č.? 26 Torej se je že za časa Prešerna, ki je še rabil železna cesta, začela uveljavljati tvorjenka železnica. (od dražiti »verteuern«) skov. Novice 1845?; dražesten shrv. od dražest, to menda z ^ obr. -(e)stt od dražiti (posnetek nemškega Reiz, reizend); duhan: preko shrv. iz osm. ^ duxan; enostaven: iz shrv. jednostavan; geslo izp. iz č. heslo; to pa morda stvorjeno o iz vzklika hejsa!; glavnica: iz shrv. glavnica (posnetek besede Kapital od caput); glu- • ma, -ec, -iti: iz drugih sl. jezikov [stcsl. glumt »teater«, csl. glumtct »igralec«, r. glum »šala, posmeh«, sh. glüma »vesela igra«, st.-č. hluma »igralec«.]: z obr. -ma od glu-, ide. *ghlou: grš. x^efrq »zasmeh«; glup, -ost: iz r.; gmoten od gmota, to izp. iz č. hmota, stč. homota »tvarina, materija, snov, gnoj«. Prasl. *gtm-, *gom-ota ~ gr. yspro »poln sem«, yöpoi; »ladijski tovor«, norv. kams »cmok [iz ribjih jeter in moke]«. Prm. žeti, žmem »stiskati«; grb izp. iz r. gerb, to iz p. herb »grb; rodovina, dediščina«, to iz č. (h)erb, to iz srgn. erbe »dediščina«; handžar preko shrv. iz osm. xandžar, to pa iz arabšč.; hrček: izp. iz shrv. hrčak (to od hrkati »kašljati; smrčati; hrčati« (hrček hrči in brunda, kadar je razdražen); ino-zem-stvo po č. (jiny = int = drug(i), zeme = ^ zemlja = dežela); iskren: iz r.; istina: (izp. iz shrv.) z obr. -ina od istt, torej = »resnica«; izraz, -iti: iz r. (iz + razt »udarec«, raziti »udariti«); izreden: iz r.; izvesten M »gotov, znan«: iz r. (iz + vestt »poročilo« + tnt); izvestje »poročilo« iz r. (iz + vestt +tje); izvoliti (r.); jad »jeza, žalost«: (izp. iz shrv.): z obr. -t od jad- v glag. stsl. jamt, ^ (iz jadmt), jasti »jesti« (človek se ujeda, kadar je jezen ali žalosten); jadikovati iz shrv.; jamčiti: izp. iz shrv.: od jamac »porok«; jantar iz r. jantar, to iz litv. gintäras. Prim. ngn. kentner; javen (iz sh) iz (j)avtnt: z obr. -tnt od javiti oz. od adv. (j)ave ~ skrt. aviš »očitno« (loc. sg. od *javt); od tega je glagol javiti; jedek iz č. jedky; jese- ^ ter (riba): prek č. jesetr iz [shrv. jesetra], mr. jasetr, r. oc&rpt, p. jesiotr (temnega iz- O vora, morda ~ lit. erszketras, stpr. esketres; grš. 'ifcxap, stgn. stur(i)o, ngn. Stör); kalup ^ shrv.: iz osm. kaleb »korec«; kava: izp. iz shrv. kava, to iz osm. kahve (to iz arabšč.); kažipot iz shrv. (imp. kaži + acc. pQtt); kist: izp. iz r. kist', to iz kystt: z obr. -tt od korena kyt-, ki tiči tudi v bes. kita; kit: izp. iz shrv. kit ali r. kit, to pa izp. iz gr. K^xoq; kolek: izp. iz č. kolek »pečat«: dim. od kul »kol« (po obliki pečata); kolodvor: (izp. iz shrv.) slaba skovanka po ngn. Bahnhof: Novice 1843; kopča, -ati (= zaponka, zapenjati) preko shrv. iz osm. kopča; kovarstvo »zvijače« stsl. (z obr. -art in -tstvo od gl. kovati); kovčeg shrv. izp iz gr. KauKiov, a z obr. -egt; krinka izp. iz shrv. krinka, dim. od krina (prvotno »posoda iz drevesne skorje, slamnata skleda, kozolec«); krut »neusmiljen« shrv.: iz krQtt (to z obr. -t od krQt-, vzglaš. h krqt-ati); sprva = »debel, jak, silen, hud«; krvnik (= rabelj) iz shrv.; krvoločen (sh.) zloženka iz krv- (gen. krvi) in lokati z obr. -tnt; krvolok iz shrv.; kvačka (iz shrv.): z obr. -tka od kvaka = kuka »kljuka, kavelj, zalust«; laskav: izp. iz č. laskavy (to iz laskati se »dobrikati se«); lepenka »karton«, č.: z obr. -tka od delež. lepen(y) = lepljen; letovišče (bolje let-) iz shrv. ljetovište, od ljetovati »stanovati poleti«; »prebijati poletje«; ličinka (r.): z obr. -ina + -tka od lice; listina iz č. (listt + -ina); livada, shrv., iz gr. XißäSa; ljubav shrv. iz ljuby, gen. ljubtve: z obr. -y od ljubt; ljubimec iz r. (trp.-sed. deležnik glagola ljubiti + obr. tct); ljutiti (Breznik ljutiti, ljUtim) iz sh.; los (rusko) iz *olst ~ lat. alces, gr. öXKnq, stgn. elho, stisl. elgr. Gl. jelen!; losos (rusko) iz losost ~ litv. alszisza, läszis, lot. lasis, stgn. lahs; luka »pristan«: izp. iz shrv. luka »loka; zaliv, kjer je obrežje upognjeno« (od lqk-Q »upognem«); milo (iz č.) iz my(d)lo: z obr. -dlo od my-ti »umivati«, torej »sredstvo za umivanje«, sh. milo, č. mydlo; mirozov shrv.: zlož. iz mirt in zovQ, ztvati (boben zove zvečer na mir); mitnica iz myttnica (stcsl.) z obr. -tnt + -ica od mito iz myto »plačilo, pristojbina«, to izp. iz got. mota »colnina« // čak. mito, sh. mito, toda r. mmto; nabožen iz č.; načelo: po r. načalo (od na-čq-ti + -lo); načitan: iz r.; načrt, -ati: iz r. A. Murko 1833; nada shrv.: s predp. na- zložena izgub-na stopnja d- korena de- (idg. *dhe-), prim. odica, sod; nedostatek, -en »pomanjkanje, -ljiv, nezadosten« iz č. (ne + do + sta- + tt + tkt); nagrada: iz r. (s predp. na- in obr. -a od graditi); naknada »nadomestilo« shrv.; naočniki shrv. (na + oči + tnt + ikt); napev: iz r. (predp. na- * pe-ti + -vt); naraščaj shrv.; narečje: iz r. ali č. (na + z rečt »govor, jezik, beseda« + -je), toda na drugem mestu: narečje iz r. (predp. na + reč + obr. -tje); narednik shrv. (od narediti »ukazati«); naslov: iz č. (z obr. -t od na--sloviti »ogovoriti«, toda na drugem mestu le: naslov iz č. (= ogovor, nagovor); naši-nec (bolje: našinec) iz shrv. našinac; nazor (č.) iz nazort: s predp. na- in z obr. -t od zor-, vzglaš. od ztr- »gledati« (gl. zreti); nebotičen sh. zlož. iz nebo + tyk- (gl. tikati) + obr. -tnt; nečak: izp. iz shrv. nečak, to z obr. -akt od netij (stsl.) »stričnik« iz *nep-tij ~ skrt. napat, lat. nepot-em, got. nithjis; nečuven shrv. (fem. -ena) »nezaslišan« (trpni del. obr. -ent); nedostatek, -en »pomanjkanje, -ljiv, nezadosten« iz č. (ne + do + sta- + tt + tkt); nega iz r.; neobhoden: po r. neobhodimyj (posnetek n. unumgänglich) »neizogiben«; nežen izp. iz shrv. nježan oz. r. nežnyj ali č. nežny, } to iz nežtnt: z obr. -tnt od nega, prvotno »slast«, potlej »strežba, gojitev«; neg- vzglaš. od *(s)nig- ~ skrt. snigh (iz snigh-) »biti gladek, biti naklonjen«; nihati, niham (Brezn. nag.!) iz sh. njihati, njihäm; nizati, nižem (Brezn. nagl.!) iz sh. nizati (nižem), vzglaš. od ntz- »prebadati« (moža mečem ali pa biser); noj shrv.: iz osm.; nrav iz r. nravt, to iz norvt ali norvt ... ~ stpr. nierties, lit. nerteti. [stcsl. nravt »navada«, r. norov, č. n/mrav]; nuditi (iz r.?): prvotno »siliti« ~ litv. nauda »korist; imetje, posest« (?), got. nauths »sila«, stpruski nautin »sila«. - (R. nudit' »siliti« kaže na prasl. nuditi (tudi p. nqdzic); obala, obal shrv. »obrežje«;27 občestvo iz r.; občinstvo: iz shrv. (tam pa posneto po č. obecenstvo = obt + -tjt + tnt + stvo in naslonjeno na shrv. opčina); obitelj sh. »rodbina«: z obr. -elt od ob-(v)itati [stcsl. obitelt »stanovanje, prenočišče«, r. obitel'], toda na drugem mestu: obitelj shrv. iz ob(v)itelt »stanovanje«: s predp. ob(t) in z obr. -elt od vitati »stanovati, prebivati«. Pristno narodna shrv. oblika bi bila obiteo; obitelj je iz cerkv.-slov.; obrazec »formula«: iz r. ali č. (posnetek lat. formula); obred: iz r. obrjad ali csl. obrqdt »ritus, ceremonia«; obremeniti: iz r. obremenit' (od bremo); obrezovati: iz r.; obseg: po č. obsah (od sqgnQti); obzor iz r. ali č. (ob(t) + zor-, vzglaš. k ztr-eti + t) »ogled, ozir«; očividen: iz r. očevidnyj (oči + vid-eti + tnt); odgoditi »odložiti«: shrv. (od godt »čas, primeren trenutek«); odlika, odličen: iz r. (od gl. ličiti, to od likt »podoba, oblika«); odmor: iz shrv.; odnos, -en, odnošaj: iz shrv. (oz. r.); odobr-avati, -iti: iz r. oz. shrv. (posnetek n. gutheißen ali lat. ad-prob-are); odpor iz č.; odstraniti: iz r. otstranít' (od samost. strant), posnetek n. be-seit-ig-en; oduševljen »navdušen« iz r. oduševljen (izved. od duša); ogar (pes) iz sh. ogar (č. ohar, stsl. ogart); og0rčiti (bolje ogorčiti) iz r. ogorčit', ogorcú, od gortkt »grenak«, posnetek n. erbittern; ogromen (shrv. in ruski) iz ogromtnt: s predp. o- in z obr. -tnt od grom-, vzglaš. od grtm-, gl. grmeti. Ruski ogrom »silna velikost«; ogrožati (prav: ogražati, ogroževati) po r. yrpo^áit; okolnost (č.): z obr. -tnt in -(o)stt od prisl. okolo; okoristiti se: shrv.; okrilje shrv.: iz *okry(d)lije ali *okri(d)lije (s predp. o- in obr. -ije od kry(d)lo ali kri(d)lo »perut«; opasen iz r. onácHtm (od glag. stsl. opasti so »varovati se«); opetovati iz č. (= ponavljati) iz opet = zopet; oporoka (= testament) iz shrv.; opredeliti iz r. (o + predelt »finis« + i + ti, posnetek lat. definire od finis); osika »jesika«: izp. iz č.?; osredotočiti po r. co-cpegp-TÓHHTt (prevod frc. con-centr-er); osveta shrv. »maščevanje« (sprva = »posveče-nje«); ozlovoljiti (se) shrv.; oživotvoriti iz r. (o + živo-tvoriti, posnetek lat. vivificare), toda na drugem mestu: oživotvoriti iz stcsl.; pamtivek: iz shrv. pamti-vijek (vijek »doba, starost«, pamti- »pomniti«); papiga iz shrv.; pašanec, pašanog »mož ženine sestre«: iz shrv., tam pa iz osm. badzanák »mož ženine sestre«; pismonoša shrv.; pivo 27 Nad besedo obal je zapisan vprašaj. V Pleteršnikovem slovarju ni besedne oblike, ki bi bila sinonimna z obala. (iz č.): z obr. -vo od pi-ti. Rabil že Vodnik [stcsl. pivo »pijača«, r. pivo, sh. pivo, č. ^ pivo)]; plemič, plemstvo, plemenit: shrv. (gl. pleme!); plin: izp. iz p. plyn, č. plyn, to r^ iz *ply-nt »tekočina«: z obr. -nt od ply- (vzglaš. od plt- »teči« (gl. pluti, plavati, © plaviti, plavuta, pluta); pobočnik: č.: po boku + obr. -tnt + -ikt (»kdor je komu ob . str.«); od(d)anik po r., bolje podložnik; podroben iz r. = nadroben; pojem č.: iz pojemt: z obr. -t od pojqti, po-imQ »zapopasti [z umom]«, torej pravzaprav = »zapo-padek« - posnetek n. Be-griff, lat. conceptus; pokrovitelj »zaščitnik, varuh« (r.) (posnetek lat. protector) od pokrovt = varstvo; polk iz *ptlkt: izp. iz stvn. folc »ljudstvo«. V slovenščino je ta beseda sprejeta iz r.; polkovnik r.: (ptlkt »legio« + -ovtnt + -ikt) rabil že Vodnik; poneveriti: posnetek č. pronevefiti, to pa po n. veruntreuen (lat. de-praud-are); poprišče »ter, torišče« shrv. in r.; poročnik: iz r. (od poučiti, -ati »ukaz(ov)ati, zapoved(ov)ati«); posadka č. (posnetek nemšk. Be-satz-ung) od po--sad-iti; posetiti iz r.; poslopje: izp. iz č.?; posloupi: s predp. po in z obr. -ije (-tje) od ^ sloup iz sttlpt »steber« - torej »kar je zgrajeno na stebrih«; posvetiti, -im (v pomenu »widmen, dedicare« po češčini ali ruščini); potomci shrv., sg. potomak: z obr. -tkt M od po tomt »po tem, za tem«; povod iz r. ali č. (po + vod-iti + obr. -t); pozor: iz č. (s Z predp. po- in z obr. -t od zor-, vzglaš. k ztr-eti; prapor iz r. ali č. prapor, to iz ^ porport: z obr. -t od redupl. por-, vzglašenega korena per- »leteti, frleti, frčati, plapolati, vihrati«; pravcat shrv.; predlagati po Brezniku (Sl. sl.4, str. 187) iz r.; predmet: iz r. ali č. (tam je posnetek n. Vorwurf, lat. ob-iectum); prednost: iz č. ali sh.; predujem, -vjem (slabo) po shrv. predujam: bolje pred-jem, -jemek; premirje iz r. (rabil že ^ Vodnik); prestol iz stcsl.; prezirati iz r. prezirat' (posnetek lat. de-spicere); pročelje O shrv.: pro + čelo + ije (torej »čelna stran hiše«); prijati (Brezn. -ati, -am) iz sh. prijati, ^ -am »ugajati«; priroda iz r. = narava; prispevek iz č. (iz pri + spev + tkt, gl. speti, spejem); pristaš shrv.: iz [madž.] obr. -ašt od pristati (pristanem); privrženec: iz č. ali r.; proiz-vesti, -vod: r. (posnetek lat. pro-ducere); promet shrv. (dobesedno »premetavanje«, namreč blaga?); pronicati, -av: iz r.; enako dovršnik pronikniti; propa-lica shrv. (prim. Ivica »Janezek«);28 propis iz r.; proslaviti iz stcsl.; prostodušen: iz r. (posnetek n. freimütig); prosveta, -ljen: iz r. (posnetek n. Aufklärung) iz stcsl.; protiviti se sh. od protivt »nasproten«, to z obr. -vt od proti; prtljaga shrv.: z obr. -(j)aga od prtljati, to z obr. -lja- od prtiti; prvoten: iz č. (ptrvt+ ota + tnt); psovka shrv.: od ptsovati, to pa od ptst, torej sprva »imenovati koga psa« (?); ravnodušen iz r. (posnetek n. gleichmütig); ravnovesje »ravnotežje« r.; razbor shrv.: s predp. raz(t) in z obr. -t od bor-, vzglaš. k btr-ati, ber-Q; razkol, -nik »shizma, -atik«: iz r. (od razklati); razkošen iz shrv.; razočarati: iz r. (razočarovat', posnetek franc. des-illusion); razporediti: iz r. rasporjadit'; razstanek shrv.: z obr. -nt + -tkt od orztsta-ti, -nQ; sidro: izp. iz shrv. sidro (to iz gr. aiSnpoq »železo«). Vpeljal Gutsmann; skat (riba): iz r. skat, to iz lat. squatus; skladatelj iz č.; skladnja shrv. (z obr. -nja), nemara po č. skladna (z obr. -tna): od skladati »zlagati, sestavljati« (n. pr. besede v stavke). Posnetek gršk. ffüvxa^t;; skupina iz č. (iz st-kup-ina); slavolok iz shrv. slavoluk: zloženka (slaba) iz slava in luk; sličen shrv. od slika z obr. -tnt; slika shrv. iz stlika: s predp. st in z obr. -a od likt »oblika, podoba«; slikar (ne slikar!) iz shrv. slikar; slog r. iz stlogt: s predp. st in z obr. -t od log-, gl. ložiti, leči; sloga shrv. iz stloga s predp. st in z obr. -a od log-, gl. ložiti, leči; sloj (č. in r.) iz stlojt; slučaj shrv. iz stlučajt: z obr. -ejt od st-lučiti sq »primeriti se« (lučiti »doseči«); slüz (shrv.?) iz sluzt ~ lit. szliaužti; smatrati shrv.: z vrstno spono -a- in vzglaš. od stmotriti »ogledati« ~ litv. matyti »videti«; smer č. iz stmert: s predp. st in z obr. -t od meriti; smisel, zmisel (č., r. in shrv.) iz stmyslt: s predp. st in z obr. -t od mysliti; smoter 28 Ni jasno, zakaj je dodano besedje v oklepaju. r. iz stmotrt: z obr. -t od st-motriti »ogledati«; smotka (ne smodka!): izp. iz shrv. smotka: z obr. -tka od smotati »zvito« (cigara je zvito tobačno listje);29 soglasje: iz r. z (csl.) soglasije (posnetek gršk. aup^ovia ali lat. consonantia); somišljenik po shrv. (sq + mysli-ti + ent + ikt); soprog (po r. cynpyrt) iz sQprQgt »sovpreženec«: s predp. sq- »skupaj, vkup« in z obr. -t od prQg-, vzglašenega od prqg-: glej preči!; so--raz-mer-je iz r.; sotrudnik »sodelavec« r. (od r. trud »delo«); spor r. iz stport: z obr. -t od stptrčti sq »spreti se«, gl. zoper, prepir; sposoben r. in č. (od stposobt »način, sredstvo«, to iz st-po-sob-t, od osnove sob-, ki tiči v instr. sobojQ »s seboj«, loc. pa je sebč), toda na drugem mestu: sposoben iz stposobtnt: s predp. st- + po- in z obr. -tnt od pron. osnove sob- (gl. oseba); sredstvo r. (posnetek n. Mittel, franc. moyen); starodaven iz r.; starosta iz č.; stas (shrv.) »rast«, »postava« iz stast: z obr. -st od sta- (gl. stati, stanem); stolnica, bolje stolnica iz shrv.; strog »oster, hud«: iz p. ali r.; stroj iz č. (z obr. -t od stroj-, vzglaš. k stri-); strqka: po shrv. struka (iz strdka), sprva »predel«; svetiljka (shrv.) iz svétil'tka: z obr. -ljt + -ka od svetiti, toda na drugem mestu: svetilka: ustv. A. Janežič ok. 1850; svež r. ali č. iz svežt; svidenje: iz stvidénije (posnetek po r. svidanije); svirati (prvotno = »piskati«) izp. iz shrv. svirati, svîrâm (po Brezn. prav: svirati, sviram); svojstvo iz r.; svota shrv. = vsota, skupek; svrha shrv. iz *stvtrha »konec, namen«: z obr. -a od stvtršiti (kakor odluka od od-lučiti, istraga od istražiti, odlika od odličiti); štediti: izp. iz shrv. štj^diti (to iz ščqdeti iz starejšega *skendeti). Bolje ščedéti; tajen je iz shrv. Rabil že Pohlin; tajnik shrv. (z obr. -ik od tajtnt) posnetek lat. secretarius.; temelj »podstava, vklada« iz shrv. (to pa iz stgršk. themelion); tjulenj (morski pes): izp. iz r. tjulenj; tlak č.: iz *tolkt: z obr. -t od tolk-, vzglaš. k ttlk-, gl. tolči!; točen (iz r. tohhmh): posnetek frc. punctuel; točka ruski: iz *ttčtka, z obr. -tka od -ttknQti »ubosti«; top I. (»kanon«) shrv.: iz osm. top; tovarna češki: z obr. -tna od tovar »blago« (to iz turšč.); tvrdka: shrv. prevod lat. besede firma (: firmus »trd«); učinek (češki) iz učintkt: z obr. -tkt od učiniti »napraviti« - torej = »kar se napravi, stori«, prevod lat. besede effectus od ef-ficere; udoben iz r.; ukor: iz r. ukört (od gl. u-koriti »ošteti«); umesten (r.) »kar je na pravem mestu«. Slov. pripraven, prikladen, priličen; umotvor č., posnetek n. Kunstwerk ali lat. artificium; urad po č. ürad (= stcsl. urqdt, kar je stvorj. z obr. -t od urediti); uradnik (vzel Gutsmann iz slovaščine 1789); usluga r. (z obr. -a od uslužiti); usoda iz shrv.? (iz u-sQditi + obr. -a; torej »kar je komu usojeno«; uspeh r. in č. (z obr. -ht od uspeti »dobro se izteči«); uspeti r. in r.30 (speti »hiteti« s predp. u-); ustanova: Slovenija 1849 po sh.; ustava iz č. ali p. (posnetek lat. con-stitu-tio); ustroj, -stvo iz č.; utva (shrv.)31 iz Qty, gen. Qttve: iz *antü za idg. *anstü- ~ litv. antis, lat. anas (gen. anatis), stvn. anut, ngn. Ente, gr. dor. väaaa iz *nätia- [skt. ätih?). Slov. bi bilo Qtva. kajk. utva, štok. ütva; uvaževati r., nedovršnik k dovršniku uvažiti (s predp. u- in vrstno spono -i- od vaga »tehtnica«) torej = »pretehtavati«; varalica shrv. »slepar«; važen (iz č.) iz važtnt: z obr. -tnt od vaga, to iz stgn. wäga. Prvotni pomen je torej »kar veliko tehta«. Že Pohlin 1781; velblod, stcsl. veltbQdt iz got. ulbandus (vpliv besed velij in blQdt) str. veltbludt, nr. verbl'ud, toda na drugem mestu velblod izp. iz r. veltbludt ali stcsl. velbQdt, to pa v 13. stol. izp. iz got. ulbandus »elblod« (to pa izp. iz lat. elephantus iz gr. eXepaq. [r. verbl'ud, str. veltbludt, stcsl. veltbQdt.]; vestnik iz stcsl.; vešč iz shrv. (iz veštjt od vedeti); veščina iz shrv.; vetrenjak shrv. (ve-trt + ent + jakt); vloga, uloga iz č. ali r. (od -ložiti); vodja: izp. iz shrv. vodja = voda 29 Prepis je tudi tu narejen zvesto po izvirniku, vključno z neustrezno slovnično predstavitvijo pomena nedoločnika in drugimi slovničnimi napakami. 30 Ponovitev? 31 Geselska beseda ni slovenska, ampak hrvaška oz. srbska. »vodnik, voditelj«; vojak iz č.: z obr. -akt od voj; vzhititi (iz r. boc-xhthtb, pravzaprav ^ »zagnati navzgor«; vzor r., č. iz vtz-zort (pravzaprav »pogled kvišku«, potem »stvar, h ^ kateri se gleda kvišku, t. j. ideal«; zanimati: izp. preko shrv. iz ruskega zanimat' »zavze- o mati« (nedovršnika k dovršniku zanat' »zavzeti«); zavesa iz stcsl. = zastor, zagrinjalo; . zavod »inštitut« r. (posnetek po lat. institutum); zbirka (č.) iz stbirtka: predp. st »skupaj« + bir- (vzglaš. od btr-) + obr. -tka; zbornik iz r. (st-bor-tn-ikt, gl. brati); zlog po r. cnort iz stlogt (posnetek gršk. O - S O u h« S N ^ ^ upravičena kot pa pogosteje navajana *bhratër oz. *bhréH2tër. V geslu govedo pa W preseneča, da je bil pozoren na Bernekerjevo opozorilo, da se je obrazilo -do pritak-N nilo na starejše *goven- (Berneker 1908-1913: 338). V strokovni literaturi je temu 1—1 najbližjo razlago brez navedbe starejših virov precej kasneje, šele v sedemdesetih Pn letih podal André Vaillant.34 O s 2.9 Navedena strokovna literatura L Citiranih virov v vsej zapuščini ni veliko, pogosto pa so ti citati okrajšani celo tako, 0 da je naveden samo avtor, kar seveda izjemno otežuje tako preverjanje kot ocenjevanje Koštialove namere glede citiranja v končnem izdelku. Kot najmlajši vir je v SEB citiran Ramovšev članek iz leta 1943, iz katerega je Koi štial ekscerpiral vsa gesla, najstarejša pa sta Miklošičeva Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen I, pri kateri ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za prvo (1852) Z ali drugo izdajo (1879), in Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen iz A leta 1886. Med citati strokovne literature nastopata Ramovševa Kratka zgodovina p slovenskega jezika iz leta 1936 in Historična gramatika slovenskega jezika II: koni zonantizem iz leta 1924, Nahtigalovi Slovanski jeziki iz leta 1938. Če iz citirane S literature izločim avtorje, ki so navedeni pri obravnavi neologizmov in izposojenk Fl iz slovanskih jezikov, med domačimi avtorji nastopajo še Karl Štrekelj, Anton Bre- 1 znik, Fran Šturm, Aleksander Isačenko in tudi Karel Oštir, med tujimi pa Erich 8 Berneker, Aleksander Brückner, August Fick, Roman Jakobson, Friedrich Kluge, • Antoine Meillet, Per Persson, Max Vasmer, Vaclav Vondrak, Alois Walde in Josef o Zubaty. Torej sama še danes znana imena slovanske in indoevropske komparativi- • stike in etimologije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja. 2 3 Zaključek Če poskušam strniti zgoraj obravnavano, bi Koštialov SEB, če bi lahko bil dokončan, karakterizirale naslednje sestavine: (a) etimološko bi bila obravnavana knjižna in narečna apelativna leksika, pri čemer bi bili posebej kot geselske besede izpostavljeni tudi neologizmi in izposojenke iz slovanskih jezikov; imensko gradivo ne bi bilo predmet analize ali argumentiranja; (b) geselska beseda bi bila praviloma onaglašena; možno je, da bi bile vse geselske besede tudi slovnično in pomensko pojasnjene; (c) eno geslo bi bilo praviloma namenjeno etimologiji enega leksema, pri čemer bi na medsebojno povezanost besedja kazali vsebinska opozorila v geslu, kazalčna gesla in opozorilniki; 34 V svojem delu Grammaire comparée des langues slaves IV: La formation des noms, Paris 1974, na strani 490. Prim. še Furlan 2010, kjer je prikazano slovansko gradivo, ki potrjuje obstoj psl. *govq 'govedo', torej Bernekerjevega, Koštialovega in Vaillantovega goven-. (č) globina jezikoslovne obravnave in predstavitve bi bila odvisna od dolgosti življenja posamezne morfo-semantične enote = leksema; domača leksika ^ slovanskega in indoevropskega izvora bi bila z uporabo (zaporednih) ona-glašenih rekonstrukcij (izhodiščno slovenska, praslovanska, praindoevrop-ska), navajanja sorodnih ekvivalentov (bližnjih slovanskih in daljnjih indo-evropskih) in besedotvorne analize privedena do stopnje, kjer je beseda kot morfo-semantična enota nastala in kjer edino obstaja možnost argumentirane etimološke razlage; (d) historično gradivo bi bilo v posamezna gesla vključeno smiselno; (e) narečno gradivo bi bilo v posamezna gesla vključeno smiselno; (f) obvezna sestavina gesla bi bila besedotvorna analiza, prek katere bi bila eksplicitno podana tudi etimološka razlaga; (g) strokovne citate bi izdelek vseboval, ni pa jasno, kolikšna bi bila njihova količina. m o. Po tem konceptu bi bila realizacija etimološkega slovarja predvsem glede izbora le apelativne leksike in precej manjše dokumentacije historičnega in narečnega gradiva drugačna od Ramovševe zamisli. V nasprotju z Ramovševo zamislijo pa bi slovar vseboval: (a) informacijo o razvoju naglasnih razmer v besedju; (b) rekonstrukcije različnih razvojnih stopenj (izhodiščno slovenska, praslovan-ska, praindoevropska), ki bi ponazarjale informacijo o življenju leksema in hh bile podkrepljene tudi z navajanjem sorodnega slovanskega in drugega indo-evropskega jezikovnega gradiva; (c) besedotvorno segmentacijo leksema; (č) izpostavljeno etimološko razlago. Prav zadnje izpostavljene sestavine pa upravičujejo oceno, da je bila Koštialova zasnova etimološkega slovarja slovenskega jezika precej bolj širša in tudi bolj sodobna od Ramovševe. Medtem ko je Ramovšev koncept poudarjal predstavljanje življenja besed znotraj slovenskega sistema, je Koštial poudarjal predstavljanje celotnega življenja besed od slovenščine do njihovega etimološkega nastanka ne glede na jezikovni sistem, kjer so kot morfosemantične enote nastale. V tem smislu bi bil njegov izdelek nedvomno bolj popoln etimološki priročnik od Ramovševega. 4 Sklep Analiza zapuščine Slovenskega etimološkega besednjaka odkriva, da je avtor Ivan Koštial v svoj rokopis vključil temeljne sestavine nacionalnih etimoloških slovarjev, ki so pomembne in aktualne tudi v sodobni etimologiji. Zato bi slovar, če bi lahko bil dokončan, še danes služil kot pomemben samostojen vir etimoloških informacij o slovenskem jeziku. Kot torzo, ki ga danes lahko bere le ozko specializiran strokovnjak, pa nas W le opominja, da je bila Ivanu Koštialu, ko iz neugotovljenih vzrokov ni bil vsaj kot N svetovalec pritegnjen v akademijin projekt Etimološki slovar slovenskega jezika in ko je zapuščina nedotaknjena in neekscerpirana ostala neuporabljena, s strani slo-^ venske etimološke stroke storjena krivica. Najbrž zato, ker so tisti, ki so ga morda O vendarle videli, v Slovenskem etimološkem besednjaku verjetno bolj kot strokovne s vrline videli le pomanjkljivosti ali pa so ga preprosto ignorirali. L 0 Okrajšave v navedkih Koštialovega gradiva Z 1 acc. = akuzativ/tožilnik; adv. = adverb/prislov; alb. = albansko; arabšč. = arabščina; arm. = armensko; bav. = bavarsko; bav. n. = bavarskonemško; bav.-n. = bavarsko- N nemško; ben.-it. = beneškoitalijansko; bes. = beseda; blg. = bolgarsko; caus. = cau-sativum/kavzativ/vzročni glagol; cerkv.-slov. = cerkvenoslovansko; csl. = cerkve-P noslovansko; č. = češko; čak. = čakavsko; del. = deležnik; dial. = dialektično; dim. 1 = diminutiv; dovršn. = dovršnik; f. = femininum/ženski spol; franc. = francosko; frc. = francosko; furl. = furlansko; gen. = genitiv/rodilnik; gl. = glagol; gl. = glej; glag. = glagol; gluž. = zgornjelužiško; got. = gotsko; gr. = grško; gr. dor. = grško-1 dorsko; grš. = grško; hebr. = hebrejsko; ide. = indoevropsko; idg. = indogermansko/ 8 indoevropsko; imp. = imperativ/velelnik; ir. = irsko; istro-it. = istrskoitalijansko; • it. = italijansko; it.-ben. = italijanskobeneško; ital. = italijansko; izp. = izposojeno/ hJ 1 izposojenka; izved. = izvedenka; kor. = koren; kor. = koroško; l. = leta; lat. = latin- • sko; lit. = litovsko; litv. = litvansko/litovsko; loc. = lokativ/mestnik; lot. = lotiško/ w letsko; m = maskulinum/moški spol; madž. = madžarsko; mong.-turš. = mongol- skoturško; mr. = malorusko/ukrajinsko; n. = nemško; nag. = naglas; nagl. = naglas; nč. = novočeško; nemšk. = nemško; ngn. = novogornjenemško/novovisokonemško; ngn. bav. = novogornjenemškobavarsko/novovisokonemškobavarsko; nom. = no-minativ/imenovalnik; norv. = norveško; nvn. = novovisokonemško; obr. = obrazilo; osk. = oskijsko; osm. = osmansko; oz. = oziroma; p. = poljsko; perz. = perzijsko; polab. = polabsko; pp. = particip preterita/pretekli deležnik; prasl. = praslovansko; predp. = predpona; prm. = primerjaj; psl. = praslovansko; r. = rusko; redupl. = re-duplikacija; rez. = rezijansko; rod. = rodilnik; samost. = samostalnik; sg. = singular/ ednina; sh. = srbohrvaško; shrv. = srbohrvaško; skov. = skoval; skrt. = sanskrt; sl. = slovansko/slovensko; slov. = slovansko; sr.-lat. = srednjelatinsko; srgn. = srednje-gornjenemško/srednjevisokonemško; srir. = srednjeirsko; st.-č. = staročeško; st.-r. = starorusko; st.-vn. = starovisokonemško; stcsl. = starocerkvenoslovansko; stgn. = starogornjenemško/starovisokonemško; stgršk. = starogrško; stisl. = staroislandsko; stizl. = staroislandsko; stpr. = staroprusko; str. = starorusko; stsl. = staroslovansko/ starocerkvenoslovansko; stvn. = starovisokonemško; št. = štokavsko; štaj.-n. = šta-jerskonemško; štok. = štokavsko; toh. = toharsko; tolm. = tolminsko; trp.-sed. = trpnosedanji; umbr. = umbrijsko; ustv. = ustvaril; vzglaš. = vzglašen/prevojen; zlož. = zloženo Viri in literatura m o. Baudouin de Courtenay 1875 = Jan Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki ^ rezbjanskih govorov, Varšava - Peterburg: E. Vende - ko - D. E. Kožanči- ^ kov, 1875. Berneker 1908-1913 = Erich Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch 1, 1—1 Heidelberg: Carl Winter's Universitätsverlag, 1908-1913. Bezlaj 1963 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Bezlaj 1976-2007 ^ ESSJ Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 1-2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 6). ESSJ 1-5 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga -SAZU - ZRC SAZU, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Furlan 2010 = Metka Furlan, Ešče raz o praslavjanskom *govq, m. r., vin. p. *govenb 'bos', Etimologija 2006-2008, Moskva, 2010, 220-226. Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17). Koštial 2010 = Rožana Koštial, Življenjska pot profesorja Ivana Koštiala, v: Ce- © sarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909: slovenski oddelek, ur. ^ Mirjana Kontestabile Rovis - Jasna Čebron, Koper: Pokrajinski arhiv Koper hh = Archivio regionale di Capodistria, 2010, 90-100. Koštial 2010a = Rožana Koštial, Bibliografija prof. Ivana Koštiala, v: Cesarsko- W -kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909: slovenski oddelek, ur. Mir- ^ jana Kontestabile Rovis - Jasna Čebron, Koper: Pokrajinski arhiv Koper = Archivio regionale di Capodistria, 2010, 102-114. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895: elektronska izdaja, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Kamnik: Amebis, 2006. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Ramovš 1943 = Fran Ramovš, Komisija za etimološki slovar slovenskega jezika, v: Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1 (1938-1942), Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1943, 352-359. Rezijanski slovar (v pripravi) = Rezijanski slovar. Elektronski vnos za predvideni izid pri SAZU. Datoteko hrani Peter Weiss, Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam - Atlanta (GA): Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Linguistics 18). Šlebinger 1925-1932 = Janko Šlebinger, Koštial Ivan, v: Slovenski biografski leksikon 1: Abraham-Lužar, ur. Izidor Cankar - Franc Ksaver Lukman s sodelovanjem uredniškega odbora, Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, 536-537. ^ Kostial's Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary) M Summary i ^ The papers of Ivan Koštial (1877-1949), kept by the manuscript department of the 0 National and University Library in Ljubljana, also includes the material titled Slov-s enski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary), which has been L preserved on 760 sheets of various quality and format. The analysis of the material Q reveals that the author included the basic components of national etymological dictionaries in his manuscript that are also relevant and topical in modern etymology. Therefore, if the dictionary had been able to be completed, it would have still served 1 as an important independent source of etymological information about Slovenian today. As an unfinished work that only highly specialized professionals can read Z today, it can serve as a reminder that the Slovenian etymological community did A an injustice to Koštial, who for unknown reasons was not invited to take part in the p Academy's project Etimološki slovar slovenskega jezika (Slovenian Etymological i Dictionary) and whose papers remained untouched, non-excerpted, and thus unS used. This was probably because those that may have seen the Slovenski etimološki besednjak only saw flaws in it rather than an expert work, or simply ignored it. 1 i 2 2 Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu Tjaša Jakop Cobiss: 1.01 m Z V prispevku je predstavljeno narečno gradivo za poimenovanje spolnih organov, kot ga najdemo v gradivu za Slovenski lingvistični atlas, primerjalno s Koštialovimi narečnimi izrazi za moški in ženski spolni organ, kot jih je leta 1909 objavil v prispevku z naslovom Slovenisches erotisches Idiotikon v reviji Anthropophyteia. Ker spada izrazje za spolovila med tabujsko, je pričakovati veliko pestrost in raznovrstnost leksemov za tovrstna poimenovanja. Ključne besede: slovenščina, narečja, leksika, tabujsko izrazje m Expressions denoting sexual organs in material for the Slovenian Linguistic Atlas in the work of Ivan Koštial This article presents the dialect material connected with sexual organs that can be found in the material for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic ^ Atlas) and compares it to Ivan Koštial's dialect expressions for male and female sexual organs that he used in his Slovenisches erotisches Idiotikon (Slovenian Erotic Dialect Dictionary), published in the journal Anthropophyteia in 1909. Because terminology connected with sexual organs is considered taboo, one can expect a large variety and diversity of lexemes. Keywords: Slovenian, dialects, lexicon, taboo expressions 0 Predstavitev virov gradiva V jeziku obstajajo besede in izrazi, ki jih obravnavamo kot tabu, npr. besede, ki opisujejo spolnost, s spolnostjo ali izločanjem povezane dele človeškega telesa (zlasti genitalije), njihove izločke (znoj, smrkelj, fekalije itd.) in njihove funkcije, ali slabšalne besede (negativna poimenovanja, zmerljivke, zbadljivke) ter kletvice. Tabuizirane besede so kulturno in/ali versko določene in imajo tako zlasti v narečjih več različic, saj je (bila) njihova raba omejena: malo zaradi okolice, še več pa zaradi govorcev samih (t. i. samocenzura).1 Prispevek predstavlja narečno izrazje za spolne organe, kot ga najdemo v gradivu za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer primerjalno s Koštialovimi 1 V angleščini lahko najdemo npr. več kot 1000 izrazov za penis, okoli 1200 izrazov za vulvo oz. vagino in 800 izrazov za spolno občevanje (Allan - Burridge 2006: 243). ^ narečnimi izrazi za spolovila, ki jih je leta 1909 objavil v 5. zvezku zbornika Anthro-W pophyteia v prispevku Slovenisches erotisches Idiotikon.2 Jezikoslovec in folklorist Ivan Koštial (1877-1949) se je zaradi moralizma, 1—1 ki je takrat vladal na Slovenskem, raje odločil za objavo tovrstne tematike v tujini. ^ Vendar pa je moralizem v določenih krogih pri nas vladal še pozneje, tudi po drugi 0 svetovni vojni. Prvotna vprašalnica za SLA, ki jo je skupaj z osnovnim načrtom s zanj leta 1934 pripravil jezikoslovec Fran Ramovš (1890-1952), je vsebovala vpra-L šanja za spolovilo in glagole zaprdeti inpezdeti, ki jih je dialektolog Jakob Rigler Q leta 1961 pri popravljanju in dopolnitvi vprašalnice z nekaterimi dodatnimi oblikami izpustil.3 Tako od leta 1961 pa vse do danes (razen nekaj redkih izjem) nimamo narečnega gradiva za poimenovanje spolovil. Zaradi tabuiziranosti je gradivo (tj. besede) za spolne organe na terenu tudi težje dobiti; nekateri informatorji povejo, da se pri njih npr. spolnim organom reče Z pizda in kurec, vendar pa da oni sami tega ne govorijo. Pogosta je raba besed v A njihovem prenesenem pomenu, bodisi zaradi podobnosti (npr. češplja oz. češpa, p češpljica, špranja, žemlja 'žensko spolovilo'; rep, štanga 'moško spolovilo') bodisi 1 zaradi funkcije oz. delovanja ali drugih lastnosti (npr. lulek, bingeljc 'moško spolo-S vilo'; lulika, lulica, ta uscana 'žensko spolovilo'). Koštial je izraze za spolovila zbiral v krajih, kjer je bival in poklicno delo- 1 val, tj. na Primorskem (Koper, Goriško) in Dolenjskem (okolica Novega mesta), 8 medtem ko narečno gradivo za SLA vsebuje izraze celotnega narečnega prostora, • čeprav mreža krajev oz. govorov ni enakomerno porazdeljena, saj je zbiranje grao diva v prvih letih (do leta 1961) potekalo predvsem na zahodu (nekatera koroška • in primorska narečja) ter v osrednjem prostoru (rovtarska, dolenjska, gorenjska ter 2 zahodna štajerska narečja) in ločeno od tega v panonski narečni skupini.4 1 Besedje za spolovilo (SLA V069)5 V pomenu 'spolovilo', tj. 'človeški organ za razmnoževanje', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beseda spolovilo, najdemo v gradivu tako splošne kot specifične izraze za moško in/ali žensko spolovilo (npr. spolovilo : pizda in kurec), zato je Zbornik je izhajal v Leipzigu in je vseboval razprave s področja »razvojne zgodovine spolne morale«. Ramovševo vprašalnico, ki je bila namenjena enemu samemu jezikovno zelo podkovanemu raziskovalcu (narečjeslovcu Tinetu Logarju), je bilo namreč treba poenostaviti in jo hkrati izboljšati (npr. dopolnjena slovnična vprašanja), da bi lahko kljub večjemu številu raziskovalcev in njihovi manjši usposobljenosti dosegli primerljive izsledke; pri tem je bilo nekaj vprašanj izpuščenih (med njimi tudi vprašanje za spolovilo). V članku obravnavano gradivo je bilo zbrano za SLA, nekateri novejši podatki pa so bili zbrani za ta članek; gradivo za Cerkno (T166) je npr. prispevala Karmen Kenda-Jež, gradivo za Spodnje Kraše (T314) pa Peter Weiss. Narečno gradivo, ki je v arhivu za SLA sicer zapisano v fonetični transkripciji (gl. prilogo), je v prispevku poknjiženo, upoštevajoč glasovne zakone posameznega govora, kot 2 4 m o. gradivo v temle prispevku razdeljeno na tri razdelke: V069 spolovilo, V069m mo- ^ ško spolovilo in V069ž žensko spolovilo. Vprašanje V069 (spolovilo) je vprašanje iz stare vprašalnice, zato odgovo- ^ rov v točkah, ki so bile zapisane pozneje (tj. po letu 1961), večinoma ni (izjema ^ so najnovejši zapisi gradiva, ki smo jih opravili člani dialektološke sekcije ISJ FR ^ pri naknadnem zbiranju gradiva za SLA 1, ki je izšel leta 2011). Iz gradiva je raz- 1—1 vidno, da mnogo narečij in govorov nima splošnega poimenovanja za spolovilo, poznajo le poimenovanja za moški in ženski spolni organ (gl. npr. op. v točki Bla-če - Vorderberg T003:6 »splošnega imena ni; glej spolovilo (moško) in spolovilo (žensko)«; podobno velja tudi za nekatere druge točke koroške (Borlje - Forolach T002, Podravlje - Foderlach T012), primorske (Štanjel T109, Matenja vas T144) in < gorenjske narečne skupine (Šenčur T210). Eden od glavnih vzrokov za pomanjklji- N ve odgovore je tabuiziranost tovrstnih poimenovanj (gl. še SLA 1: V068 zadnjica (1/56), V070prdeti (1/57) in V071 pezdeti (1/58)). Leksem spolovilo, prevzet iz knjižnega jezika, najdemo v točkah koroške (Vuzenica T051), rovtarske (Most na Soči T161), gorenjske (Bohinjska Bela T197) in štajerske narečne skupine (Luče T310, Ljubno ob Savinji T311, Oplotnica T355, Zafošt - Slovenska Bistrica T356) ter v točki prekmurskega narečja (Cankova T387), leksem spol pa v točki prleškega narečja (Videm ob Ščavnici T370). Leksem m sram je značilen za obrobne govore: pojavi se na skrajnem severozahodu, v točki O rožanskega (Loče - Latschach T011) in na severovzhodu, v točkah prekmurskega ^ narečja (Gomilica T392, Nedelica T393, Velika Polana T394 in Hotiza T396), le- hh ksem sramota pa najdemo v točki gorenjskega narečja (Radovljica T201). Leksem Z dimlje imajo v primorski in rovtarski narečni skupini (Kolonkovec - Coloncovez W T137, Črni Vrh T170). V primorskih narečjih (Avče T090, Opčine - Villa Opicina ^ T136) poznajo tudi leksem natura (^ furl. natur), ponekod v osrednjih in vzhodnih narečjih pa uporabljajo za spolovilo kar leksem rit (Črna pri Kamniku T216, Predgrad T285, Črnova T323, Gomilica T392, Velika Polana 394). Enkratni poimenovanji sta še kosmatinje v točki prleškega narečja (Miklavž pri Ormožu T377) in mižerija v kontrolni točki na Hrvaškem (Brest T413). 2 Besedje za moško spolovilo (SLA V069m) V pomenu 'moško spolovilo' oz. 'penis', tj. 'moški spolni ud', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beseda pénis, so najpogostejša poimenovanja kurec (v vseh narečnih skupinah), klinec (v vseh narečnih skupinah razen v koroški) in (p)tič (v primorski, rovtarski, gorenjski in štajerski narečni skupini). so npr. popolna redukcija nenaglašenih samoglasnikov, akanje, soglasniške premene ipd. Primer: spalabila (Most na Soči T161) = spolovilo. - Veliki V pred trimestno številko pomeni številko vprašanja iz vprašalnice za SLA (prim. Benedik 1999: 26-86). Veliki T pred trimestno številko pomeni točko kraja oz. govora iz SLA. Mreža krajev za SLA zajema 413 točk, tj. od T001 do T413 (prim. SLA 1.1: 12-14). Leksem kurec je najpogostejši med leksemi; najdemo ga v severnopohor-W sko-remšniškem (Pernice T049), terskem (Breginj T064), obsoškem (Trenta T067, Z Kred T069, Kobarid T070), kraškem (Solkan T097, Branik T104, Štanjel T109, 1—1 Križ pri Trstu - Santa Croce T112), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, K Dutovlje T134, Planina T141, Senožeče T143), tolminskem (Most na Soči T161), 0 cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170, Godovič s T171), horjulskem (Logatec T173, Mala Ligojna T175), škofjeloškem (Zgornje L Bitnje T187), selškem (Zgornja Sorica T188, Zali Log T189, Podlonk T190, Žele° zniki T191) in gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208, Cerklje na Gorenjskem T211) ter vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223, Moravče T224, Čemšenik T226), prav tako pa v dolenjskem narečju (Plešivica T228, Rakek 1 T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237), vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275) in južnobelokranjskem narečju (Dragovanja vas T288). Na vzho- N du ga najdemo v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Gornji Grad T312, A Spodnje Kraše T314, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Motnik T317, Šentgotard p T318, Vransko T319), kozjansko-bizeljskem (Kapele T349 z op. »vulgarno«, Moi stec T351), slovenskogoriškem (Črešnjevci T368), prleškem (Videm ob Ščavnici s T370, Ljutomer T374, Sveti Tomaž T376, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381) in prekmurskem narečju (Cankova T387 in Gorica T388). Drugi najpogostejši leksem je (p)tič;1 zapisan je v terskem (Breginj T064), 8 obsoškem (Trenta T067), briškem (Števerjan - San Floriano del Collio T087), kra- • škem (Solkan T097), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, Planina T141, 2 o Senožeče T143), tolminskem (Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cer- • kljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Godovič T171) in gorenjskem 2 narečju (Stražišče - Kranj T208) ter v vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Vransko T319) in prleškem narečju (Videm ob Ščavnici T370, Križevci pri Ljutomeru T372, Ormož T381) ter v Gorskem kotagu na Hrvaškem (Ravnice T411). Tretji najpogostejši leksem je klinec, in sicer je zapisan v obsoškem (Kobarid T070), kraškem (Štanjel T109), tolminskem (Porezen T160), cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187), selškem (Železniki T191, Praprotno T194) in gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208) ter vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223), dolenjskem (Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237), srednjesavinjskem (Šentgotard T318) in prleškem narečju (Križevci pri Ljutomeru T372). Leksem lulek imamo zapisan v notranjskem (Jelšane T156), tolminskem (Porezen T160), dolenjskem narečju (Stična T254) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275) ter severnobelokranjskem narečju (Grm pri Podzemlju T295), na vzhodu pa še v zgornjesavinjskem (Spodnje Kraše T314), srednještajerskem 7 Tudi v nemščini imajo za penis poimenovanje po raznih živalih, npr. Maus 'miš' ali Vo-gel 'ptič' (Borneman 1984: 1.73); prehodpt ^ft (ftič) se pojavlja v vseh točkah prleškega narečja (T370, T372 in T381). (Zibika T334) in kozjansko-bizeljskem narečju (Kapele T349, Mostec T351). Obli- ^ ko lulej najdemo v podjunskem narečju (Grebinj - Griffen T034 in Ruda - Ruden ^ T035), lulček pa v ziljskem (Kranjska Gora T009) in srednjesavinjskem narečju (Motnik T317). Obliko cuc (< *cucb ^ *cucati 'sesati') najdemo v ziljskem narečju (Brdo - ^ Egg T001, Borlje - Förolach T002, Blače - Vorderberg T003), curek v dolenjskem 1—1 narečju (Vrhnika pri Ložu T238, Podgorica T243), miš8 v cerkljanskem narečju ^ (Cerkno T166, Laniše T168), leksem ta mali v selškem (Železniki T191) in zgor- ^ njesavinjskem narečju (Mozirje T316), leksem tiček pa v tolminskem narečju (Po- 1—1 rezen T160) in v Gorskem kotarju na Hrvaškem (Ravnice T411). Na vzhodu najdemo še: v prleškem narečju leksem picek (^ *pica 'kokoš, piščanec') (Ljutomer T374, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381), v prekmurskem narečju pa leksem N pu(j)ček9 (^ 'piščal' < *putbk-b ^ *putati 'napihovati') (Gorica T388, Kančevci T401, Slovenska vas - Rabatotfalu T405). Zelo veliko je enkratnih poimenovanj, npr. culič (Bistrica - Feistritz an der Gail T004) v ziljskem narečju, tica (Loče - Latschach T011), pimpej (Teholica - Techelsberg T014) in lumpej (^ nem. Lump 'razcapanec') (Radiše - Radsberg T023) v rožanskem narečju, jajčman (Bela - Vellach T030) in cimbej (Lepena -Leppen T031) v obirskem narečju, mrcina (Pernice T049) v severnopohorsko-rem- m šniškem narečju, rep (Trenta T067) v obsoškem narečju, biba (Vipava T131) in O premoženje (Opčine - Villa Opicina T136) v notranjskem narečju, cvilček (Laniše ^ T168) v cerkljanskem narečju, janez1 (Rakek T232) v dolenjskem narečju, cure ^ (Predgrad T285) v južnobelokranjskem narečju, pišček (Ormož T381) v prleškem Z narečju, cucek (Kančevci T401) v prekmurskem narečju ter pimpič (Banfi T407) W in kos (Ravnice T411) kontrolnih točkah na Hrvaškem. Nekatera enkratna poime- ^ novanja nastopijo kot tretji in nadaljnji odgovor v posamezni točki; to so: čurček (Most na Soči T161) v tolminskem narečju, črv (Cerkno T166) in šmarnica (Idrija T169) v cerkljanskem narečju, luli (Gabrje T275) v vzhodnodolenjskem podnare-čju, bingeljc;11 binga in štanga (^ nem. Stange 'drog') (Ljubno ob Savinji T311; Spodnje Kraše T314) v zgornjesavinjskem narečju, cvekelj (^ nem. Zweck 'žebelj, klinček') (Videm ob Ščavnici T370), cejak in meštrija (Miklavž pri Ormožu T377) v prleškem narečju ter kosek (Ravnice T411) v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Nekateri informatorji so navedli otroška poimenovanja za moški spolni organ, npr. lumpej z obrazložitvijo »ima fantek« (Radiše - Radsberg T023), lulek »otroško« (Jelšane T156), luli »otroško« (Gabrje T275), čurček »otrok ima čurček« (Most na Soči T161), picek »(pri fantkih)« (Miklavž pri Ormožu T377) in kosek »otroško« (Ravnice T411). Ob nekaterih izrazih je pripisano, da se uporabljajo šaljivo, npr. cejak ali meštrija v prleškem narečju (Miklavž pri Ormožu T377). V posameznih točkah, kjer je bila informatorka ženska, so navedena le poimenovanja 8 Gl. prejšnjo opombo. 9 O prehodnem j v slovenskih narečjih gl. Ramovš (1924: 170-174). 10 Tudi v nemščini najdemo za penis osebnoimenska poimenovanja, kot npr. Franz, Fritz, Hans, Hugo, Karl, Kasper, Peter itd. (Borneman 1984: 1.73). 11 Tudi v nemščini najdemo za penis poimenovanje Bengel (Borneman 1984: 1.73). ^ za ženska spolovila (npr. Vojnik T326). Čeprav je gradivo pomanjkljivo, pa je v W točkah z odgovori teh navadno več - v enem govoru lahko najdemo za moško spoN lovilo celo tri (npr. Ljubno ob Savinji T311: kurec, tič in bingeljc) ali štiri različna 1—1 poimenovanja (npr. Idrija T169: kurec, klinec, šmarnica in tič). Pri izrazih za moški spolni organ najdemo v posameznih točkah zapisan tudi 0 leksem za moda, npr. jajca v točkah koroške (Leppen - Lepena T031), primorske s (Solkan T097, Podnanos T133), rovtarske (Črni Vrh T170, Mala Ligojna T175), goL renjske (Zgornja Sorica T188, Okrog pri Motniku T221), štajerske (Mostee T351) Q in panonske narečne skupine (Miklavž pri Ormožu T377), mošnja v točkah koroške (Leppen - Lepena T031), rovtarske (Črni Vrh T170) in panonske narečne skupine (Miklavž pri Ormožu T377) in moda v točki koroške narečne skupine (Radsberg - 1 Radiše T023). Z A 3 Besedje za žensko spolovilo (SLA V069ž) P 1 V pomenu 'žensko spolovilo' oz. 'vulva', za kar se v knjižnem jeziku uporablja beS seda vulva, so najpogostejša poimenovanjapizda (v vseh narečnih skupinah), finka, češplja oz. češpa ter pička. Najpogostejši leksem za žensko spolovilo je pizda, ki ga najdemo v skoraj 8 vseh slovenskih narečjih: v ziljskem (Brdo - Egg T001, Borlje - Forolach T002, • Blače - Vorderberg T003, Bistrica - Feistritz an der Gail T004), rožanskem (Loče o - Latschach T011, Teholica - Techelsberg T014), podjunskem (Grebinj - Grif- • fen T034), terskem (Flipan - Flaipano T060), obsoškem (Trenta T067, Kred T069, 2 Kobarid T070), kraškem (Solkan T097, Branik T104, Štanjel T109, Križ pri Trstu - Santa Croce T112), notranjskem (Vipava T131, Podnanos T133, Planina T141, Senožeče T143), tolminskem (Porezen T160, Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cerkljanskem (Cerkno T166, Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170, Go-dovič T171), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187), selškem (Zgornja Sorica T188, Zali Log T189, Podlonk T190, Železniki T191, Praprotno T194), gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208, Cerklje na Gorenjskem T211) in vzhodnogorenj-skem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223, Moravče T224, Čemšenik T226), dolenjskem narečju (Plešivica T228, Rakek T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237, Stična T254) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275), južnobelo-kranjskem (Dragovanja vas T288), zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Gornji Grad T312, Mozirje T316), srednjesavinjskem (Motnik T317, Šentgotard T318, Vransko T319, Vojnik T326), srednještajerskem (Zibika T334), kozjansko--bizeljskem (Kapele T349, Mostec T351 z op. »emocionalno«), prleškem (Videm ob Ščavnici T370, Križevci pri Ljutomeru T372, Ljutomer T374, Sveti Tomaž T376, Miklavž pri Ormožu T377, Ormož T381) in prekmurskem narečju (Cankova T387, Gorica T388). Pogosta poimenovanja so tudi: - finka (^ 'koklja') v obirskem (Bela - Vellach T030, Lepena - Leppen T031), kraškem (Solkan T097, Štanjel T109), notranjskem (Vipava T131, Podnanos m o. T133, Dutovlje T134), tolminskem (Porezen T160), cerkljanskem (Cerkno T166), ^ selškem (Železniki T191), gorenjskem narečju (Cerklje na Gorenjskem T211) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), dolenjskem (Cerknica T234), ^ zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314, Mozirje T316) ^ in srednjesavinjskem narečju (Motnik T317, Šentgotard T318, Vransko T319, Voj- ^ nik T326) ter v Gorskem kotaiju na Hrvaškem (Ravnice T411); - češpa12 (^ nar. avstr. nem. Zweschpen 'češplja, podolgovata sliva') v obsoškem ^ (Trenta T067), kraškem (Štanjel T109), notranjskem (Planina T141), tolminskem (Porezen T160, Most na Soči T161, Grahovo ob Bači T162), cerkljanskem (Idrija T169), črnovrškem (Črni Vrh T170), horjulskem (Mala Ligojna T175), škofjeloškem (Zgornje Bitnje T187) in v zahodnem delu dolenjskega narečja (Rakek T232, Cerknica T234, Stari trg pri Ložu T237); - češplja (-lj- je verjetno iz moške oblike č(v)ešpelj, izpričane v podjunskem, mežiškem in severnopohorsko-remšniškem narečju; gl. še Thesaurus 2: 119) v gorenjskem narečju (Stražišče - Kranj T208) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), vzhodnem delu dolenjskega narečja (Stična T254), v zgornjesavinjskem (Mozirje T316) in srednjesavinjskem narečju (Vransko T319); - pička v ziljskem (Kranjska Gora T009), terskem (Breginj T064), obsoškem (Trenta T067), notranjskem (Vipava T131), gorenjskem narečju (Valburga T212) in vzhodnogorenjskem podnarečju (Obrše T222, Krašnja T223), dolenjskem nare- O čju (Cerknica T234) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T 275 z op. »novej- '.d še«), zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314) in srednje- hh savinjskem narečju (Šentgotard T318, Vojnik T326); - cura v ziljskem (Brdo - Egg T001, Borlje - Forolach T002, Blače - Vorderberg W T003), rožanskem (Loče - Latschach T011), gorenjskem (Valburga T212), dolenj- ^ skem (Cerknica T234), južnobelokranjskem (Predgrad T285) in kozjansko-bizelj-skem narečju (Mostec T351); - šiška v kraškem (Solkan T097), cerkljanskem (Laniše T168) in črnovrškem narečju (Godovič T171), vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), zgornjesavinjskem (Spodnje Kraše T314) in srednjesavinjskem narečju (Vojnik T326). Manj pogosta poimenovanja so še: lulika v srednjesavinjskem (Motnik T317), prleškem (Ljutomer T374) in prekmurskem narečju (Kančevci T401) ter kontrolni točki na Hrvaškem (Banfi T407), špranja v obsoškem (Trenta T067, Laniše T168), dolenjskem narečju (Rakek T232) in kontrolni točki na Hrvaškem (Ravnice T411), luknja v zgornjesavinjskem (Ljubno ob Savinji T311, Spodnje Kraše T314) in prle-škem narečju (Miklavž pri Ormožu T377), piška v obsoškem narečju (Kred T069, Kobarid T070) in vzhodnodolenjskem podnarečju (Gabrje T275), žemlja (^ srv-nem. semel(e) (> nem. Semmel 'žemlja')) v gorenjskem narečju (Kranjska Gora T009, Stražišče - Kranj T208, Valburga T212), fajfa (^ nem. Pfeife 'pipa, čedra') 12 Tudi v nemščini imajo med mnogimi poimenovanji za ženski spolni organ poimenovanja po raznih vrstah sadja, npr. Zwetsche, Zwetschge, Zwetschke 'češplja oz. sliva' in Feige 'figa' (Borneman 1984); prav tako v angleščini, npr. plum 'češplja oz. sliva' ali fig 'figa' (Allan - Burridge 2006: 195). ^ v kraškem (Solkan T097), notranjskem (Podnanos T133) in tolminskem narečju W (Grahovo ob Bači T162),figa13 (^ srvnem. vige 'nič' (> nem. Feige 'figa'); plodovi, N ki se na kakem področju pojavljajo v izobilju, veljajo za malo ali sploh nič vredne) 1—1 v ziljskem (Blače - Vorderberg T003) in cerkljanskem narečju (Cerkno T166), lula ^ v notranjskem (Senožeče T143) in gorenjskem narečju (Valburga T212), lulica v 0 notranjskem (Jelšane T156) in severnobelokranjskem narečju (Grm pri Podzemlju s T295), šoja v cerkljanskem (Cerkno T166) in zgornjesavinjskem narečju (Spodnje L Kraše T314) in boca (v vzhodnih narečjih tudi poimenovanje za dekle ^ morda hr. Q boca 'steklenica') v prekmurskem narečju (Gorica T388, Slovenska vas - Rabatot-^ falu T405). Veliko je enkratnih poimenovanj, npr. čonja z op. »manjša« in črboninja 1 z op. »večja« v rožanskem narečju (Radiše - Radsberg T023), kojona v terskem narečju (Flipan - Flaipano T060), fuflja v cerkljanskem narečju (Cerkno T166), ta Z mala v selškem narečju (Železniki T191), curica v dolenjskem narečju (Vrhnika A pri Ložu T238), frcaja v prleškem narečju (Križevci pri Ljutomeru T372) in veseli ličica v prekmurskem narečju (Kančevci T401). Nekatera enkratna poimenovanja i nastopijo kot tretji in nadaljnji odgovor v posamezni točki; to so: čunči v rožan-S skem narečju (Radiše - Radsberg T023), kuča v obsoškem narečju (Trenta T067), Pn filipina aliparušula (^ furl. parussule 'ptica sinica (parus major)'; it. parusolla) v 1 kraškem narečju (Solkan T097), cimbra (^ '(drobna) vrsta slive ali češplje') v kra-8 škem narečju (Štanjel T109), ta uscana (Železniki T191) v selškem narečju, šema v • vzhodnogorenjskem podnarečju (Čemšenik T226), češpljica v dolenjskem narečju o (Cerknica T234), šnola (^ nem. Schnalle 'zaponka; vulva; češplja') v zgornjesa- • vinjskem narečju (Mozirje T316) in cuca v prleškem narečju (Miklavž pri Ormožu 2 T377). Nekateri informatorji so navedli otroška poimenovanja za ženski spolni organ, npr. lulica »otroško« (Jelšane T156), piska »otroško« (Gabrje T275) ali čunči »ima punčka« (Radiše - Radsberg T023). Ob nekaterih izrazih je v posameznih točkah pripisano, da se uporabljajo šaljivo, npr. finka, ali pa je poimenovanje označeno kot prikupno, npr. češpljica (Cerknica T234). Čeprav je gradivo pomanjkljivo, pa je v točkah, kjer so odgovori zapisani, teh navadno več - v enem govoru lahko najdemo za žensko spolovilo tri (npr. Podnanos T133: pizda, fajfa, finka), štiri (npr. Ljubno ob Savinji T311: pizda, pička, finka, luknja), pet (npr. Čemšenik T226: pizda, češplja, šiška, šema, finka) ali celo šest različnih poimenovanj (npr. Solkan T097: pizda, fajfa, šiška, finka, parušula, filipina). 4 Primerjava gradiva za SLA s Koštialovim narečnim gradivom V gradivu za SLA najdemo 39 izrazov za moški spolni organ. Koštial (1909: 9-10) jih je zapisal 27 (1. kurec, 2. kuc, 3. cuk, 4. klinec, 5. janezek, 6. čepek, 7. bingelj, 8. bingeljček, 9. pinkelj, pinkeljček, 10. pic, 11. picek, 12. pinček ( se je razvilo v tvorjeno iz 'xxx' pomen Literatura m o. Allan - Burridge 2006 = Keith Allan - Kate Burridge, Forbidden Words: Taboo and ^ Censoring of Language, Cambridge idr.: Cambridge University Press, 2006. ^ Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski ^ lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, av- ^ torji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU, 1976-2007. Borneman 1984 = Ernest Borneman, Sex im Volksmund: die sexuelle Umgangssprache des deutschen Volkes: Wörterbuch [und Thesaurus]: [der obszöne N Wortschatz der Deutschen], Herrsching: Pawlak, 1984. Jakop 2007 = Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Merkujev zbornik = Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2, 189-194 + 2 pril. Jakop 2011 = Tjaša Jakop, The variety and richness of words for relatives in Slovene, v: Language Variation - European perspectives III: selected papers from the 5th International Conference on Language Variation in Europe (ICLa-VE 5), Copenhagen, June 2009, ur. Frans Gregersen idr., Amsterdam - Phi- O ladelphia (PA): John Benjamins, 2011 (Studies in Language Variation 7), ^ 227-238. Koštial 1909 = J.[ohannes = Ivan] Koštial, Slovenisches erotisches Idiotikon, v: Z Anthropophyteia 5 (1909), ur. Friedrich S. Krauss, 9-12. Logar 1956 = Tine Logar, Dialektološke študije IX: Značilnosti kojščanskega go- ^s vora, Slavistična revija 9 (1956), št. 1, 34-44. (Ponatis v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 72-78.) Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: MK, 1993 (zemljevid). Motschenbacher 2012 = Heiko Motschenbacher, An Interdisciplinary Bibliography on Language, Gender and Sexuality (2000-2011), Amsterdam - Philadelphia (PA): John Benjamins, 2012. Pirona = Giulio Andrea Pirona - Ercole Carletti - Giov.[anni] Batt.[ista] Corgnali, Il Nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau, Udine: Societä filologica friulana, 2001 (4935, 21996). Pleteršnik 1894-1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895. (Ponatis: Maks Pleteršnik, Slovensko-nem-ški slovar: transliterirana izdaja 1-2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji).) Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Rožman 2000 = Irena Rožman, Prispevki profesorja Ivana Koštiala v Anthro-pophytei, v: Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka, ur. Janez Bogataj - Ingrid Slavec Gradišnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2000 (Žu-paničeva knjižnica 4), 239-248. 1—1 Skok 1971-1974 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1: A-J, 1971; 2: K-poni1, 1972; 3: poni2-Ž, 1973; 4: kazala, 1974, ur. Mirko Deanovic - Ljudevit Jonke, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i s umjetnosti. L SLA = Slovenski lingvistični atlas, arhiv dialektološke sekcije Inštituta za slovenski 0 jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana, listkovno in zvezkovno gradivo za vprašanje V069. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1.1: človek (telo, bolezni, družina): atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1.2: človek (telo, bolezni, družina): komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. A Snoj 2001 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 p 01997). 1 SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. Pn SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A—H, 1970; 2: I-Na, 1975; 3: Ne-Pren, 1979; 4: Preo-Š, 1985; 5: T-Ž, 1991, Ljubljana: SAZU oz. (od 4. knjige naprej) SAZU - ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.). • Thesaurus 2 = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C-dn, ur. 2 Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1987. ■ 2 Expressions denoting sexual organs in material for the Slovenian Linguistic Atlas in the work of Ivan Koštial Summary Language contains words and expressions that are considered taboo. They include words describing sexuality and certain parts of the human body (especially the genitals), their excretions (sweat, snot, feces, etc.), and their functions. Especially in dialects, forbidden words thus have several variants because their use is (and was) limited. This article presents the dialect material connected with sexual organs that can be found in the material for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, SLA) and compares it to Ivan Koštial's dialect expressions for male and female sexual organs that he used in his Slovenisches erotisches Idiotikon (Slovenian Erotic Dialect Dictionary), published in the journal Anthropophyteia in 1909. Even though Koštial collected material in a limited geographical area (around Koper, Gorizia, and Novo Mesto), his selection of lexemes denoting sexual organs is quite diverse. Compared to this, the material for the SLA could have been significantly richer and more diverse because it was collected across the entire Slovenian-speaking territory by a large number of people (from linguists and schoolteachers to students of Slavic and Slovenian studies) over a long time period (from the end of the Second World War to the present). However, because these questions were removed from the questionnaire in 1961, the majority of records made thereafter do not contain expressions denoting sexual organs. Only in the past few years have some linguists have again begun asking about these expressions in their fieldwork, but this deficit could only be overcome by new systematic field collection focusing on all the points where these answers were not provided; this means approximately three-quarters of all the points in the SLA network. Priloga: Gradivo SLA V069 'spolovilo' T011 T051 T090 T136 T137 T161 T170 T197 T201 T216 T285 T310 sram spolovîslô natûra natûra dîmlie spalabîla dîmle spouiu sramota rat rît spolovîls T311 T323 T355 T356 T370 T377 T387 T392 T393 T394 T396 T413 spslsvib ret spoloVsl^ spoloveilo spol kosmatne spolo'vilo sram, rit sram sram, rit sram mi'žeirja a < SI h« Z > o - m o u h« s fà SLA V069m 'moško spolovilo' T001 cûc T069 kûrc T002 cûc T070 klînc, kûrc T003 cûc T087 'tiič T004 cûbc T097 tîc, kûrc (jaics 'moda') T009 lûlcsk T104 kûrc T011 tica T109 kûrc, klînc T014 piimpi T112 kurc T023 lùimpi (moide 'moda') T131 kûrc, teč, bîba T030 jàijcmsn T133 kûrc, teč (jaica 'moda') T031 ciimbi (jâijce, moišna 'moda') T134 kûrc T034 lùilej T136 premožerfe T035 lûili T141 kûrc, teč T049 ['mai] 'korc[a], msr'ciina T143 kûrc, teč T064 kûrc, tàc T156 'luilsk T067 kûrc, tec, r*ep T160 lulek, tick, klinç Í- T161 teč, kürc, čGrčk/čtirčk T275 ky:rac/ky:rc, ly:lek, lú:li E T162 teč T285 cúre Z T166 kürc, teč, meš, klinc, č'rou T288 kürac i T168 meš, cvilčk T295 lübk K T169 kürc, klinc, šmarnca, teč T311 kürc, teč, bígglc O T170 kürc, klinc (mošne, jaica 'moda') T312 kürc S T171 kürc, teč T314 'lulek, 'teč, 'kurc, š'ti:gga, 'bigga L T173 kürc T316 kürc, te mali, teč O T175 kürc (iáica 'moda') T317 kürc, Mčsk < T187 kürc, klinc T318 kürc, klinc T188 kürc (iaica 'moda') T319 kürc, teč * i T189 kürc T334 lülek, T190 kürc T349 'lü:lek, 'ku:rc Z T191 klinc, kürc, ta mal T351 kürc, lolek (iaica 'moda') A T194 klinc T368 kürc P T208 kürc, klinc, tsč T370 kürc, ftič, cvekl i T211 kürc T372 klinc, ffič S T221 (jaica 'moda') T374 kürc, picek K T222 klinc, kürc T376 kürc i T223 klinc, kürc T377 kürc, picek, ce>ok, meštrija (jaica, 8 T224 kürc mošia 'moda') • T226 kürc, teč T381 ftič, picek, kürc, 'pi:šek 2 1 T228 kürc T387 'kurac 2 T232 kürc, ianes T388 ptiček, kürc 2 T234 klinc, kürc T401 'pü:čák, 'cü:icák T237 klinc, kürc T405 'po:čak T238 csrsk/csrók T407 'pi:mpič T243 cúrsk T411 'kuos, 'teč, 'ku:ssk, 'tičsk T254 lulik SLA V069ž 'žensko spolovilo' T001 cúra, pizda T002 cúra, pizda T003 cúra, fía, pizda T004 pizda T009 žeml'a, pička T011 cúra, pizda T014 píizda T023 č0:ja, č9rb0:mja, čÚInči T030 fi:r)ka T031 fí:nka/fi:n?a T034 pí:zda T060 pi:zda, kojo:na T064 pička T067 pízda, pička, któa, spráña, č'ešpa T069 piška, pizdá T070 pizda, piška T097 pizda, faifa, šiška, fnka, pamšula, filipina T104 pizda T109 pizda, finka, č'ešpa, cimbra T112 pizda T131 pizda, pička, fgka T133 pizda, faifa, figka T237 pízda, češpa fS • T134 finka T238 cürca fS 1 T141 pizda, češpa T254 pízda, čiešple C fS T143 pizda, lüla T275 piizda, piička, piiška • 9C T156 'luilica T285 cüra 1 T160 pizda, cespa, finka T288 pízda h« T161 pizda, č»ešpa T295 lülca X T162 faifa, čišpa, pizda T311 pizda, pička, figka, lükña m T166 pizda, 'fufla, figka, fiya, 'šuoje T312 pizda h« T168 špraine, šiška T314 'šiška, 'figka, 'pička, 'šoija, 'lukne 0. T169 pizda, češpa T316 figka, pizda, šnola, čespla < T170 pizda/pizda, češpa T317 pizda, lülka, finka S T171 pizda, šiška T318 pička, pizda, finka T175 češpa T319 pizda, figka, češpla, šiška z T187 pizda, čišpa T326 figka, pička, pizda z— T188 pizda T334 piizda T189 pizda T349 'piizda O T190 pizda T351 pizda, cüra - T191 ta mala, pizda, figka, ta uscana T370 pizda m T194 pizda T372 pizda, fycaia O T208 pízda, češpla, žemla T374 pizda, 'lulika U T211 pízda, figka T376 pizda h« T212 cüra, lüla, pička, žemla T377 pizda, lükia, cüca S T222 pizda, pička, T381 pizda N T223 pička, pizda T387 'piiizda ^ T224 pizda T388 bocá, piizda T226 pizda, češpla, šiška, šema, figka T401 'lulika, vasa'ličica T228 pízda T405 'buioca T232 pizda, špraina, češpa T407 'luilika T234 cüra, pízda, figka, češpa, češplca, T411 'fiigka, šp'raijna pička Legenda kureč (p)tič enkratnica s tic- klinec lulek lulej lulček cuc enkratnica s cuc curek enkratnica s cur picek pu(j)ček miš ta mali enkratnica komentar ni odgovora ni zapisa Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala Jasna Honzak Jahic Cobiss: 1.01 m Z Prispevek ocenjuje Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala (1877-1949), ki je bil napisan in objavljen v letih 1927 in 1931 v slovenskem prostoru, torej v večjezični državni skupnosti med obema svetovnima vojnama. Koštial v svoji knjižici z izbranim gradivom in njegovim vrednotenjem priča o slovenskem knjižnem jeziku in slovenskem jezikoslovju med obema vojnama, prizadeva pa si za višjo kultiviranost knjižnega jezika. Ključne besede: slovenščina, jezikovna kultura, jezikovni priročniki m Ivan Kostial's Grammatical and Lexicographic Whetstone of Standard Slovenian through Time This article assesses the Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine (Grammatical and Lexicographic Whetstone of Standard Slovenian) by Ivan Koštial (1877-1949), which was published in the years 1927 and 1931 in the Slovenian environment—that is, in a multilingual country during the interwar period. In his book, Koštial discusses and evaluates standard Slovenian and Slovenian linguistics during the interwar period based on selected material, and strives for a higher level of refinement in the standard language. Keywords: Slovenian, language culture, language manuals 1 Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine je jezikoslovec Ivan Koštial (1877-1949) napisal in objavil (Koštial 1926; 1927; 1931) med obema svetovnima vojnama, tj. v obdobju, ki ga označujejo posebne družbene in jezikovne okoliščine. V kulturnih in političnih razmerah, nastalih po razpadu Avstro-Ogrske v novi državi (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1918; Kraljevina Jugoslavija, od 1919), se težnje Slovencev po razmahu narodne identitete in suverenosti slovenskega jezika niso uresničile. Slovensko etnično ozemlje se je z rapalsko mirovno pogodbo drastično zmanjšalo na zahodu (za vso Primorsko in velik del Notranjske) in s koroškim plebiscitom na severu (Koroška); priključeno je bilo Prekmurje. Zunaj matične domovine je ostala četrtina Slovencev - 400.000 v Italiji in 100.000 v Avstriji, nekaj tisoč porabskih Slovencev na Madžarskem. V večjezikovni državni skupnosti so bile obujene novoilirske politične ideje o skupni južnoslovanski državi, urejeni po unitarističnem političnem konceptu en kralj - ena država - en narod - ena kultura - en jezik. Konec slovensko-nemške diglosije zato nosilcem slovenskega jezika ni prinesel enakih možnosti rabe jezika, t. i. jezikovne samo-W umevnosti. Sicer je slovenski jezik gotovo dosegel polnejšo funkcijskost, saj se je uveljavljal v javnih ustanovah, v šolah vseh stopenj, upravi, sodiščih, domači politiki, publicistiki, založništvu in gospodarstvu. Toda državno pojmovanje srbohrvaščine kot uradnega jezika je širilo in podpiralo rabo srbohrvaščine v osrednji državni upravi in vojski, pri načrtovanju enotnih, srbohrvaških učbenikov, v težnjah s po rabi enotnega strokovnega jezika, z nevzajemnim uvajanjem srbohrvaščine kot L učnega predmeta v slovenske gimnazije, z rabo državnega simbola, himne v srbo- 0 hrvaškem jeziku (Toporišič 1991: 212-213; Honzak Jahic 2005: 20-21). V javnem, uradnem sporazumevanju je govorce omejevala tudi neustaljenost izrazne podobe slovenskega jezika,1 kar evidentirajo tudi pravopisne in pravorečne »napake« v Koi štialovem Brusu. Javni položaj slovenščine in njena raba sta bila sodobniku Josipu Vidmarju N ena bistvenih spodbud za ustanovitev najpomembnejših narodnih ustanov, univerze A (1919) in akademije znanosti (1938).2 K uveljavitvi slovenskega jezika je v tedanjih p družbenih in kulturnih okoliščinah veliko prispevalo Ramovševo in Breznikovo 1 raziskovanje razvoja slovenskega jezika. S 2 Ivan Koštial (Gradec, 1877 - Novo mesto, 1949) je slovansko in klasično 1 filologijo študiral na Dunaju in v Gradcu pri profesorju Gregorju Kreku, kjer je 8 diplomiral leta 1898, potem pa je do upokojitve poučeval na slovenskih srednjih šo- • lah, najprej v Novem mestu, potem v Ljubljani, Kopru in Gorici ter nazadnje spet v o Novem mestu. Delo srednješolskega profesorja ni moglo izpolniti njegovih ustvar- • jalnih in raziskovalnih hotenj, saj se je želel neovirano in predano posvetiti znano- 2 sti. Neizpolnjene poklicne želje in neprijazne življenjske razmere (Tomšič 1957: 4) Koštiala niso zavrle, nasprotno, vse življenje je bil plodovit vsestranski raziskovalec področij jezikoslovja in etnografije; področja v jezikoslovju so bila besedišče, slovaropisje, etimologija, dialektologija, terminologija, imenoslovje, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, frazeologija in stilistika.3 Svoje razprave in članke je objavljal v številnih časopisih, tako v Jagicevem Archivu fur slavische Philologie, Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Vedi, Južnoslovenskem filologu in Zeitschriftu fur slavische Philologie. V tvornem delovnem stiku je bil 1 Jakob Šolar v oceni Breznikove slovnice izpostavlja: Anton Breznik se je razgledoval »po slovnicah drugih narodov in videl, kako imajo obdelana poglavja iz glasoslovja in poudarjanja, medtem ko Janežič-Sketova slovnica tudi v 10. izdaji 1911 ni imela o vsem tem nobene jasnosti. Štirideset let potem, ko je izšel Škrabčev znameniti članek O glasu in naglasu, šolska slovnica tako rekoč ni ločila glasu od črke in je bila v tem pogledu še vsa v sponah klasičnih jezikov. [...] Sketova slovnica ne upošteva ne Škrabčevih, ne Šu-manovih, ne Valjavčevih, ne Pleteršnikovih dognanj in še manj seveda pozna slovnice živih jezikov.« (Šolar 1944: 25-26) 2 Problem slovenstva je problem neštevilčnega naroda, ki se odlikuje s svojo kulturnostjo in kulturotvornostjo. Zato je nujno, da narod v večjezikovni državni skupnosti svojo kulturnost goji in razvija v lastnih kulturnih ustanovah in da se narodova kulturnost za vedno zavaruje. (Vidmar 1932) 3 Samec 2012. s Karlom Štrekljem, Hugom Schuchardtom in Matijem Murkom, dopisoval si je z ^ znanstveniki in pisatelji, npr. s Franom Ramovšem, Antonom Breznikom, Matijem ^ Murkom, Ivanom Grafenauerjem in Franom Šaleškim Finžgarjem. Zanimale so ga ^ nove objave slovenskega jezikoslovja in književnosti, ocenil je npr. Breznikovo ^ disertacijo Die Betonungstypen des slavischen Verbums (Koštial 1911a), Brezni- ^ kovo razpravo Naglas v šoli (Koštial 1911b), Breznik-Ramovšev pravopis (Koštial 1—1 1935), Glonarjev Slovar slovenskega jezika (Koštial 1937) ter umetnostni jezik ^ Frana Šaleškega Finžgaija (Koštial 1925-1926a) in Vladimirja Levstika (Koštial ^ 1925-1926b) itd. CLh 2.1 Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine (odslej Brus) je Koštial knjižno objavil dvakrat (1927, 1931),4 pred knjižno izdajo je svoje besedilo natisnil že N v Mladiki leta 1926 (Koštial 1926). Objavo Koštialovega Brusa v Mladiki je njen urednik F. S. Finžgar pospremil z besedami: »Nihče ne čuti bolj kot urednik, kako zelo potreben je Brus za skrhano slovenščino, ki jo piše danes toliko ljudi. Z nerazumljivo lahkomiselnostjo mnogi trdovratno vlačijo v pismeno slovenščino tujke in nepravilne tvorbe, zgrajene v duhu tujih jezikov. Ker se prav k Mladiki zateka največ začetnikov-pisarjev in je zanje naš družinski list res nekaka šola, se nam je zdelo nujno potrebno, da bi razen Breznikovega pravopisa imeli še tak ,Brus' za napake knjižne slovenščine.« (Finžgar 1926: 34) Jezikoslovčev poseg v knjižno O slovenščino je bil torej nujen zaradi ravni knjižne slovenščine, ravni publicističnega ^ jezika in pomanjkanja sodobnih normativnih priročnikov; piscem so bili v pomoč hh Levčev (1899) in Breznikov (1920) pravopis ter Breznikova slovnica (prve tri izda- Z je). Podobno kot Finžgar v Mladiki so se tudi drugi uredniki zavedali pomena priza- W devanja za višjo raven knjižne slovenščine, zato so poskrbeli za jezikovne kotičke: ^ Ljubljanski zvon je v tridesetih letih uvedel rubriko Slovenski jezik, pozneje Naš jezik, Slovenski tisk je objavljal rubriko Jezikovno rešeto,5 v reviji Dom in svet so izhajale Breznikove Jezikovne ocene že v letih 1919-1923. To je bil (z izpostavljenimi omejitvami) čas razvoja jezika, ko so nove družbene vloge knjižnega jezika potrebovale in zahtevale vedno nova jezikovna sredstva, zato je bilo treba jezik pripraviti za znanstveno, šolsko, upravno in drugo rabo. Poleg normativnih priročnikov so bili tako tudi jezikovni kotički potrebno sredstvo za nego jezika in pomemben del jezikovne kulture. Prispevali so k vzpostavljanju in razširjanju slovenske knjižnojezikovne norme in si prizadevali za višjo jezikovno kultiviranost uporabnikov slovenskega knjižnega jezika (Kalin Golob 1996a; 1996b: 79-83). To prizadevanje v slovenskem jezikoslovju ni bila novost; začetki spadajo v obdobje, ko slovenščina še ni dobila zadovoljive vloge v šoli, izobraževanje je bilo večinoma nemško. Med preteklimi kritičnimi besedili so bile pomembne Levstikove Napake slovenskega pisanja (Novice, 1858); pišoče so opozarjale pred nemškimi interferencami v slovenski skladnji in besedotvorju (Pogorelec 1996: 45). 4 V pretres sem vzela izdajo iz leta 1931 (Koštial 1931). 5 Rudolf Kolarič je Jezikovno rešeto izdal v knjigi leta 1931 (Kolarič 1931). ^ 2.2 Kostiálov Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine je seznam jezi-W kovnih sredstev slovenskega glasovja, pisave, oblikoslovja, besedotvorja, skladnje N in besedja. ki jih avtor pojmuje kot normativno nepriznane, tj. neusklajene s knji-1—1 žno normo, ki je bila v sočasnosti kodificirana. Sestavljen je na podlagi gradiva, v katerem je upoštevana »pripovedn[a] proz[a] od l. 1880 do 1925 in političn[i] O dnevnik[i] od prevrata do danes« (Koštiál 1931: 1); gradivo je torej sočasna pisna s knjižna slovenščina umetnostne in publicistične funkcijske zvrsti dveh generacij L njenih uporabnikov. Jezikovno gradivo je urejeno abecedno.6 V posameznem geslu 0 abecednega seznama je na prvem mestu »napaka«, tej za normativnim simbolom, zvezdico,7 sledi »pravilno, oziroma pravilnejše ali boljše« (Kmtiál 1931: 1). Normativno je predstavljeno samo z zgledom, npr. (1:)8 »baršun, baržun (madž.) - 1 žamet«; (6:) »britek, britko - -dek, -dko«; (12:) »delokrog - področje, območje«, ali z zgledom in avtorjevim razpravnim besedilom, npr. (5:) »bolj za tvorbo 2. (in Z najbolj za tvorbo 3.) stopnje prislovov in pridevnikov, ki niso deležniki, ne ozna-A čujejo barve in se ne končujejo na -ji ali -ski - stopnjevanje z obrazili -jši, -ši, -ji; p n. pr. bolj močan - močnejši, bolj dolg - daljši; bolj trd - trši, trji [...]; bolj težko -i teže, bolj daleč - dalje«; (6:) »čemu v pomenu ,zakaj' (z ozirom na vzrok) - zakaj. S Z besedo čemu sprašujemo po namenu.« Avtor svoje evidentirane primere pojmuje Pn kot normativno nepriznane, tj. neusklajene s knjižno normo, kodificirano v sinhro- 1 no-diahroni Breznikovi slovnici (Breznik 1916; 1921; 1924); v njej so sočasnemu 8 opisu jezika dodani zgodovinski podatki (največ) v opombah in (tudi) v razpravnem • besedilu, ponazarjalni zgledi so iz besedil starejših knjižnih obdobij in ohranjena o je izhodiščna klasifikacija pregibnih besednih vrst (Orel 2002: 213). Zato Koštiál • ocenjuje jezikovna sredstva z merili, ki so v slovenskem jezikoslovju tradicionalna: 2 (a) Zgodovinska pravilnost: razlaga sočasnih prvin knjižne slovenščine se sklicuje na prvotne slovanske, tj. starocerkvenoslovanske, npr. (4:) »blizo - blizu (ker je mestnik starega samostalnika blizt)«; (6:) »častitati - čestitati (shrv., od čestit = srečen, to pa od stsl. č^stt = delež, del, dober delež, sreča).« (b) Primerjalni slovanski vidik: normativno se potrjuje s sklicevanjem na zglede iz sočasnih slovanskih jezikov, npr. (44:) »Dobri so [...] pridevniki, stvorjeni z obrazilom -ov iz rastlinskih, rudninskih in kemijskih imen (lipov cvet, smrekova veja, jelov les, bukova drva, žveplov dioksid, železov cvet, metilov alkohol) in snovni pridevniki, kakršni so: atlasov, žametov, rašev ... Da je obrazilo [...] različno od svojilnega, nam kažejo drugi slovanski jeziki; ruski: v svojilnem pomenu -ov, -ova, -ovo, v drugem pomenu -ovyj, -ovaja, -ovoje; češki: v svojilnem pomenu -üv, -ova, -ovo, v drugem pomenu -ovy, -ová, ové; poljski: v svojilnem pomenu -ów, -owa, -owo, v drugem pomenu -owy, -owa, -owe.« 6 Joža Glonar je v oceni Koštialovega Brusa izpostavil abecedno ureditev gradiva kot težavo, s katero se mora spoprijeti (jezikoslovno) manj vešč iskalec jezikovnih nasvetov. »Kdo ve, da je treba pouk, kaj je prav, ,s prstmi' ali ,s prsti', iskati na str. 38. med orodniki množinskih moških o-jevskih osnov na -mi?« (Glonar 1927: 372) Hkrati pa ocenjevalec Brusa razume razloge Koštialove abecedne ureditve gradiva; avtor je želel, da bi bila ureditev pregledna in praktična. 7 Koštialov normativni simbol, zvezdica, je tule zamenjan z nestičnim pomišljajem. 8 Številka pred dvopičjem v oklepajih je stran v Koštialovem Brusu (1931). (c) Logicizem: razumevanje delovanja jezika in rabe jezikovnih sredstev na podlagi logičnega mišljenja, npr. (7:) »čez in po se morata razločevati. Čez cesto = na drugo stran ceste. Po cesti grem = kadar hodim po eni strani«; (6:) »čemu v pomenu ,zakaj' (z ozirom na vzrok) - zakaj. Z besedo čemu sprašujemo po namenu.« (č) Purizem: v medjezikovnem razmerju med domačim in tujim je izbrano domače, npr. (6:) »broj - število; nebroj - brez števila, nešteto; brojiti - šteti.« CL 2.3 Koštialovi zgledi so z vseh strukturnih ravnin slovenskega knjižnega jezika, glasovne in pisne, oblikoslovne (oblikospreminjevalne in oblikotvorne), besedotvorne, skladenjske in besedne. Omogočajo bolje spoznati stopnjo kultiviranosti tedanje knjižne slovenščine in tudi razloge za kršitev knjižne norme. SI 2.3.1 Kršitve glasoslovne norme. Te predstavljajo tiste odklone od ustaljenosti, ki so v veliki meri povezani z vdorom pogovornih prvin v pisani jezik. Izkazujejo jih: (1) neizvršene glasovne premene: (a) po jotaciji: (5:) borenje, (6:) cvilenje, (7:) go-vorenje, (17:) grulenje, (28:) mestjan, (76:) tulenje, (87:) zvonenje; (b) po prvi pala-talizaciji: (1:) antiken, (30:) mozaikenf (2) izvršena premena po prvi palatalizaciji: (5:) božica;10 (3) izgubljanje: (a) kratkih nenaglašenih samoglasnikov (28:) mal, (34:) nek, (42:) mladenča, (78:) varvati, varjem; (83:) zadej, spredej, zgorej, spodej, zunej; (b) kratkih naglašenih samoglasnikov: (17:) grižljej, (27:), mahljej, migljej, © vdihljej; (c) šumevca š iz skupine šč: (11:) lušiti (grah), (31:) mršiti, namršiti (čelo), ^ (46:) »plašar ali plešar (= potepuh) - plaščar«, (59:) razklešiti (usta), (80:) veša; hh (4) ohranitev neobstojnega a: (5:) bolan, bolana; (5) vrivanje glasu j: (17:) grojzd, S (41:) ojster. 2.3.2 Pisne »napake« so večinoma glasoslovno motivirane, tako pisanje (a) prili-kovanja soglasnikov po zvenečnosti: (6:) britek, britko, (18:) hrptenica, (23:) klop-čič, klopko, (72:) teška; (b) premene zvočnika v: (76:) utis, utikati se, uprežni (psi), udihavati;11 (c) polglasnika s črko u: (63:) rudeč, rudeti, ruja, rujav;12 (č) zvočnikov l, n z lj, nj v nepredvidenem glasovnem položaju: (37:) obkoljiti, (23:) klješče, (25:) kroglja, (27:) lažnjiv, (27:) ljubeznjiv, (28:) menjica, (69:) stopnjica.1'3 Drugi pisni odkloni od ustaljenosti kažejo, da so pišoči o pravopisnih pravilih (pre)malo obveščeni. Gre za zahtevnejše primere, npr.: da zapis pripornika z pred obrazilom -ti ohranja prilikovani soglasnik po zvenečnosti, zato je napačno 9 Pri obeh navedenih zgledih je ohranjena samostalniška podstava (antika, mozaik), kar je lahko motiviralo rabo. 10 V primerih kot boginja, junakinja, varuhinja je bil v priponskem obrazilu -inja glas jeri, ki ni povzročal palatalizacije (prim. še -in: dolgin) (Toporišič 2000: 151). 11 Ivan Koštial (1931: 76) razlikovalno izpostavlja, da se s črko u piše predpona u-: umesiti (mesiti), uvesti (vesti). 12 Zapis kaže na nerazlikovanje pravega polglasnika od polglasnika, nastalega z redukcijo nenaglašenega samoglasnika u v govorjenem jeziku. 13 Anton Breznik (1916: 27-29) izpostavlja, da sta se v mnogih narečjih »topljeni lj« in »topljeni nj« v izgovoru izenačila s »srednjim l« in »srednjim n«, kar povzroča v pisavi nedosledno rabo in zamenjave. ^ (17:) grizti; da se nezvočnika z in s na koncu podstave in s na začetku priponskih W obrazil -ski in -stvo zlijeta v š, zato je napačno pisati (30:) možki, možtvo, (80:) N vitežki, vitežtvo; da je beseda (67:) smodka glagolska tvorjenka, katere podstava je 1—1 (srbohrvaški) glagol smotati; da se tuja lastna imena, npr. (56:) Sekspir, (56:) Siler,14 ^ in prevzete občne besede, npr. (14:) drožerija (franc.), (16:) eneržija, ne pišejo po 0 izgovoru. S L 2.3.3 Kršitve oblikospreminjevalne norme so različne, toda povezuje jih lastnost, ° ki je tudi motivirala njihovo pojavljanje; zadeva primere, ki se ne uvrščajo med osnovne, nepremenjene oblikoslovne zglede slovenskega knjižnega jezika. Izpostavljamo »napake«, ki so aktualne še danes. Pri sklanjanju samostalniških besed so to: (a) nepremenjene osnove: (24:) v zadnjem zlogu osnove ohranjeni polglasnik (kolek koleka, tudi z izpeljanko koleko-Z vati), (1:) v srbohrvaških lastnih imenih neobstojni samoglasnik v odvisnih sklonih A (v Kruševacu, iz Sabaca); (b) premene osnove: (1:) podaljšane osnove pri lastnih p imenih m. sp. na -a, -o (Luka Lukata, Jenko Jenkota, Murko Murkota),1 (52:, 65:) 1 samostalniki m. sp. na -r (požar požarja, sever severja), (28:) pri sklanjatvi sam. S mati, hči im. ed. mater, hčer, (17:) gospa (iz gospoja) daj. ed. gospej; (c) sklonske končnice: kjer je zamenjana premenjena končnica, npr.: (43:) sam. otrok ima mest. 1 mn. pri otrokih, or. mn. z otroci; ne upošteva se premena končnice -ov za nekdaj 8 mehkimi soglasniki v rod. množ. sam. m. sp.: (60:) žrecov; posplošuje se rodilniška • končnica -ov samostalnikov m. sp. mn.: (60:) brdo, brdov; uporablja se končnica o or. mn. samostalnikov (nekdanjih) ijevskih in ujevskih osnov (-mi) tudi pri samo- • stalnikih z ojevsko osnovo: (42:, 43:) z obrvmi, z možmi : z nožmi, s prstmi; 2 množinski samostalniki s. sp. se v daj., mest., or. zgledujejo po sklanjatvi samostalnikov ž. sp. na -a: (42:) jetram, jetrah, jetrami; v tož. ed. samostalnikov s. sp. je uresničena kategorija živosti: (73:) »tistega teleta je Balant že prodal«. Med aktualne kršitve se uvrščajo tudi: (a) sklonske oblike (mest., or.) oziral-nih zaimkov kdor (22:) (pri komur, s komur), kar (84:) (pri čimur, s čemur) in vpra-šalnega zaimka kaj (84:) (pri čim, s čem); (b) število samostalnika, npr. (29:) raba dvojine ob parnih samostalnikih (lici, nogi, roki, koleni, peti), (28:) raba množine ob tistih besednih vrstah (določeni števniki, zaimki), ki predvidevajo rabo dvojine (pred dvemi urami, k obem prireditvam, dveh mladih medvedov, ki so se vlekli), (28:) raba množine, »kadar se govori o dveh rečeh, živalih, osebah« (kočija in jezdec so prehiteli gozd); (c) sklanjatev pridevniške besede: zamenjava daj. in mest. ed., zato daj. ed. s končnico -em (8:) (priča nenavadnem dogodku); nepregibanje 14 Pri prevzemanju tujih lastnih imen je tedanji predpis določal: »Tuja lastna imena ostanejo v slovenščini vobče nespremenjena. S slovenskim pravopisom (ali po izreki) jih pišemo le v knjigah, ki so namenjene preprostemu narodu.« (Breznik 1921: 90) Izjema v pravilu so bila poslovenjena lastna imena znanih slovanskih krajev, npr. Lvov, Varšava, Praga, ter lastna imena tudi s slovanskim imenom, ki naj se rabi, na kar je opozoril Koštial v Brusu, npr. (26:) Austerlitz - Slavkov, Wischau - Vyškov, Profinitz - Prostejov. 15 Zglede za sam. m. sp. s podaljšano osnovo (Marko Markota, Jenko Jenkota) pojmuje Breznik kot manj pravilne (1916: 76); Levec jih ne dopušča (1899: 202). m o. glavnih števnikov od vrednosti 5 naprej, npr. (71:) kapital štirideset milijonov, v ^ starosti trideset let, iz sedem fara. S stališča sodobne knjižne norme ne veljajo avtorjeve rešitve: (73:) Pri sklanjatvi lastnega imena Tolstoj so normativni zgled lastna imena, ki so ^ po izvoru in obliki pridevniki: Tolstoj (Tolsti) Tolstega kot Koseski Koseskega. Sklanja- ^ tev lastnega imena Tolstoj je iz Levčevega Slovenskega pravopisa: »Kadar ima moško 1—1 osebno ime pridevniško obliko, tedaj se mora sklanjati kakor pridevnik, npr. Koseski ^ Koseskega, Tolstoj (= Tolsti) Tolstega (in ne Tolstoja)« (Levec 1899: 206). (87:) Samostalnik ženska se ne sklanja samo kot samostalniki ž. sp. na -a, ampak tudi kot pridevniki (pet ženskih, pri ženskih, z ženskimi). Koštialova rešitev je iz Breznikove slovnice. »Samostalnik ženska (nastal iz pridevnika) se sklanja v dvoj. in množ. ali po zgledu lipa ali pa pridevniško: (dvoj.) ženski, ženskima; (množ.) N ženske, ženskih, ženskim, ženske, pri ženskih, z ženskimi« (Breznik 1916: 70). (7:) Im. mn. sam. s. sp. črevo je dvojen, črevje in čreva (prvi po zgledu drevje, drevo). Koštialova rešitev črevje v tedanji kodificirani knjižni normi ni predvidena. Breznik in Levec navajata pri samostaniku črevo (tudi kolo, pero) dvojne sklonske oblike v množini (čreva, kola, pera; črevesa, kolesa, peresa), ki imajo tudi različne pomene, npr. kola 'der Wagen', kolesa 'die Räder' (Levec 1899: 186). m 2.3.4 Kršitve oblikotvorne norme. V Koštialovem gradivu med oblikotvornimi O kršitvami norme izstopa po pogostnosti tvorba deležnikov in deležij (na straneh ^ 9-12).16 Te glagolske oblike se namreč veliko pogosteje uresničujejo v zapisanih hh besedilih, iz teh pa je Koštial tudi zbral svoje gradivo.17 Gre za dva tipa kršitev. Z (1) Prvi tip povzroča neustrezno razvrščanje priponskih obrazil na glagolske osno- W ve. Tako se ne upošteva pravilo, da se pri neprehodnih glagolih, ki pomenijo trpnost ^ ali kako stanje, ne rabijo deležniki na -n, -t ampak deležniki stanja na -l, npr. (9:) pretečeno jesen - preteklo jesen, zatečeno lice - zateklo lice, otrpnjeni udi - otrpli udi. Pri nekaterih glagolih nedoločniške V. vrste se rabi priponsko obrazilo -oč namesto -eč, npr. (10:) režoč se - režeč se (režati se, režim se), tičoč - tičeč (tičim), bežoč - bežeč (bežim). (12:) Glagoli brenčim, ječim, kričim, molčim, renčim, vreščim nimajo obrazila -aje, ampak -e, npr. brenčaje - brenče, ječaje - ječe, kričaje - kreče, molčaje - molče, renčaje - renče, vreščaje - vrešče. (2) Pri drugem tipu kršitev gre za neustrezen izbor vida glagolske podstave. Tako je npr. rabljena podsta-va dovršnika namesto sedanjiške podstave nedovršnika, npr. (11:) vprašajoč (pod-stava vpraša-) - vprašujoč (podstava vprašu-); tako še približevati, približujem, 16 Tipologija deležnikov se ravna po Breznikovi: tvomosedanji deležnik I. (prislovni) na -e, npr. gredé, kleéé, mižé, molcé, sedé, stojé, gledé, hoté; skrivaje, igraje, skakaje, spraše-vaje itd.; tvornosedanji deležnik II. na -č (pridevni), npr. rekoč, predoč (predejo), pišoč (pišejo), gredoč, vroč; trpeč (trpijo), hvaleč, (hvalijo), kupujoč (kupujejo); tvornopretekli deležnik I. se tvori iz nekaterih dovršnikov z obrazilom -ši (za soglasniki) in -vši (za samoglasniki), npr. rekši, bivši, skrivši; tvornopretekli deležnik II. na -l, -la, -lo, npr. preteklo leto, otrpli udi, nagnilo sadje, otekle roke, stekel pes; trpnopretekli deležnik se tvori z obrazilom -t in -n, npr. strt, razpet, podplut; hvaljen, ponošen (Breznik 1921: 148-150). 17 »Sedanjo pisavo kazi preveč [...] deležnikov. Narod jih dela samo od male peščice glagolov, zato se jih je v pisavi ogibati.« (Breznik 1921: 150). ^ približajoč - približujoč; odkimovati, odkimujem, odkimajoč - odkimujoč. Koštial opozarja na rabo deležnikov in izpostavlja, da se mora »vsak deležnik [...] ujemati N v spolu, sklonu in številu s tistim členom stavka, kateremu je pridejan (namesto 1—1 zavisnega stavka) v določilo« (str. 10-11). Avtorjevo stališče do rabe deležnikov ^ kaže njegov predlog, da bi jih lahko nadomeščali z odvisnimi stavki: (11:) v široko O zamahnivši roki - v roki, s katero je široko zamahnil; (11:) ne umevajoč drug drus gega, jima ni potekel noben dan brez prepira - ker se nista razumela; (11:) A. je L govoril to, pušivši svojo cigareto - ko je dokadil; (21:) izvedši - ko je izvedel. 0 2.3.5 Koštial kot kršitve na besedotvorni ravni evidentira: (a) Podstave samostalni-ških izpeljank, npr. (6:) brinjev-ka, brinjev-ec namesto brinov-ka, brinov-ec. Podstav- 1 ni pridevnik brinov je »izpeljan s priponskim obrazilom -ov iz rastlinskih, rudninskih in kemijskih imen (lipov cvet, smrekova veja, jelov les, bukova drva, žveplov dioksid, Z železov cvet)« (str. 6), zato tako tudi (31:) murvov vrt, (41:) oljkov gaj. (b) PriponA ska obrazila samostalniških izpeljank: (18:) -ičar, npr. tehničar, matematičar, bota-p ničar, statističar namesto -ik, npr. tehnik, matematik, botanik, statistik; (18:) -(j)itelj, i npr. imejitelj (reda) namesto -nik, npr. imetnik 'tak, ki ima'; (57:) -telj, npr. prireditelj S (narodnih pesmi) namesto -lec, npr. prirejevalec; (87:) -njica, npr. žganjica namesto Pn -ica, npr. žganica, zidanica, gibanica, pisanica, žaganica; (18:) -ica namesto -ca pri 1 tvorbi manjšalnic 2. ženske sklanjatve, npr. stvarica, živalica, lučica namesto stvarca, 8 živalca, lučca; (18:) -ice namesto -ce, -ece pri tvorbi manjšalnic s. sp., npr. pismice, • jajčice, mestice, gnezdice namesto pisemce, jajčece, gnezdece. (c) Priponska obrazila o pridevniških izpeljank, npr. priponsko obrazilo -in namesto -ov, -ev pri tvorbi svojil- • nih pridevnikov iz samostalnikov m. sp. na -a, (16:) slugin, Lukin, Matijin namesto 2 slugov, Lukov, Matijev; priponsko obrazilo -ski na podstavi samostalnika s pomenom živo (človeško) namesto pripone -ov, npr. (65:) Hudsonski zaliv - Hudsonov zaliv; priponska obrazila -ov, -ev, -in na podstavah samostalnikov, ki nimajo pomena živo, npr. (44:) suknjin žep, sobino okno, ladjina krma, Ljubljaničin breg, svedrovo uho, vlakov dim, topova krogla, marčeva številka, namesto predložne oz. nepredložne besedne zveze (žep pri suknji, breg Ljubljanice, krma ladje/krma pri ladji) ali izsa-mostalniškega pridevnika, tvorjenega z ustreznimi priponskimi obrazili -en, -na, -no, (marčna (številka), -ovski, -ovska, -ovsko (topovska krogla). (d) Pridevniki s prevzeto podstavo in domačo pripono, npr. (13:) dosaden, (35:) neminoven, (40:) odvraten. Napake pri glagolskih izpeljankah so: (a) izbor podstave, npr. (13:) dolževati 'dolžan biti' - dolgovati (podstava izpeljanke ni deležnik dolžan, ampak samostalnik dolg); (48:) pomenjati - pomeniti (s podstavnim samostalnikom pomen, kot še pokora - pokoriti, oblak - oblačiti, zasluga - zaslužiti); (b) raba priponskega obrazila -ova, -eva, -uje, ki ali umanjka, npr. (60:) rešavati, rešavam, (83:) zahvaljati, zahvaljam, ali je prepogosta, ker ni v skladu z normo ali ker je prevzeta, npr. (20:) izginovati, (20:) izgubovati, tudi izgubivati, (21:) izrazovati, (25:) kupavati, kupavam, (57:)pripogova-ti, (73:) toževati, tožujem, (77:) upogovati, upogujem; (9:) deklamovati, deklamujem (češ.), (21:) jadikovati (shrv.), (49:)posluževati se (shrv.).18 18 Razvrščanje pripone -ova/-eva v Koštialovem gradivu priča o širitvi te pripone na račun pripon -i- oz. -ni-, npr. izgubiti, izraziti, tožiti, upogniti. Zgled deklamovati deklamujem Iz gradiva je razviden Koštialov odklonilni odnos do zloženk,19 saj je večino zloženk nadomestil z nezloženko ali besedno zvezo, malokdaj s tvorjenko, pojmo- ^ vano kot ustreznejšo, npr. (12:) delokrog - področje, območje; (17:) glasovir - kla- ^ vir; (25:) kruhoborba - kruhoborstvo, borba za kruh; (25:) krvoprelitje - prelivanje ^ krvi, klanje; (26:) morjeplovba - pomorska plovba; (46:) parostroj - parni stroj ^ (po srbohrvaškem zgledu parobrod); (80:) vinotoč - vinotočnica; (87:) žganjetoč 1—1 - žganjetočnica (Breznik (1921: 179) navaja zloženko vodotoč, z enako glagolsko ^ podstavo je tudi tvorjenka (21:) iztoč (so dovolili iztoč), narejena po kalku (20:) ^ izkuh (nem. Auskoch) - javna kuhinja); glagolske podstave točnica razvoj sloven- 1—1 skega jezika ne potrjuje; (30:) mož-beseda (dam vam svojo mož-besedo)20 - moška beseda; (60:) remek-delo - mojstrovina, veledelo; (82:) vzor-žena - vzorna žena, žena vzornica, žena vzor.21 Z zloženkami s Koštialovega spiska smo priča dinamičnemu procesu v tedanjem slovenskem jeziku: z novo pojmovnostjo (predmetnostjo) so prihajala v slovenski jezik nova poimenovanja. Prevzemanje teh novih občnih in lastnih imen je v Brusu (str. 85-86) lepo pokazalo, da ni potekalo brez težav. Nekako je obstalo na pol poti v pisni podobi (s stičnim vezajem med deloma tvorjenke) in v iskanju najboljše skladenjske oz. besedotvorne rešitve pri njihovem razvezovanju. Največkrat so to nepredložne ali predložne besedne zveze, npr. atlas-čreveljčki - atlasovi čreveljčki ali čreveljčki iz atlasa; panama-slamnik - panamajski slamnik; Dukla- © -prehod - Dukljanski prelaz; triko-majica - trikojev (trikotov) životec; genre-slika ^ - žanrska (ali genrska) slika, slika iz življenja; filc-klobuk - klobučevinast klobuk; hh tudi izpeljanke, npr. soda-voda - sodovka.22 (češ.) bi lahko razumeli kot poskus zamenjave prevzete pripone -irati z domačo pripono -ovati, kar se je zgodilo v drugih slovanskih jezikih, npr. v češčini. To prizadevanje je mogoče zaslediti že v Slovenskem pravopisu Frana Levca (1899: 59); ni bilo uspešno, pripona -irati je ostala v slovenskem jeziku živa in sposobna intenzivne nove tvorbe. Po ugotovitvah Andreje Žele (2003: 114-117) med novimi glagolskim besedami s tipično to-žilniško vezljivostjo prevladujejo izsamostalniški glagoli s priponskim obrazilom -irati, npr. figurirati (besedilo), filmizirati (dogodke), finiširati (delo), injicirati (drogo), kano-nizirati (besedila). 19 Odklonilni odnos do zlaganja in sklapljanja (ter sestavljanja) je v slovenski jezikoslovni tradiciji (npr. Franc Metelko, 1825; Fran Levstik, 1858) in tudi pri Brezniku. Ti besedotvorni načini so bili pojmovani kot prevzeti in je bilo predlagano njihovo nadomeščanje. Prim. Toporišič (1972: 306-311). 20 Ohranjam Koštialovo pisavo zloženk s stičnim vezajem. 21 Koštialova rešitev popolnoma ustreza. Slovenski levi prilastek je lahko samo pridevniška beseda, zato samostalnik vzor v vlogi levega prilastka pretvorimo v izsamostalniški pridevnik, kar je ob samostalniku, npr. vzor-en mož, vzor-na žena, vzor-no obnašanje, najpogostejša raba. Mogoči sta tudi pretvorbi v desni ujemalni prilastek (žena vzornica) ali v desni neujemalni imenovalni prilastek (žena vzor). 22 Koštial nekaterih zgledov prevzetih zloženk ni pretvarjal, npr. Meinl-kava, Jelen-mi-lo, Gaumont-filmi, Congo-država, lepoform-tablete. Kakšna je njihova sodobna pisna in glasovna podoba? Pri zloženkah z lastnim imenom kot prvo sestavino je prednostna pisava narazen, npr. Meinl kava (Knorr juha); kadar iz imena lahko tvorimo pridevnik, se namesto zloženke rabi besedna zveza (meinlova kava, knorova juha), tako tudi Jelen Med pridevniškimi zloženkami so evidentirane kršitve: (9:) dalekoviden (s W prevzetim prvim delom zloženke) - daljnoviden; (12:) delomržen (v podstavi dru-N gega dela zloženke ni samostalnika mržnja) - delomrzen; (13:) dobičkanosen - (z 1—1 medpono -o-) dobičkonosen; (16:) gorostasen (hibridna srbohrvaška zloženka) -^ velikanski. Sklopi so nadomeščeni z besedno zvezo ali z drugo tvorjenko (izpeljanO ko), npr. (31:) mukapoln - poln muk(e), muke poln; (77:) usodepoln - usoden. S L 2.3.6 Kršitve skladenjske norme. Med skladenjskimi kršitvami norme izposta-° vljam najprej zglede, v katerih so namesto imenskih zvez s pravimi predlogi in samostalniki v ustreznih sklonih uporabljeni nepravi predlogi ali prevzeti prislovi v časovnem ali lastnostnem pomenu. Ta tip prevzemanja je bil zlasti značilen za i jezik v časopisih, npr. (16:) »glasom poročila - po poročilu«; (24:) »koncem zime - konec zime, na koncu zime«; (41:) »povodom razstave - ob priliki razstave, ob Z razstavi«; (41:) »povodom volitev - ob volitvah«; (41:) »posredstvom železnice - po A železnici, z železnico«; (50:) »potom agentov - po zastopnikih«; (50:) »potom pop sojila - s posojilom«; (55:) »rodom Slovenec - po rodu Slovenec«; (60:) »zaupnim i potom - zaupno«; (72:) »tekom leta - med letom«; (72:) »tekom štirih let - v štirih S letih«. Razvidne so tudi kršitve pravil glagolske vezljivosti; povzročajo jih razlike med tradicionalno knjižno normo in živim sporazumevalnim jezikom, prav tako gre 1 za vpliv drugih jezikov (srbohrvaščine, nemščine). Zgledi: (a) namesto delovalnika 8 v rodilniku rabljeni predložni glagoli, npr. (4:) bati se pred kom, (78:) varovati se • pred čim, (31:) norčevati se nad kom, (41:) oprostiti koga od česa, (59:) »razumeti 2 o se na kaj - biti vešč česa«; glagoli z delovalnikom v dajalniku, npr. (33:) navaditi • se čemu, (41:) odvaditi se čemu, (76:) učiti se čemu; (41:) prevzet glagol s tožilni-2 škim delovalnikom, npr. (20:) »izbegavati kaj (shrv.) - izogibati se česa, čemu«; (b) namesto delovalnika v dajalniku predložni glagol, npr. (7:) čuditi se čez neumnost, (58:)privaditi se na koga, na kaj; (c) nenormativni predložni glagoli, npr. (7:) zabavljati čez župana, (7:) tožiti čez kaj, (7:) pritoževati se čez kaj, (31:) umreti na čem, (31:) zmerjati nad čim, (31:) norčevati se nad kom, (31:) dvomiti nad čem, (38:) obsoditi k smrti, (40:) odločevati nad čem, (77:) umreti vsled čemu, (80:) verjeti, verovati na kaj. 2.3.7 Prevzeto besedje. Ivan Koštial, poznavalec številnih tujih jezikov, je bil glede prevzetega besedja enakega mnenja kot slovenski jezikoslovci v preteklosti (J. Kopitar) in Koštialovem času (A. Breznik): prednost naj ima domače pred prevzetim. V svoj Brus je zajel besede, ki so prišle v slovenski knjižni jezik iz srbohrvaščine, nemščine, madžarščine, ruščine, češčine, italijanščine, francoščine in turščine in jim dodajal slovenske ustreznice (pri vsakem zgledu vsaj eno). Izpostavljam prevzete srbohrvaške in nemške besede, ki so stalnica v zgodovini slovenskega jezika in njegovega besedja. milo - jelenovo milo, Gaumont filmi - gaumontovi filmi. Zloženko lepoform tablete lahko uporabljamo v zamenjanem besednem redu kot besedno zvezo: tablete lepoform, prav tako Kongo država - država Kongo (SP 2001: 57-58). m o. (a) Iz nemščine prevzete besede je v slovenski jezik prinesel zemljepisni, civi- ^ lizacijski in kulturni slovensko-nemški stik ter diglosijsko razmerje obeh jezikov. S Koštialovega seznama so zajete tiste, ki jih je Breznik imenoval ljudske tujke ^ (Breznik 1930; 1944: 74). Rabljene so v vsakdanji govorici ljudi, v narečjih, slengu, ^ žargonu, v omejenem, določenem obsegu tudi »v pismenem jeziku«:23 (6:) fleten - čeden, ličen, zal, brdek, brhek, ljubek; (16:) glajštati, gleštati - 1—1 streči, negovati, gojiti; (20:) izkuh (Auskoch) - javna kuhinja; (23:) klaftra - seženj; ^ (46:) pare - mrtvaški oder; (47:) plav 'sinji' - moder, višnjev; (53:) presbiro - tiskovni urad; (58:) punca - dekle, deklica; (58:) punt, puntar, spuntati se - vstaja, upor, upornik, upreti se; (71:) špranja - razpoka, razporek, reža, (71:) štrena - predeno; (87:) »ženof - gorčica (od prid. gorak = grenak)«. SI (b) Iz srbohrvaščine prevzete besede. V družbenih in kulturnih okoliščinah več-jezikovne državne skupnosti, v katerih je oblast pojmovala srbohrvaški jezik kot vsedržavni jezik, je srbohrvaščina prodirala na številna strokovna področja. Zajeto prevzeto besedje kaže, da so pisci mehanično prevzemali vsebino in izraz pisnih obvestil, kar je lahko podpirala tudi šibkejša obveščenost o slovenskem (knjižnem) jeziku in želja po opaznosti in prepoznavnosti: (4:) beležiti, beležka, beležnik - zapisovati, zapis-ek, -nik, notar; (8:) boja, bojiti - barva, barvati; (9:) brak, bračen - zakon, zakonski; (12:) dičen, dičiti, dika © - časten, slaven; krasiti, lepšati; kras, ponos, čast, slava; (12:) dimljeno meso - pre- ^ kajeno meso; (13:) brojiti, broj, nebroj- šteti, število; brez števila, nešteto; (13:) do- hh setka - domislek, domislica; (17:) grudi - prsi, nedra, nedrje, seski; (20:) izbegavati Z kaj - ogibati se česa, čemu; umikati se čemu; (21:) izdajica - izdajalec; (21:) izvadi- W ti - izvleči, vzeti iz; (21:) izvežbati - izuriti; (22:) jačati - jačiti, krepiti; (22:) jadiko- ^ vati - tarnati, tožiti; (22:) jeden, -dna, -dno - en, ena, eno; eden brez samostalnika; (23:) koji - ki, kateri; (27:) linija - črta; (27:) lozinka - geslo; (36:) neočekivan - nepričakovan; (36:) neodoljiv - nepremagljiv; (36:) nepokolebljiv - neomajen; (36:) novost - vest, poročilo, novica; (41:) opolnomočenec - pooblaščenec; (43:) osobito - posebno; (43:) osporeni mandati - izpodbijani, sporni; (43:) osvestiti se - zavedati se; (47:) pljačkati - pleniti; (47:) pobuniti - podščuvati, podpihati; (47:) podanik - podložnik; (48:) prodrmati - stresti, potresti, zamajati; (49:) poslovica -pregovor; (50:) poverenje - zaupanje; (50:) povorka (sprevod); (52:) predbacivati - očitati, oponašati; (53:) prekinuti - pretrgati; (58:) prištediti - prihraniti; (58:) proturiti, proturati - dognati, preriniti; (59:) razmotravati, razmotrivati - premišljevati, preudarjati; (65:) shvačati - umeti, razumeti, domnevati, zapopadati; (65:) shvatiti - razumeti, doumeti, zapopasti; (66:) skinuti - sneti; (66:) slučaj - primer; 23 A. Breznik je besedilu Jezik v kmetski povesti (Breznik 1944: 74) razmišljal o rabi ljudskih tujk v umetnostni knjižni zvrsti takole: »Pomembno je v kmetski povesti tudi vprašanje o rabi ljudskih tujk. Odkar je premagana romantična struja, je samo po sebi jasno, da ne moremo vzdržati one jezikovne čistoče, ki sta jo uvedla Levstik in Stritar. Že Cankar je vpeljal ljudske tujke v realistično dikcijo. Vprašanje je le, do kake mere naj se rabijo. Finžgar in Pregelj pišeta tujke le v majhni meri, to je tedaj, kadar so v kakem posebnem slučaju značilne.« ^ (68:) Spasitelj - Odrešenik, Zveličar; (68:) stas - postava, rast; (70:) svota - vsota, W znesek; (70:) svrha - namen; (72:) temelj (shrv. iz gršč.) - podstava, osnova; (71:) N štediti, štedljiv - varčevati, varčen; (77:) ukiniti - razpustiti, razverljaviti, opustiti, 1—1 ustaviti, odpraviti; (77:) umiljavati se - dobrikati se, prilizovati se; (77:) usojati se ^ - upati se; (81:) vragolije; vragoljast - burke, nagajanje; poreden; (82:) uzrujati - O razburiti se, razvneti; (84:) zaoriti se - odjekniti; (84:) zavičaj - dom, domači kraj; s (85:) zloradnost - škodoželjnost; (85:) zlostavljati - grdo ravnati; (88:) žigosati, L ožigosati - pečatiti, vtisniti pečat, zaznamovati. 0 V 3 Sklep 1 Priročnik Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala (1877- Z 1949) je bil objavljen v letih 1927 in 1931 v slovenskem prostoru, torej v družbe- A nih in kulturnih okoliščinah večjezične državne skupnosti v času med obema sve- p tovnima vojnama. Jezikovno gradivo z odkloni od norme na strukturnih ravninah i sočasnega slovenskega knjižnega jezika, ki ga je avtor izbral iz publicistične in S umetnostne funkcijske zvrsti, in vrednotenje v razpravnem jeziku uvršča Koštialo- č vo jezikoslovno delo med jezikovnokulturna besedila. Dejavno je posegel v prid 1 knjižnemu jeziku: nega in prizadevanje bosta prinesla knjižnemu jeziku višjo kul-8 tiviranost. Koštial v svoji knjižici z izbranim gradivom in njegovim vrednotenjem • priča o slovenskem knjižnem jeziku in slovenskem jezikoslovju. 2 Literatura Breznik 1916 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec: Družba sv. Mohorja, 1916. Breznik 1921 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Prevalje: Družba sv. Mohorja, 21921. Breznik 1924 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Prevalje: Družba sv. Mohorja, 31924. Breznik 1944 = Anton Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov, ur. Jakob Šolar, Ljubljana: Družba sv. Mohorja, 1944 (Cvetje iz domačih in tujih logov 19). Breznik 1982 = Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska matica, 1982. Finžgar 1926 = Fran Saleški Finžgar (Uredništvo Mladike), Glosa o Koštialovem Slovniškem brusu, Mladika 7 (1926), 34. Glonar 1927 = Joža Glonar, Koštial, I., Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, Na Prevaljah, Družba sv. Mohorja, 1927, Ljubljanski zvon 47 (1927), 371-373. m o. Honzak Jahic 2005 = Jasna Honzak Jahic, Dinamika slovenskega jezika v Kosove- ^ lovem času, v: Stoleti Srečka Kosovela, ur. Radek Čermak. Praha: Společnost ^ pratel Lužice, 2005, 20-21. Honzak Jahic, v tisku = Jasna Honzak Jahic, Slovensko jezikoslovje v šestdesetih in ^ sedemdesetih letih 20. stoletja (teorija zvrstnosti), v: V očeh drugega: zbornik ^ o slovensko-čeških kulturnih stikih v 20. stoletju, ur. Alenka Jensterle-Dole- 1—1 žal, Praha: Slovanska knihovna pri Narodni knihovne ČR (v tisku). Kalin Golob 1996a = Monika Kalin Golob, Jezikovna kultura in jezikovni kotički, Ljubljana: Jutro, 1996. Kalin Golob 1996b = Monika Kalin Golob, Jezikovnokulturne smeri na Slovenskem: romantiki in realisti oz. puristi in protipuristi, v: Jezik in čas, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996, 77-91. Kolarič 1931 = Rudolf Kolarič, Jezikovno rešeto, Ljubljana: Slovenski tisk, 1931. Korošec 1979 = Tomo Korošec, Jazykova kultura ve Slovinsku, Aktualni otazky jazykove kultury v socialisticke společnosti, Praha: Academia, 1979, 12-20. Koštial 1911a = Ivan Koštial, Anton Breznik, Die Betonungstypen des slavischen Verbums, Ljubljanski zvon 31 (1911), 278-279. Koštial 1911b = Ivan Koštial, Anton Breznik, Naglas v šoli, Ljubljanski zvon 31 (1911), 498-499. Koštial 1925-1926a = Ivan Koštial, O Finžgarjevem jeziku, Kritika 1 (1925-1926), O št. 1, 9-11. Koštial 1925-1926b = Ivan Koštial, Slovenščina Vladimirja Levstika, Kritika 1 hh (1925-1926), št. 4, 51-54. Koštial 1926 = Ivan Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, Mla- W dika 7 (1926), št. 1-11, 34, 72, 112, 152, 191-192, 234, 271-272, 314, 352353, 393-394, 433. Koštial 1927 = Ivan Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, Preva-lje: Družba sv. Mohorja, 1927, 80 str. Koštial 1931 = Ivan Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, Celje: Družba sv. Mohorja, 21931, 88 str. Koštial 1935 = Ivan Koštial, O našem novem jezikovnem zakoniku, Slovenski pravopis, Priredila A. Breznik in F. Ramovš, Znanstveno društvo, 1935, Življenje in svet 9 (1935), knjiga 18, 296-297, 306-307. Koštial 1937 = Ivan Koštial, Slovar slovenskega jezika, V Ljubljani, Umetniška propaganda, 1936, Življenje in svet 11 (1937), št. 21, 59-60, 69, 77-79. Orel 2002 = Irena Orel, Historizem v sinhronih oblikoslovnih opisih 19. in 20. stoletja, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2012 (Obdobja 18), 201-217. Orožen 2002 = Martina Orožen, Odkrivanje strukturne identitete slovenskega jezika v luči raziskovalnih metod 19. stoletja, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2012 (Obdobja 18), 219-232. 1—1 Pogorelec 1996 = Breda Pogorelec, Jezikovno načrtovanje in jezikovna politika pri Slovencih med 1945 in 1995, v: Jezik in čas, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996, 41-62. s Ramovš 1935a = Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Ljubljana, 1935. Q Ramovš 1935b = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 7: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela 1). i Ramovš 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana: Akademska založba,1936. Z Rožman 2010 = Irena Rožman, (Ne)znani jezikoslovec in folklorist prof. Ivan Ko-štial (1877-1949): spominski posvet ob 60. obletnici smrti, Traditiones 39 p (2010), št. 2, 167-174. i Samec 2012 = Drago Samec, Ivan Koštial: bibliografija 1901-2011, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 2, 95-121. K SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. 1 Šolar 1944 = Jakob Šolar, Uvod, v: Anton Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov, ur. Jakob Šolar, Ljubljana: Družba sv. Mohorja, 1944 (Cvetje iz domačih in tujih logov 19), str. 5-63. • Toporišič 1972 = Jože Toporišič, Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede), Slavistična revija 20 (1972), št. 3, 285-317. Toporišič 1987 = Jože Toporišič, Portreti, razgledi, presoje, Maribor: Založba Obzorja, 1987. Toporišič 1991 = Jože Toporišič, Suverenost (samostojnost) slovenskega jezika, v: Jože Toporišič, Družbenost slovenskega jezika, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, 211-216. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000. Tomšič 1957 = France Tomšič, V spomin prof. Ivanu Koštialu, Dolenjski list 8 (1957), št. 44 (398), 4. Vidmar 1932 = Josip Vidmar, Kulturni problem slovenstva, Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1932. Vidovič Muha 1996 = Ada Vidovič Muha, Razvojne prvine normativnosti slovenskega knjižnega jezika, v: Jezik in čas, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996, 15-40. Žele 2003 = Andreja Žele, Vezljivostne spremembe novejšega besedja, v: Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanislaw Gajda - Ada Vidovič Muha, Opole: Uniwersytet Opolski - Ljubljana: Univerza, 2003, 113-130. Ivan Kostial's Grammatical and Lexicographic Whetstone of Standard Slovenian through Time Summary m 0. This article assesses the Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine (Grammati- 1—1 cal and Lexicographic Whetstone of Standard Slovenian) by Ivan Koštial (1877- ^ 1949), which was written and published in the years 1927 and 1931 in the Slovenian environment—that is, in the social and cultural circumstances of a multilingual country during the interwar period. The linguistic material contains deviations from the norm at the structural levels of contemporary standard Slovenian, which the author selected from journalistic and artistic texts, and an evaluation using discursive N language places Kostial's linguistic work among language-culture texts. He actively intervened in favor of the standard language, advocating cultivation and efforts to bring a higher level of refinement to the standard language. In his book, Koštial discusses and evaluates standard Slovenian and Slovenian linguistics during the interwar period based on selected material. hJ m O U h« S N ^ Ivan Kostiál - pozabljeni slovenski romanist Agata Šega Cobiss: 1.01 Ključne besede: romansko jezikoslovje, slovensko-romanski jezikovni stiki, furlanščina, italijanščina m CL < Prispevek predstavlja raziskovalno delo Ivana Koštiala na področju romanskega jezikoslovja, predvsem pa se posveča prispevkom, v katerih se je ta v slovenski romanistiki žal nekoliko spregledani avtor ukvarjal s slovensko-ro-manskimi jezikovnimi stiki. Z > o - Ivan Kostial - a forgotten Slovene Romance linguist m This article presents Ivan Kostial's research in Romance linguistics. Special attention is devoted to the contributions in which Kostial—who, unfortunately, was somewhat overlooked by Romance linguistics in Slovenia—deals with language contact between Slovenian and the Romance languages. Key words: Romance linguistics, Slovenian-Romance language contact, Fri-ulian, Italian 1 Ivan Koštial in (romansko) jezikoslovje 1.1 V Sloveniji pogrešamo delo, ki bi vsebovalo splošen in celovit pregled dosedanje zgodovine nacionalnih jezikoslovnih raziskav v Sloveniji, prav tako vsaj do pred nedavnim ni bilo kaj dosti objavljenega o tem po posameznih jezikoslovnih smereh in ciljnih skupinah jezikov. Izjemo morda deloma predstavlja le zgodovina raziskav s področja slovenskega in slovanskega jezikoslovja, čeprav ni zbrana v kaki monografiji, temveč ji sledimo v razpršenih prispevkih po revijah in monografijah, zlasti v izdajah, ki so posvečene posameznim jezikoslovcem - največkrat ob njihovih življenjskih jubilejih - in obletnicam raziskovalnih ustanov. Če pa pustimo ob strani slavistiko in slovenistiko ter se omejimo samo na raziskave drugih dveh v slovenskem jezikoslovju najpomembnejših ter najintenzivneje in najdlje preučevanih skupin indoevropskih jezikov, to je germanske in romanske, lahko ugotovimo, da je bilo stanje do pred nedavnim precej podobno, da pa se je v zadnjem času le izboljšalo: germanisti imajo od nedavnega na voljo zbornik »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende«: 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana (Miladinovic Zalaznik - Samide 2010), romanisti pa monografijo Romanistika na Slovenskem (Skubic 2010) izpod peresa italijanista in hispanista Mitje Skubica, dolgoletnega ^ profesorja na Oddelku za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v W Ljubljani. Žal pa se obe navedeni deli vsebinsko omejujeta predvsem na zgodovino N preučevanja obeh skupin jezikov na Univerzi v Ljubljani, zaradi česar je delo slo-1—1 venskih jezikoslovcev zunaj tega okvira predstavljeno nekoliko manj podrobno oz. ^ v nekaterih primerih niti ni upoštevano.1 Za starejše obdobje preučevanja romanskih jezikov je v Skubičevem delu s Romanistika na Slovenskem predstavljenih nekaj znanih osebnosti, vendar le takih, L ki so delovale oz. ki so bile zaposlene na ljubljanski univerzi. Potemtakem lahko Q utemeljeno sklepamo, da obstaja kak jezikoslovec, ki bi si morda zaslužil obravnavo zaradi svojega prispevka k razvoju vede, a je zato, ker je deloval zunaj te ustanove, obravnavan le mimogrede ali pa sploh ne. Naj to prikažem na konkretnem i primeru jezikoslovca in folklorista Ivana Kx«tiála, ki je v navedenem delu omenjen le enkrat, na strani 59, kjer lahko beremo, da so o furlanskem jezikovnem vplivu Z na slovenščino pred Franom Šturmom2 »nekaj povedali že Schuchardt, Štrekelj, A Koštiál«. Pa vendar vse priča o tem, da Koštiál v slovenski romanistiki ne igra tako p postranske vloge, kot bi lahko sodili po tej zelo bežni omembi,3 že zato ne, ker je i po mojih podatkih sploh prvi Slovenec, ki je objavil prispevek v najuglednejši med-S narodni romanistični reviji Zeitschrift für romanische Philologie, in sicer že leta K 1913.4 1 8 1.2 Preden podrobneje spregovorimo o K«tiálovih prispevkih s področja ro- • manskega jezikoslovja in književnosti, bi se veljalo vprašati, kaj se je dogajalo in o kakšno znanstveno vzdušje je sploh vladalo na graški univerzi, ko je Koštiál tam • študiral, kateri jezikoslovci oz. raziskovalci so mu bili pri študiju in pozneje pri delu 2 za zgled in katere ideje so ga pri tem vodile. Vemo, da je Koštiál študiral dva semestra na Dunaju (1895/96), potem v Gradcu v letih 1896-1899, državni izpit iz klasične filologije in slavistike pa je opravil leta 1900. Njegovo bivanje na Dunaju ustreza času, ko je tam vodil tečaj slovenščine Karel Štrekelj, v Gradec pa se je vrnil nekaj mesecev prej, preden je 1 Samo za primer: drugo od omenjenih del tako kljub širšemu naslovu pušča ob strani jezikoslovne raziskave, opravljene na visokošolskih ustanovah zunaj prestolnice, čeprav so se romanistične raziskave v univerzitetnem okviru uradno začele vsaj že leta 2000 z ustanovitvijo koprske Fakultete za humanistične študije, ki je leta 2003 postala del Univerze na Primorskem, zunaj nje pa že prej, saj se jezikoslovci na zahodu Slovenije in v zamejstvu že od vsega začetka ukvarjajo s slovansko-romanskimi, predvsem seveda slo-vensko-romanskimi jezikovnimi stiki, skrbijo pa tudi za zbiranje narečnega gradiva s tega področja, ki je izredno zanimivo tudi za romaniste. 2 Romanistu Franu Šturmu, profesorju na Univerzi v Ljubljani, so posvečene štiri strani (Skubic 2010: 59-62). 3 Seveda ne smemo pozabiti, da Skubic o Koštialu govori znatno obširneje v svojem delu Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini (Skubic 2006), kjer na več mestih navaja njegove ugotovitve. O tem še v razdelku 3 tega prispevka. 4 V članku je predlagal etimološki razlagi za dve furlanski besedi (prim. Koštialov prispevek v reviji Zeitschrift fur romanische Philologie 1913; o njegovi vsebini gl. razdelek 2.5). Prva naslednja objava slovenskega avtorja v tej reviji je sledila šele 15 let pozneje (prim. Šturm 1928). m o. Štrekelj prišel tja predavat. Štrekelj je namreč v poletnem semestru študijskega leta ^ 1896/97 po posredovanju Gregorja Kreka dobil v Gradcu mesto izrednega profe- ^ sorja. Iz Koštialove bibliografije lahko razberemo, da so bila področja njegove- ^ ga delovanja v precejšnji meri enaka kot Štrekljeva: skupno jima je zanimanje za ^ ljudsko slovstvo in za slovansko-romansko-germanske jezikovne stike, oba sta se ukvarjala tudi s furlanščino. Koštial je s Štrekljem pozneje tudi sodeloval oz. dopol- 1—1 njeval in nadgrajeval njegovo delo (gl. razdelek 3). V Koštialovi zapuščini, kolikor ^ je imamo na voljo v NUK-u, Štrekljevih pisem sicer ni, so pa v Štrekljevi zapuščini Koštialova (Kropej 2001: 85). Vse kaže, da je nekdanji študent do profesorja gojil veliko spoštovanje in občudovanje, saj je v časopisu Slovenski narod objavil zapis ob njegovi petdesetletnici, v katerem ga j e tako poveličeval, da j e bilo neprijetno že samemu slavljencu.5 Gotovo so Koštialu ustrezala tudi Štrekljeva politična stališča, N ki so bila precej naprednejša od stališč drugega takratnega profesorja slovanske filologije slovenskega rodu na graški univerzi, Gregorja Kreka. Ta se je najprej sam zavzemal za to, da so Štreklju podelili profesorski naziv, vendar so se odnosi med njima prav kmalu ohladili in ostali taki do konca (Stanonik 2006: 182, z literaturo). Sicer pa je bil tudi Krek večplasten raziskovalec, ki se je ukvarjal tako z jezikoslovjem kot tudi s književnostjo in folkloristiko. Na graški univerzi je takrat predaval eden najvidnejših romanistov tistega časa, hkrati pa izjemno široko razgledani splošni jezikoslovec Hugo Schuchardt O (1942-1927), ena tistih oseb, ki je imela zelo velik vpliv na nadaljnji razvoj jeziko- ^ slovja, čeprav se nanj danes marsikdaj pozablja. Tudi pri nas je slabo znan, celo kot hh avtor dela Slawo-deutsches undSlawo-italienisches, prve monografije o slovansko- Z -nemških in slovansko-romanskih jezikovnih stikih iz leta 1884, kjer seveda govori W tudi o slovenščini (Schuchardt 1884). Gre za izredno pronicljivega jezikoslovca, ^ ki je oral ledino na številnih področjih: kot originalni raziskovalec vulgarne latinščine, zlasti njenega samoglasniškega sistema, kot začetnik kreolistike in stičnega jezikoslovja ter kot predhodnik lingvistične geografije in idealističnega jezikoslovja. Zaradi vsega tega ga je Johannes Hubschmid v prispevku ob osemdesetletnici poimenoval kar »velik pionir« (ein großer Bahnbrecher).6 Poleg vsega drugega pa je bil Schuchardt ob Rudolfu Meringerju tudi eden od pobudnikov gibanja Wörter 5 O tem je potožil v pismu Luki Pintarju (Kropej 2001: 86). 6 (http://schuchardt.uni-graz.at/files/wuerdigungen-und-nachrufe/hubschmied.pdf) (dostop 29. 12. 2012). Kar žalostno je, da v prispevku Filozofska fakulteta Univerze Karla in Franca v času Gregorja Kreka (Hoflechner 2006), objavljenem v posebni številki revije Traditiones, posvečene jezikoslovcu Gregorju Kreku, avtor o tem jezikoslovnem velikanu ne pove praktično ničesar, čeprav bi kaj takega več kot upravičeno pričakovali. Odpravi ga v nekaj skopih vrsticah, od njegovega jezikoslovnega delovanja omenja le sodelovanje z naravoslovci ob raziskavah fiziološke osnove govora (Hoflechner 2006: 77-78). Še ena zamujena priložnost, da bi Slovenci izvedeli kaj o tem izjemnem jezikoslovcu, bralci zbornika o Gregorju Kreku pa o idejah in snovanjih, ki so oblikovala jezikoslovno stanje duha na Univerzi Karla in Franca v času Krekove profesure, kar bi bil gotovo osnovni namen članka s takim naslovom. ^ und Sachen,1 ki je zagovarjalo stališče, da je treba razvoj poimenovanj za predmet preučevati skupaj s poimenovanim predmetom, saj ta tvori nedeljivo celoto s poi-N menovanji. To gibanje je gotovo vplivalo na stanje duha, ki je vladalo na graški univerzi v Koštialovem času in je tudi igralo odločilno vlogo pri takrat izredno živem zanimanju za raziskave besedja v povezavi s podrobnim preučevanjem značilnosti poimenovanih predmetov, ki sta se jim posvečala med drugimi tudi Schuchardt s in Štrekelj8 in s katerimi se je začel ukvarjati tudi Koštial. Verjetno pa so takratni L študentje vsaj deloma poznali tudi ostalo Schuchardtovo delo.9 Omeniti velja še, da ° je bil Schuchardt v pisnih stikih s Štrekljem, saj je v njegovi zapuščini ohranjenih devet pisem, v katerih mu slovenski jezikoslovec odgovarja na specifična vprašanja o slovanskem besedju, konkretno o slovenskem, čakavskem in ruskem. To število i ni ravno veliko glede na število pisem, ki jih je Schuchardt prejel od številnih drugih jezikoslovcev, vendar je to razumljivo, saj je med njima prav gotovo prihajalo N do neposredne izmenjave mnenj na fakulteti, verjetno pa sta gojila tudi zasebne A stike. Očitno je bil Schuchardt družinski prijatelj ali vsaj znanec Štrekljevih, saj p najdemo v njegovi zapuščini tudi tri pisma, naslovljena na Štrekljevo vdovo v letih 1 1912-1917.10 Osrednja osebnost graškega primerjalnega jezikoslovja v tistem času je bil že omenjeni in ravno tako znameniti jezikoslovec Rudolf Meringer (1859-1931). 1 Ni izključeno, da se je Koštial z njegovim delom in idejami seznanil že na Dunaju, 8 saj je bil Meringer tam v letih 1892-1899 izredni profesor za primerjalno slovnico • indoevropskih jezikov. V Gradec je Meringer torej prišel v času, ko je Koštial študij 2 o že zaključeval. Ker vemo, da je Koštial obvladal sanskrt (Rožman 2010: 170), lahko • domnevamo, da je poslušal tudi Meringerja, ki je po prihodu v Gradec postal redni 2 profesor za sanskrt in primerjalno jezikoslovje ter preučeval zlasti germanske in italske jezike in vprašanja, povezana z glasovnimi in pomenskimi spremembami, s svojim delom Versprechen und Verlesen iz leta 1895 (ki ga je napisal s Karlom Ma-yerjem) s področja psiholingvistike pa je vplival celo na Freuda. Veliko je sodeloval 7 Leta 1909 sta skupaj ustanovila tudi istoimenski časopis, specializiran za tovrstne jezi-koslovno-materialnokulturne raziskave. 8 Značilni so Štrekljevi rokopisi, kjer najdemo poleg poimenovanj za različne predmete materialne kulture običajno tudi risbe poimenovanih predmetov (prim. npr. reprodukcijo strani njegovega rokopisa v Kropej 2001: 51), podobno tudi v pismih, ki jih je pisal Schuchardtu, npr. v tistem z dne 20. 4. 1900, ki vsebuje tudi dve skici kmečkega orodja, imenovanega srpača. Prim. op. 10. 9 Znameniti jezikoslovec je na matični ustanovi nedvomno užival izredno velik ugled, saj so mu celo odobrili prošnjo, da mu ni treba prihajati predavat na fakulteto, temveč lahko študentje hodijo k njemu na dom - uradno zaradi šibkega zdravja, v resnici pa menda zaradi strahotne treme, ki ga je mučila med predavanji v predavalnici. Kot zelo ugleden meščan in dvorni svetnik pa je bil tudi sicer v Gradcu splošno znan. O vsem tem podrobneje Richter 1928 in Sebeok 1966. 10 S Schuchardtovo korespondenco sem se seznanila leta 2001 med enomesečnim bivanjem v Gradcu s štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, ko sem zbirala podatke o Schuchardtovih stikih s Slovenci. Schuchardtovo zapuščino hranijo na rokopisnem oddelku knjižnice Univerze Karla in Franca, njen popolni popis pa najdemo v Wolf 1993. m o. z znanimi romanisti, zlasti s Schuchardtom in Meyer-Lubkejem, in imel na roma- ^ nistiko pomemben vpliv. Ukvarjal se je tudi s preučevanjem materialne, predvsem hišne kulture različnih narodov, v prvi vrsti Bosancev, Avstrijcev in Madžarov.11 V ^ Štrekljevi zapuščini najdemo tudi njegova pisma, kar priča o vsaj posredni povezavi med njim in Koštialom (Kropej 2001: 85). Univerza Karla in Franca v Gradcu je bila v tistem času izjemno kakovostna vseučiliška ustanova; na njej je poleg navedenih poučevalo še nekaj učenjakov svetovnega slovesa, med katerimi velja omeniti jezikoslovca Johannesa Schmid-ta, albanologa Gustava Meyerja, klasičnega filologa Hermanna Bonitza in filozofa Alexiusa Meinonga. Ta generacija in vsaj še naslednja je bila vzgojena v duhu interdisciplinarnih študij, zato so bili njeni značilni predstavniki z znanstvenega vidika res »vsestransko razvite osebnosti«: po eni strani so bili jezikoslovci, ki pa N se niso ukvarjali le s slovnico, temveč tudi z etimologijo, s filološkimi in dialekto-loškimi raziskavami, zbiranjem besednega gradiva in slovaropisjem ter s preučevanjem stikov med različnimi jeziki, po drugi strani pa so preučevali materialno in duhovno kulturo različnih ljudstev z etnološko-antropološkega vidika, pri čemer nikakor niso zanemarjali izsledkov zgodovinskih in arheoloških raziskav, če se niso že ravno sami ukvarjali z njimi, kar tudi ni bila redkost; za nameček so bili večkrat še poznavalci književnosti različnih narodov in obdobij in še kakih drugih umetnostnih zvrsti. To velja tako za Kreka in Štreklja kot še za nekatere druge slovenske O znanstvenike tistega časa,12 nedvomno pa tudi za Ivana Koštiala, kar je takoj jasno ^ vsakomur, ki samo preleti njegovo bibliografijo.13 SI 2 Koštialovo ukvarjanje s posameznimi romanskimi jeziki Ivan Koštial se je kot jezikoslovec in poliglot ukvarjal seveda tudi z romanskimi jeziki. Po lastnih navedbah je »popolnoma« obvladal 12 jezikov, med katerimi je naštel od romanskih tudi francoščino in italijanščino, »delno« pa romunščino, fur-lanščino in španščino in še pet drugih neromanskih jezikov, skupaj torej osem (Rož-man 2010: 170).14 Iz njegove bibliografije (Samec 2012) je razvidno, da je prevajal iz 11 Heinz Dieter Pohl, »Meringer, Rudolf«, v: Neue Deutsche Biographie 17 (1994), 140sl. (http://www.deutsche-biographie.de/pnd119265729.html) (dostop 5. 1. 2013). 12 Med take vsestranske učenjake bi lahko uvrstili še nekaj imen. Monika Kropej npr. v podobnem kontekstu omenja še Matijo Murka, Matijo Valjavca, Josipa Mala in Josipa Man-tuanija (Kropej 2001: 46). 13 Naj to trditev ponazorim le z dvema primeroma: poleg najrazličnejših tem s področij jezikoslovja, literature in etnologije oz. folkloristike najrazličnejših jezikov in narodov se je Koštial ukvarjal tudi s krajevno zgodovino in celo z glasbo, saj je leta 1937 objavil članek o novomeških meščanih 18. stoletja, objavljen v Kroniki slovenskih mest, in priložnostni zapis ob 150. obletnici Mozartovega Don Juana v reviji Življenje in svet. 14 Očitno je bil pri tem do sebe izjemno strog, saj je v nadaljevanju (razdelek 2.5) navedeno zanesljivo pričevanje, o tem, da njegovo znanje furlanščine nikakor ni bilo le »delno«. Poleg tega je pri naštevanju zagotovo pozabil omeniti vsaj dva jezika, kar ob tolikem številu niti ni čudno: gotovo slovaščino, o kateri je tudi pisal, in romski jezik, ki ga je obvla- ^ italijanščine in francoščine, vendar ne samo v slovenščino, temveč tudi v nemščino. W V letih 1902-1909 je poučeval v Kopru, nato pa do leta 1919 v Gorici, torej je bil N nedvomno v živem stiku ne samo z italijanščino, ampak tudi s furlanščino. Slednjo je obvladal do te mere, da jo je vsaj eden od njegovih korespondentov izbral za komu-^ nikacijo z njim, čeprav je bil skupni jezik obeh tudi italijanščina (prim. razdelek 2.5). Naj za začetek še opozorim, da so prispevki Ivana Koštiala na področju ros manistike prav tako kot tudi vsi drugi vsebinsko nadvse raznovrstni in raztreseni L po različnih publikacijah. Njegove dejanske objave, v katerih se ukvarja le z ro-° manskimi jeziki ali tudi z njimi, so razmeroma številne, vendar so nekatere od njih bolj poljudnega značaja, pri drugih gre pravzaprav le za zbirke besed in izrazov, ne pa toliko za njihovo jezikoslovno obravnavo. Ena od objav, ki bi lahko bila med i pomembnejšimi, to ne more biti, ker je objavljena verjetno v bolj ali manj predelani obliki in pod tujim imenom; pod njo je namreč podpisan Karel Štrekelj (gl. razde-Z lek 3). Nekateri prispevki so neobjavljeni in nedokončani ali pa obstajajo zgolj v A zametkih in osnutkih, zaradi česar so še vedno zakopani v njegovi zapuščini in se z p njimi pravzaprav doslej še nihče ni ukvarjal.15 Zato jih je kljub poznavanju števili nih jezikov, v katerih jih je napisal in o katerih v njih piše, pravzaprav razmeroma S težko predstaviti in oceniti na kratko, a hkrati celovito. Za zdaj lahko torej podam le kratek pregled, pravzaprav komentiran popis njegovega romanističnega delova- 1 nja po posameznih jezikih. Dodati velja še, da se je Koštial imel za filologa - vsaj 8 tako je pod rubriko »poklic« sam zapisal v zgoraj omenjenem dokumentu (Rožman • 2010:170). Zato se ne gre čuditi, da seje kot pravi filolog ukvarjal ne le z različnimi o jeziki, temveč tudi s književnostmi, od romanskih zlasti s francosko in furlansko. • Njegovo literarno zanimanje se ne omejuje na področje ljudskega slovstva, ki mu je 2 sicer namenjal največ pozornosti, temveč obsega tudi ukvarjanje z deli tako imenovane visoke književnosti in nekaj prevodov. 2.1 Romunščina Romunščino je Koštial obravnaval samo v dveh prispevkih. V prvem je predstavil besedje s področja spolnosti in skatologije, ki ga je zbral tako, da je sestavil vprašalnik in anketiral nekaj častnikov, rojenih govorcev romunščine.16 Drugi prispevek pa prinaša zelo splošen pregled slovanskih izposojenk v romunščini, ki so razporejene po pomenskih poljih, v katerih se pojavljajo, dodani so tudi številni primeri.17 dal dovolj dobro, da so se Romi že bali razkritja svojih prekupčevalskih skrivnosti. To je povedala Irena Rožman na spominskem posvetu ob 60. obletnici Koštialove smrti (Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, 18. 12. 2009), izvedela pa je v telefonskem pogovoru od akad. Milka Matičetovega. Koštial je pisal tudi o romskem erotičnem besedju, v njegovi zapuščini pa najdemo kar precej gradiva o romskem jeziku. 15 Pri tem velja izvzeti le etimologije iz njegovega rokopisnega etimološkega besednjaka, ki je bil od devetdesetih let 20. stoletja upoštevan pri izdelavi Etimološkega slovarja slovenskega jezika (vsega skupaj 4 navedki). 16 Rumänisches (Walachisches oder dakoromanisches) sexuell-skatologisches Glossar, Anthropophyteia 9 (1912), 82-88. 17 Nekaj o Rumunih, Slovenec: političen list za slovenski narod 44 (1916), št. 264 (17. 11.), 2 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SLDOC-FS5CEOL3> (dostop 28. 12. 2012). Večina besed, ki jih navaja, so samostalniki, omenja pa tudi nekaj glagolov, pridev- ^ nikov in prislovov. V skladu z naravo časopisa Slovenec, v katerem je bil članek ^ objavljen, gre seveda za bolj poljuden zapis, namenjen v informacijo široki publiki, zato so romunske izposojenke zapisane v prilagojeni grafiji, da jih slovenski bralec ^ laže prepozna, npr. jubi namesto iubi »ljubiti«. Vendar pa je zapis vendarle nastal na ^ znanstvenih osnovah, saj v njem povzema mnenje znanega romunskega romanista 1—1 starejše generacije Heimanna Tiktina iz prvega zvezka Groberjevega dela Grund- ^ riss der romanischen Philologie, takratnega vademekuma vsakega romanista, in ^ navaja nekaj podatkov iz tega dela.18 P. 2.2 Francoščina Koštiál je prevajal iz več jezikov v slovenščino in tudi iz slovenščine v druge je- N zike, predvsem v nemščino. Poleg prevajanja folklorističnih besedil se je kot velik ljubitelj in poznavalec literature lotil tudi slovenjenja visoke književnosti in tako je med drugim nastal prevod Molièrovega dela Jurij Tepček ali osramočeni zakonski mož, ki ga danes poznamo predvsem pod naslovom George Dandin ali Kaznovani soprog.19 Kmtiálov Jurij Tepček se je kljub obstoju Vidmarjevega prevoda in težki dostopnosti knjige, ki je bila izdana leta 1935 v samozaložbi in se je menda ohranila le v nekaj izvodih,20 po ljudskih odrih igral še dolgo21 in očitno še vsaj do nedavne- m ga.22 Zato se velja vprašati, če to ne pomeni morda, da je igra v Koštiálovem prevo- O du bolj uprizorljiva, bolj »ljudska« kot v poznejšem prevodu Josipa Vidmarja iz leta ^ 1956 (Molière 1956; 1973). To bi seveda skoraj težko verjeli, preveriti bi se dalo le « z natančno primerjavo obeh prevodov. Že takoj pa lahko ocenimo, da je Koštiálov Z prevod naslova s tega vidika bolj všečen, saj je ime glavnega junaka podomačil.23 W 18 Gustav Gröber (ur.), Grundriss der romanischen Philologie I, Straßburg: Trübner, 1888. 19 Izvirni francoski naslov je George Dandin ou le Mari confondu; delo je nastalo leta 1688. 20 Tiskala jo je sicer Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, kot kraj izida pa je navedeno Novo mesto (Samec 2012). 21 In to kljub Viktorju Smoleju, ki je v publikaciji Prosvetni oder: priloga Vestnika prosvetne zveze v Ljubljani za marec in april 1942 na str. 13 v svojem zapisu z naslovom »Trije največji francoski dramatiki« med slovenskimi prevodi Molièrovih del sicer omenil tudi Koštialovega, a ob tem opozoril, da Jurij Tepček »za ljudske odre zaradi svoje morale ni primeren« (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SLDOC-8WMUT7YU) (dostop 28. 12. 2012). 22 Kulturno društvo Lojze Avžner iz Zgornje Ložnice v občini Slovenska Bistrica jo je npr. igralo še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (http://www.kud-lojzeavzner.com/100/ default.asp?VsebinaID =3) (dostop 26. 12. 2012). 23 Tudi s stališča prevodne ustreznosti je pridevnik confondu ob samostalniku mari primernejši kot pri Vidmarju, saj ta pretekli deležnik glagola confondre očitno ni rabljen v pomenu 'kaznovati'. Glavni junak bi bil moral najprej nekaj zagrešiti, da bi si zaslužil kazen, kaj takega pa iz vsebine dela ni razvidno. Poleg tega 'kaznovati' ne ustreza prav nobenemu od devetih pomenov, ki jih francoski leksikologi navajajo za confondre (Le Petit Robert: dictionnaire alphabétique et analogique de la langue française, Paris: Le Robert, 2012), pač pa je eden od njih »réduire (qqn) au silence, en lui prouvant publiquement son erreur, ses torts« 'utišati nekoga tako, da mu javno dokažemo zmoto, napake' in tudi »rendre confus«, izglagolski pridevnik confus pa srečamo v istem slovarju z glavnim ^ Iz poročila o izidu knjige v časopisu Slovenec se da razbrati, da je Koštial prevodu W dodal svoje Pripombe, v katerih govori o dotedanjih prevodih Moliera in »razbi-N ra jezikovni prevod Frankopanovega fragmenta, kot je ohranjen v dunajski dvorni knjižnici«, kar utegne po mnenju avtorja članka slovenske književne zgodovinarje in jezikoslovce zanimati prav tako kot sam prevod.24 Dva krajša Koštialova prispevka s področja francoske književnosti sta posve-s čena glavnemu in naslovnemu junaku romana Jean Sbogar francoskega pisatelja L Charlesa Nodiera iz leta 1818, posnetemu po resnični osebnosti Slovenca Ivana ° Žbogarja, na katerega je Nodier naletel oz. zanj izvedel med svojim bivanjem v naših krajih.25 Med branjem romana M. Choublanc a la recherche de sa femme, enega od manj znanih izpod peresa Paula de Kocka, takrat precej branega francosko i pišočega belgijskega pisatelja, je Koštial naletel na mesto, kjer je Nodierov junak slovenskega rodu omenjen kot pregovorni zgled požrtvovalnosti in nesebičnosti v N isti sapi ob Aristidu in Piru, ki jima ti značilnosti v izobilju pripisuje že zgodovinsko A izročilo. Kratka prispevka, čeprav zanimiva, ker vsebujeta avtentično pričevanje p o recepciji romana Jean Sbogar, pa zaradi svoje obrobnosti vendarle nista toliko i pomembna za stroko kot za razumevanje Koštialove osebnosti in njegovega načina S dela, saj nam ga osvetlita kot človeka in kot raziskovalca. Dejstvo, da je Slovenec Jean Sbogar oz. Ivan Žbogar omenjen v isti vrsti z dvema tako slovitima zgodo- 1 vinskima osebnostma, ga je namreč tako vznemirilo, da je ne le začutil potrebo, da 8 slovensko javnost o tem obvesti, kar je storil že s prvim od obeh zapisov, objavlje-• nim 9. 1.1907 v Slovenskem narodu,26 temveč je še naprej raziskoval in poglabljal o vedenje o tem. Drugi prispevek, objavljen v Soči čez slab mesec,27 namreč jasno • priča, da je v tem obdobju nekatere podatke dopolnil in druge popravil, poleg tega 2 pa si je vmes priskrbel francoski izvirnik de Kockovega romana, ki ga je ob pisanju pomenom »qui est embarrassé par pudeur, par honte«, kar lahko poslovenimo le z 'osramočen'. Pridevnik confus izhaja etimološko iz confusus, organsko razvitega preteklega deležnika glagola confundere, medtem ko je confondu analoški pretekli deležnik, ki je nastal naknadno iz nedoločnika na podlagi podobnih preteklih deležnikov drugih glagolov tretje latinske spregatve. Nič čudnega ni, da se je Koštidl, ki je bil po osnovni izobrazbi klasični filolog, te povezave zavedel, medtem ko je Vidmarju ostala prikrita. Aleš Berger je v novem prevodu, ki ga je pripravil za postavitev v Gledališču Koper leta 2011, naslov prevedel kot George Dandin ali pretentani soprog. Pridevnik sicer logično izhaja iz vsebine dela, vendar glagol confondre v nobenem od francoskih pomenov ne ustreza slovenskemu glagolu pretentati. 24 Molière: Jurij Tepček, Slovenec: političen list za slovenski narod 58 (1935), št. 250a (30. 10), 5. Ime avtorja ni razvidno, navedeno je le s šifro [dt] na koncu članka, pri čemer gre verjetno za kratico (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN: SI:DOC -DYWY3MLT) (dostop 3. 1. 2013). 25 Po nekaterih podatkih naj bi se bil Nodier celo osebno srečal z »blagodušnim rokovnjačem« (izraz je Koštiálov), ki mu je navdihnil Jeana Sbogarja (Smolej 2008: 60-62). 26 Slovenec Francozom zgled značajnosti in nesebičnosti, Slovenski narod 40 (1907), št. 260 (9. 11.), 4. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EUVFYBBU) (dostop 28. 12. 2012). 27 Ivan Žbogar, Soča 37 (1907), št. 138 (3. 12.), 3 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN: SI:DOC-B3NJ5DVU) (dostop 5. 1. 2013). CL prvega zapisa po lastnih besedah poznal le po nemškem prevodu. Te podrobno- ^ sti potrjujejo Koštialovo domoljubje in njegov narodni ponos, za kar imamo tudi ^ druga pričevanja (Rožman 2010), hkrati pa seveda kažejo na precejšnjo mero za ^ njegovo generacijo tako značilne, danes pa med nekaterimi jezikoslovci precej po ^ nepotrebnem omalovaževane filološke akribije, virusa, ki v razumnem odmerku za ^ raziskovalca nikakor ni škodljiv. V prvem prispevku se avtor tudi zavzema za po- 1—1 natis slovenskega prevoda Nodierovega dela iz leta 1886,28 do katerega sicer nikoli ^ ni prišlo, pač pa je leta 1932 izšel nov prevod tega dela.29 ^ V naslednjem prispevku, ki ga je gotovo treba omeniti, če govorimo o Ko-štialovem ukvarjanju s francoščino, razpravlja o prevodu več Prešernovih, nekaj Gregorčičevih in ene Jenkove pesmi v ta jezik.30 Pri tem pa ne gre le za priložnostni zapis ob izidu knjižice z naslovom Rêves & glanes,3 ki jo je napisal Francoz L. C. N Meurville leta 1919 po daljšem bivanju v Ljubljani, objavil v njej nekaj svojih prevodov slovenske poezije in jim dodal nekaj lastnih pesniških stvaritev. Koštialov zapis je pravzaprav prevodna in literarna kritika Meurvillovega delca, v kateri njegove prevode načeloma sicer pohvali - med drugim tudi zaradi posrečenega izbora pesmi, ki pa ga je, kot se zaveda in piše tudi Koštial, Francozu pomagal opraviti Župančič. Koštial sicer izraža izrecno željo, da bi prevajalec s prevajanjem slovenskih pesmi v francoščino še nadaljeval, pa vendar ob tem ne pozabi opozoriti na nekatere napake, zlasti na tistih mestih, kjer j e Meurvillov prevod ne le neblagoglasen, O temveč celo napačen, zaradi česar zamegljuje ali spreminja pomen izhodiščnega ^ besedila. Do Meurvillove lastne poezije, ki očitno ni bila vredna kdo ve kaj, pa je « Koštial neprizanesljiv in jo kar pošteno okrca. Ta podrobnost je zanimiva, ker jasno Z razkriva Koštialov značaj: preprosto si ne more kaj, da ne bi povedal resnice. Naj omenim še zanimivost z začetka besedila, ki sicer ne spada zgolj na po- ^ dročje ukvarjanja z romanskimi jeziki: preden se je Koštial lotil razpravljanja o konkretnem prevodu, je podal pregled vseh dotlej znanih prestavitev Prešerna v najrazličnejše jezike. Omenja prevode v dva romanska jezika, namreč italijanščino in furlanščino, ob tem pa še v češčino, nemščino, hrvaščino, ruščino, srbščino, šved-ščino, ukrajinščino, poljščino, bolgarščino in madžarščino z natančnimi podatki o objavah. Iz zapisa se da razbrati, da je Koštial, kot je zanj značilno, vse te prevode razen madžarskega, za katerega sam pravi, da je zanj izvedel iz druge roke, prebral. Ker jih je dobro razumel, je lahko tudi ugotovil, koliko so vredni, o čemer pričajo opazke o njihovi kakovosti, ki jih navaja v nekaterih primerih. 2.3 Okcitanščina V Koštialovi zapuščini je v dveh razdelkih z naslovom Stara in nova provansalščina (mapi XII in XXIV) mogoče najti štiri separate o okcitanščini - gre za jezikoslovne prispevke nemško pišočih avtorjev iz časa okoli leta 1900 - in 121 lističev z raznimi 28 Ljubljana: Narodna tiskarna 1886; prevajalec je Josip Kržišnik. 29 Gorica: Sigma, 1932; prevajalec F. Robar. 30 Prešeren in Gregorčič v francoščini, Dolenjske novice 25 (1919), št. 17 (24. 4.), 66-67 (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SLDOC-JCYCVWJO) (dostop 5. 1. 2013). 31 V slovenščini nekaj takega kot Sanje in paberki. ^ beležkami iz tega jezika, kar pomeni, da se je zanimal tudi za jezikovno stanje južno W od Loare, čeprav o tem ni nikoli nič objavil. Podrobnejši pregled teh zapiskov kaže, N da njihov pretežni del predstavlja eno enoto, ki obsega okoli 100 zelo gosto popisa- 1—1 nih lističev formata približno 10 * 15 cm. Na prvi strani j e zapisan naslov Novopro- ^ vansalsko-nemški žepni slovar, ob njem pa zapis, iz katerega izvemo, da je slovar O nastal na osnovi dveh del okcitanskega pesnika, utemeljitelja modernega knjižnega s jezika in nobelovca Frédérica Mistrala (1830—1914).32 Vse kaže, da je slovarček L sestavil Kx«tiál, in sicer z izpisovanjem iz Mistralovih besedil, saj je iz izpiskov 0 razvidno, da je besede na lističe vnašal v več fazah z različnimi pisali in barvami črnila. Njegova zapuščina dokazuje, da je pripravljal gradivo za slovarje več manj znanih jezikov, tako albanskega in romskega, pa tudi furlanskega (gl. razdelek 2.6). 1 2.4 Italijanščina Z S knjižno italijanščino se Koštiál ni nikoli ukvarjal, ampak ga je zanimala beneščina, A pravzaprav izključno tista, ki se govori na področju Istre, zlasti seveda njeno besedic je in frazeologija in pa ljudsko slovstvo. Po en prispevek je posvetil pregovorom,33 i ugankam34 in ljudskim pesmim35 z erotično in podobno vsebino, dva pa erotičnemu S in skatološkemu besedju istrske italijanščine.36 Za jezikoslovce sta zanimiva le slepi dnja dva, v katerih obravnava različne narečne izraze za 'vulva', 'penis', 'javna hiša' 1 in sorodne pomene ter dodaja komentarje, ki opozarjajo na njihovo rabo v prenese-8 nem pomenu in v stalnih besednih zvezah. Večina teh zapisov je nastala v času, ko • je Koštiál še učil na učiteljišču v Kopru, dva pa nekoliko pozneje, leta 1912, ko je o poučeval v Gorici. Na področju folkloristike se je udejstvoval tudi kot prevajalec, • saj je iz italijanščine v nemščino prevedel delo Italijana Raffaela Corsa o spolnem 2 življenju Italijanov v Kalabriji.37 Raffaele Corso v nekrologu Ivanu Koštiálu38 sicer omenja nekaj manjših prevajalskih težavic, ki jih je imel Koštiál pri tem delu, ven- 32 V izvirniku: Neuproveng.-deutsches Taschenwörterbuch (auf Grund von Fr. Mistrals »Mireio« und »Lou pouemo dou Rose«). Navedeni besedili, iz katerih je Koštial izpisoval, sta Mistralovi daljši pesnitvi iz let 1859 in 1897; prvo od njiju imajo literarni zgodovinarji za najpomembnejše pesnikovo delo. Romanistika danes namesto izrazov nova in stara provansalščina uporablja krovno poimenovanje za obe fazi razvoja tega jezika, to je okcitanščina, izraz (stara) provansalščina pa se tradicionalno še pojavlja za srednjeveško okcitanščino, predvsem za jezik trubadurske poezije. 33 Italienische Sprichwörter aus dem Küstenlande, Anthropophyteia 9 (1912), 475-478. 34 Erotische und verwandte Rätsel aus Istria, Anthropophyteia 6 (1909), 413-417. 35 Italienische Lieder aus dem österreichischen Küstenlande, Anthropophyteia 9 (1912), 466-467. 36 Aus dem erotischen und skatologischen Wortschatz der Italiener in Istrien, Anthropophyteia 5 (1909), 13-16; Nachträge zum erotischen und skatologischen Wortschatz der Italiener in Istrien, Anthropophyteia 6 (1909), 32-33. 37 Raffaele Corso, Das Geschlechtleben in Sitte, Brauch, Glauben und Gewohnheitrecht des italienischen Volke: Erhebungen und Forschungen, Nicotera: Im Selbstverlage des Verfassers, 1914 (https://ia600409.us.archive.org/27/items/DasGeschlechtlebenInSitte-BrauchGlaubenUndGewohnheitrechtDes/) (dostop 5. 1. 2013). O njunem sodelovanju gl. Matičetov 1991. 38 Ivanu Koštialu v spomin, Slovenski etnograf20-21 (1951), 390-392. CL dar jih opraviči s težavnostjo narečnih besedil, v splošnem pa se o njegovem delu izraža zelo pohvalno. V Koštialovi zapuščini je ohranjenega še nekaj italijanskega narečnega gradiva v obliki izpisov iz raznih slovarjev in priročnikov tistega časa, npr. iz Zaunerjeve Romanische Sprachwissenschaft iz leta 1900, vendar so ti za- ^ piski delno stenografirani in zato brez znanja stenografije pravzaprav nedostopni. 2.5 Furlanščina Od romanskih jezikov se je Koštial pravzaprav največ ukvarjal s furlanščino. Poleg ^ nekaj prispevkov s področja stičnega jezikoslovja, v katerih se ukvarja s slovenizmi v furlanščini (gl. razdelek 3), je med njegovimi objavljenimi zapisi s tega področja gotovo najpomembnejši prispevek, v katerem predstavlja svoja etimološka predloga za furlansko sedön s pomenom 'žlica' in altiül z različicami in s pomenom 'otava'.39 N Prvo izvaja iz neizpričane izpeljanke *exedonem iz glagola exedere,40 druga pa po njegovem mnenju izvira iz ravno tako nepotrjene izpeljanke *altiliölu(m) kot manj-šalnice iz *altilis, ki je tudi sam manjšalna izpeljava iz altus. Vendar italijanskim etimologom, ki so sestavljali furlanski etimološki slovar Dizionario etimologico--storico friulano (DESF), ta prispevek očitno ni bil znan, saj ga v ustreznem geslu (DESF 1: 54-55) ne navajajo, in to kljub temu, da je bil objavljen v reviji Zeitschrift für romanische Philologie, ki je bila že takrat in je še danes ena najkakovostnejših in najbolj znanih romanističnih znanstvenih publikacij, in kljub temu, da je obe O etimologiji upošteval Wilhelm Meyer-Lübke v svojem slovarju romanskih jezikov ^ v geslih exedo, -öne (REW 3000a) in altiliölum (REW 385a), pri čemer v obeh pri- hh merih navaja ime avtorja etimoloških predlogov.41 Že po površnem pregledu Koštialovih dveh etimologij lahko ugotovimo, da W je etimološki predlog za altiül videti bolje utemeljen in podprt tudi s pomenskimi ^ vzporednicami iz drugih jezikov, medtem ko je tisti za sedön nekoliko problematičen. Če bi beseda res izhajala iz *exedone(m), bi v furlanščini namreč pričakovali samostalnik moškega spola, ne pa ženskega. Danes furlanski etimologi soglašajo, da sedon ni iz latinščine podedovana beseda, temveč germanizem. Besedo namreč izvajajo iz nepotrjenega poznolat. *scetone(m), to pa iz got. *skaithö 'lesena kuhalnica'.42 S furlanščino se je Koštial ukvarjal predvsem kot jezikoslovec-folklorist, ki so ga zanimali ljudski izrazi, povezani s spolnim življenjem, in kletvice. Šest od osmih prispevkov, ki jih je objavil v reviji Antropophyteia, je bolj etnoloških; v njih 39 Friaulische Etymologien: 1. Friaul. šedor); 2. Friaulisch altiül, antiül, artiül, antivöul, Zeitschrift für romanische Philologie 37 (1913), 93-94. Ob tem velja opozoriti na napako v Slovenskem biografskem leksikonu 1: 537, kjer je ob naslovu tega Koštialovega članka zapisana napačna letnica 1912. 40 Glagol je seveda tvorjen z s predlogom ex 'iz' pred edere 'jesti'. 41 Pod geslom REW 3000a resnici na ljubo sicer narobe, z zapisom priimka kot »Koštiol«. 42 Z ohranjanjem ženskega spola kot pri germanskih samostalnikih na -o. O tem A. Zam-boni, Di alcuni continuatori mediani del germ. *skaitho 'mestolo, cucchiaio', L'Italia Dialettale 47 (1984), 311-315; M. Cortelazzo - C. Marcato, I dialetti italiani: dizionario etimologico, Torino: UTET, 1998, 396. Za informacijo o tem in za bibliografske podatke se zahvaljujem dr. Francu Fincu z Univerze v Vidmu. ^ piše o ljudskem izročilu, povezanem s spolnostjo, spolnimi boleznimi, nosečnostjo W in rojstvom. Jezikoslovna prispevka sta le dva: eden posega na področje furlanskega N erotičnega besedja,43 v drugem pa obravnava furlansko erotično frazeologijo.44 Ko-1—1 štial je preučeval ljudska besedila, ki bi utegnila vsebovati kar največ takih izrazov. fc Od tod izvira njegovo veliko zanimanje za furlanske vilote, kratke, večinoma štiri- 0 vrstične pesmice, pogosto z ljubezensko in celo erotično vsebino. Plod njegovega s ukvarjanja s to slovstveno zvrstjo sta še dva prispevka, od tega ena knjižna ocena45 L in en članek.46 Ocena se nanaša na delo, ki je bilo mišljeno kot nekakšen dodatek ° za sladokusce k zbirki furlanskih vilot Valentina Ostermanna:47 najbolj žgečkljive vilote, ki v običajni izdaji nikakor ne bi mogle ugledati luči sveta, je zbiralec natisnil v omejenem številu 50 izvodov. Knjiga je bila seveda zelo težko dosegljiva, 1 zanimanje pa verjetno temu primerno veliko, zato je Koštial knjižno oceno zasnoval tako, da je v njej bralcem revije Anthropophyteia ponudil čim več izvirnega besedi- Z la, menda kar polovico vseh vilot iz Ostermannove zasebne publikacije (Randolph A 1992: 933), svoj komentar pa omejil na minimum. V članku pa je objavil nekaj p vilot, ki jih je zbral na terenu sam in prej še niso bile natisnjene (Randolph 1992: 1 933). Naj med njegovimi furlanskimi objavami omenim še zelo kratek prispevek, ki S prinaša pet pregovorov v muglizanščini, se pravi stari furlanščini v Miljah, kjer se od zadnjega desetletja 19. stoletja govori beneško.48 V Koštialovi korespondenci najdemo potrdilo, da so bile njegove objave o 8 furlanskem besedju in folklori med Furlani izredno slabo poznane, skoraj bi lahko • rekli neznane. To ni prav nič čudnega glede na dejstvo, da so izšle v reviji Anthro- 2 o pophyteia, ki niti ni bila v redni prodaji, temveč je izhajala le v 100 izvodih, name- • njenih izključno znanstvenikom, kakor lahko beremo na prvi strani vsake številke, 2 in za nameček še v nemščini. Kljub temu ti zapisi niso mogli uiti ostremu strokovnemu očesu Giovannija Battista Corgnalija (1887-1956), dolgoletnega ravnatelja mestne knjižnice v Vidmu. Med Koštialovimi pismi namreč najdemo dve iz leta 1935, napisani v italijanščini in opremljeni z glavo mestne knjižnice iz Vidma, s katerima se nanj obrača ta izredno razgledani bibliotekar, sistematični zbiralec 43 Zum erotischen Wortschatz der Friauler, Anthropophyteia 5 (1908), 16-18. V tem prispevku navaja različne furlanske besede za pomene 'penis', 'moda', 'vagina', 'zadnjica' in 'prostitutka', na kratko pojasnjuje njihov izvor in navaja stalne besedne zveze, v katerih se uporabljajo, tako npr. ave un sol cojon cul so ami 'biti si zelo blizu s prijateljem, biti kot eno'. 44 Friaulische Sprichwörter und sprichwörtliche Redensarten, Anthropophyteia 8 (1911), 387-391. Prispevek prinaša 59 rekov in pregovorov s področja erotike in skatologije, npr. Cui che nol trombe, l e muart, dobesedno »kdor ne trobenta, je mrtev« (rabljeno kot šaljivo pojasnilo, kadar komu v družbi uide kaj ne preveč blago dišečega). 45 V. Ostermann: Villotte friulane - Appendice, Udine 1892, VII, 47sl., Anthropophyteia 6 (1909), 469-482. 46 Erotische und skatologische Schnadahüpfeln (vilotis) aus Friaul / Gesammelt und übersetzt von Ivan Koštial, Anthropophyteia 6 (1909), 389-396. 47 Valentino Ostermann, Vilotte friulane, Udine: Domenico del Blanco, 1892. 48 Sprichwörten im Folklore von Muggia (Istrien), Anthropophyteia 6 (1909), 406. Pregovore je našel v delu Reliquie ladine Jacopa Cavallija iz leta 1893. m o. furlanskega besedja, onomastike in na splošno vsakršnega gradiva, ki bi lahko ka- ^ kor koli prispevalo k poznavanju jezika in življenja v Furlaniji, in pisec dela Il ^ catalogo bibliografico generale friulano iz leta 1928. Izraža veliko spoštovanje do ^ njegovih prispevkov v reviji Anthropophyteia in željo, da bi Koštial, če je le mogoče ^ in seveda za plačilo ali v zameno za furlanske knjige po svoji izbiri, mestni knjižnici v Vidmu poslal kake separatne izvode teh prispevkov, ki jih morda še hrani doma. Do tega, kot vse kaže, ni prišlo, če pa je, je gradivo bodisi ostalo pri Corgnaliju bo- ^ disi se je izgubilo, saj Mestna knjižnica Vincenza Joppija v Vidmu nima v katalogu nobenega zadetka na iskanje »Koštial« oz. »Kostial«. Spletni katalogi italijanskih knjižnic tudi kažejo, da je revijo Anthropophyteia možno najti samo v Rimu, Padovi in Milanu.49 Omenili smo že, da se vsaj delček Koštialove korespondence, ki jo hrani Na- N rodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani, tiče raziskovanja furlanščine, deloma je hkrati celo napisana v furlanščini. Gre za 1950 pisem oz. dopisnic, ki jih je Koštialu pisal Achil Telin (it. Achille Tellini, 1866-1838), furlanski geolog, ki je postal jezikoslovec, potem ko mu je škandal zaradi prešuštva uničil bleščečo znanstveno kariero. Ukvarjal se je z esperantom, predvsem pa z rodno furlanščino, se posvečal skrbi za ohranitev furlanskega jezika in za njegovo morebitno uvedbo v šole, kar je bila takrat seveda utopija, danes pa je realno dejstvo, in zbiral vse dosegljivo folklorno gradivo. To pa je bila tudi tista skupna točka, na kateri sta se s Koštialom našla. O tej korespondenci želim spregovoriti nekoliko podrobneje tudi z vsebinskega vidika, saj nekatera iz nje ugotovljiva dejstva mečejo zanimiv in redek žarek luči na Koštialovo znanstveno delovanje in tudi na njegove odmeve v tujini. Dopisovanje je začel Telin, ki je prvi pisal Koštialu, in sicer v furlanščini, po W lastnih besedah zato, da bi otežil delo cenzuri.51 Vse kaže, da so bili tudi Koštialovi ^ odgovori napisani v furlanščini, za nameček še zelo lepi, saj je Telin v pismu z dne 2. 1. 1936 naredil naslednji poklon Koštialovi jezikovni kompetenci: »Vedno mi je v veselje, ker pišete furlansko bolje od kakega Furlana, predvsem pa narečje spodnje Furlanije ali celo Zorutovega,52 ne pa goriške furlanščine, ki je nekje vmes med furlanščino in italijanščino.«53 Telinova pisma vsebujejo informacije o nabiranju folklorno-jezikoslovnega gradiva, ki sta si ga tudi izmenjevala. V pismu z dne 49 Tudi Corgnalijevega dela Il catalogo bibliografico generale friulano začuda nimajo v mestni knjižnici v Vidmu (to je Corgnali dolga leta vodil), temveč le v Pordenonu, Man-tovi, Bologni in v Cagliariju. 50 Do pred kratkim še 18, saj so med urejanjem zapuščine eno od njegovih pisem pomotoma pripisali Corgnaliju, kar je zdaj popravljeno. 51 Pismo je datirano z 19. 10. 1935. 52 Pieri Zorut (it. Pietro Zorutti, 1792-1867), furlanski romantik, ki kot pri nas njegov sodobnik France Prešeren velja za največjega furlanskega pesnika in začetnika furlanskega knjižnega jezika. 53 »Mi complas simpri che Lui al scriv il furlan mior di un furlan e specialmentri il dialet dal Friul de Basse e magari chel di Zorut e no il gurigan che al-e intermedis fra il furlan e il talian.« To pa tudi pomeni, da Koštialu ni zadostovala furlanščina, ki se je je mimogrede naučil v Gorici, ko je tam učil, temveč jo je očitno sistematično nadgradil z branjem književnih del. ^ 25. 10. 1935 poroča o nabiranju folklornega gradiva v Reziji in Beneški Sloveniji, W 10. 11. in 7. 12. istega leta pa že napoveduje pošiljko, ki naj bi vsebovala njegovo N knjigo Tesaur de lenghe furlane,54 poleg nje pa še »slovensko narečno besedje s 1—1 te strani Alp«, »kosmate šale« in »slovenske ljudske pesmi«.55 Sredi februarja ^ (15. 2. 1936) poroča, da mu je gradivo poslal, in sicer v paketu, ki tehta kar pet 0 kilogramov, vsebuje pa »vse znane vilote, vse slovenske pesmi s te strani Alp in s 950 nadvse kosmatih furlanskih šal«.56 Tudi tega gradiva v Koštialovi zapuščini, L ki jo hrani NUK, ni; zanimivo bi bilo ugotoviti, kje je, če seveda ni že izgubljeno ° ali uničeno. Če želimo ugotoviti, kako so gledali na Koštialovo delo v tujini, si moramo nekoliko podrobneje ogledati še pismo, ki ga je Telin pisal Koštialu neznanega 1 dne v juliju 1937.57 Poroča mu, da je po približno 20 italijanskih knjižnicah poizvedoval, če imajo Koštialova dela v nemščini o furlanski etimologiji in erotični N ljudski poeziji, se pravi gradivo, ki je bilo objavljeno v reviji Anthropophyteia. Ker A je dobil od povsod negativen odgovor, je pozval Koštiala, naj objavi te svoje zapise p v monografiji, lahko tudi v povzetku, vendar po možnosti ne v furlanščini, raje v kai kem drugem romanskem jeziku. Predlagal mu je, naj da delu kak »zanimiv splošen S naslov«,58 saj bi se v tem primeru lahko razpečevalo in prodajalo po kanalih Furlanskega filološkega združenja.59 Po njegovem je velika škoda, ker je trenutno stanje 1 stvari v Italiji tako, kot da Koštialovi prispevki ne obstajajo.60 Telin se zaveda, da je 8 središče zanimanja za furlanščino vendarle Italija oz. Furlanija, medtem ko je med • Slovenci in Avstrijci interes za taka besedila zanemarljiv. Zato ugotavlja, da morda 2 o kopije teh objav sicer res obstajajo v kaki knjižnici v Ljubljani ali na Dunaju, vendar se upravičeno sprašuje: »[...] toda kdojih bo bral?«61 Če upoštevamo vsebino tega zadnjega Telinovega pisma in tudi obeh Cor-gnalijevih, moramo ugotoviti, da so se posamezni res dobro informirani ljubitelji furlanskega folklornega in jezikovnega gradiva zavedali pomena Koštialovega dela in mu že takrat pripisovali velik pomen, zlasti na področju raziskovanja furlanskega jezika in folklore. Seveda pa se zastavlja vprašanje, zakaj se Koštial na Telinovo pobudo ni odzval. Nezanemarljivo količino furlanskega gradiva ponuja tudi Koštialova zapuščina, ki vsebuje med drugim tudi še neobjavljene zapiske in izpiske. Predvsem je 54 Največja obstoječa zbirka furlanskih vilot iz leta 1926. 55 »Vocabui dialetai dal sloven cisalpin«, »barzaletis grassis« in »poesiis popolars slovenis«. 56 V izvirniku: »[...] dutis lis vilotis cognossudis, ducj i cjang slovens cisalpins e lis 950 bar-zaletis furlanis ultragrossis.« 57 Datum je nečitljiv. 58 V izvirniku: »titul general interesant«. S tem je najbrž mislil tak naslov, ki ne bi preveč izpostavljal žgečkljive vsebine. Telin je celo že predlagal naslov Studiisfilologjichis e di poesie popolar su la lenghe furlane (= Filološke študije o furlanskem jeziku in ljudski poeziji). 59 Furlansko filološko združenje (Socjetat Filologiche Furlane, it. Societa filologica friula-na) s sedežem v Vidmu. 60 »Insumis al stat di cumo lis Sos publicacions e come se no esistessin per l'Italia.« 61 V izvirniku: »[...] ma cui va a lei-lis?« pomembna enota zapuščinskega gradiva, ki je arhivirana pod naslovom Furlansko- ^ -nemški besednjak. Obsega kar 620 lističev in na večini od njih je zapisanih po več ^ besed. Obsežno gradivo kar kliče po pregledu in ovrednotenju. Ob tem najdemo še nekaj sto lističev z različnimi beležkami, predvsem gre za narečno besedje goriške ^ furlanščine, narečje krajev Flumisel (it. Fiumicello, sln. Rečica) in Cormons (sln. ^ Krmin), pa tudi za izpise besedja iz del različnih furlanskih piscev, zlasti iz pri- 1—1 povedk Dolfa Zorzuta,62 gradivo o slovenskih vplivih v furlanščini ter o furlanski ^ književnosti in o krajevnih imenih, zlasti iz okolice Vidma. m 2.6 Prispevek o več različnih romanskih jezikih Ivan Koštial je bil zaradi svojega poznavanja številnih jezikov usposobljen za zbiranje in obravnavo zelo raznorodnega leksikalnega gradiva. V enem od takih N prispevkov63 tako obravnava evfemistične izraze, ki jih pri preklinjanju oz. pri-dušanju uporabljajo govorci kar sedmih različnih jezikov, med katerimi najdemo tudi furlanščino, italijanščino in francoščino, in navaja primere, kot so furl. diascul (namesto diaul) 'hudič', it. dindio (namesto dio) 'Bog' in franc. diantre (namesto diable) 'hudič'. Romanske oblike so v tem prispevku navedene brez jezikoslovnega komentarja. m O 3 Koštialov prispevek k slovensko-romanskemu stičnemu jezikoslovju h« Ivan Koštial se je z izposojenkami začel ukvarjati kot jezikoslovec, ki načrtno preu- N čuje tuje besedje v slovenščini, še bolj pa slovensko v tujih jezikih. Z besedjem ne- W slovanskega izvora v slovenščini se je srečeval še na enem jezikoslovnem področju, ^ to je pri svojem preučevanju slovenskih priimkov, tako tistih, ki izhajajo iz osebnih, kot tudi tistih, ki izhajajo iz rastlinskih imen. Po drugi strani pa se je z besedjem tujega izvora srečeval kot folklorist in etnolog pri preučevanju kletvic in skatološkega besedja v različnih jezikih, saj se na tem pomenskem polju soočamo z delovanjem jezikovnega tabuja, ki zelo pogosto pripelje do pojavljanja evfemizmov, nalogo evfemizma pa v jeziku poleg metafore, metonimije in nekaterih drugih jezikovnih inovacij neredko opravljajo izposojenke. Omenila sem že Koštialov poljudni zapis o slovanskih vplivih na romunščino (prim. razdelek 2.1), zunaj romanske sfere je poleg tega še avtor enega nekoliko obsežnejšega prispevka o slovenskih leksikalnih vplivih v nemščini z naslovom Slovanski življi v nemškem besednem zakladu.64 Najpomembnejši za romanistiko pa je njegov prispevek k preučevanju slovenskega vpliva v furlanščini. 62 Dolfo Zorzut (1894-1960), furlanski pisec in folklorist. 63 Euphemistische Fluchworte, Zeitschrift für österreichische Volkskunde 13 (1907), 35-36 (http://quod.lib.umich.edu/g/genpub/ACD0698.0013.001/47?rgn=full+text;view=image) in (http://quod.lib.umich.edu/g/genpub/ACD0698.0013.001/48?rgn=full+text;view=ima ge) (dostop 22. 1. 2013). 64 Izvestja II. državne gimnazije v Ljubljani, 1901. Avtorstvo prispevka Slavisches im friaulischen Wortschatze,65 kjer je kot av-W tor sicer naveden Karel Štrekelj, a ga deloma pripisujejo tudi Koštialu, je še danes N problematično. Besedilo dopolnjuje podatke iz članka, ki ga je Štrekelj natanko 1—1 dvajset let pred tem objavil v članku Zur Kenntniss des slavischen Elemente im ^ friaulischen Wortschatze in je prav tako izšel v reviji Archiv für slavische Philolo- 0 gie.66 Janko Šlebinger je v članku o Koštialu v Slovenskem biografskem leksikonu s zapisal, da je ta članek »prof. Štrekelj na K.-ovo prošnjo izpopolnil ter priobčil L pod svojim imenom«, pri čemer se nedvomno opira na verodostojno dokumentaci-Q jo.67 Po informacijah Draga Samca je to zapisal sam Koštial kot pripombo v svojih bibliografskih zapiskih.68 Vendar samo branje Štrekljevega prispevka česa takega nikakor ne potrjuje. Dejansko Štrekelj v začetnem delu spornega članka pravi v 1 nemščini tole: »Nekdanji učenec, profesor na učiteljišču v Kopru J. Koštial je bil tako prijazen - za to se mu iskreno zahvaljujem -, da me je opozoril na [podčrtala Z AŠ] že leta 1848 objavljeni prispevek Giuseppa Dominica della Bone v ,Calendario A per l'anno 1849, pubblicato dalla societa agraria di Gorizia [...]', ki je objavljen na p straneh 65-78 pod naslovom ,Brevi cenni sul dialetto friulano e sulle affinita che i ha questo dialetto con altre lingue e dialetti'.«69 V nadaljevanju govori Štrekelj o S tem besedilu, kot da ga je sam prebral in preučil,70 in Koštiala ne omenja več niti Fl kot morebitnega izpisovalca, prepisovalca ali pošiljatelja omenjenega besedila, kaj 1 šele kot soavtorja prispevka. Po eni strani bi bilo nenavadno, da bi Koštial, ki je 8 Štreklja globoko cenil, poleg tega pa je bil po vseh razpoložljivih pričevanjih še • velik poštenjak, zapisal kaj takega, če ne bi bilo res. Za njegovo vsaj delno avtorstvo o bi govorila presenetljivost dejstva, da bi se Štrekelj lotil furlanščine kar dvajset let • pozneje, kot je bil objavljen njegov zadnji prispevek o tem jeziku, medtem ko je v 2 vmesnem času pisal o čisto drugih stvareh. Argument v prid temu, da je članek res napisal Štrekelj, pa je, da se uglednemu profesorju in avtorju številnih objav res ni bilo treba kititi s tujim perjem in da bi prav gotovo omenil, da je članek v večjem delu izpod peresa nekoga drugega oz. da je nastal v soavtorstvu - razen seveda, če ga je Koštial izrecno prosil, naj to prikrije. Morda je šlo res za Koštialovo željo po objavi pod Štrekljevim imenom, da ne bi bil zapis, ki dopolnjuje Štrekljev članek o 65 Archiv für slavische Philologie 31 (1910), 203-209. 66 Archiv für slavische Philologie 12 (l890), 474-482. 67 Janko Šlebinger, Koštial Ivan, Slovenski biografski leksikon 1: Abraham-Lužar, ur. Izidor Cankar - Franc Ksaver Lukman, Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, 536537 (http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1221/VIEW/) (dostop 12. 12. 2012). 68 Samec 2012. 69 »Mein ehemaliger Schüler, Professor an der Lehrebildungsanstalt in Capodistria J. Koštial, hatte die Liebenswürdigkeit - wofür ich ihm mein herzlichen Dank abstatte -, mich auf einen schon im J. 1848 veröffentlichten Ansatz des Giuseppe Domenico della Bona im ,Calendario per l'anno 1849, pubblicato dalla societa agraria di Gorizia [...]' aufmerksam zu machen, der auf S. 65-78 unter dem Titel ,Brevi cenni sul dialetto friulano e sulle affinita che ha questo dialetto con altre lingue e dialetti', veröffentlicht ist.« 70 Pravi namreč dobesedno: »Že po bežnem pregledu tega [besedila - AŠ] je mogoče jasno ugotoviti, da ...« (»Eine flüchtige Durchsicht derselben läßt schon klar erkennen, daß ...«). Prim. Štrekelj 1910: 203. m o. slovenskih leksikalnih vplivih v furlanščini iz leta 1890,71 razumljen kot kritika ali ^ iskanje spodrsljajev v delu spoštovanega profesorja. Kaj od tega je res in kakšen je ^ bil dejanski dogovor med jezikoslovcema, morda ne bomo nikoli izvedeli, razen če ^ ni o tem kakih podatkov v Štrekljevi zapuščini, torej če so se v njej ohranila Ko- ^ štialova ali kaka druga pisma z informacijo o tem. V Koštialovi zapuščini, kolikor ^ je trenutno hrani NUK, Štrekljevih pisem namreč ni, Štrekljeve zapuščine pa doslej 1—1 še nisem imela priložnosti pregledati. S področja romansko-slovanskih jezikovnih stikov je tako najpomembnejši članek Slovenische Lehnwörter im Friaulischen und syntaktische Slavismen bei den Görzer Friaulern,72 ki je v celoti in zanesljivo Koštialov. V njem k besednemu gradivu, ki sta ga do tistega časa zbrala bodisi Štrekelj bodisi on sam, dodaja še 79 furlanskih slovenizmov, ki jih razvršča v 11 pomenskih skupin glede na pomen in besedno vrsto, ki ji pripadajo. Najštevilnejši sta skupini izposojenih živalskih in rastlinskih imen (prvih je 15, drugih pa 14), med drugimi npr. gubilsa, kubilsa 'kobilica' in ješ 'jež' ali bazga in lipa za bezeg in lipo. Navaja pa tudi 13 obliko-skladenjskih značilnosti, ki so posledica slovenskega vpliva, med njimi npr. rabo sestavljenega preteklika namesto imperfekta ali opuščanje rabe določnega člena, kjer bi sicer v furlanščini moral stati. Ravno zaradi tega mu Mitja Skubic v svojem delu o slovenskih vplivih na obsoško furlanščino priznava »pionirsko vlogo v tehtanju skladenjskega vpliva slovenskih zahodnih govorov na obsoško furlanščino« O (Skubic 2006: 38) ^ Naj še omenim, da se je z besedjem, ki je nastalo kot posledica jezikovnih hh stikov, torej z izposojenkami, Koštial seveda srečeval tudi pri svojih etimoloških Z raziskavah. O teh je imel France Bezlaj precej pozitivno mnenje, čeprav Koštialo- W vi etimološki predlogi niso bili vedno sprejeti in zato slovenska etimologija danes ^ pri teh besedah zagovarja drugačne rešitve.73 V prispevku Etimološko raziskovanje slovenske leksike (Bezlaj 1961/62), v katerem se je pritoževal nad slabo zastopanostjo slovenske etimološke literature v etimoloških slovarjih slovanskih jezikov, je Bezlaj med drugim zapisal: »Nobeden [od slovanskih etimologov - AŠ] pa ne upošteva slovenske domače etimološke literature iz razdobja med obema vojnama v tolikšni meri, kakor bi si zaslužila. Domovinsko pravico v etimoloških slovarjih si je od Slovencev pridobil samo Štrekelj. Naša prva univerzitetna generacija z Ramovšem, Kelemino, Oštirjem, Šturmom, Nahtigalom in Koštialom je opravila veliko delo, vendar citirajo njihova mnenja samo izjemoma. Ne bom trdil, da so njihove etimologije vedno najboljše, toda to je bil razborit rod, poln idej in resnih Gl. op. 66. : Archiv für slavische Philologie 34 (1913), 292-298. Tako je bilo npr. zavrnjeno njegovo izvajanje punca iz nem. Punze(n), Bunze(n) »pečat, žensko spolovilo, dekle« v članku Etimološke bilješke, Južnoslovenski filolog 2 (1921), 308-310, in tudi njegova domnevno germanska etimologija za sln. hlače v članku Kleine Beiträge zur slavischen Wortkunde, Archiv für slavische Philologie, 37 (1920), 394-404, se ni uveljavila. Prvo je zavrnil Ramovš v naslednji številki iste revije, drugo pa poleg Ramovša še Šturm v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2 (1927). Obe besedi danes obravnavamo kot neposredno prevzeta starejša romanizma (ESSJ 3: 136; 1: 195; enako SES). 71 ^ prizadevanj.« (Bezlaj 1961/62: 197) Ti ljudje so torej začeli razmišljati o določenih W jezikoslovnih problemih in so k temu spodbudili svoje naslednike. Če so njihove jezikoslovne raziskave danes že presežene, ni nič nenavadnega, saj so v veliki meri presežene in nadgrajene tudi jezikoslovne raziskave njihovih evropskih sodobni-^ kov, pa zato še niso popolnoma pozabljeni. 0 S L 4 Pozabljeni Koštial - zakaj? O Naj na koncu izkoristim priložnost za razmislek, kaj je pripeljalo do tega, da je Koštial kljub svoji neverjetni vsestranskosti in ogromnemu znanju s številnih po- 1 dročij ter kljub mnogim objavam tudi v zelo uglednih znanstvenih revijah svojega časa pri nas nekako spregledan. Po eni strani je verjetno prva težava ravno v tem: N večina njegovih prispevkov obravnava tematiko, ki je po eni strani raznorodna, po A drugi pa obrobna, nekako na meji med jezikoslovjem in etnologijo, zato ga nobena p od obeh ved ni vzela čisto za svojega. Poleg tega se je ukvarjal s tako številnimi i jeziki, da ena sama oseba, ki skuša ovrednotiti njegovo delo, vsemu temu že težko S sledi. Na področju romanskega jezikoslovja pa je po drugi strani največ prispevkov namenil furlanščini, manjšemu romanskemu jeziku, za katerega se že praviloma 1 zanima manj raziskovalcev. Druga težava je prav gotovo tudi v snovi, ki je Koštiala 8 najbolj zanimala, to so besedje in ljudski običaji različnih narodov, ki so povezani • z erotiko in spolnostjo. Take vsebine so bile v Koštialovem času absolutna tabu 2 o tema tako v jezikoslovju kot tudi v etnologiji in deloma je tako še danes, čeprav se • na prvi pogled ne bi zdelo. Vprašati bi se veljalo, če niso bile Koštialove objave s 2 tega področja eden od tistih dejavnikov, zaradi katerih nekako kar ni in ni prišlo do tega, da bi postal univerzitetni profesor, kakor bi človek glede na njegovo vseob-sežno znanje pričakoval. Seveda pa bi bilo treba pri takem razmišljanju upoštevati tudi nekatera druga dejstva, ki so zelo negativno vplivala na Koštialovo življenjsko pot. Mednje velja gotovo šteti smrt njegove žene, zaradi česar se je moral prebijati skozi življenje sam s kopico otrok, in še nekaj, kar morda v dosedanjih zapisih o njem ni bilo dovolj poudarjeno, to je izginotje njegove knjižnice v Gorici med prvo svetovno vojno - strahoten udarec, od katerega si še dolga leta ni opomogel.74 Tretji dejavnik pa bi lahko bile nekatere Koštialove značajske lastnosti, ki so se nam nekoliko razkrile tudi na več mestih v tem prispevku: skromnost in neambicioznost v kombinaciji s poštenostjo in odkritostjo gotovo ne predstavljata zmagovalne kombinacije v kariernem boju, pa tudi če je človekovo znanje še tako bogato. 74 Kot sem lahko ugotovila iz njegove korespondence, si je še dolga leta, celo desetletja zatem zaman prizadeval, da bi kako izvedel, kje so končale te knjige, in da bi jih vsaj nekaj dobil nazaj. Ohranjeno je pismo z informacijo, da je knjige brez potrdila zaplenila ali po domače rečeno ukradla italijanska vojska. Zato je Koštial še v tridesetih letih prejšnjega stoletja prosil razne ljudi, naj zanj poizvejo, če so te knjige morda končale v kaki javni knjižnici. Kot je razvidno iz obeh zgoraj omenjenih pisem, je bil med njimi tudi Corgnali. Seveda pa je bilo vse poizvedovanje žal zaman. Literatura S P- Bezlaj 1961/62 = France Bezlaj, Etimološko raziskovanje slovenske leksike, Jezik ^ in slovstvo 7 (1961/62), št. 7, 193-199. (Ponatis v: France Bezlaj, Zbrani ^ jezikoslovni spisi I, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, ^ 2003 (Linguistica et philologica), 242-253.) Bezlaj 1976-2005 = ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika ^ 1-5, Ljubljana: Mladinska knjiga - ZRC SAZU, 1976-2005. DESF ^ Pellegrini - Cortelazzo - Zamboni 1984- ESSJ ^ Bezlaj 1974-2005 Glavan - Kocijančič 1987 = Mihael Glavan - Gorazd Kocijančič (ur.), Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani: Ms 1/79 - Ms 30/85, N Ljubljana: Narodna univerzitetna knjižnica, 1987.75 Höflechner 2006 = Walter Höflechner, Filozofska fakulteta Karla in Franca v času Gregorja Kreka, Traditiones, 35 (2006), št. 2, 75-82. Kropej 2001 = Monika Kropej, Karel Strekelj: iz vrelcev besedne ustvarjalnosti, Ljubljana: ZRC SAZU, 2001. Matičetov 1991 = Milko Matičetov, Ivan Koštial e Raffaele Corso: dalla storia dei contatti folkloristici italo-sloveni, Etnostoria: quadrimestrale del Centro in-ternazionale di etnostoria (Palermo), 6. Meyer-Lübke 1935 = REW = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches ^ Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter's Universitätsbuchhandlung, 31935. Miladinovic Zalaznik - Samide 2010 = Mira Miladinovic Zalaznik - Irena Samide (ur.), Z »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende«: 90 Jahre Germanistik an der Uni- W versität Ljubljana, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Molière 1935 = Molière, Jurij Tepček ali osramočeni zakonski mož, poslovenil Ivan Koštial, Novo mesto: samozaložba, 1935. Molière 1956 = Molière, Dela: Ljubezen - zdravnik, Ljudomrznik, Zdravnik po sili, Amfitrion, George Dandin, Skopuh, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956 (21973). Pellegrini - Cortelazzo - Zamboni 1984- = DESF = Giovan Battista Pellegrini-Manlio Cortelazzo - Alberto Zamboni, Dizionario etimologico storico friu-lano I: A-Ca, II: Ce-Ezzitâ, Udine: Casamassima, 1984-. Randolph 1992 = Vance Randolph, Blow the candle out: »Unprintable« Ozark Folksongs and Folklore 2: Folk Rhymes and other Lore, Fayetteville: University of Arkansas Press, 1992 (http://books.google.si/books?id=S93LdPw 2KP0C&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onep age&q&f=false) (dostop 28. 12. 2012). REW ^ Meyer-Lübke 1935 Richter 1928 = Elise Richter, Hugo Schuchardt (1842-1927), Archiv für das Studium der neueren Sprachen und Literaturen, 1928 (http://schuchardt.uni-graz.at/ files/wuerdigungen-und-nachrufe/richter_gesamt.pdf) (dostop 28. 12. 2012). 75 Ms. 21/85. 9o ^ Rožman 2010 = Irena Rožman: (Ne)znani jezikoslovec in folklorist prof. Ivan Koštial (1877-1949): spominski posvet ob 60. obletnici smrti, Traditiones 39 (2010), št. 2, 167-174. 1 Samec 2012 = Drago Samec, Ivan Koštial: bibliografija 1901-2011, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 2, 95-121. O Sebeok 1966 = Thomas A. Sebeok, Portraits of Linguists: A Biographical Source Book for the History of Western Linguistics 1746-1963 I: from Sir William Jones to Karl Brugmann, Bloomington - London: Indiana University Press, 1966, 504-511. Schuchardt 1884 = Hugo Schuchardt, Slawo-deutsches und Slawo-italienisches: dem Herrn Franz von Miklosich zum 20. November 1883, Graz: Leuschner & Lubensky, 1884 (http://schuchardt.uni-graz.at/werk/schriften/jahr/1884) (dostop 13. 12. 2012). SES ^ Snoj 1997 Skubic 2006 = Mitja Skubic, Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006 (Razprave Filozofske fakultete). Skubic 2010 = Mitja Skubic, Romanistika na Slovenskem, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Smolej 2008 = Tone Smolej, »Francoz in jaz - enak ukus«: Kržišnikov prevod No-dierovega Jeana Sbogarja, v: Iz francoskega poslovenjeno: prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda, Ljubljana: ZRC SAZU, 2008, 59-67. Snoj 1997 = SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Stanonik 2006 = Marija Stanonik, Folkloristični portret Gregorja Kreka, Traditiones 35 (2006), št. 2, 154-192. Štrekelj 1910 = Karel Štrekelj, Slavisches im friaulischen Wortschatze, Archiv für slavische Philologie 31 (1910), 203-209. Šturm 1928 = Fran Šturm, Vulg.-lat. fruga, Zeitschrift für romanische Philologie 48 (1928), 114-119. Wolf 1993 = Michaela Wolf, Hugo Schuchardt Nachlaß: Schlüssel zum Nachlaß des Linguisten und Romanisten Hugo Schuchardt (1842-1927), Graz: Ley-kam, 1993. Spletne strani Cui fo Achille Tellini? (http://www.istitutoachilletellini.org/l-istitut/cui-isal-achil-le-tellini/) (dostop 19. 12. 2012). Dizionario bio-bibliografico dei bibliotecari italiani del XX secolo: Corgnali, Giovan Bat-tista (http://www.aib.it/aib/editoria/dbbi20/corgnali.htm) (dostop 9. 12. 2012). Dizionario biografico friulano: Tellini / Telin, Achille (http://www.friul.net/dizio-nario_biografico/index.php?id=3785&x=1) (dostop 9. 12. 2012). Narodna in univerzitetna knjižnica. Katalogi rokopisne zbirke. Katalog rokopisov (različica doc). Mss 1660: Koštial Ivan (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2. asp?id=214921206) (dostop 9. 12. 2012). Ivan Koštial - a forgotten Slovene Romance linguist Summary m 0. Ivan Kostial's research covers various fields. His linguistic studies alone encompass ^ a broad range of languages, which makes his work stand out as a rare phenomenon 1—1 in Slovenian linguistics. This article presents his investigations in Romance lan- ^ guages, which he pursued throughout his entire career. Unfortunately, these studies, even though regularly conducted, were not systematic and therefore have not received adequate acknowledgement in Romance linguistics in Slovenia. The first reason for this is that he did not study the Romance languages for their own sake because these studies were often conducted within a broader framework of extended N research in other fields, such as studies in Slovenian folklore, the folklore of the h« Romance peoples, and Slovenian onomastics. In addition, part of Kostial's research was limited to collecting linguistic material that was never analyzed or published, and is now kept together with the rest of the papers from his estate in the National and University Library in Ljubljana. Finally, the article devotes some attention to Kostial's research on Slovenian-Romance language contact. m O U h« N N ^ Ivan Kostiál: bibliografija 1901-2011 Drago Samec m Cobiss: 1.24 P- 0 Pogled na delo profesorja Ivana Koštiala skozi njegovo bibliografijo 0.1 Ivan Koštial je raziskovalec, katerega dela so vsa povezana s knjigo in besednimi pomeni, saj »pero njegovo v carstvu je besed« (Janko Samec leta 1937 v sonetu, ki je ponatisnjen tule v razdelku 0.12 (Samec 1937); o Janku Samcu prim. Jan 1987). Z > O Prav manjka nam predstavitev profesorja Ivana Koštiala v zvezi z besedo in hJ knjigo. Na učiteljišču v Kopru je bil (v letih 1902-1909) tudi knjižničar. Bogata ^ knjižnica je nastajala tudi pri njem doma, a mu jo je v Gorici skupaj s celotnim O znanstvenim gradivom uničila vojna, in kot begunec se je zatekel v Novo mesto. Tudi v spominih dijakov je njegova podoba povezana s knjigo: »[N]osil je hh vedno s seboj kako knjigo, danes tega, jutri drugega jezika, podčrtaval v knjigah Z napake, vstavljal domače besede, črtal tujke, delal zraven opazke, iz katerega jezika M so se vrinile. Knjižnico vseh njemu znanih jezikov je moral ravnatelj vedno dopol- ^ njevati na njegove predloge, a knjige so nosile vse njegove opazke in popravke. Škoda, da je ta bogata knjižnica vzela konec prve svetovne vojne in je ni nikdo rešil.« (Močnik 1971: 78) Enako se ga spominjajo sodobniki. »Tudi po poti od doma do šole ali na sprehodu je vedno nekaj prebiral. Zato je nastal tale dovtip na njegov račun: Koštial gre po cesti, zatopljen v svoje branje, zadene v kravo in ji reče: Oprostite, gospa!« (Novak 1999: 13) 0.2 Osebna bibliografija profesorja Ivana Koštiala je kronološka, saj tudi prvi sestavljalec tematske bibliografije, Milko Matičetov, pravi, da »ni povsod lahko določiti, kam kaj spada, ker je rajnik I. K. zlasti rad obdeloval vprašanja, ki so že po svoji naravi nekako na prehodu med jezikoslovjem in etnologijo, oz. predstavljajo področje skupnega zanimanja« (Matičetov 1950-1951: 393). Doslej sta bili objavljeni dve bibliografiji njegovih del: izbor spisov s področja folklore je objavil etnolog Milko Matičetov leta 1951 (Matičetov 1950-1951), celoten seznam del pa žena Koštialovega vnuka in predavateljica Rožana Koštial leta 2010 (Koštial 2010). Na to se je ozrla tudi Irena Rožman, ki pravi: »Koštial je bil plodovit raziskovalec, kar navsezadnje potrjuje bogata bibliografija, vendar je upravičeno domnevati, da sta bila Matičetov in Šlebinger pozor- ^ na predvsem na dela, objavljena v znanstvenih revijah, njegovi poljudno-strokovni H članki iz dnevnega časopisja pa še niso popisani. To razkriva bibliografija, ki jo je N za leta 1904-1909 spisal Koštial, spisek priložil pismu Nataliji Kermauner in ga 1 pospremil z besedami: ,Priložil sem zaznamek vsega, kar sem spisal v Kopru od leta Pn 1904 do danes, da vidiš, da še kaj delam. Torej bilanca 1904-09: 2 knjigi, 4 knjiži-O ce, 9 člankov v znanstvenih časopisih, 20 člankov v političnih časnikih. 7 let pa že s nabiram gradivo za veliko knjigo o slovenskih priimkih.'« (Rožman 2010: 171) V opombi je avtorica navedla 20 kratkih prispevkov oz. notic iz let 1905- 0 1908. To so običajno kratke notice, kjer je naslov kdaj spremenjen. Po bibliografiji lahko ugotovimo, da je s knjigama mislil na Schimpffova slovarja, s knjižicami pa na jezikovne vodnike, saj sta dve izdaji Slovniškega in slovarskega brusa knjižne slovenščine ter prevoda Molierovega dela z naslovom Jurij Tepček in Corsovega Das Geschlechtleben in Sitte izšli pozneje. Z A 0.3 Pisec nekrologa France Tomšič je za njegove prispevke zapisal, da so »članki p in razprave, ki jih je priobčil do svetovne vojne, po večini znanstvena dela. Na tej 1 višini ostanejo tudi članki iz prvega desetletja povojne novomeške dobe, potlej se S ta znanstvena smer zalomi v poljudnoznanstvene članke, posvečene zlasti čiščenju K knjižne slovenščine.« (Tomšič 1957) i i 0.4 V dilemi sem bil pri razpravi, ki jo je objavil Karel Štrekelj, njegov učitelj v • Gradcu: K. Štrekelj, Slawisches im friaulischen Wortschatze, Archiv für slavische 1 Philologie (Berlin), 31, 1910, str. 203-209. Koštial ima v svojih bibliografskih za- • piskih pripombo: »Štrekelj je moj rokopis razširil in objavil (pod svojim imenom).« 2 A Štrekelj na začetku imenuje Koštiala kot svojega nekdanjega učenca in se mu zahvaljuje za sodelovanje. Drugje zasledimo podatek, da je Štrekelj članek na Ko-štialovo prošnjo izpopolnil ter priobčil pod svojim imenom. Zato sem ga kronološko sicer uvrstil v bibliografijo, a pod navedenim avtorjem. 0.5 Jezikom, ki jih je znal, bi bilo treba dodati še poznavanje narečij, a ne samo slovenskih. Prav zanimivo branje so njegove ocene predvsem jezikoslovnih del, saj zna biti odkrit in direkten. Naj navedem le nekaj oznak: »Višek jezikovne nevednosti in vrhunec smešnosti.« - »Prevelika množina zaužitega piva škoduje duševni potenci.« - »Pisca odlikuje naravna mešanica nevednosti, narodnega šovinizma in neinteligentne zlobe.« - »Kolikor stavkov, toliko zmot.« 0.6 Njegovih prispevkov doslej ni nihče štel, zadovoljili so se z vtisom: »Napisal je ogromno število raznih člankov, razprav in kritik, ki so jih objavile različne naše revije« (nepodpisano 1937). - France Tomšič se je zadovoljil z opredelitvijo: »V letih pred prvo vojno je napisal vrsto narodopisnih člankov.« In določnejši segment: »V Fried. Kraussa ,Anthropophyteia' je v letih 1905 do 1914 napisal okoli 50 člankov« (Tomšič 1957). V tej bibliografiji je zbranih 364 njegovih objavljenih prispevkov, od tega 10 samostojnih publikacij. m o. 0.7 Svoje prispevke je podpisoval različno. Poskušal sem biti dosleden pri pisavi ^ podpisov, pri priimku še posebej pri naglasu. Zasledimo tudi nepodpisane sestavke, ^ kar je navedeno ob posamezni enoti, sicer pa sledimo množici variant, izvirajočih iz 1—1 imena in priimka; dodani so zanesljivi psevdonimi: I. K., I. Koš..., I. Kostial, I. Koštial, Iv. Koštial, Iv. Koštial, M Ivan K., Ivan Koštial, Ivan Koštial, J. K., J. Kos., J. Koš., J. Koštial, Janko Koš., Joh. K., Joh. Koštal, Joh. Koštial, Johannes Kostial, Johannes Koštial, -K. ter psevdonimi: Antikorupcijonist, Kranjec, Rodoljub in Spectator. Unikatna podpisa sta I. Koštial in celo S. Koštial (a v letnem kazalu I. Koštial), ki sta očitno tiskovni napaki. Najpogostejša oblika je I. Koštial. 0.8 Zanimive so osebne oznake, ki si jih je dal sam. Tako zasledimo zvezo »sem črkobrbec (ali po Murniku ,slovožok')«, določujoče so še opredelitve drugih, med njimi so izstopajoče oznaka Antona Debeljaka: »priznani naš slovničar in slovar-nik, pisec ,Brusa' knjižne slovenščine«, v leksikonu Minerva pa so ga označili kot »čistilec slovenskega knjižnega jezika«; potem še »ta znanstveni brusilec knjižne slovenščine« itd. ^ 0.9 Tudi usode njegovih knjig so izjemne. Pri večini ljudi je Koštial znan po W knjižici Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, ki je v petih letih izšel kar N trikrat, najprej v reviji in nato še v dveh knjižicah. Njegova pregovorna skromnost je pustila sled pri objavah. Pri obeh njegovi vih slovarjih ni navedenega avtorstva in letnice izida. Najprej je izšel Schimpffs 0 Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch, v uvodu s kratkim pregledom slovens ske slovnice. V navedenem pismu sam postavlja izid tega slovarja v leto 1907, v L leto 1908 pa obrnjenega z naslovom Schimpffov slovensko-nemški slovarček, ki so Q mu dodana krstna in slovenska krajevna imena. Edino omembo letnice izida navaja pri članku Planika ali planinka v reviji Slovenski jezik leta 1938, kjer pravi: »Obliko planika imajo tudi slovarji: ... Schim- 1 pffov slovensko nemški slovar 1908.« A sam je v pismu navajal, da naj bi izšel januarja 1909. Da ju je izdal s težavo, potrjuje navedba: »Ni imel sredstev, da bi izdajo sam A založil. Odstopil ga je Paternolliju za borih petdeset izvodov in še njegovega imena p ne nosi. To je tako imenovani Schimpfov slovar. Dobljene izvode s svojim podpi-i som je povečini daroval sam. Ker je v ta slovar vstavil tudi nekaj vulgarnih besed, S ki so v rabi med ljudstvom, so ga gotovi krogi napadali; sem pa mnenja, da s tem Fl ni nobenega pohujšal. Svetohlinstva mož ni poznal in je rajši trpel, kakor da bi bil 1 neiskren.« (Močnik 1971: 78) o se • 0.10 Tudi več biografskih zapisov se ozira na njegove objave ali celo izstopajoče 2 o navede. Te navedbe je bilo treba vse preveriti, da le ne bi kaj spolzelo mimo. Vsa • dela je bilo treba vidirati in posamezne trditve preveriti. Pri dopolnjevanju sedaj ne 2 moremo mimo knjižnične baze Cobiss in baze Digitalna knjižnica Slovenije. Preverjanja temeljijo tudi na pregledih tiskanih bibliografij, posebej še: • bibliografije v reviji Časopis za jezik, književnost in zgodovino, 1920, 19221923, 1924, 1925, 1926 in 1927; • bibliografije v reviji Južnoslovenskifilolog, predvsem 17, 1938-1939; • Jejčič, Andreina: Slovenska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 16071918, 1989; • Šlebingerjeve bibliografije za leta 1902-1906 in 1914 do 1927; • Šlebinger, Janko: Slovenska bibliografija za l. 1907-1912, 1913; • Slovenska bibliografija za leta 1945-1980; • Moder, Janko: Mohorska bibliografija, 1957; • Matičetov, Milko: Bibliografija: Ivan Koštial, Slovenski etnograf, 3-4, 19501951, str. [393]-399; • Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona: 1881-1941, 1962; • Munda, Jože: Bibliografsko kazalo Doma in sveta: 1888-1944, 2003. Naletel sem na dva prispevka v reviji Življenje in svet iz leta 1933 s podpisoma E. K. in Elza Koštial, in sicer pri filoloških člankih o dežnikih in sončnikih ter o etimologiji Ljubljane. Oseba s tem imenom je bila njegova hči, a ni bila lingvistka, ^ ampak pravnica. Gotovo je bil delež njegovega sodelovanja znaten, vendar enot ^ nisem uvrstil v bibliografijo, saj bi za to potreboval zanesljivejšo potrditev. V seznamu objav, ki ga je pripravila Rožana Koštial, je opazen namig, da so ^ njegove objave izšle tudi v časniku Slovenija v letih 1940 in 1941. Z ustaljenimi ^ podpisi tu nisem zasledil nobene njegove objave. Pri vseh uvrščenih enotah sem poskušal dopolniti manjkajoče podatke, dodati ^ varianto podpisa in točno navedbo lokacije objave z obvezno paginacijo. m 0.11 V bibliografiji so zajete le tiskane objave in kažejo pahljačo njegovih zanimanj. Bogastvo gradiva pa je še v njegovi rokopisni zapuščini, ki je razdrobljena in dosegljiva po posameznih sklopih. Največji del zapuščine je v Narodni in univerzitetni N knjižnici pod signaturo Ms 1660 in zajema njegova dela, gradivo, drobne tiske, tuje razprave ter izrezke; nekaj njegovih pisem je še v drugih zapuščinah. V Biblioteki SAZU je ohranjenih 8 dopisnic Franu Ramovšu in Francetu Steletu ter rokopisni listkovni katalog Wiesthaleijevega latinsko-slovenskega slovarja, pri katerem je kot sodelavec obdelal črko F. Precej rokopisnega gradiva je še v zasebni lasti. hJ 0.12 Ob vseh oznakah je morda še najbolj poveden sonet njegovega nekdanjega m dijaka in pesnika Janka Samca: U Profesorju Ivanu Koštialu za šestdesetletnico S Let šestdeset v teh dnevih je preteklo, odkar se Mož rodil nam je na svet, ki že ob rojstva dneh se mu je ureklo, da med Slovenci svojevrsten bo poet. Orožje nista mu smodnik ne jeklo; a vendar bo za njim ostala sled dejanja, ki neutrudno ga zaseklo pero njegovo v carstvu je besed. Profesor moj, ki bili Učenik ste v daljnem Kopru mi skoz štiri leta, in včasih zastran vejic je in pik Vam jezno bila v tla grmeča peta, o znajte, da ostal za vedno lik Vaš v srcu bo slovenskega poeta Janka Samca! 27. julija 1937 ^ Literatura in vir M N Jan 1987 = Zoltan Jan, Samec Janko, Primorski slovenski biografski leksikon 2 (13. snopič), ur. Martin Jevnikar, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987, 276-277. O Koštial 2010 = Rožana Koštial, Bibliografija Ivana Koštiala, Cesarsko-kraljevo s možko učiteljišče v Kopru, Koper: Pokrajinski arhiv, 2010, 102-114. L Matičetov 1950-1951 = Milko Matičetov, Bibliografija: Ivan Koštial, Slovenski 0 etnograf3-4 (1950-1951), [393]-399. Močnik 1971 = Hubert Močnik, Spomini in izkustva, Gorica, 1971. nepodpisano 1937 = Jubilej prof. Ivana Koštiala, Slovenec 65 (1937), št. 168 (27. 7.), 5. Novak 1999 = Armin Novak, Ivan Koštial in glagolica v Istri, Brazde s trmuna 4 (1999), 11-23. A Rožman 2010 = Irena Rožman: (Ne)znani jezikoslovec in folklorist prof. Ivan Koštial (1877-1949): spominski posvet ob 60. obletnici smrti, Traditiones 39 (2010), št. 2, 167-174. S Samec 1937 = Janko Samec, Profesorju Ivanu Koštialu za šestdesetletnico, Jutro 1937, št. 172 (27. 7.), 7. 1 Tomšič 1957 = France Tomšič, V spomin prof. Ivanu Koštialu, Dolenjski list 8 (1957), št. 44 (30. 10), 4. • Wiesthaler, rokopis = Fran Wiesthaler, Veliki latinsko-slovenski slovar: rokopis, listki za črko F, št. 1-34 in 120-729, Biblioteka SAZU v Ljubljani, R 107. 2 2 Kazalo 1 Izvirne objave 2 Koštialovi prevodi 3 Koštialovi prevodi leposlovja 4 Ocene Koštialovih del in odzivi na njegova dela 5 Od drugih prevedeni Koštialovi zapisi 6 Biografski zapisi o Ivanu Koštialu 7 Rokopisi in gradivo 8 Slikovno gradivo Izvirne objave 1901 Slovanski življi v nemškem besednem zakladu / sestavil Ivan Koštial. - Izvestja c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani za l. 1900/1901 (1901), str. [3]-32. (Tudi posebni natis, [1901], 30 str.) 1 1904 Nekaj o naših imenih : rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov / J. K. - Dom in svet, 17, 1904, št. 9, str. 562-564; št. 10, str. 626-629. (Enak naslov še v Dom in svet, 18, 1905, str. 44-45, na str. 110 pa popravek in napotek.) 2 1905 Rodbinski priimki na Slovenskem : napravljeni iz krajepisnih imen / J. K. - Dom in svet, 18, 1905, št. 1, str. 44-45 (z naslovom iz prejšnjega letnika »Nekaj o naših imenih«; na str. 110 z napotkom, da naj se popravljeni naslov glasi tudi na str. 44); št. 2, str. 110-111; št. 3, str. 174-175; št. 4, str. 243-244; št. 6, str. 367-368; št. 7, str. 439; št. 8, str. 496; št. 9, str. 562-563; št. 10, str. 627-628; št. 11, str. 691. 3 O slovenskih priimkih / Ivan Koštial. - Dom in svet, 18, 1905, št. 12, str. 732-734. (Poročilo o knjigi Christiana Schnellerja Innsbrucker Namenbuch, Innsbruck, 1905. V letnem kazalu: Ivan Hostial.) 4 Cvet italijanske kulture / Kranjec. - Edinost (Trst), 1905, št. 130 (12. 5.), str. [2]. (Zgražanje zaradi objavljenega pamfleta zoper Kranjsko.) 5 Italijanska nesramnost / Antikorupcijonist. -Slovenski narod, 38, 1905, št. 107 (10. 5.), str. [2-3]. (Zgražanje zaradi objavljenega pamfleta zoper Kranjsko, razlaga pomenov.) 6 Windische Hunde! / Rodoljub. - Soča (Gorica), 35, 1905, št. 87 (31. 10.), str. [2]. (Pod naslovom Zasramovalec slovenskih dijakov tudi v Slovenski narod, 1905, št. 251 (1. 11.), str. 3. O zasramovanju slovenskih dijakov.) 7 1906 Rodbinski priimki iz rastlinskih imen / I. K. - Dom in svet, 19, 1906, št. 8, str. 500; št. 9, str. 562-563; št. 10, str. 630-631; št. 11, str. 705-706; št. 12, str. 776. (Na str. 776 dopisan kot avtor Fr. Breznik.) 8 Zur Krainer Volkskunde / Johannes Kostial. - Zeitschrift für österreichische Volkskunde (Wien), 12, 1906, str. 217-221. (139 dolenjskih narodnih primerjav, rekov (z nemškim prevodom), ki jih je nabral na Dolenjskem in v Beli krajini med počitnicami v letih 1905 in 1906.) 9 1907 Schimpffs Deutsch-slovenisches TaschenWörterbuch. Görz : tisk in zaloga Giov. Paternolli, [1907]. XIV, 481 str. 10 Avtor slovarja naveden v katologu NUK. Ovojni naslov: Slovenisch Taschen-Wörterbuch. Naslov na vzporedni naslovni strani: Schimpff-ov Nemško-slovenski slovarček. V enem izvodu je podatek o založbi in tiskarju prelepljen čez »Verlag von F. H. Schimpff Triest«. Gotica in latinica. 11 Najmanjši premogokop. - Slovenski narod, 40, 1907, št. 236 (11. 10.), str. [2]. (O rudniku pri Otočcu, kjer dela en sam človek.) 12 Slovenec Francozom zgled značajskosti in nesebičnosti / I. Koštial. - Slovenski narod, 40, 1907, št. 260 (9. 11.), str. [4]. (V delu Paula de Kocka Herr Krautkopf aucht seine Fran nastopa Slovenec Ivan Žbogar.) 13 Resnica o Janezu Nepomuškem. - Slovenski narod, 40, 1907, št. 284 (7. 12.), str. [3]. (Brez podpisa.) 14 Ivan Žbogar / - K. - Soča (Gorica), 37, 1907, št. 138 (3. 12.), str. [3]. (Slovenec Ivan Žbogar Francozom zgled nesebičnosti.) 15 Euphemistische Fluchworte / Johannes Kostial. - Zeitschrift für österreichische Volkskunde (Wien), 13, 1907, str. 35-36. (Evfemistične kletvice v nemščini, češčini, srbščini, slovenščini, furlanščini in italijanščini za vrag, duša, pošast ...) 16 1908 Hitro laški : mali jezikovni vodnik za naj- u m h« CL < SI h« Z > o - m O U h« S N ^ e-i E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 običajnejše rečenice vsakdanjega življenja : najhitrejši način priučiti se laškemu razgo-varjanju. Trst : F. H. Schimpff, [1908]. 28 str. ; 23 cm. (Brez podpisa. Tudi razširjena izdaja: Trst : Leykam, [1912?], 35 str.) 17 Hitro nemški: mali jezikovni vodnik za najobičajnejše rečenice vsakdanjega življenja : najhitrejši način se priučiti nemškemu izgovarjanju. Trst : F. H. Schimpff, [1908]. 27 str. ; 23 cm. (Brez podpisa. Tudi razširjena izdaja, 37 str., izšla pri založbi Leykam v Trstu, a z neugotovljeno letnico izida.) 18 Presto sloveno : piccola guida linguistica delle piu comuni frasi della vita pratica : il piu sollecito metodo d'apprendere la lingua slovena. Trieste : Leykam (gia M. Quid-de & F. H. Schrimpff), [1908]. 30 str. ; 23 cm. (Brez podpisa. Ima samo Goriški muzej, Kromberk. Navedba v: Jejčič, Andreina: Slovenska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 1607-1918, 1989, 130.) 19 Schnell slovenisch : kleiner Sprachführer der gebräuchlichsten Redensarten des praktischen Lebens : schnellste Erlernung der slovenischen Konversation. Triest ; Graz ; Wien : Leykam, [1908]. 37 str. ; 23 cm. (Brez podpisa.) 20 Slovenisches erotisches Idiotikon / J. Ko-štial. - Anthropophyteia : Jahrbücher für Folkloristische Erhebungen und Forschungen zur Entwciklungsgeschichte der geschlechtlichen Moral (Leipzig), 5, 1908, str. 9-13, in 6, 1909, str. 30-32. (Prevod v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 156-162, z izrazi za penis, erekcijo, vulvo, coire, meretrix, prsi.) 21 Aus dem erotischen und skatologischen Wortschatz der Italiener in Istrien / J. Ko-štial. - Anthropophyteia (Leipzig), 5, 1908, str. 13-16. 22 Zum erotischen Wortschatz der Friauler / J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 5, 1908, str. 16-18. 23 Erotik in slovenischen Volksliedern / J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 5, 1908, str. 157-160. 24 Liebezauber der Völker. 35: Einst gaben die Mädchen ... / Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 5, 1908, str. 246. (Prevod v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 163, o spolnih poživilih in urokih.) 25 Die Masturbation im Folklore. 14: Eine Baurin ... / Joh. Koštial. - Anthropophyte-ia (Leipzig), 5, 1908, str. 262. (Pripoved v prevodu z naslovom Nadišavljena slanina objavljena v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 129-130, z opombo.) 26 Die Masturbation im Folklore. 17: Der Ona-nismus ... / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 5, 1908, str. 263-264. 27 Iz Kopra. Letos so napravili ... - Edinost (Trst), 33, 1908, št. 265 (24. 9.), str. IV. (Brez podpisa. Notica. Lahi s slovenskimi priimki.) 28 Glas iz občinstva. - Edinost (Trst), 33, 1908, št. 314 (13. 11.), str. II. (Brez podpisa. O ceni četrtega natisa Janežič-Hubadovega Slovensko-nemškega slovarja, 1908.) 29 Priimki slovanskih Rusov. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 23 (29. 1.), str. [4]. (Brez podpisa.) 30 Dopolnilo k notici o Cerju / R. J. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 26 (1. 2.), str. [4]. (Dopolnilo k dopisu z dne 29. 1. 1908 z naslovom Odkod ime Cerje?.) 31 Valentin Kermauner. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 140 (17. 6.), str. [3]. (Brez podpisa. Življenje in delo profesorja ter prevajalca. Prispevek povzet v Domu in svetu, 1908, str. 526, prav tako brez avtorstva.) 32 Slovenski učiteljiščniki na Primorskem. -Slovenski narod, 41, 1908, št. 196 (25. 8.), str. [3]. (Brez podpisa. Podpora preselitvi učiteljišča.) 33 Pristna nemška imena. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 217 (19. 9.), str. [5]. (Brez podpisa. V Gradcu.) 34 Nomen est omen. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 270 (18. 11.), str. [4]. (Brez podpisa. Poitalijančevanje priimkov.) 35 Ravnatelj hrvaškega učiteljišča v Kastvu. -Slovenski narod, 41, 1908, št. 270 (18. 11.), str. [4]. (Brez podpisa. Glagolski napis, po katerem se maše več ne bero, ker so oljke zmrznile.) 36 Najhujša grožnja. - Slovenski narod, 41, 1908, št. 270 (18. 11.), str. [4]. (Brez podpisa. Učiteljeva grožnja: »Če na bote mirn', bom pa razlagau!«) 37 1909 Schimpff-ov slovensko-nemški slovarček. V Gorici : tisk in zaloga Giov. Paternolli, [1909]. 510 str. (Avtor slovarja naveden v katalogu NUK. Naslov na vzporedni naslovni strani: Schimpffs Slovenisch-deutsches Taschen-Wörterbuch. Leto izida navedeno po katalogu Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj. Latinica in gotica.) 38 Englisches erotisches und skatologisches Idiotikon / po oxfordskih in londonskih zbirkah Hermanna Koštiala izvleček pripravil Joh. Koštal. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 19-23. (V letniku 8, 1911, str. 21, je še dodatek: Ergänzungen zum englischen erot.-skatol. Idiotikon. Prim. enoto 80.) 39 Čechisch-slovakisches erotisch-skatologi-sches Idiotikon / J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. [24]-30. 40 Nachträge zum slovenischen erotischen Idiotikon / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 30-32. (Nadaljevanje od 5, 1908, str. 9-13. Prevod v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 156-162, z izrazi za penis, erekcijo, vulvo, coire, meretrix, prsi.) 41 Nachträge zum erotischen und skatologi-schen Wortschatze der Italiener in Istrien / Johannes Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 32-33. (Med drugim navaja tržaško popevko »In Acquedotto numero otto ...« in anekdoto, ki jo je slišal v Trstu in v Kopru.) 42 Nationale (oder Rassen-)Unterschiede im Coitus / po anketi Ivana Koštiala pripravila prof. Koštial in dr. Krauss. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 183. (Podpis spodaj: J. Koštial. 1: Eine junge Italienerin ...) 43 Von geschleichtlichen Krankheiten. 9: Slove-nischer Volkglaube / Joh. Koštial - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 237. (Razlaga Trubarjev stavek iz leta 1575: »zhes shlise so S. Bashtian inu Rochus ...«) 44 Slovenische Erzählungen aus dem Küstenlande / zapisal R. T. [Trebše] ; v nemščino prevedel prof. Johann Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 272-275. (Pripovedi v slovenščini in prevedene v nemščino. Pripovedi: Izgubljena nedolžnost, Lepo vzgojena hči in Žebelj ponatisnjene v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 130-132.) 45 Parallelen zu einem magyarischen Volkslied. II: Slovenische Pod okence sem prišel ... / (v Gorici zapisal) Joh. Koštial. -Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 350-351. (Pesem »Pod okence sem prišel, na okence ne smem ...« ima osem kitic; vzporedno je dodan nemški prevod.) 46 Slovakische erotische und skatologische Volkslieder / Joh. Koštial in F. S. Krauss. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 364-369. 47 Čechische erotische und skatologische Volkslieder / zbral Vaclav Fialka, v nemščino prevedel J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 369-383. 48 Erotisches aus slovenischen Volksliedern. II. Folge / J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 383-389. (29 »kosmatih«, zapisanih na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Tolminskem, v Ljubljani, Črnomlju, Bovcu in Trstu - vse s prevodom v nemščino. Nadaljevanje od letnika 5, 1908, str. 157-160.) 49 Erotische und skatologische Schnadahüpfeln (vilotis) aus Friaul / zbral in prevedel J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 389-396. 50 Sprichwörten im Foklore von Muggia (Is-trien) / Johannes Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 406. (Pregovori v miljski folklori.) 51 Erotische und verwandte Rätsel aus Istria / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 413-417. (Erotične in sorodne uganke iz Istre v italijanščini.) 52 Französische Rätselfragen / J. Koštial. -Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 418. 53 Slovenische Scherzreden und Rätselfragen u m h« CL < S h« Z > o - m O U h« SI N ^ fcH E N 1 K O S L 0 V 2 1 N A P i S K Ki O Ki 2 / Johann Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 418. (Slovenske šaljive rečenice in uganke, trije zapisi s Krasa, delno v slovenščini. Prevod je izšel v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 122.) 54 V. Ostermann: Villotte friulane - Appendice, Udine, 1892, VII, 47 str. / Johann Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 469-482. (Ocena in referat s številnimi izvlečki pesmi.) 55 Slovenisch kalčmar / Johannes Koštial. -Archiv für slavische Philologie (Berlin), 30, 1909, str. 472. (S Štrekljevim dopolnilom tu in v Archivu für slavische Philologie 31, 1910, str. 315.) 56 Mirna peč / I. Koštial. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19, 1909, št. 1, str. 47-48. 57 Knez = Graf / I. Koštial. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19, 1909, št. 1, str. 48. 58 Drobtinice iz kranjske topografije / I. Ko-štial. - Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19, 1909, št. 1, str. 48-49. 59 Podreča = Patriarchesdorff / I. Koštial. - Iz-vestja Muzejskega društva za Kranjsko, 19, 1909, št. 3, str. 187. 60 1910 Steirisches erotisch-skatologisches Idiotikon / po pripovedovanju starih in mladih kmetov, furmanov, hlapcev, študentov in dekel v krajih Bruck a. d. Mur, Frohnleiten, Ilz, Mixnitz, Gradec in okolici zapisal Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 21-31. 61 Die Erotik in der Lateinschule. 8 / prispevki H. Kühleweina, Joh. Koštiala in Lebrechta Kaufmanna. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 237-238. 62 Von der Fruchtabtreibung / Joh. Koštial. -Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 269. (Koštial dodatek št. 23 v dveh vrsticah.) 63 Geschlechtliche Krankheiten / prispevki F. S. Kraussa, Mitrovica, Joh. Koštiala in Frieder. W. Berlinerja. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 272. (Koštialov odgovor s št. 23 obsega tri vrstice.) 64 Liebezauer der Völker / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 279. (Koštialov dodatek s št. 67 obsega tri vrstice.) 65 Nacktheitzauber. 12: Um ein kräftiges Zaubermittel ... / F. S. Krauss & Johann Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 289. 66 Nationale (oder Rassen-) Unterschiede im Coitus / vprašanje J. Koštial ; prispevek od Herzog*. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 290-291. (Tudi odgovori drugih avtorjev na vprašanje, ki ga je Koštial postavil v letniku 6, 1909, str. 183.) 67 Erotische Verse aus Graz / zapisal J. Ko-štial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 370-371. 68 Sprichwörtliches vom Gymnasium. Ein alltäglicher Roman, zusammengesetzt aus grammatischen Kasus. Angeblich Idee eines Septimaners in Rudolfswerth / zapisal (1904) J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 381-382. 69 Štrekelj, Karel: Slawisches im friaulischen Wortschatze. - Archiv für slavische Philologie (Berlin), 31, 1910, str. 203-209. (Koštial ima v svojih zapiskih pripombo: »Štrekelj je moj rokopis razširil in objavil pod svojim imenom.«) 70 Glagolica na Goriškem / J. Koštial. - Edinost (Trst), 35, 1910, št. 341 (9. 12.), str. IV. 71 50-letnica odličnega rojaka : (diskreten jubilej) / I. Koš. - Slovenski narod, 43, 1910, št. 336 (12. 10.), str. [1]-2. (O Karlu Štreklju.) 72 Uganke o naših priimkih / I. Koš.... - Slovenski narod, 43, 1910, št. 340 (14. 10.), str. 2. 73 Drobtinica / Janko Koštial. - Slovenski narod, 43, 1910, št. 426 (30. 11.), str. [3]. (O priimkih pri raznih narodih s pomenom »mesar«.) 74 »Kovači« pri raznih narodih / Janko Koš. -Slovenski narod, 43, 1910, št. 444 (10. 12.), str. [3]. (O priimkih s pomenom kovač.) 75 Stoji moravski trg Lesce / J. Kos. - Slovenski narod, 43, 1910, št. 339 (14. 10.), str. [3]. (Nadaljevanje v št. 480.) 76 Stoji moravski trg Lesce / prof. Ivan Koštial. - Slovenski narod, 43, 1910, št. 480 (31. 12.), str. [3]. (Odziv na članek Ajdovski Gradec Josipa Tominška v Domu in svetu.) 77 »Črnec« - Rottenmann / I. Koš.... - Soča (Gorica), 40, 1910, št. 111 (29. 9.), str. [3]. (Zgornještajersko mestece Rottenman so slovenili v Črnec, prav pa bi bilo Črmljene ali Črmenje.) 78 Dr. P. Defranceschi / J. K. - Soča (Gorica), 40, 1910, št. 112 (1. 10.), str. [3]. 79 1911 Ergänzungen zum englischen erot.-skatol. Idiotikon. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 21. (Nadaljevanje Koštialovega prispevka Londoner Kollektaneen exzerpiert iz Anthropophyteia, 6, 1909, str. 1923. Prim. enoto 39.) 80 Beiträge zu einem erotischen Lexikon der Lausitzer Sorben / Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 34-35. 81 Erotisch-skatologisches Glossar der Albane-sen oder Arnauten (Škipetaren) / po izjavi trgovca z imenom Gjergj Kristoforioli ... v juliju 1909 v Trstu zapisal Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 35-38. 82 Nackheitzauber / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 287. 83 Gewächse in der erotischen Symbolik / po anketi Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 298. 84 Slovenische Erzählungen / Prof. Joh. K. -Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 348-349. (Iz nemščine prevedena pod naslovom Pretikanje v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 139-140. V prevodu in z opombo Marjana Dolgana.) 85 Eine friaulische Erzählung / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 349. 86 Čechische Liedchen / zapisal Joh. K. -Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 377. 87 Slovenische Lieder aus der Steiermark / Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 378. 88 Sorbische Sprichwörter aus der Lausitz / zapisal von Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 382-383. 89 Slovenische Sprichwörter / Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 383. (Prevod v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 162163, spolni reki.) 90 Friaulische Sprichwörter und sprichwörtliche Redensarten / zbral Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 387391. 91 Polnisch sakulqcki (sakulentski) / J. Koštial. - Archiv für slavische Philologie (Berlin), 33, 1911, str. 317. 92 Reduplizierung der Präposition st in slove-nischen Mundarten / J. Koštial. - Archiv für slavische Philologie (Berlin), 33, 1911, str. 318. 93 Drobni doneski h kulturni zgodovini Istre / spisal prof. Ivan K. (Gorica). - Edinost (Trst), 36, 1911, št. 244 (2. 9.), str. [I], št. 245 (3. 9.), str. II. (O delu Enciklopedija slavjanskoj filologii, Sanktpeterburg, 1908, in o glagolskih zapisih po Istri.) 94 Korenitost in znanstvena zanesljivost laških pseudoučenjakov / I. K. - Edinost (Trst), 36, 1911, št. 330 (28. 11.), str. II. (O knjigi Pietra Tomasina Reminiscenze storiche di Trieste, 2, 1900. Očita mu izpuščanje glagolskih črk.) 95 Slovenci smo v Gorici doma! / I. K. - Edinost (Trst), 36, 1911, št. 342 (10. 12.), str. V. (O slovenskih imenih ulic in okrajev v Gorici.) 96 Laška knjiga o Slovencih : (bibliografska drobtina) / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 2, str. 111-112. (O knjigi Fran-cesca Mussonija La vita degli Sloveni, Palermo, 1893.) 97 Anton Breznik, Die Betonungstypen des sla-vischen Verbums. (Archiv für slavische Philologie, 32, 399-454) / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 5, str. 278-279. (O naglašanju slovenskih glagolov.) 98 Narodne pripovedke v Soških planinah. u m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N ^ fcH E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 Zbral in napisal Andrej Gabršček. V Gorici, 1910 / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 7, str. 447. 99 Anton Breznik, Naglas v šoli. (VI. Izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, 1911) / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 8, str. 498-499. 100 F. Hörburger, Die Aussprache des Deutschen im Munde der Italiener und Slowenen. (51. Jahresbericht der k. k. Staats-Ober-realschule in Görz, 1911) / I. Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 8, str. 499. 101 K. Ozvald, Logika kot splošno vedoslovje. V Gorici, 1911 / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 31, 1911, št. 11, str. 667-668. 102 Hrvatske glagolske isprave - bilješke i napisi : ispravci i dopunjci Strohalovu članku / Ivan Koštial. - Nastavni vjesnik (Zagreb), 20, 1911, str. 113-122 : karta. (Dodatki in popravki k članku Rudolfa Strohala: Hrvatske glagolske listine, bilješke i napisi, NV, 19, 1910, str. 96-122. Dodan je seznam manjkajočih glagolskih spomenikov od leta 1275 do 1600 z datacijami in karto krajev na Goriškem in v Istri.) 103 Keltomanija oživljena / J. Koštial. - Slovenski narod, 44, 1911, št. 299 (30. 12.), str. [18]. (Pogled na publikacijo Alekseja Šahmatova iz leta 1911 O najstarejših slo-vansko-keltskih odnošajih.) 104 Ist der Name Schödel slawisch? - Tagespost (Graz), 56, 1911, št. 142 (23. 5.), str. 56-57. (Brez podpisa.) 105 Sieben Beschwörungsformeln (beside oder zagovori) aus dem slowenischen Teile des Küstenlandes / Johannes Koštial. - Zeitschrift für österreichische Volkskunde (Wien), 17, 1911, str. 171-173. (V izvirniku in nemškem prevodu je objavljenih sedem zagovorov iz vasi Krn, Vrsno, Gabrije, Štjak, Branica in Rihemberk.) 106 1912 Ein Ausflug nach Deutschruth / Joh. Koštial. - Adria (Triest), 4, 1912, št. 7 (Juni), stolpci 251-254. (O Nemškem Rutu. Prevod v Berilo o Rutu, 1972, str. 36-41. Prim. enoto 335.) 107 Rumänisches (walachisches oder dakoro-manisches) sexuell-skatologisches Glossar / zapisal J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 82-88. 108 Litauisches erotisch-skatologisches Glossar / zbral J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 88-93. 109 Erotisch-skatologisches Glossar der Zigeunersprache / po podatkih Romov Ivana in Marije Hudorovic iz naselja Pogance pri Novem Mestu na Kranjskem zbral J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 94-95. 110 Osmanisches (balkan-türkisches) erotisch--skatologisches Glossar / po prispevkih trgovca Hadži Jussufa iz Trsta zbral J. K. v G(orici). - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 95-98. 111 Friaulische Meinungen und Ansichten vom Geschlechtverkehr / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 285. 112 Nachtwandeln und Mondschucht. 3: Die Oberkrainer Sagen / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 337. 113 Geschlechtliche Krankheiten. Aus Friaul, aufgezeichnet in den J. 1909-10 / J. K. -Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 343-348. 114 Liebezauber der Völker. Bei den Lausitzer. Bei den Friaulern / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 349-350. 115 Vom Frauenblut. Bei den Lausitzer Sorben / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 353-354. 116 Geschlechtbestimmung im Völkerglauben. IV: Bei den Friaulen / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 356. 117 Geschlechtbestimmung im Völkerglauben. VIII: Friaulischer Glaube / J. K. - Anthro-pophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 362. 118 Eine istrische Erzählung / J. K. - Anthro-pophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 414. (Istrska pripoved pod naslovom Polenovka poslovenjena v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 140.) 119 Erzählungen aus dem slovenischen Küstenlande / zapisal in prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 429-430. (Pripovedi iz slovenske Primorske so izšle v slovenskem izvirniku in nemškem prevodu. Z naslovi Volna in jajca, Na vrhu in Ovce ponatisnjene v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 140-141.) 120 Slovenische Schwänke aus Krain / zbral in prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 430-431. (Slovenske šaljivke s Kranjske. Pripoved Dolg in dolžina izšla v nemščini z navedbo ključnih besed v slovenščini, pripoved Merjenje pa je izšla v izvirniku in nemškem prevodu. Vse pripovedi, ki so izšle le v nemščini, v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 141-142, prevedel dr. Marjan Dolgan, jih naslovil in razčlenil.) 121 Slovenische Schnadahüpfeln aus dem Küstenlande / zapisal in prevedel Joh. K. -Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 465. (Tri rimane enote v slovenščini in s prevodom v nemščino.) 122 Ein Zigeuner-Vierzeiler aus Slavonien / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 466. 123 Ein magyarisches Liedchen / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 466. 124 Italienische Lieder aus dem österreichischen Küstenlande. I: Dove ti vadi, bella brunetta / zapisal in prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 466. 125 Italienische Lieder aus dem österreichischen Küstenlande. II: Le 33 bellezze della donna / po nareku učiteljice iz Benečije zapisal in prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 467. 126 Italienische Sprichwörter aus dem österreichischen Küstenlande usw. / zapisal J. K. v G(orici). - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. [475]-478. 127 Slovenische Rätsel aus dem Küstenlande / zapisal J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 491-492. (Objava v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 122-123.) 128 Slovenske folklorske drobtine / Ivan Koštial. -Ljubljanski zvon, 32, 1912, št. 3, str. 156-160. (O knjigi Valentina Ostermanna La vita in Fri-uli, Udine, 1894, in o Slovencih v njej.) 129 K. Ozvald: Srednješolska vzgoja, V Gorici, 1912 / Ivan fc^tiál. str. 428-429. Veda, 2, 1912, št. 4, 130 »L« ali »u« / J. Koštial. - Zarja, 2, 1912, št. 434 (14. 11.), str. [3]. (»Podpisani sem eden najbolj prepričanih vekavcev, proti izgovoru -lj, ... trdega l na koncu besede.«) 131 Kleine Beiträge zur österreichischen Volkskunde / Joh. Koštial. - Zeitschrift für österreichische Volkskunde (Wien), 18, 1912, str. 49-52. (Imena za pastirico, netopirja, žlico, gnoj, otavo.) 132 1913 Nachtheitzauber / J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 10, 1913, str. 374. 133 Slavische Lehnwörter im Friaulischen / J. Koštial. - Archiv für slavische Philologie (Berlin), 34, 1913, št. 1-2, str. [292]-298. 134 Deutschruth : Übersicht der noch zugänglichen Angaben über das Schwinden des dortigen Deutschtums / Johannes Kostial. - Deutsche Erde (Gotha), 12, 1913, str. 88-92. (S karto nemške poselitve v Nemškem Rutu in Sorici, merilo 1 : 75.000. Prevod v: Berilo o Rutu, 1972, str. 42-53. Prim. enoto 336.) 135 Enciklopedija slavjanskoj filologii. Izdani-je otdeljenija russkago jazyka i slovesnosti imperatorskoj akademii nauk. Pod redakci-jeju ord. akad. I. V. Jagica, Sanktpeterburg, 1908. Vypusk 1, 2, 3, 5/2 in 12 / J. Koštial. - Ljubljanski zvon, 33, 1913, št. 3, str. 166167. (O člankih V. Jagica, L. Niederleja, O. Brocha idr.) 136 Sem Benelli: Ljubezen treh kraljev. Tragičen poem v treh dejanjih. Prevedel Alojzij Gradnik, Gorica 1913 / I. Koštial. - Ljubljanski zvon, 33, 1913, št. 11, str. 613-614. 137 Korenitost nemških učenjakov / I. K. - Soča (Gorica), 43, 1913, št. 78 (16. 8.), str. [3] (O zmotah Otta Behagla glede Sorice in Nemškega Ruta. Prepis v: Berilo o Rutu, 1972, str. 53-54. Prim. enoto 337.) 138 Archiv für slavische Philologie, herausgegeben von V. Jagic (Berlin), 34, 1913, 649 str. / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 486-488. 139 Archiv für slavische Philologie, herausgegeben von V. Jagic (Berlin), 35, 1913, zv. 1 in u h« CL < S h« Z > o - m o u h« s fcH E Z i K O S L O V Z I Z A P i S K Ki O Ki 2 2, 320 str. / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 664-665. 140 M. Murko o mohamedanski srbohrvatski epiki / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 452-454. (Matija Murko: Bericht über eine Bereisung von Nordwestbosnien und der angrenzenden Gebiete von Kroatien und Dalmatien behufs Erforschung der Volksepik der bosnischen Mohammedaner, 1913; Matija Murko: Bericht über phonographische Aufnahmen epischer, meist mohammedanischer Volkslieder in nordwestlichen Bosnien im Sommer 1912, 1913.) 141 O sorodstvenih razmerah Jugoslovanov / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 572-596. 142 Bibliografske zanimivosti iz reformacijske dobe / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 622-624. (Prikaz štirih redkih slovenskih knjig, ki jih je kupilo Slovensko muzejsko društvo v Gorici.) 143 »Dunajska cesarska akademija znanosti« in slavistika / Ivan Koštial. - Veda, 3, 1913, str. 624-628. (O izdajah dunajske akademije na polju slavistike v letih 1848-1913.) 144 Friaulische Etymologien. 1. Friaul. šedog (sedon). 2. Friaulisch altiûl, antiûl, artiûl, antivoul / Johannes Koštial. - Zeitschrift für romanische Philologie (Halle a. S.), 37, 1913, str. [93]-94. (Žlica, otava.) 145 1914 Ob sedemdesetletnici patra St. Škrabca / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 1-2, str. 157-161. 146 Josef Janko: O pravéku slovanském. V Pra-ze, 1912 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 3, str. 308-309. (Podoba praslovanskega veka skozi oči primerjalnega lingvista na podlagi arheologije, antropologije, etnologije in jezikoslovja.) 147 Slovenska osebna imena iz 12. stoletja / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 3, str. 325-326. (Ekscerpira slovenska imena iz Trinkove brošurice: Listina iz l. 1170-1190, V Vidnu 1890.) 148 Archiv für slavische Philologie (Berlin), 35, 1914, Heft 3-4 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 3, str. 334-335. 149 Vjesnik Staroslavenske akademije u Krku za godinu 1912. U Krku, 1913 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 3, str. 335-336. 150 Dodatek k Zhopovim pismom / Ivan Koštial. -Veda, 4, 1914, št. 4, str. 392-393. (Za člankom F. X. Zimmermann: Nova Zhopova pisma. Nanaša se na pisma Matije Čopa.) 151 Slovenska imena z Goriškega iz l. 1291 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 4, str. 407408. (Za ta spis je ekscerpiral z listine v goriškem deželnem muzeju imena slovenskih vasic in kmetov iz goriške okolice.) 152 Johannes Piprek: Slawische Brautwerbungsund Hochzeitsgebräuche, Wien, 1914 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, št. 4, str. 408-411. (Slovanski snubitveni in ženitovanjski običaji. Na str. 410 ostro obsoja Kraussovo delo Sitte und Brauch der Südslaven, 1885.) 153 Djuro Škaric, Semazijologijske studije. Zagreb, 1912 / Ivan Koštial. - Veda, 4, 1914, 526-529. (Semantika ali semaziologija, po-menoslovje. Ker je semantika v najtesnejši zvezi z etimologijo in se obe dopolnjujeta, se mora ukvarjati tudi z etimologijo.) 154 Glagolica pri Slovencih / I. Koštial. - Vjesnik Staroslavenske akademije u Krku, 2, 1913 (1914), str. [29]-32. 155 Glagolske listine iz Istre / I. Koštial. - Vje-snik Staroslavenske akademije u Krku, 2, 1913 (1914), str. [60]-64. 156 Čakavska »Duhovna bramba« iz Bašcanske Drage / I. Koštial. - Vjesnik Staroslavenske akademije u Krku, 2, 1913 (1914), str. 6871. 157 Matice v Krkavčah pri Kopru / I. Koštial. -Vjesnik Staroslavenske akademije u Krku, 2, 1913 (1914), str. 71-72. 158 1915 II. vjesnik Staroslavenske akademije u Krku za godinu 1913. Rudolf Strohal, Hrvatska glagolska knjiga, Zagreb, 1915 / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 35, 1915, str. 286287. (Ocena dveh knjig o glagolici.) 159 A. Breznik: Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice. (IX. Izvestje knezo- škof. privatne gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, 1913/1914, str. 3-32) / Ivan Koštial. - Veda, 5, 1915, št. 1, str. 48-53. 160 »Zeitschrift für österreichische Volkskunde« in slovansko narodoznanstvo : (ob dvajsetletnici) / Ivan Koštial. - Veda, 5, 1915, št. 1, str. 57-62. 161 Narodoznanstvo in starožitnosti. Karl Rhamm: Talken und Geislitz (russisch to-lokno und kiselj), zwei alte slawische Hafergerichte (Carinthia I, 99, 1909, str. 209222) / Ivan Koštial. - Veda, 5, 1915, št. 2, str. 125-127. 162 1916 Oves za ljudi! / Janko Koš. - Slovenski narod, 43, 1916, št. 253 (3. 11.), str. [3]. 163 Nekaj o Rumunih / J. K. - Slovenec, 44, 1916, št. 264 (17. 11.), str. [1]-2 (O slovanskih izposojenkah.) 164 1917 O »temeljitosti« nekih »učenjakov« / J. Koš. - Slovenec, 44, 1917, št. 83 (12. 4.), str. 4. (Hans Bernt: Deutsche Ortsnamen in Küstenland v Grazer Tagblatt. Opozorilo na napačno razlago primorskih krajepisnih imen.) 165 1918 Eine tschechoslowakische Offensive auf wissenschaftlichem Gebiete - Innsbrucker Nachrichten (Innsbruck), 63, 1918, št. 231 (31. 8.), str. 4. (Brez podpisa. O knjigi J. Stu-ra Die slawischen Sprachelemente in den Ortsnamen der deutsch-österreichischen Alpenländer zwischen Donau und Drau, Wien, 1914.) 166 J. Stur, Die slawischen Sprachelemente in den Ortsnamen der deutsch-österreichischen Alpenländer zwischen Donau und Drau, Wien 1914 / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 38, 1918, str. 151-154. (»Čudim se, da je dunajska akademija sprejela tak šušmar-ski spis v svoje publikacije. Škoda časa in truda.«) 167 Koštial. - Dolenjske novice, 35, 1919, št. 12 (20. 3.), str. 47. 168 Prešeren in Gregorčič v francoščini / Ivan Koštial. - Dolenjske novice, 35, 1919, št. 17 (24. 4.), str. 66-67. (O prevodih nekaterih pesmi v L. C. Meurville Rêves & glanes, Ljubljana, 1919.) 169 K Prešernovemu »Ribiču« / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 39, 1919, str. 317-318. (Razlaga govorjene zveze morske deklice ribiču: »Kak blizu strelcu stoji lepota, ki zanjo srce ti gori« - po sozvezdju, da ne bo ribičeva, temveč Strelčeva.) 170 Prešernov »Moravski trg Lescè« in »grofič z Moravskega« / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 39, 1919, str. 767-768. (Moravske Lysice. Prim. enoto 76.) 171 1920 Kleine Beiträge zur slavischen Wortkunde / Ivan Koštial. - Archiv für slavische Philologie (Berlin), 37, 1920, str. 394-404. (Etimološke razlage: mavec, stiva, protin, prti, streha, grmada, kurec, probkovina, tinjec, rula, žula, hlače.) 172 Etimologije / Iv. Koštial. - Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, str. 127-129. (Obravnava besede žula, rula, porčehne, pašénog, pašanec 'mož sestre moje žene'.) 173 O enotni izgovorjavi slovenščine na odru / Ivan Koštial. - Maska, 1, 1920-21, št. 2, str. 18-19; št. 3, str. 33-35. (Izšlo leta 1920.) 174 Drobni etimolološki prinosi. I: Malec - mavec - maltec. II: Stiva »morska pena«. III: Pajek, pavok / Ivan Koštial. - Nastavni vje-snik (Zagreb), 28, 1920, str. 367-371. (Članek v slovenščini.) 175 Slov. veja »cilium palpebra«, shrv. vjeda »su-percilium« / Ivan Koštial. - Nastavni vjesnik (Zagreb), 28, 1920, str. 425-426. 176 Jezikoslovno zrnje / Ivan Koštial. - Slovenec, 48, 1920, št. 264 (18. 11.), str. 4-5. (Odziv na članek Martina Žunkoviča z istim naslovom v Slovencu, ki je izšel 12. 11. 1920.) 177 fS u m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S fà 1919 Kako je Vodnik bogatil slovenščino / Ivan 1921 Etimološke bilješke / Ivan Koštial. - Juž- fcH E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 noslovenski filolog (Beograd), 2, 1921, str. 308-310. (Slov.: komaj, finka, punca.) 178 1922 Slovenci in drugi Slovani v Gradcu pred 100 leti / I. Koštial. - Samouprava (Gornja Radgona), 1, 1922, št. 15, str. 2. 179 Slovenci in drugi Slovani v Gradcu pred 100 leti / I. Koštial. - Slovenski narod, 55, 1922, št. 205 (10. 9.), str. 7. (Gradivo povzame iz publikacije Alberta Johanna Polstererja Graz und seine Umgebung, 1827.) 180 Češka knjiga o Primorju / Ivan Koštial. -Učiteljski list (Trst), 3, 1922, št. 15 (20. 5.), str. 117. (O knjigi Viktorja Dvorskega Primorske zeme riše Rakovsko-uherske, Praha, 1915.) 181 Slovensko-primorski jezikoslovci / Ivan Koštial. - Učiteljski list (Trst), 3, 1922, št. 19-20 (1. 7.), str. 151. (Jakob Volčič, Fr. Zakrajšek, Jurij Caf, Jan Baudonin [!] de Courtenay, Fran Erjavec, Anton Klodič, Karel Štrekelj, Vatroslav Oblak, Stanislav Škrabec, Mihael Zavadlal in Anton Breznik.) 182 1923 Gjuro Szabo, O značenju topografskog nazi-vlja u južnoslavenskim stranama / Ivan Koštial. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 2-3, 1921-1923 (1923), Ser. A, str. 52-55. (Ocenjevana razprava je izšla v reviji Jugoslavenska njiva, 2, 1919.) 183 Stsl. zaj^ct / Ivan Koštial. - Južnoslovenski filolog (Beograd), 3, 1922-1923, str. [71]-72. 184 1924 K zloženkam z d- korena dhe / Iv. Koštial. - Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 4, 1924, str. 120. (Podpis v letnem kazalu Iv. Koštial. Razlaga besede mr-tvoud, svilod, ud, prod, uzda.) 185 Etimologičke sitnice / Ivan Koštial. - Južnoslovenski filolog (Beograd), 4, 1924, [182]-184. (Finka, punca, punica 'tašča'.) 186 Prispevek k poglavju o Jurčičevih literarnih predlogah / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 44, 1924, št. 11, str. 702-704. (O Erbnovem delu Die St. Aegidiuskirche in Graz, 1857, kot predlogi za Jurčičev roman Ivan Erazem Tatenbach.) 187 1925 O Finžgarjevem jeziku / Ivan Koštial. - Kritika, 1, 1925-1926, št. 1, str. 9-11. (Izšlo leta 1925.) 188 Slovenščina Vladimirja Levstika / Ivan Koštial. - Kritika, 1, 1925-1926, št. 4, str. 5154. (Izšlo leta 1925.) 189 Slovenščina v naših časnikih / Iv. Koštial. -Kritika, 1, 1925-1926, št. 6, str. 82-85; št. 7, str. 108-110; št. 8, str. 124-126. (Izšlo leta 1925.) 190 Odkod ime vigenc? / J. Koštial. - Mladika, 6, 1925, str. 67. (Odziv na vprašanje ob oceni Andrejkove knjige o Kropi.) 191 1926 O krajepisnih imenih / Ivan Koštial. - Geografski vestnik, 2, 1926, št. 1, str. 51-53. (K članku Henrika Tume v GV 1925, str. 86-97; Tumov odgovor Koštialu v Geografskem vestniku 1926, str. 53-55.) 192 Shrv. kres, krijes, kris / Ivan Koštial. - Južnoslovenski filolog (Beograd), 5, 19251926, str. 190-192. 193 Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine / I. Koštial. - Mladika, 7, 1926, št. 1-11, str. 34, 72, 112, 152, 191-192, 234, 271-272, 314, 352-353, 393-394, 433. (Opomba uredništva, str. 34. V knjižni obliki izšlo v letih 1927 in 1931. Prim. enoti 195 in 212.) 194 1927 Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine / sestavil I. Koštial. Prevalje, Družba sv. Mohorja, 1927. 80 str. 195 O naših priimkih / I. Koštial. - Mladika, 8, 1927, str. 114, 194, 234, 275, 315, 355, 395. 196 O lončarskem »cehu« v Škofji Loki / Spectator. - Slovenec, 55, 1927, št. 153 (12. 7.), str. 4. 197 Entgleiste Iterativbildungen / Ivan Koštial. - Zeitschrift für slavische Philologie (Leipzig), 4, 1927, str. 131-140. 198 1929 Jurčičev Krjavelj / Ivan Koštial. - Ljubljanski zvon, 49, 1929, št. 11, sr. 698-699. (O sorodnosti Krjavlja z Jacobom Buntingom v romanu E. Lyttona Bulweqa Eugene Aram, 1832.) 199 Drobtinice iz zgodovine besed / Iv. Koštial. - Mentor, 17, 1929/30. (Palača in palačinka, str. 40; Občna imena iz imen narodov, str. 71; Svak pa svakinja, stric pa teta; »Ger-manofobija« v književnem jeziku, str. 148149; O »ponovnih posojilih«, str. 225. O večkrat prevzetih besedah.) 200 Netek / Ivan Koštial. - Življenje in svet, 3, 1929, knjiga 5, str. 363. (Odgovor na vprašanje o pomenu in lokaciji besede, ki ga je postavil dr. Fran Zbašnik v št. 10, str. 296297.) 201 Židovska kaša / Iv. Koštial. - Življenje in svet, 3, 1929, knjiga 6, str. 545. (Odgovor na vprašanje v istem letniku na str. 484.) 202 1930 Jezikovne drobtine / Iv. Koštial. - Ljubljanski zvon, 50, 1930, str. 179-180. (Kazne-nec; Častitati; Imejitelj; Belokranjski, Beli Kranjci; O neorganskih dovršnikih; Osel-nik.) 203 Jezikovne drobtinice / I. Koštial. - Ljubljanski zvon, 50, 1930, str. 376-377. (Ogrejeval-nica; Iztiriti; Odstopiti pravico; Stimmung; Prijetno preživet popoldan.) 204 Etymologisches: 1. Die slavischen Namen des männlichen Hanfes; 2. Slovenisch »premog« / J. Koštial. - Zeitschriftfur slavi-sche Philologie (Leipzig), 7, 1930, str. 380383. 205 Palilula / I. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 7, št. 15, str. 419. (Razlaga krajevnega imena.) 206 Odkod ime premog / I. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 7, št. 16, str. 425. 207 Jakob Lorber, »der Slavenriecher« / J. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 7, št. 18, str. 499-500. (Pomen besed je Lorber tolmačil iz »slovanščine«.) 208 O vodomcu : (Alcedo hispida) / I. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 7, št. 21, str. 578-579. (O najlepšem evropskem ptiču, poimenovanjih in vražah.) 209 Slovanska imena za moško konopljo / I. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 8, št. 8, str. 215. 210 O bobru / I. Koštial. - Življenje in svet, 4, 1930, knjiga 8, št. 10, str. 258. (Poimenovanja.) 211 1931 Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine / sestavil I. Koštial. V Celju : Družba sv. Mohorja, 1931. 88 str. (Drugi natisk, 2.[,] pomnožena izdaja.) 212 Der Fang des Bilches in Krain / J. Koštial. - Lud Slowianski (Krakow), 2, 1931, str. B 212-214 : ilustr. 213 Pies w wierzeniach i obrzqdach / I. Koštial. - Lud Slowianski (Krakow), 2, 1931, str. B 221-222. (Odziv na sestavek K. Mo-szynskega Pies w wierzeniach i obrzqdach, Lud Slowianski, 1, 1930, št. 2, str. B 257266.) 214 Besede popotnice / Iv. Koštial. - Mladika, 12, 1931, str. 109-110, 151-153. (Aborat, barhant, baršun - žamet, bombaž, cerkev, cimet, cuker, črešnja, čumnata, facanetelj, paj-čolan, fižol, galun, izba in soba, jezero - tisoč, jopa, šuba, šavba, kava, kerlejž, kimelj, kumin, kotenina, kositer, krebuljica, kutina, lenta, lev, levstik ali luštrek, mandelj, menih, ocet in jesih, pesa in blitva, poper, puška, puščica, šola, vajšnica, ženirati.) 215 O smučeh, krpljah, krampežih in hoduljah / I. Koštial. - Življenje in svet, 5, 1931, knjiga 9, št. 16, str. 432-433. 216 Srbski Martin Krpan / I. Kostial. - Življenje in svet, 5, 1931, knjiga 10, št. 13, str. 360 : portret. (Fotografija Ivana Koštiala. O delu Stjepana Mitrova Ljubiša Kanjoš Macedo-novic in vzporednicah s Krpanom.) 217 1932 Slovensko ljul'ko bomo rešetali: žreb in žre-be. - Življenje in svet, 6, 1932, knjiga 11, str. 97. (Brez podpisa.) 218 Črnobog in Walter Scott / I. Koštial. - Živ- K S h« CL < Z h« Z > O - S O K h« Z N Ijenje in svet, 6, 1932, knjiga 12, št. 13 E (25. 9.), str. 317. (O slovanskem bogu kot Z anglosaškem.) 219 * O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 1934 O nekaterih jezikovnih grehih / I. Koštial. -Mladika, 15, 1934, str. 153-154, 234-235, 273-274, 312-313, 392-393, 433-434, 466-467. (Nadaljevanje na str. 312-313 je objavljeno pod naslovom O jezikovnih grehih.) 220 Krstna, rodbinska in krajepisna imena, dana po času rojstva oziroma odkritja / I. Koštial - Mladika, 15, 1934, str. 351-352. 221 Zadeva Oberdank / I. Koštial. - Pohod, 3, 1934, št. 19, str. 4. (Etimologija priimka Oberdank.) 222 Pravniška slovenščina / Koštial. - Slovenija, 3, 1934, št. 43 (2. 11.), str. 4. (Odziv na članek z enakim naslovom v št. 40. O besedi ključanica = ključavnica.) 223 Nekoliko glagoljskih listina iz nekadašnjega franjevačkoga samostana sv. Grgura u Kopru / Nikola Žic. - Vjesnik kraljevskog dr-žavnog arkiva u Zagrebu, 6, 1934, str. [7585]. (Delo je bilo pripravljeno za Archiv für slavische Philologie, po Jagicevi smrti pa je rokopis prišel v Sveučilišno biblioteko v Zagrebu, zato je izšlo šele tu.) 224 Krjavelj / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 216-217 : s Koštialo-vim portretom. (Poimenovanje za sključenega moža.) 225 O »bogastvu« francoščine / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 287. 226 »Pravoslaven, pravoslavje« / I. Koštial. -Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 308. (S pomenom: pravoveren.) 227 Trivigante - Triglav - Svetovit / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 478. 228 O medenih tednih / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 525. 229 Slavec / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 15, str. 621. (Etimologija poimenovanja ptiča.) 230 O potoniki (paeonia officinalis) / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 16, str. 62-63. (O cvetlici in poimenovanjih.) 231 O slovenskih krajevnih imenih na Kočevskem / I. Koštial. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 16, str. 301-302. (Odziv na spis Maksa Tomitscha Imena naših naselbin: prispevek k domoznanstvu kočevske dežele, Gott-scheer Kalender 1934.) 232 Prvotni pomen besede »šofer« / jezikoslovec g. prof. Ivan Koštial nam piše iz Novega mesta. - Življenje in svet, 8, 1934, knjiga 16, str. 376. (Naštetih je 6 pomenov.) 233 1935 Novo mesto z okolico v »Popotnih spominih« Henrika Coste / Ivan Koštial. - Kronika slovenskih mest, 2, 1935, št. 2, str. 26*-32* : ilustr.; št. 3, str. 48*-51* [prvo štetje!]. 234 Slovenščina v narečju izgnanih kranjskih Židov / Ivan Koštial. - Kronika slovenskih mest, 2, 1935, št. 2, str. 187-188. 235 Paberkovanje / I. Koštial. - Mladika, 16, 1935, str. 35-36, 69, 116, 153-154, 196, 275, 315-316, 395, 435-436 in ovitek št. 12, str. [3]. 236 Genijalen ali genialen? / Ivan Koštial - Mladika, 16, 1935, str. 235. 237 Jezički prilozi / Ivan Koštial. - Naš jezik (Beograd), 4, 1935, str. 151-153. 238 O imenih naših rib in lovnih živali / I. Ko-štial. - Ribiško-lovski vestnik, 2, 1935, str. 137-144, 165-168. 239 Legat / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 184. 240 Vineta / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, št. 7, str. 188-189. (Okoli leta 1000 potopljeno mesto Jomsburg.) 241 Še enkrat Vineta / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, št. 11, str. 302. (Odgovor na odziv A. Makaroviča v reviji Pohod, št. 7 (23. 2. 1935).) 242 O legatu in podhujki (Caprimulgus europaeus) / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 304. (Opis ptiča in etimologija.) 243 Nemška sodba (1903) o M. I. Pupinu / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 380. 244 Kaj pomeni »sodoben«? / poroča Iv. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 390-391. (Ima pomen istočasnosti.) 245 Blumenbach (1832) o Slovencih / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 416-418; str. 437-438. (Blumenbach: Kraljestvo Ilirija, v Schützovem Allgemeine Erdkunde, 14. zvezek, 2. del.) 246 Br. Nušic in Milan Obrenovic / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 518. 247 O raznih prevodih besede »tragoedia« / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 561. 248 Odkod izraz pehar? / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 17, str. 602. 249 Ciceronovi dovtipi / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, št. 1, str. 24. (Iz romana Mémoires d'Horace A. Dumasa, 5. poglavje.) 250 O Barabi in o barabah / J. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 74. 251 Še enkrat o premogu / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 138. 252 Droge, drogerije in drogisti / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 138. 253 Parsifal - slovenski? / I. Kostial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 168-169. (Pogled na knjigo Davorina Žunkoviča Die slawische Vorzeit, 1919.) 254 Nemška knjiga o Korošcih / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 262263 + popravki na str. 290. (Jurij Graber: Volksleben in Kärnten, Graz, 1934.) 255 O našem novem jezikovnem zakoniku. Slovenski pravopis. Priredila A. Breznik in F. Ramovš. Znanstveno društvo, 1935 / I. Koštial. - Življenje in svet, 9, 1935, knjiga 18, str. 296-297 + 306-307. (Še v Življenje in svet, 1936, knjiga 19, str. 28-29.) 256 1936 Jezik v Bezjakovih »Molitnih bukvicah« / I. Koštial. - Časopis za zgodovino in narodopisje, 31, 1936, št. 3-4, str. 137-140. (Obravnava molitvenik Franca Bezjaka Molitne bukvice ali pobožnost v čast sedem žalosti Device Marije, Matere božje, kakor tudi devetdanska pobožnost v čast sv. Jožefu, Maribor, 1871.) 257 Še beseda o čevljih / I. Koštial. - Družinski tednik, 8, 1936, št. 27, str. 3. (O virih za zgodovino staroveškega obuvala.) 258 Opazke o novem pravopisu / I. Koštial. -Mladika, 17, 1936, ov. št. 1-3, str. [3]. 259 Naš jezik / I. K. in S. B. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 5, str. 77; št. 6, str. 95. 260 Dodatek k članku »O našem novem jezikovnem zakoniku« / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, str. 28-29. (O nedoslednostih Slovenskega pravopisa, 1935. Pod naslovom podpis I. Koštial, na koncu članka pa I. Koštial.) 261 O dveh Jenkovih verzih / J. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 5, str. 75. (O zadnjih dveh verzih v Jenkovi pesmi V brezupnosti.) 262 Kvaliteten - kvalitativen / I. K. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, str. 77. 263 Grapa / I. K. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 5, str. 77. 264 Čuvstvo / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 5, str. 77. (Dodane Stav-ske pogreške na str. 95, podpis I. K.) 265 Še enkrat »gospošček, visokostolbar« itd. / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 6, str. 95. 266 »Aneksija« rodbinskih priimkov / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 8, str. 122. (Jos. Perz, Današnji kočevski priimki v Gottscheer Kalender, 1935.) 267 Domazet / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 9, str. 139. (Govori o številnih izrazih za človeka, ki se je priženil.) 268 Spisi Čehova? Čehovi, Čehovlji, Čehovlje-vi, Čehovovi spisi? / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 12, str. 187188. 269 Blagor / I. Kostial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 17, str. 270. (Tri ofenzive zoper samostalniško rabo prislova blagor.) 270 O poljubovanju v starem veku / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. u m h« CL < SI h« Z > o - m o u h« s fà fcH E Z 1 K O S L O V 2 i Z A P i S K Ki O Ki 2 21, str. 334. (O starih izrazih za poljubljanje.) 271 Slovanske besede v nemški knjigi / Ivan Ko-štial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 22, str. 347. (O knjigi A. J. Storferja Wörter und ihre Schicksale, Berlin, 1936.) 272 »Hipolit iz Rudolfswerta« / Ivan Koštial. -Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, št. 25, str. 395. (O prevodu Prijateljevega nemškega pregleda slovenskega slovstva v srbščino pod naslovom Slovenačka književnost, ki ga je prevedel M. S. Moskovljevic, Beograd 1920.) 273 Podrastiti / I. K. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 19, str. 409. (Naščuvati.) 274 Kočevci in Aleksander Veliki / S. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, str. 46. (O čenči, da se bojijo le, da jim ne bi padlo nebo na glavo. V kazalu podpis: I. Koštial.) 275 Slovansko-grški distih / Ivan Koštial. - Živ-Ijenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, št. 5, str. 76-77. 276 Slavomanija pri Nemcih / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, št. 10, str. 156. (Kar se drugače ne more razložiti, se šteje za slovansko.) 277 Kerempuh in grabancijaš / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, št. 13, str. 206. 278 Kyrie eleison (Gospod, usmili se) / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, št. 14, str. 221. 279 Podlesek : (Colchicum autumnale L.) / I. Koštial. - Življenje in svet, 10, 1936, knjiga 20, št. 17, str. 269-270. 280 1937 Novomeški meščani v 18. stoletju / Ivan Koštial. - Kronika slovenskih mest, 4, 1937, št. 1, str. 51-52. 281 Atentat na slovenščino / J. Koštial. - Slovenija, 6, 1937, št. 33, str. 3. (Kritika prevoda dela Essada Beya Nikolaj II: sijaj in padec zadnjega carja, Maribor, 1936, ki ga je prevedel Pavel Pirin.) 282 Einige slovenische Komposita / I. Koštial. - Zeitschft fUr slavische Philologie (Wien), 14, 1937, str. 293-298. 283 Joža Glonar: Slovar slovenskega jezika. V Ljubljani, Umetniška propaganda, 1936 / Ivan Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 59-60; str. 77 [prav 69!] + 78-79. (Obširna ocena.) 284 Še o Repoštevu / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 124. 285 Plica polonica / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 158. (O poimenovanjih poljske krotovice, bolezni.) 286 Izvor »šmoka« / prof. I. Koštial mi piše. -Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 189. (V članku Antona Debeljaka.) 287 O imenih Albancev / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 332. (Poimenovanje za Albance pri drugih narodih.) 288 Občna imena iz krstnih / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 381382. 289 Slovenske pripovedke v nemškem prevodu / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 21, str. 395-396. (O knjigi: Anton Mailly: Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen, Leipzig, 1922. Našteje vse naše pripovedke.) 290 Predloga Aškerčevi »Ponočni potnici«? / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 26, str. 406. (O pesmi Bosen Elliant (Kuga v Elliantu), ki je podobna Aškerčevi Ponočni potnici.) 291 Obloda / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 13. (Izraz za vse, kar se tekoči krmi primeša, npr. otrobi.) 292 O Kersnikovem jeziku / Ivan Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 55. 293 Galoše / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 79. 294 Srbski »Hlapec Jernej« / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 141 : ilustr. (O podobnosti Cankarjevega Jerneja z likom Toma v noveli Janka M. Veselinovica Čiča Toma.) 295 Prešestvo / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 206-207. (Prešuštvo od prestop, prehod.) 296 Iz slovaškega folklora / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 343. (O knjigi Frant. Vaclava Perinka Vesele putova-niepo Slovensku, Praha, 1934.) 297 Ivan Podržaj, Strte peruti, Vodnikova družba, 1937 / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, 373-374. (Jezikovni pogled.) 298 Še o 150. obletnici Mozartovega »Don Jua-na« / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 384-386. 299 Konec / I. Koštial. - Življenje in svet, 11, 1937, knjiga 22, str. 417. (Razlaga etimologije besede.) 300 1938 Novomeški priimki leta 1515 / Ivan Koštial. -Trgovski list, 21, 1938, št. 42, str. 11-12. 301 Inženjer ali inženir? / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 125. 302 O jeziku J. Mencingerja / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 186188 : ilustr. 303 Veterinar / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 331-332. (O pomenu besede in veterini nasploh.) 304 O židovskih kulturnih delavcih / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 361-362 + str. 409: Stavske pomote. 305 O nepotrebnih tujkah / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 396. 306 »Kako nagačijo živali« / I. Kostial - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 23, str. 409. (O prehajanju glagolov iz ene vrste v drugo, kar povzroča napačne rabe.) 307 K članku »Odkod ime Sloveni?« / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 76. (K članku F. Heriča Odkod ime Sloveni, Življenje in svet, 1938, knjiga 23, str. 375. Herič se je odzval še v Življenje in svet, 24, 1938, str. 139-140: O kritiki razpravice »Odkod ime Sloveni?« in svojo trditev nadaljuje: »Koštialu se očitno ne zdi več vredno odgovarjati.«) 308 Rimska cesta / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 90-91. (Poimeno- vanja v mnogih jezikih, tudi velško, vestfal-sko, albansko, hebrejsko, starosirsko, kopt-sko, etiopsko, armensko, perzijsko, iroke-ško, litovsko, finsko, sanskrt ...) 309 Mavrica / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 123-124. (Poimenovanja pri raznih narodih se nam zdijo poetična.) 310 Prešeren in Swinburne / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 133. (Podobnost Prešernovi pesmi Prosto srce »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal« ter Swinburnove »From too mach love«. Swinburne je pesem napisal 20 let za Prešernom, a verzi se čudovito ujemajo.) 311 O slovenskih templjih v Severni Nemčiji / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 153. 312 Plima in oseka / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 203. (Novejši izposojenki: plima iz grščine in oseka iz italijanščine.) 313 Slovani v zapadni Švici? / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 284285. 314 Planika in narcisa / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 308. (Dopolnilo k članku Očnica A. Debeljaka s str. 286.) 315 Kristjan / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 316. (O pomenski spremembi izraza v teku stoletij. K temu še popravek N. Preobraženskega na str. 329.) 316 Fant pa punca / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 381. 317 Božični panj / I. Koštial. - Življenje in svet, 12, 1938, knjiga 24, str. 39-98 [prav 397-398!]; str. 407-408. (O običaju in etimologiji.) 318 1939 O oselniku / I. Koštial. - Etnolog, 10-11, 1937-1939 [1939], str. [22]-24 : portret. (Tudi v: Zbornik znanstvenih del slovanskih učenjakov v čast dr. Niku Županiču ob šestdesetletnici njegovega rojstva, 1939, str. 22-24 : s portretom I. Koštiala.) 319 Kdo je - »divja horda«? / I. Koštial. - Etnolog, 10-11, 1937-1939 [1939], str. 62-64. u m h« CL < SI h« Z > o - m O U h« S N ^ fcH E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 (Tudi v: Zbornik znanstvenih del slovanskih učenjakov v čast dr. Niku Županicu ob šestdesetletnici njegovega rojstva, 1939, str. 62-64. Razširjenost zmerljivke »jebem ti majku«. Dokazuje, da jo poznajo mnogi narodi, tudi Nemci.) 320 O Kočevcih in kočevščini / Ivan Koštial. -Kočevski zbornik, 1939, str. 321-334. 321 Planika ali planinka? / I. Koštial. - Slovenski jezik, 2, 1939, št. 1-2, str. 115-116. 322 O Trdinovi »Rajski ptici« / I. Koštial. - Življenje in svet, 13, 1939, knjiga 25, št. 1-2, str. 27. (Ob Trdinovi zgodbi iz Bajk in povesti o Gorjancih, primeri iz glagolske in južnoslovanske literature. Zvaril je pripovedko o kmečkem puntu in legendo o menihu.) 323 Sledovi gorenjščine v Prešernovem jeziku / I. Koštial. - Življenje in svet, 13, 1939, knjiga 25, št. 4, str. 83-84. 324 1940 Naš časopisni jezik : Oslo in Helsinki / I. Koštial. - Družinski tednik, 12, 1940, št. 19 (9. 5.), str. 3. 325 O slovenski in srbohrvatski ljudski mlekarski terminologiji / J. Koštial. - Etnolog, 13, 1940, str. [125]-128. (Sladko mleko, smetana, maslo, pinja, melo, sirotka. Tudi posebni odtis.) 326 1942 Drobiž iz Vergilija / I. Koštial. - Jutro, 23, 1942, št. 139 (20. 6.), str. 4. 327 1945 Imena naših ptic / Ivan Koštial. - Proteus, 8, 1945/46, št. 3, str. 53-56. 328 1946 Slovenska imena živali in rastlin pri Nemni-chu / I. Koštial. - Proteus, 8, 1945/1946, št. 4-5, str. 112-113. (Ph. A. Nemnich: Allgemeines Polyglotten-Lexikon der Naturgeschichte, 1793-1795.) 329 O besedi »grlica« / I. Koštial. - Proteus, 8, 1945/46, št. 4-5, str. 116. 330 Imena naših sesavcev / Ivan Koštial. - Proteus, 8, 1945/46, št. 6-7, str. 145-147. 331 Imena naših krkonov in plazilcev / Ivan Koštial. - Proteus, 9, 1946/47, št. 1, str. 13-14. (Datum 15. september 1947 [prav 1946!].) 332 1947 Imena naših rib / I. Koštial. - Proteus, 10, 1947/48, št. 1, str. 19-21. (V letnem kazalu Ivan Koštial. Datum 15. 9. 1947.) 333 1951 Slovenski elementi v koroški, štajerski in vzhodnotirolski nemščini / Ivan Koštial. -Svoboda (Celovec), 4, 1951, št. 11-12, str. 185-192. 334 1972 Izlet v Nemški Rut / Ivan Koštial ; [prevedla Helena Jerkič; opombe Branko Marušič]. -Berilo o Rutu, 1972, str. 36-41. (Prevod dela Ein Ausflug nach Deutschruth, ki je izšel v tržaškem časopisu Adria leta 1912.) 335 Nemški Rut : pregled še dostopnih podatkov o izgubi tamkajšnjega nemštva / Ivan Koštial ; [prevedla Helena Jerkič; opombe Branko Marušič]. - Berilo o Rutu, 1972, str. 42-53. (Prevod dela Deutschruth : Übersicht der noch zugänglichen Angaben über das Schwinden des dortigen Deutschtums, ki je izšel v reviji Deutsche Erde leta 1913. Izvirnik ima karto Nekdanji nemški jezikovni otok Nemški Rut-Sorica v Julijskih Alpah, ki je v prevodu ni.) 336 Korenitost nemških učenjakov / Ivan Koštial. - Berilo o Rutu, 1972, str. 53-54. (Prepis notice, ki je izšla v goriški Soči leta 1913.) 337 1993 Kdaj se ženski med nogami peni? - Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 122-123. (Izvirni objavi pod Slovenische Scherzreden und Räselfragen v Anthropophyteia, 6, 1909, str. 418, in Slovenische Rätsel aus dem Küstenlande, Anthropophyteia, 9, 1912, str. 491492.) 338 Pripovedni bingeljček / [Ivan Koštial ; Marjan Dolgan]. - V: Fukje Kranjcem v kratek čas : antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim pristavkom / [spremno študijo in opombe napisal Marjan Dolgan], 1993, str. 129-142. (25 žgečkljivih pripovedi, s prevodi in z opombami, iz Anthro-pophyteie iz let 1908-1912.) 339 1999 Novak, Armid: Ivan Koštial in glagolica v Istri. - Brazde s trmuna (Trst), št. 4, 1999, str. 11-23. (Biografija, opisna bibliografija o glagolici in priredba Koštialovih člankov o glagolici na str. 15-18. Tudi kot separat. Naslednja priredba je izšla še leta 2011. Prim. enoto 417.) 340 2008 Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov / Ivan Koštial. - Drevesa, 15, 2008, št. 2 (mar.), str. 37-43. (Prva objava v Dom in svet, 17, 1904, št. 9, str. 562-564, in št. 10, str. 626-629.) 341 Koštialovi prevodi Slovenische Erzählungen aus dem Küstenlande / zapisal R. T. [Trebše], v nemščino prevedel Joh. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 6, 1909, str. 272-275. (Pripovedi v slovenščini in prevedene v nemščino. Pripovedi Izgubljena nedolžnost, Lepo vzgojena hči in Žebelj ponatisnjene v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 130-132.) 342 Erzählungen aus dem Görzischen / zapisal R. T. [Trebše], v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 324-326. (14 pripovedi: Kost v scavnici, Kmetova nosečnost, Jajca na glavi, Dišeči sir, Trije skupaj, Zobobol, Jamica, Oteklini, Mešanje po ponvi, Tri barve, Beljak, Zgoraj in spodaj, Distanca, Preiskava so ponatisnjene v Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 132-139.) 343 Slovenische erotische Liedchen aus dem Görzischen / zapisal R. T. [Trebše], v nemščino prevedel J. Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 7, 1910, str. 365. (4 pesmi z vzporednim prevodom v nemščino.) 344 Russisches sexuelles und skatologisches Glossar. 34 / B. Blinkiewicz, transkribi-ral Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 24-27. 345 Polnische erotisch-skatologische Wörtersammlung von Schwarzen Flusse und vom Roten Schlosse / B. Blinkiewicz, z dodatkom Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 28-34. 346 Corso, Raffaele: Von Geschlechtleben in Kalabrien / prevedel Joh. Koštial. -Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. [137]-159. (Prevod iz italijanščine v nemščino.) 347 Erotische und skatologische Übernamen / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 292-294. 348 Erotische und skatologische Schmähreden. 1. Polonische Folklore / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel Joh. K Koštial. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 294-298. 349 Echt russische Schwänke / B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 331-332. 350 Erzählungen aus Russisch-Polen / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 332-348. 351 Schnadahüpfeln (spiewki) aus Russisch-Polen / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 374-377. 352 Polnische Sprichwörter und Redensarten / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 384-387. 353 Polnische Rätselfragen und Rätsel / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 395-397. 354 Polnische und russische Abortinschrifften / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 426-427. 355 Skatologische Scherzreime aus Russisch- u m h« CL < S h« Z > o - m O U h« SI N ^ -Polen / zbral B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel Joh. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 8, 1911, str. 427-429. 356 Polnische Erzählungen aus Russisch-Polen / zapisal B. Blinkiewicz, v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, 424-428. 357 Polnische Schnadahüpfeln (spiewki) aus Rusisch-Polen / zbral B. B., v nemščino prevedel J. K. iz Gorice. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, str. 459-465. 358 Polnische Rätsel (zagadki) / zbral B., v nemščino prevedel J. K. - Anthropophyteia (Leipzig), 9, 1912, 490-491. 359 Corso, Raffaele: Das Geschlechtleben in Sitte, Brauch, Glauben und Gewohnheitrecht des italienischen Volkes : Erhebungen und Forschungen / po rokopisu v nemščino prevedel J. K. Nicotera : samozaložba, 1914. (Beiwerke zum Studium der Anthropophyteia, 7). 238 str. : illustr. (Rokopis v italijanskem jeziku prevedel v nemščino. V knjigi prevajalec ni razrešen.) 360 Novo mesto z okolico v »Popotnih spominih« Henrika Coste / Ivan Koštial. - Kronika slovenskih mest, 2, 1935, št. 2, str. 26*-32* : ilustr.; št. 3, str. 48*-51* [prvo štetje!]. (Iz Reiseerinnerung aus Krain, 1848, je poslovenil del 3. poglavja, str. 106-119.) 361 3 Koštialovi prevodi leposlovja Čech, Svatopluk: Vaški svetnik : humoreska. - Slovenski narod, 30, 1897, št. 113 (19. 5.), str. [1-2] - št. 118 (25. 5.), str. [1]. (Brez navedbe prevajalca.) 362 Jokai, Mavricij: Igralec, ki dobiva / Mavricij Jokai ; iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial. - Edinost (Trst), 47, 1922, št. 228-310; 48, 1923, št. 1-3. 363 118 Molière, Jean-Baptiste: Jurij Tepček ali E Z I K O S L O V z I Z A P I S K Ki O Ki 2 osramočeni zakonski mož / francoski spisal Molière ; poslovenil Ivan Koštial. Novo mesto : prevajalec, 1935 (v Ljubljani : Jugoslovanska tiskarna). 64 str. 364 Ocene Koštialovih del in odzivi na njegova dela Lampe, Evgen: Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. Sestavil Ivan Koštial / E. L. - Dom in svet, 14, 1901, št. 8, str. 513. 365 Schimpffov slovensko-nemški in nemško--slovenski slovarček. - Ljubljanski zvon, 29, 1909, str. 182. (Nepodpisana beležka o Ko-štialovem slovarju.) 366 Finžgar, F. S.: [Glosa ob Koštialovem Slov-niškem brusu.] / Uredništvo. - Mladika, 7, 1926, str. 34. (O nujnosti Brusa in njegovem samostojnem natisu.) 367 Ivan Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. - Dom in svet, 40, 1927, št. 3 (platnice). (Prejeli smo v oceno. Dodaja: Vsebuje abecedni zaznamek pogre-šk v besedah, oblikah in konstrukcijah slovenskega knjižnega jezika. Upošteva pripovedno prozo od 1800 do 1925 in pa politične dnevnike od prevrata do danes.) 368 Glonar, Joža: Koštial, I.: Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, Prevalje, 1927. - Ljubljanski zvon, 47, 1927, str. 371-373. (Ocena in primerjava z Breznikovimi načeli.) 369 Ivan Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. - Mladika, 8, 1927, str. 111. (Brez navedbe avtorja.) 370 Breznik, Anton: Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. - Čas, 26, 1931/32 (1932), str. 277. 371 Glonar, Joža: Dve, tri o naših rešetarjih. - Ljubljanski zvon, 52, 1932, 629-634. (Tudi ocena Koštialovega dela Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine na str. 631.) 372 4 Anžič, Anton: I. Koštial, Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine / A. - Mladika, 13, 1932, str. 73. 373 Debeljak, Anton: I. Koštial: Brus knjižne slovenščine. 2. natisk, Celje, 1931 / D. - Življenje in svet, 1932, knjiga 11, str. 40-41. 374 Vovk, Joža: Molière - Ivan Koštial: Jurij Tepček. Novo mesto, 1935 / J. V. - Mladika, 17, 1936, str. 114. 375 Debeljak, Anton: Molière - Ivan Koštial: Jurij Tepček / A. Debeljak. - Življenje in svet, 1935, knjiga 18, št. 14, str. 233 : Koštialov portret. (Založil prevajalec, Novo mesto 1935.) 376 5 Od drugih prevedeni Koštialovi zapisi Nadišavljena slanina / [Ivan Koštial ; prevedel Marjan Dolgan]. - Fukje Kranjcem ..., 1993, str. 129-130. (Z opombo. Objava pod Die Masturbation im Folklore. 14: Eine Bäurin ... v Anthropophyteia, 5, 1908, str. 262.) 377 Pretikanje / Ivan Koštial ; prevedel Marjan Dolgan. - Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 139-140. (Objava pod naslovom Sloveni-sche Erzählungen v Anthropophyteia, 8, 1911, str. 349.) 378 Polenovka / Ivan Koštial ; prevedel Marjan Dolgan. - Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 140. (Objava v nemščini pod Eine istrische Erzählung v Anthropophyteia, 9, 1912, str. 414.) 379 Dolg in dolžina / Ivan Koštial ; prevedel Marjan Dolgan. - Fuk je Kranjcem ..., 1993, str. 141-142. (Objava pod naslovom Slovenische Schwänke aus Krain v Anthropophyteia, 9, 1912, str. 430-431. Pripoved izšla le z navedbo ključnih besed v slovenščini.) 380 6 Biografski zapisi o Ivanu Koštialu V. S.: Justica v šolstvu. - Slovenski narod, 38, 1905, št. 71 (28. 3.), str. [1]. (Ukor profesorju I. K., ker je omenil »legendo« o sv. Janezu Nepomuku.) 381 Šlebinger, Janko: Koštial Ivan / Šr. - Slovenski biografski leksikon, 1, 1925-1932 (4. zvezek, 1932), str. 536-537. 382 Koštial Ivan. - Leksikon Minerva (Zagreb), 1936, str. 734. 383 Prof. Ivan Koštial - šestdesetletnik. - Jutro, 18, 1937, št. 170 (24. 7.), str. 7 : portret. 384 Samec, Janko: Profesorju Ivanu Koštialu za šestdesetletnico. - Jutro, 18, 1937, št. 172 (27. 7.), str. 7. (Sonet.) 385 Jubilej prof. Ivana Koštiala. - Slovenec, 65, 1937, št. 168 (27. 7.), str. 5. 386 Debeljak, Anton: Clotho, Lachesis, Atropos : (prof. Ivanu Koštialu za 60-letnico) / Antonios Pyknos. - Življenje in svet, 22, 1937, št. 4 (24. 7.), str. 62 : portret. (Sonet. Avtorja ugotovil Jože Munda.) 387 Prof. Ivan Koštial umrl. - Slovenski poročevalec, 10, 1949, št. 49 (27. 2.), str. 4. 388 Bačer, Karel: Profesor Ivan Koštial (27. 7. 1877 - 19. 2. 1949). - Prosveta (Novo mesto), 1, 1950-1951, št. 5, str. 6 : portret. (Brez podpisa.) 389 Corso, Raffaele: Ivanu Koštialu v spomin / iz rokopisa prevedel Milko Matičetov. - Slovenski etnograf, 3-4, 1950-1951 (1951), str. 390-392. (O Koštialovem sodelovanju pri Antropophyteii, njegovem prevajanju Cor-sovih člankov iz italijanščine v nemščino ter odnosu urednik Krauss - Koštial.) 390 Matičetov, Milko: Bibliografija : Ivan Koštial (1877-1949). - Slovenski etnograf, 3-4, 1950-1951 (1951), str. [393]-399. (Podan je pregled spisov s področja folklore.) 391 Tomšič, France: V spomin prof. Ivanu Koštialu. - Dolenjski list, 8, 1957, št. 44 (30. 10.), str. 4. 392 Novo mesto je počastilo Ivana Koštiala. -Prosvetni delavec, 7, 1957, št. 18 (11. 11.). (Ob odkritju spominske plošče.) 393 Tomšič, France: Koštial Ivan / F. T. - Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb), 5, 1962, str. 345. (S kratko bibliografijo.) 394 u m h« CL < SI h« Z > o - m O U h« S fà fcH E Z 1 K O S L O V 2 i Z A P i S K Ki O Ki 2 Prašelj-Gspan, Nada: Koštial Ivan / Prašelj. - Österreichisches biographisches Lexikon : 1815-1950 (Graz, Köln), 4, 1966-1969 (16. snopič, 1966), str. 155. 395 Šavli, Andrej: Vrsta skozi čas : obrazi kopr-sko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875-1909-1919) : Ivan Koštial / Andrej Šavli. - Primorski dnevnik, 33, 1977, št. 222 (24. 9.), str. 4 : portret. (Med učitelji iz južne Primorske in Tržaškega je predstavljen tudi Ivan Koštial.) 396 Jevnikar, Martin: Koštial Ivan / Jem. - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica), 4, 1990-1994 (19. snopič, 1993), str. 668. 397 Suhadolnik, Stane: Koštial, Ivan / S. Su. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, str. 334. 398 Dolgan, Marjan: Okrogle in kosmate : [Ivan Koštial]. - V: Fukje Kranjcem v kratek čas: antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim pristavkom / [zbrala in uredila] Marjan Dolgan in Miran Hladnik ; [spremno študijo in opombe napisal Marjan Dolgan], 1993, str. 156-163. (In s prevodi objav ter z opombami pod naslovom Pripovedni bin-geljček na str. 128-142. Objava samo v drugi, dopolnjeni izdaji.) 399 Koštial Ivan. - V: Bačer, Karel: Gradivo za dolenjski biografski leksikon, 1994, str. 112. (Tudi na domači strani Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.) 400 Menaše, Luc: Koštial Ivan. - V: Menaše, Luc: Svetovni biografski leksikon, 1994, str. 518. 401 [Anekdote]. - V: Dular, Jože: Smeh na prepihu : anekdote in prigode, 1995, str. 3639 : portret. (Pet anekdot.) 402 Dolgan, Marjan: Koštial, Ivan / MD. - Slovenska književnost, 1996, str. 217. 403 Novak, Armid: Ivan Koštial in glagolica v Istri. - Brazde s trmuna (Trst), 1999, str. 11-23. (Biografija, opisna bibliografija o glagolici in priredba Koštialovih člankov o glagolici. Tudi separat. Naslednja priredba je izšla še leta 2011. Prim. enoto 417.) 404 Rožman, Irena: Prispevki profesorja Ivana Koštiala v Anthropophytei / Irena Rožman. - V: Kolesar s Filozofske, 2000, str. 239248. 405 Ramšak, Mojca: Koštial Ivan / M. Ra. - Slovenski etnološki leksikon, 2004, str. 240. 406 Koštial, Ivan. - V: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, 1, 2008, str. 530. 407 Božič, Rasto: V spomin jezikoslovca Ivana Koštiala / Rasto Božič. - Dolenjski list, 60, 2009, št. 50 (19. 12.), str. 18 : ilustr. 408 Božič, Rasto: Zbornik o prof. Ivanu Koštia-lu : odstiranje zabrisanega spomina : delo in pomen enega najpomembnejših jezikoslovcev : častni Novomeščan / Rasto Božič. -Dolenjski list, 60, 2009, št. 52 (31. 12.), str. 18. : ilustr. 409 Po kom se imenuje ---? : Koštialova ulica / rubriko pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. - Novi medij (Novo mesto), 12, 2009, št. 12 (dec.), str. 26 : ilustr. 410 Koštial, Rožana: Življenjska pot profesorja Ivana Koštiala. - Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru, 2010, str. 90-100, povzetki na str. 199-200, 210, 222-223, 235. 411 Koštial, Rožana: Bibliografija Ivana Ko-štiala. - Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru, 2010, str. 102-114. 412 Rodela, Martina: Profesor Ivan Koštial. -Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru, 2010, str. 115-128, povzetki na str. 200-201, 210-211, 223-224, 235-236. (Razmerje med knjižnim in neknjižnim jezikom v treh Koštialovih člankih.) 413 Božič, Rasto: Odstiranje zabrisanega pomena - prof. Ivan Koštial : posvet v spomin prof. Ivana Koštiala, Trdinova čitalnica Knjižnice Mirana Jarca, Novo mesto, 18. december 2009 / Rasto Božič. - Rast, 21, 2010, št. 1 (febr.), str. 84-85 : portret. 414 Rožman, Irena: (Ne)znani jezikoslovec in folklorist prof. Ivan Koštial (1877-1949) : spominski posvet ob 60. obletnici smrti : (Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, 18. decembra 2009). - Traditiones, 39, 2010, št. 2, str. 167-174 : ilustr. 415 Ivan Koštial. - Wikipedija: prosta enciklopedija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_ Ko%C5%A1tial, dostop 7. 7. 2010). 416 Novak, Armid: Ivan Koštial in glagolica v Istri / Armid Novak. - Brazde s trmuna : izbor, 2011, str. 37-46. (Biografija, opisna bibliografija o glagolici in priredba člankov o glagolici. Prim. enoto 340.) 417 Rokopisi in gradivo 7.1 Koštialova zapuščina v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani: Ms 1660. 7.1.1 Rokopisi • Biblijske rečenice v XX. stoletju • prevod dela M. Jokaia Igralec, ki dobiva • Jezikoslovni zapiski in gradivo • Jezikoslovni zapiski • Zapiski za uvod v slavistiko 7.1.2 Gradivo • Besednjak • Ciganska narečja • Gradivo za jezikovni atlant • Gradivo za slovar • Imena kočevskih naselbin • Materijalna ljudska kultura pri Slovanih • Slovanska mitologija • Slovenska folklora • Zgodovina pisave 7.1.3 Korespondenca 7.2 Biblioteka SAZU v Ljubljani: listkovni slovar za Wiesthalerjev Latinsko-slovenski slovar; Koštial je obdelal gesla pod črko F. 7.3 Rokopisi so tudi v zasebni lasti. 8 Slikovno gradivo [Koštial, Ivan] [Slikovno gradivo]. - [S. l. : s. n., 193?]. - 1 fotografija : č-b ; 12 x 8 cm. (Naslov je napisan ročno. Izvirnik ima Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, tudi objava skenograma na domači spletni strani.) Ivan Koštial. - V: Dular, Jože: Smeh na prepihu : anekdote in prigode, 1995, str. 39. (Karikatura.) u in h« CL < S h« Z > o - m o u h« s Druge razprave in članki Predoslje in Prelosno (45 let pozneje) Silvo Torkar Cobiss: 1.03 m France Bezlaj je razlagal slovenski zemljepisni imeni Predoslje in Prelosno iz leksema *prérQslo, v katerem je videl pozabljeni apelativ *rgslo z domnevno istim korenom kot v rus. ruslo 'struga, rečni tok'. V pričujočem članku pa se predlaga razlaga obeh imen iz geografskega apelativa *préraslb, izpeljanega Z iz glagola prerasti. Ključne besede: slovenščina, etimologija, geografska imena, geografski apelativi hJ m Predoslje and Prelosno (forty-five years later) France Bezlaj explained the Slovenian geographical names Predoslje and Prelosno as derived from the lexeme *prerQslo, which he treated as the forgotten common noun *rgslo with presumably the same root as in Rus. ruslo 'riverbed, ^ stream.' This article suggests that the names developed from the geographical common noun *preraslb, derived from the verb prerasti 'to overgrow.' Keywords: Slovenian, etymology, geographical names, geographical common nouns 0 Akademik France Bezlaj je novembra 1966 na povabilo uglednega češkega jezikoslovca Jana Svobode, urednika onomastične revije Zpravodaj mistopisne komise ČSAV (danes Acta onomastica), pripravil za objavo članek z naslovom Predoslje in Prelosno, da bi z njim prikazal svojo delovno metodo (Bezlaj 1967: 6; 2003: 315). Pozneje je Bezlaj svojo takratno razlago imena Predoslje ponovil še v sedmih objavah, med drugim v ruščini in nemščini, nazadnje v 3. knjigi svojega etimološkega slovarja, ki je izšla že posmrtno (Bezlaj 1995: 109-110). Razlage v znanstvenih krogih nihče ni spodbijal, sprejel jo je tudi Marko Snoj v svojem Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Snoj 2009: 328). Po 45 letih se je za imeni Predoslje in Prelosno našla nova razlaga, ki izhaja iz nekega drugega, pozabljenega in zato neprepoznanega staroslovanskega občnega imena. 1 Predoslje je ime vasi nad reko Kokro v občini Kranj, medtem ko j e Predoselj (tudi Predaselj) ime korit Kamniške Bistrice z naravnim mostom, Predasnik pa hišno ime na Obirskem v Karavankah. Vas Predoslje (mest. v Predosljah, prebivalci Predošljani, prid. predoški) premore okrog petnajst zapisov v virih iz 14. in ^ 15. stol., večinoma Prerazel ipd. Zaradi praktično enakega historičnega zapisa (Pre-W rassel iz leta 1494) je Bezlaj k naštetim trem imenom pritegnil tudi ime Prelosno pri N Štivanu na doberdobskem Krasu, ki označuje jezero in mlin v bližini. i ^ 2 Ime Predoslje je prvi skušal pojasniti Ramovš (1924: 62), ki ni upošteval 0 srednjeveških zapisov, ampak je, izhajajoč iz Valvasorjevega zapisa Predoslau, s krajevno ime izvajal iz antroponima *Predoslav. Bezlaj je glede na stare zapise L sprva (Bezlaj 1961: 117) mislil na deležnik na -lb glagolaprerasti, dopuščal pa tudi ° še Ramovševo mnenje. Naposled je jeseni 1966 izoblikoval razlago, pri kateri je vztrajal do konca življenja. Na dejstvo, da se ime Predoslje oz. Predoselj pojavlja večkrat, je prvi opo- 1 zoril Rudolf Badjura v svoji Ljudski geografiji (1953: 297). Menil je, da gre za ljudskogeografski termin *predaselj ali *predoselj, ki označuje naravni most čez Z sotesko ali morda sotesko samo. Bezlaj je to tezo sprejel in domnevni (neizpričani) apelativ *predoselj na pod-p lagi srednjeveških zapisov rekonstruiral kot *prergslo, v katerem je videl pozabljeni i apelativ *rgslo z domnevno istim korenom kot v rus. ruslo 'struga, rečni tok'. Vas-S mer je sicer v svojem etimološkem slovarju (Vasmer 1987: 521, s. v. ruslo) zavrnil (Mikkolovo) rekonstrukcijo rus. leksema ruslo iz *rgslo kot neverjetno, vendar po 1 Bezlajevem mnenju za takšno možnost govori prav slovensko gradivo. i se • 3 Poglejmo najprej vse dostopne historične zapise: 1304 Prerazel, 1308 Pre- 2 o razzel, 1337 Prerezzel, 1387 Preraslach, 1399 Prerassell, 1436 Prerossil, 1445 • Prerasl, 1483 Prelass (Kos 1975: 476-477), 1581 Prerassil, 1689 Predoslau, 1744 2 Predaschl, 1780 Predlje, Predelje, 1823 Predafsel, FK 1826 Predassl (katastrska občina Predoslje), 1843 Predaslje, 1867 Predasl, 1873 Predoslje. - Predoselj, naravni most čez korita Kamniške Bistrice, starejših historičnih zapisov ne premore. Pri Štivanu na doberdobskem Krasu je Prelosno jezero (tudi Prelostno in Prelazno jezero) z mlinom, ki se omenja sicer že v devinskem urbarju 1494 kot Prerassel (Kos 1954: 207). Mlin je stal na bregu Sabeljskega jezera, voda se je prelivala po strugi iz Prelosnega jezera v Sabeljsko jezero (Vlado Klemše, e-pismo 15. novembra 2011). Mlin v Prelosnem je v krstnih knjigah za vikariat Jamlje v 19. stol. zabeležen kot Prelazno in Prelostno (Klemše 2007: 220). Oblika Prelosno je po Bezlajevem mnenju nastala z dvojno disimilacijo iz *PrerQslo. Kotnik (2011: 68) navaja tele zgodovinske zapise za hišno ime Predasnik na Zgornjem Obirskem (občina Železna Kapla): 1524 Preassl, 1720 Prerastnig, 1785 Predafinigg, 1794 Prerasnigg, 1827 Prelassnigg. Karničar (1990: 103) poleg žive narečne oblike Par Pre:dasanq navaja ledinsko ime Pu Pre:dasla/, ki da označuje soteske pod Obirjem. Pozna pa še zapis Prelassnigg iz leta 1825 in meni, da kljub zapisu ne moremo izhajati iz občnega imena prelaz, saj se to danes glasi pri:wuz, zato bi pričakovali hišno ime Pri:wuzanq. Sklicuje se na Bezlaja in ime izvaja z disimilacijo iz *pre-roslo v pomenu 'struga'. Pavle Blaznik (1988: 138) posreduje tudi zgodovinski zapis Prerassl iz ok. leta 1480, ki se nanaša na lokacijo v območju Pameč pri Slovenj Gradcu, nekje v bližini zaselka Kavdekov Vrh. Dušan Čop (2002: 104) za Predoselj na Kamniški Bistrici enako kot sprva Bezlaj meni, da je po izvoru deležnik na -lb od glagola prerasti, priteguje pa še ledinsko ime Perasle (< *Prerasle) na Pokljuki. 4 Zaradi nekaterih starejših zapisov za Predoslje (1483 Prelass) in za Prelosno ^ (v 19. stol. tudi Prelazno) bi bilo mogoče pomisliti na slovenski narečni apelativ 1—1 prelaz, ki ga Bezlaj v celotnem svojem opusu ne omenja.1 Zapisi Prerassel ipd. ^ za Predoslje bi namreč lahko odražali asimilacijo r-l > r-r, kot je, resda šele v 19. stol., izkazana v toponimu Prerigelj (občina Kočevje), še 1824 Prelibel (< *Pre-ljubelj). Toda toponimi Prerigelj, Dragomelj, Trbovlje in Želimlje so izpeljani iz starih osebnih imen s svojilnim obrazilom -jb, v izglasju pa je epentetični l. Iz pod-stave *prelaz bi v primeru izpeljave z -jb pričakovali kvečjemu obliko *Prelaž, ne N pa *Prelaselj ali *Prelazelj. m o. 5 Videti je, da se v imenu Predoslje dejansko skriva nekdanje zemljepisno občno ime, vendar ne *préroslo, ampak *prérasel, po tvorbi primerljivo s samostalnikom letorasel 'leto dni star poganjek'. Samostalnik *prérasel je bil najverjetneje enako kot letorasel ženskega spola, neposredne vzporednice zanj pa obstajajo v stari poljščini, ki je poznala občno ime przerosl, ohranjeno v prvotno jezerskem, zdaj pa le še krajevnem imenu Przerosl na severovzhodu Poljske, ter v enako gla- O sečih se imenih travnika pri Zlotowu in najožjega mesta Cichowskega jezera (Ros- ^ pond 1984: 310; Bañkowski 2000: 898). Isto slovansko občno ime se ohranja v več hh zahodnoukrajinskih zemljepisnih imenih: rečnem imenu nepepicnb (rod. -ocm) v Z Rovenski oblasti (SGU 1979: 416) in v krajevnih imenih nepepicnb v Ivano-Fran- W kovski in nepepocne v Hmeljnicki oblasti (Bučko 1990: 98; Hudaš - Demčuk 1991: ^ 173).2 V Srbiji so številni kamniti naravni mostovi, kakršen je na Kamniški Bistrici, imenujejo pa seprérasti, včasih tudi pérasti. Perast je ime reke v Homoljskem pogorju, ki je prejela svoje ime po tamkajšnjihprerastih. Tudi krajevno ime Perast v Boki Kotorski je dokaj verjetno nastalo z onimizacijo apelativa perast, čeprav se to ime tradicionalno povezuje z imenom ilirskega plemena Pirustae (akad. Aleksan-dar Loma, e-pismo 20. septembra 2012). V severovzhodni Srbiji so na reki Vratni, nedaleč od Majdanpeka, Velika, Mala in Suva Prerast, na Zlatiboru pa je znanapre-rast Točkovica pri naselju Dobroselica. Znani geograf Jovan Cvijic je ljudski izraz prerast že leta 1895 uvedel v srbsko geomorfologijo kot znanstveni termin (http:// www.staraskola-mpek.edu.rs/majdanpek_files/prerast.htm, dostop 11. 12. 2012). 1 Prelaz navaja že Badjura (1953: 293), kot zemljepisno ime dela vaške poti pa je znan tudi v Oblokah v Baški dolini (ustna informacija Slavka Čufra iz Oblok). Ohranjen je še v krajevnem imenu Prelasko v občini Podčetrtek (< *Prelaz-sko), z zapisi 1780 Prelaskin, 1822 Prelasdorf, windisch Prelasko, FK 1825 Praelesdorf (katastrska občina Sedlarjevo). Pri Prelaskem je bil nekdaj brod čez Sotlo, kar najbrž kaže na motivacijo za poimenovanje. Med domačini sicer vlada prepričanje, da je vas dobila to ime, ker je bilo tod nekdaj veliko prelazov, namreč prehodov skozi plotove (ustna informacija Franca Motoha iz Prelaskega). 2 Ukrajinski jezikoslovci D. Bučko ter M. Hudaš in M. Demčuk ukrajinska imena z neprepričljivo utemeljitvijo izvajajo iz domnevnega antroponima *Pererosl. ^ 6 Občno ime *prerasel je izpeljano iz glagolaprerasti s pomočjo priponskega W obrazila -lb oz. -slb (Slawski 1974: 106). Praslovanska rekonstrukcija je *per-orslb N (< *per-orst-slb), kar je dalo v zgodnji slovenščini *preraslb in nato *prerasel.3 1—1 V 17. stol. je ime doživelo disimilacijo r-r > r-d. Valvasorjev zapis Predoslau je ^ očitno treba razumeti kot *Predoslovo, s svojilno pripono -ov, ki pa se naposled ni 0 obdržala. Krajevno ime vsebuje svojilo obrazilo -jb, dva novejša zapisa pa odražata s stanovniško obliko *Predošlje (prim. današnje stanovniško ime Predošljani). Zapis L Preraslach iz leta 1387 ne kaže na stanovniško obliko *Prerasljane, kot je menil ° Bezlaj, temveč le na množino od Prerasel, enako tudi obirsko ledinsko ime Po Predaslah. Zapis -lj v imenu Predoselj za naravni most na Kamniški Bistrici kljub Bezlaju ni hiperkorekten, saj domačini ime izgovarjajo Predasel (Marjeta Humar, 1 ustno). V zapisih Prelostno (19. stol. pri Štivanu) in Prerastnig (1720 kmetija na Obirskem) se še ohranja t iz prvotnega apelativa prerast (kot različice k prerasel), Z v zapisih Prelassnigg in Predasnik (1827 kmetija na Obirskem) pa srečamo enake A disimilacije kot pri Štivanu (r-r > r-l) oz. na Gorenjskem (r-r > r-d). Ojevski vo- p kalizem v krajevnem imenu Predoslje (namesto Predaslje) in v imenu naravnega i mostu Predoselj (za Predaselj) je razložljiv s hiperkorektnim poknjiženjem. S Pn 7 Ugotovimo lahko torej, da je v podstavi imen Predoslje, Predoselj, Predasnik 1 in Prelosno v slovenskem imenoslovju doslej slabo prepoznano občno ime prera-8 sel, katerega pomen izhaja iz glagola prerasti in ki se nanaša na naravna mostova • čez reki Kokro4 in Kamniško Bistrico, na težko dostopno skalovje pod Obirjem in o na prelivno Prelosno jezero na doberdobskem Krasu. Jezikovno gradivo ne potrjuje • domnevnega občnega imena *preroslo. Vzporednice za pozabljeni apelativ *prera- 2 sel je mogoče najti v poljski, zahodnoukrajinski in srbski toponimiji. Viri Blaznik 1988 = Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 II, Maribor: Obzorja, 1988 (Historična topografija Slovenije 2/II). FK = Franciscejski kataster (http://www.arhiv.gov.si/). Klemše 2007 = Vlado Klemše, Vodna imena na doberdobskem Krasu, Jezikoslovni zapiski 13 (2007) = Merkujev zbornik, 217-225. Kos 1948-1954 = Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja 1-2, Ljubljana, SAZU, 1948-1954 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 2-3). Kos 1975 = Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) 1-3, Ljubljana: SAZU, 1975. 3 Prim. rus. občna imena 3apocnb, nopocnb, ompacnb, polj. latorosl, odrosl, zarosl (Slawski 1974: 106). 4 Naravnega mostu čez Kokro danes ni več, vendar ime *Prerasel, po katerem je poimenovana vas Predoslje, priča, da je nekdaj bil - vsaj v 13. in v začetku 14. stol. Kotnik 2011 = Bertrand Kotnik, Zgodovina hiš južne Koroške 15: tržna občina Železna Kapla - Bela, Celovec: Mohorjeva, 2011. SGU = CnoeHUK^i^poHiMie VKpaiHU, peg. koa. A. n. HenoKynHHH - O. C. CTpn^aK - K. K. ^nyHKo, KHIB: HayKOBa gyMKa, 1979. Literatura m o. Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Ljubljana: DZS, 1953. Bankowski 2000 = Andrzej Bankowski, Etymologiczny slownik jqzyka polskiego 2: L-P, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2000. Bezlaj 1956-1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena I—II, Ljubljana: SAZU, N 1956-1961. M Bezlaj 1967 = France Bezlaj, Predoslje a Prelosno, Zpravodaj mistopisne komise CSAV 8, št. 1, 5-6. (Ponatis v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi I, ur. Metka Furlan, Ljubljana, 2003, 314-315.) Bezlaj 1995 = Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P-S, dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1995. Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 1-2, ur. Metka Furlan, Ljub- O ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 6/1-2). Bučko 1990 = ^,MHTpo TpHropoBHH ByqKO, noxodwemn Ha.3e HaceneHux nyHKmie hh noKymmn, HtBiB: CBiT, 1990. Čop 2002 = Dušan Čop, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, W Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, Ljubljana, 93-108. Hudaš - Demčuk 1991 = M. .H. Xygam - M. O. ,3,eMqyK, noxodwemn yKpamcbKux KapnamcbKux i npuKapnamcbKux Ha.3e HaceneHux nyHKmie (eidaHmponomMHi ymeopemn), Khib: HayKOBa gyMKa, 1991. Karničar 1990 = Ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1990. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzo-nantizem, Ljubljana, 1924. Rospond 1984 = Stanislaw Rospond, Slownik etymologiczny miast i gmin PRL, Wroclaw: Ossolineum, 1984. Slawski 1974 = Zarys slowotworstwa praslowianskiego, v: Slownik praslowianski 1: A-B, ur. Franciszek Slawski, Wroclaw: Ossolineum, 1974. (Ponatis v: Franciszek Slawski, Slowotwörstwo, slownictwo i etymologia slowianska, Krakow: Polska Akademia Umiejqtnosci, 2011, 11-182.) Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan, 2009. Vasmer 1987 = MaKC OacMep, ^muMono^u^ecKuü cnoeapb pyccKoeo H3bma 3: Mysa-Cnm, MocKBa: nporpecc, 1987. Predoslje and Prelosno (forty-five years later) E Summary Z ^ France Bezlaj first published his account of the Slovene toponyms Predoslje and O Prelosno in the journal Zpravodaj mistopisne komise CSAV in 1967. Based on hiss torical records (Prerassell and other similar forms) as well as the geographic char-L acteristics of the locations in question, he claimed that the term *predoselj—from q popular geography, denoting a natural bridge over a ravine or perhaps even a ravine as such—contains the lexeme *prergslo, identified as an obsolete common noun form *rgslo sharing its root with Russian ruslo 'riverbed, stream'. In this paper, however, it is proposed that the names Predoslje and Prelosno originate from the geographic common noun *preraslb, derived from the verb prerasti 'to overgrow'. Z Parallels to the obsolete common noun *prerasel can be found in Polish (Przerosl), A Western Ukrainian (nepepicnb), and Serbian (BernKa, Mana npepacm) toponymy. P S K K> O K> 2 Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja Andreja Legan Ravnikar Borrowing words from German into sixteenth-century standard Slovenian m Cobiss: 1.02 O. Knjiga Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011) razkriva sorazmerno velik delež sprejetih besed iz nemščine ali prek nje in tvorjenk iz ^ njih. Prevzete besede so se postopoma glasoslovno, oblikoslovno, besedotvorno in nazadnje pisno podomačile. Prispevek predstavlja značilnosti sprejemanja tujejezičnih besed v oblikujočo se knjižnojezikovno normo ter posledice teh novosti, ki so vplivale na celotno podobo najstarejše knjižne slovenščine. Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, protestantski pisci, izposojenke iz nemščine, tvorjenke O The book Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (The Sixteenth-Century Standard Slovenian Lexicon, 2011) reveals a relatively large share of words borrowed from or via German and new words coined from them. The loanwords were gradually adapted to Slovenian in terms of phonetics, morphology, word-formation, and ultimately spelling. This article presents the features of borrowing foreign words in the emerging standard language norm and the consequences and new elements that influenced the overall character of the oldest form of standard Slovenian. Keywords: Slovenian, standard language, Protestant-era writers, German loanwords, coined words 0.1 Preučevanje prevzetih besed iz nemščine v slovenskem knjižnem jeziku je načrtno potekalo od druge polovice 19. stoletja (Miklošič, Štrekelj, Levec, Oblak). Aktualnost problematike ni zamrla niti v 20. stoletju niti na pragu 21. stoletja (Ramovš, Breznik, Grafenauer, Kidrič, Kelemina, Kranzmayer, Rigler, Bezlaj, Orožen, Toporišič, Vidovič Muha, Striedter-Temps, Rajhman, Neweklowsky, Prunč, Janko, Snoj, Furlan, Merše, Novak, Jazbec itd.). Izdaja znanstvene monografije Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011), ki smo jo pripravili Kozma Aha-čič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak, ponuja priložnost, da na celotnem gradivu slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja razkrivamo zakonitosti sprejemanja in normiranja besed iz nemščine v najstarejšo knjižno slovenščino. 0.2 Kot nas seznanja uvod v Besedje (Merše 2011b: 7-16), so bile pri zbiranju in pripravi jezikovnega gradiva upoštevane vse knjižne izdaje s slovenskim besedilom ^ iz druge polovice 16. stoletja, tudi slovenske ustreznice v Megiserjevih slovarjih, W skupno torej 53 knjig (1550-1603). Na podlagi popolnega izpisa vseh občnoimen-N skih besed v vsakokratni rabi j e bilo potrjenih več kot 22.000 različnih besed, vklju-1—1 čujoč tudi citatne besede in besedne zveze, ki so smiselno vključene v slovensko ^ besedilo.1 V slovarski obliki predstavljenemu besedju so pripisane besednovrstne in druge slovnične oznake, podatki, v katerih delih se pojavljajo, kar kaže na prvo s pojavitev v knjigi, besedilna zvrst pojavljanja določene besede in obseg rabe v 16. L stoletju. Za prevzete besede v Besedju je značilno, da niso vključene v ustaljen na° čin glasoslovnega in pisnega posodabljanja, ker se je upoštevalo načelo, da jih prikažemo v celotni besedotvorni, oblikoslovni in glasoslovno-pisni variantnosti, kar raziskovalcu marsikaj pove o poti in času prevzema. Zaradi številnih različic - to je i povezano z začetnim obdobjem oblikovanja knjižne norme in posledično neustalje-no rabo - so bile kljub temu opravljene določene glasoslovne in pisne prilagoditve. Z Najbolj pogoste so prikazane s splošnimi kazalkami, ki kažejo, pod katero iztočnico A so zbrane različice: c... [v prevzetih besedah] gl. k...; ch...1[v prevzetih besedah] p gl. h...; ch...2 [vprevzetih besedah] gl. k...; sp... [vprevzetih besedah] gl. šp... itd. i Manj pogosta prečrkovanja, zamenjave fonemov ter nekatere glasoslovne in pisne S prilagoditve so prikazane s posebnimi kazalkami, npr. auptman gl. avptman, aegip-tov gl. egiptov, ainemmer gl. ajnemer, anchora gl. ankora, armpantl gl. armpantelj. 1 Opredelitev prevzeto smo zamejili na besede, ob katerih v kateri koli prvini še ču-8 timo neavtohton izvor zaradi neprilagojenosti strukturnim lastnostim slovenščine: • glasoslovnim, pisnim, oblikoslovnim in besedotvornim. Glede na podatke, ki jih o prinaša slovarsko predstavljen popis besedja, smo ob strani pustili skladenjsko in • pomensko ravnino, prav tako vprašanje stilne zaznamovanosti prevzetih besed na- 2 sproti domačim ustreznicam. 1 Motivacija za prevzemanje besed iz enega jezika v inventar besed drugega jezika je znana.2 Večina tujejezičnih besed je do 19. stoletja prišla v slovenski jezik iz nemščine ali posredno prek nemščine zaradi njunega dolgotrajnega in neposrednega stika. V 16. stoletju se je izrazni primanjkljaj pokazal pri prevajanju del nemških protestantov (biblija, katekizmi, pesmarice, obredniki) in pri oblikovanju samostojnejših besedil (uvodi, teološka razpravljanja). Največja je bila potreba po poimenovanju novih verskih pojmov (sprememba verskega življenja in teologije) ter prevajanju tujih materialnih in kulturnih pojmov v slovenščino (prevod svetega pisma). Prihod novih ali na novo prevzetih besed, čeprav so za poimenovane pojme že obstajali izrazi v jeziku, je sprožil tudi pojav novih besedilnih zvrsti (abecednik, slovnica, slovar, koledar). V delih posvetnega značaja so se oblikovale npr. osnove 1 Na 609 slovarskih straneh je navedenih 250.000 podatkov. Delo izkazuje skupno 27.841 iztočnic, kazalčnih iztočnic je 5609. V slovenskih tiskih (1550-1603) je bilo uporabljenih 22.232 različnih besed (Merše 2011: 206). 2 Motivacija za sprejemanje tujih besed je različna: potreba, ugled, veljava (jezikoslovni nacionalizem), argo, tabu, vpliv interference (bilingvizem, diglosija). Za prevzete besede iz tujih jezikov in iz narečij istega jezika (pri oblikovanju knjižne norme na podlagi izbrane narečne podstave) je značilno, da se prevzete besede fonološko in morfološko po-domačijo in prilagodijo (Hock 1991: 408). jezikoslovnega, šolskega, upravnega izrazja in zametki strokovnega izrazja drugih strok (Novak 2004: 142-156; 2007: 266-276). Neposredno prevzemanje npr. besed iz latinščine pa kaže na željo po večji prestižnosti besedila, kar je primerljivo z rabo latinskega izrazja v drugih evropskih jezikih (Ahačič 2011: 114). m o. 1.1 Začetki sprejemanja nemških besed segajo v čas pokristjanjevanja naših 1—1 prednikov (8.-9. stoletje), ki so prišli pod bavarsko in nato frankovsko nadoblast. ^ Gre torej za zelo staro in dolgotrajno vplivanje - predvsem na slovenščino v alpskem prostoru. Dobršen delež starejšega besedja nemškega izvora je slovenščina sprejela z največjimi priseljevanji nemško govorečega prebivalstva v 12., 13. in 14. stoletju, torej iz srednje visoke nemščine (srvn.) in bavarščine (bav.), in sicer v t. i. ljudski jezik.3 Dolgotrajen stik slovenščine z nemščino je omogočil tudi večkratno N izposojo; podoba sprejete besede je bila odvisna od fonetičnih razvojev in pomena nemške besede v času prevzema. Poudariti je treba, da je čas prevzemanja kljub posebnim metodološkim pristopom - pri čemer posebej izpostavljamo glasoslovno substitucijsko metodo za ugotavljanje časa in smeri prevzema - včasih težko ugo-toviti.4 Izpričano gradivo Besedja potrjuje ugotovitve predhodnih raziskovalcev, da je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sorazmerno veliko ustaljenih in uveljavljenih besed iz nemščine, ki so se prilagodile glasoslovnim, oblikoslovnim in besedotvornim zakonitostim slovenskega jezika, vendar v starejših zapisih do tedaj še niso bile potrjene.5 Tudi večja odvisnost nekaterih prevzetih besed od izvirnega ^ zapisa, ki odraža slabo vraščenost v slovenski jezikovni sistem, nujno ne kaže na novejši prevzem (Merše 2010: 8-30). Obstaja pa skupina novejših prevzetih besed, N Gl. zglede sprejetih besed iz nemščine, dostikrat narečnega izvora, ki so prihajale v slovenska narečja v tem času, v delu Die deutschen Lehnwörter in der slowenischen Volkssprache (Kranzmayer 1944: 12-13). Zgodnje izposojenke iz stare visoke nemščine (stvn.), ki so zaradi časovno odmaknjenega fonetičnega razvoja težko prepoznavne, smo pustili ob strani, npr. prevzete do leta 800: post, cerkev, krst, hiša, knez, breskev itd. in sprejete v obdobju 800-1000: kralj, papež, škof, škarje, valpot itd. (Kranzmayer 1944: 10-11). Prim. Striedter-Temps (1963), Janko (1986; 1986a), Jazbec (2007). Po Filipovicu (1986) je proces prevzemanja potekal na vseh jezikovnih ravninah s pomočjo dveh jezikovnih postopkov: s substitucijo (zamenjavo) in importacijo (sprejemanjem tujih jezikovnih prvin). Fonološki sistem posameznega jezika je zaprt, zato sprejme v svoj sistem le tiste prvine tuje jezikovne strukture, ki je v skladu s tendencami razvoja tega jezika. Možen je torej sprejem le omejenega števila strukturnih inovacij. Zapolnitev praznih mest v fonološkem sestavu je nov razvojni stadij, ki nastopi v določenih okoliščinah in pod pritiskom potrebe v procesu jezikovne izposoje. Nov fonem v jeziku prejemniku se lahko razvije iz alo-fona ali pa se pojavi kot rezultat »prikritega« fonema v jezikovnem sistemu, kjer obstaja prazno mesto (Filipovic 1986: 81-82, 85). O rabi prevzetih besed v pisnem jeziku srednjeveškega pismenstva prim. Toporišič (1987a: 6-9). M. Merše (2007: 65-66) opozarja na zajeten delež živo rabljenega besedja za vsakdanjo predmetnost, pa tudi z abstraktnejšo vsebino ter pomensko in funkcijsko drugačno rabo, ki je potrjen šele ob koncu protestantske dobe - v TPo 1595. To utemeljuje z značilnostmi besedilne zvrsti postile, individualnim izborom pisca in posebnimi okoliščinami, v katerih je nastajal prevod. 4 ^ predvsem na teološkem in drugih verskih področjih, ki so jih pod vplivom Lutrovih ^ knjig in del drugih verskih reformatorjev v knjižno slovenščino sprejeli slovenski Z protestantski pisci (Novak 2001: 103-120; Legan Ravnikar 2008a: 16-29). i ^ 2 Integracija tuje besede v drug jezik gre lahko skozi različne stopnje, od spre- 0 jemanja citatnih besed, tj. besed brez vidnih znakov podomačitve, v slovensko s besedilo (pisava in izgovor kot v tujem jeziku) (Toporišič 1972: 295-296), prek L tujk, ki so glasoslovno, pisno in/ali oblikoslovno prilagojene, do izposojenk, ki so ° se povsem prilagodile zakonitostim slovenskega jezika (Toporišič 1992: 299-300, 334). Polprevzete besede se tvorijo iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazilnih morfemov. V novejšem času sta termina tujka in izposojenka doživela 1 ponovno prevrednotenje. Izposojenka je ljudska prevzeta beseda, ki jo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje sprejme preprosto ljudstvo, tujka pa knjižna N prevzeta beseda, ki jo iz tujega knjižnega jezika, večkrat strokovnega, v slovenski A knjižni jezik vpeljejo izobraženci (Snoj 2005: 115). Poimenovanje prevzeta beseda p za besedo tujega izvora za naše potrebe povsem zadostuje, ker je naš namen razi krivati značilnosti sprejemanja tujejezičnih besed v oblikujočo se knjižnojezikovno S normo ter posledice teh novosti, ki so vplivale na celotno podobo tedanje knjižne slovenščine. V geselskih in kazalčnih iztočnicah Besedja se potrjuje raba različnih 1 stopenj podomačitve prevzetih besed in izražajo spremembe do njihove popolne 8 integracije v slovenski knjižni jezik. Na podlagi primerjalnih analiz s prevodnimi • predlogami lahko ugotavljamo večjo ali manjšo naslonitev na prevodno predlogo in o vpliv sobesedilne rabe na izrazno podobo besede. 2 2 2.1 Prvo stopnjo vključevanja tujega izrazja predstavljajo citatne besede v slovenskem besedilu (robne opombe itd.) ali ob njem. Te so neposredno citirane iz tujega jezika in ohranjajo njegove značilnosti na vseh jezikovnih ravninah. Citatne besede iz nemščine so potrjene le v posebnih okoliščinah nevključenosti v slovensko besedilo, npr. frawenzimmer (DB 1584).6 2.2 V Besedju so največkrat potrjene glasoslovne in pisne različice iz nemščine sprejetih besed, ki jih je zaradi časovne oddaljenosti slovenščine 16. stoletja včasih težko povezati. Razlike med njimi so odvisne od avtorstva prevodov, od besedilnih vrst (npr. v biblijskih prevodih je več besed iz nemščine kot v priredbah ali samostojnejših besedilih), od ustaljenosti knjižne norme, od sprejemanja včasih celo istih besed v različnih časih.7 Na potek prevzemanja je vplivalo, ali je bil izraz sprejet iz govorjenega jezika (večstoletna tradicija ljudskih izposojenk!) ali iz pisnega koda, torej nemškega knjižnega jezika tistega časa v knjižno slovenščino. To problematiko, ki je nekoliko že raziskana, smo v naši predstavitvi pustili ob strani. 6 Prim. tudi: fravcimer (TAr 1562), frauncimer gl. fravencimer (BH 1584, MTh 1603), fravncimer gl. fravencimer (MD 1592). 7 Gl. izbrane besede glede na predvideni čas izposoje: za 8., 9., 10., 11., 12. stoletje (največ!), 13., 14., 15. in 16. stoletje v Jazbec (2007: 90-92); avtorica opozarja, da je za redke med njimi datacijo možno ugotoviti do stoletja natančno. Prim. tudi Kranzmayer (1944: 10-14). m P- 2.2.1 Že površen pregled celotnega knjižnega besedišča 16. stoletja, ki je zbran v ^ Besedju, razkriva, da je večina besed z začetnim fonemom f prevzeta, kar je povsem pričakovano, saj so najmlajši fonem v slovanskih jezikih naši predniki poznali ^ le v onomatopejskih izrazih. Iz starih, uveljavljenih prevzetih besed so se po slo- ^ venskih besedotvornih postopkih tvorile obsežne besedne družine, npr. ferdaman, ^ ferdamani, ferdamanje, ferdamati, ferdamljiv, ferdamljivi, ferdamnan, ferdamnani, 1—1 ferdamnanje, ferdamnanski, ferdamnaski, ferdamnati, ferdamnenje, ferdamnost, ^ ferdamnovanje, ferdamnovati, ferdamovati, ferdamovati se. Pod vplivom nemške pisne norme sta v prvi slovenski knjigi (TC 1550) le izjemoma izkazani pisni različici verdamnan, verdamnast (prim. srvn. verdammen, verdamnen). Častitljivo starost imajo tudi druge besede s prevzetim predponskim obrazilom ver- [fer-] in višjestopenjske tvorjenke iz njih, kot ferahtati, ferahtan, ferahtani, ferahtanje, fe- N rahtar, ferahtljiv, ferahtljivo, ferahtni, ferahtovati in redko verahtati (v Trubarjevih zgodnjih delih, pri Juričiču in Megiserju) (prim. srvn. verahten); ferbežar, ferbežer in verbežar, verbežer (v zgodnejših Trubarjevih delih in pri Krelju); ferbegati se, fervegati se (TT 1557) in verbegati se (TPo 1595) (prim. srvn. verwegen); ferder-bati in verderbati (KPo 1567, JPo 1578) (prim. srvn. verderben); ferfolgati itd. in verfolgati itd. (v Megiseijevih slovarjih) (prim. srvn. verfolgen); feržmaati itd. (v 5 delih), feržmagati itd. (14) in veržmaati (Trubar v zgodnjih delih) (prim. srvn. versm^hen). 2.2.2 Drugi tip pisnih različic izkazujejo tvorjenke z ohranjenimi ali odpravlje- hh nimi dvojnimi soglasniki izhodiščnega jezika, npr. ferratati, ferratan, ferratanje, S ferratar in ferrater, ferratarija in ferraterija, ferratarski prisl., ferraterski prid. in prisl., ferratersko prisl., ferratovati, ferratovati se (prim. srvn. verraten) terferatan, ^ feratar in ferater, feratati. Dvojni zapis zvočnika r je odpravljen šele v knjigah, ki so izšle konec 16. stoletja. Zanimivo je, da se besedna družina pred izidom Kreljeve postile (KPo 1567) v knjigah še ne pojavlja; največjo pogostnost izkazuje v DB 1584. Glasoslovno različico fratati (se) in besedno družino fratan, fratar, fratarija, fratarski, fratarsko je največkrat zapisoval Trubar.8 2.2.3 Pri sprejemanju besed po večini iz srednje visoke nemščine in bavarščine so se nekateri fonemi zamenjali in v nadaljnjem jezikovnem razvoju še preobražali, seveda najprej v govorjenem jeziku.9 V knjižni slovenščini 16. stoletja tako razkrivamo povečan delež prevzetih iztočnic z začetnima fonemoma b in p: srvn. v [f] ^ b: bakla, britof, bruma; w [v] ^ b: bajncirli (1* vajncirl, prim. bav. Weinzurl, srvn. winzurl, winzurle), bildpret in bilpret (prim. wildbret nem. v DB 1584), bidertaufar (tudi: vidertaufar in vidertaufer), birtembergiski, birtembersgi in bitembersgi (tudi: Predpona fer- je besedotvorna sestavina tega in mnogih drugih nemških glagolov. Pri prevzeti besedi se, upoštevajoč oddaljenost od časa prevzema, tega niso več zavedali, sprva naglašeni nemški e je z izgubo naglašenosti postal nenaglašeni polglasnik (fdratan itd.), ki je povsem oslabel; tako se je oblikoval nov soglasniški sklop fr- (fratan itd.). Glasoslovne spremembe odkriva substitucijska fonetika. Razvojni tok različnih izmenjav nemških fonemov po sprejemu v slovenščino razkriva Hildegard Striedter-Temps (1963: 1-73), gl. na konkretnih primerih tudi Jazbec (2007). 8 ^ wirtemberski, wirtemberški, witemberski), buher; b [b] ^ p: pehar, petlar itd.10 W in petler itd. (prim. bav. petteln, Pettler, srvn. betelen), pintar, plav, pleh, punt; f [f] ^ p: post (stvn. fasto). Povečalo se je število besed, npr. z začetnim fonemom š namesto srvn. [s], ki se je izgovarjal med slovenskima s in š.11 Naj za večjo nazornost naštejemo skoraj 60 polnopomenskih izrazov s prevzeto podstavo, ki se po 0 abecednem zaporedju nahajajo pod črko š v Besedju: šac, šacan, šacanje, šacar, s šacati, šacati se, šacen, šacinga, šackamra, šacmašter, šacov, šacovanje, šacovati, L šacovati se, šacunga, šafan, šafanje, šafar, šafarija, šafariti, šafarstvo, šafati, šafer, ° šafnar, šafner, šafovanje, šafovati, šaft 1[delo], šaft 2 [sok], šaft 3 [testament], šaften [muževen], šahar, šaher, šajba, šajn, šal, šala, šalacen, šalec, šalk, šalkov, šamiš, šamplot, šamplotov, šampet, šanca, Sant Jakop, Sant maren, šantav, šantohovanje, šantov, šapel, šapelj, šapula, šara* [škarje],12 šarapov, šareker, šarlotovP Izstopajo tudi prevzete besede z začetnim fonemom ž, s katerim so naši predniki podomačili N srvn. [ž]. S pomočjo njihovih besedotvornih podstav se je tvorilo ogromno izpe-A ljank z najbolj produktivnimi slovenskimi obrazilnimi morfemi, kar kaže na dol-p gotrajno rabo, npr. iz samostalnika žalba > žalban, žalbani, žalbanik (prim. pisno 1 različico žalbanig v TC 1550), žalbanje, žalbati, žalbav, žalbov; iz pridevnika žleht S > žleht tudi prisl., žlehten, žlehtni, žlehtno; iz glagola žmagati > žmagan, žmaganje, žmagar, žmagavec, žmager, žmagljiv, žmagljivec, žmagljivo, žmagovati. i 8 2.2.4 S prevzetimi besedami iz nemščine se je v knjižni slovenščini 16. stoletja po- • večalo število besed z določenimi soglasniškimi sklopi ali pa so se vpeljevali novi. 2 o Protestantski pisci so jih izgovarjali po nemškem vzoru in praviloma tudi zapisovali • po nemškem pravopisnem pravilu, zato so bile v Besedje uvedene že omenjene 2 splošne kazalke, kot st... [vprevzetih besedah]gl. št.... Sprejeti soglasniški sklopi so se praviloma nahajali na začetku besede, npr. st—> [št-]: štala, štalt, štanga, štibra, štima, štorklja, študent, štuk; sp--> [šp-]: špalir, španga, špecarija in špecerija, špegel, špil, špital, špica, špiža, špot; sk—> [šk-]: škaf, škoda itd., škof itd.; str—> [štr-]: štrafati (itd.), štravs, štrifati, štrik, štrit itd., štrukelj; spr—> [špr-]: špringar, špruh. Spet druge soglasniške skupine so protestantski pisci tudi zapisovali podo-mačeno, npr. qu—> [kv-]: kvartir, kvatre in kvatri, kvinteljc, kvitenga, kvitinga in kvitunga. 2.2.5 Težko izgovorljivi nemški soglasniški sklopi, ki so se večkrat pojavljali v vzglasju prevzete besede, so v slovenščini doživljali poenostavitve. Tudi zapis le--teh po izgovoru v knjižni slovenščini 16. stoletja prevladuje, npr. pf- ^ [f-], -pf- ^ [-f-]: far, farof, flašter, flanca, flegar, kufer 'baker', klamfa in klanfa (prim. srvn. 10 Krajšava itd. pomeni obstoj višjestopenjskih tvorjenk, ki kažejo na isti jezikovni pojav. 11 Prim. historiat razvoja soglasniških sklopov st, sw, sl, sn, sm, sp, ki so bili s prevzetimi besedami sprejeti v slovenščino (Striedter-Temps 1963: 47-48). 12 Ker imenovalnik ednine ni bil izpričan, je rekonstrukcija v Besedju označena z zvezdico. Prim tudi: pižam* (TPo 1595); perel* (KPo 1567), perelna* (KPo 1567), žid* ž [svila] (tudi: žida ž). 13 Le 5 iztočnic, med katerimi sta dve kazalčni, nima nemškega izvora: šaka, šaliti, šaliti se, šapatati gl. šepetati, šapatiti gl. šepetati. bav. *klampfe); -gk- ^ [-g-] ali [-k-]: frajdigost (TT 1557, TL 1561, TT 158182), frajdikost (TC 1550, TT 1557, TL 1567, TT 1581-82) in fradikost (DB 1584). A Vpliv nemškega pravopisa je razviden le v posamičnih primerih pisnih različic, ^ kot arpfa (pri Megiserju), pfunt (KPo 1567), opfer (Tar 1562, KB 1566, TC 1575), ^ štumpf (MTh 1603). Rezultati poenostavitev težje izgovorljivih soglasniških sklo- ^ pov so tudi glasoslovne različice besed, kot adrija (TT 1557) in ardrija (v 11 delih), 1—1 bercevg (TT 1557) in berkcevg (TL 1567, MD 1592, MTh 1603). m 2.2.6 Glasoslovne in/ali pisne različice prevzetih besed se pogosto pojavljajo na 1—1 mestu prevzema nemškega dvoglasnika, kjer različica z -a- namesto -aj- kaže na izposojo iz nemških (južno)koroških govorov (Striedter Temps 1963: 96, 97, 122): cajger in cagar (prim. srvn. zeiger), cajhen in cahen (prim. srvn. zeichen), fortajl N (Megiser), forteil (KPo 1567) in fortelj (DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, TPo 1595) (prim. srvn. vorteil); špes (v 10 delih) in špis (KPo 1567, TPo 1595) (prim. srvn. spie3). Različice so lahko individualnega značaja, npr. virah (KPo 1567), virauh (KPo 1567) in viruh (KPo 1567), medtem ko je ustaljena različica veroh (prim. srvn. wihrouch, wirouch, wiroch) izkazana pri Trubarju, Dalmatinu in Megiserju (v 14 delih). Največ glasoslovnih variant je pri prevzetih nemških zloženkah z dvoglasnikom ei; ta se je glede na čas in pot prevzema v slovenščino spre- m jemal s fonemi a, aj, e, o ali oj,14 npr. farmašter (JPo 1578), farmester (JPo 1578), O farmešter (TC 1555, JPo 1578, DC 1580), farmojšter (TT 1557, TR 1558, TAr ^ 1562, TC 1575, MD 1592), farmoster (TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, « TC 1575, JPo 1578, DC 1579), farmošster (TO 1564) in farmošter (v 19 delih, Z tudi v DB 1584) (prim. srvn. pfarrmeister). Po drugi strani so se navidez podobne W glasoslovne različice oblikovale zaradi sekundarnega slovenskega razvoja (Ramovš ^ 1924: 174), npr. štrafati (v 14 delih) itd. in štrajfati (33) itd. (prim. srvn. strafen). 2.2.7 Zaradi onemitve nemškega pridahnjenega vzglasnega h, ki se v nemščini zapisuje, se nekatere prevzete besede pojavljajo v pisnih različicah, a le v »pričakovanih« knjigah, npr. ardrija, ardrati itd. (prim. srvn. harderie) in hardrija (MTh 1603), hardrati (MTh 1603), auptman in havbtman (TC 1550), ajd in hajd (TC 1550, *P 1563), ajdovski in hajdovski (TC 1550, KB 1566, DB 1578-Reg), andverh/andtverh in handverh (KPo 1567), andlati in handlati (KPo 1567, MTh 1603-kor.), ahar (TT 1557, KPo 1567) in hahar (DB 1578-Reg).15 Na onemitev h znotraj besede kažejo glasoslovne različice, kot žmaati (5) itd., žmagati (12) itd. in žmahati (MTh 1603) (prim. srvn. bav. smahen). Drugod se ne pojavljajo več niti pisne različice, Podrobneje o sprejemu nemških dvoglasnikov v slovenščino gl. Striedter-Temps (1963: 19-27). O prevzemanju nemških zloženk gl. Vidovič Muha (1988, 1988a). Prim. tudi glasoslovne različice: aar (TT 1557), ahar (TT 1557, KPo 1567), arar (TT 158182) hahar (1578-Reg) in hagar (DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603). Zamenjave pri istem avtorju kažejo besedne premike, npr. pri Trubarju postopno nadomeščanje prevzetega izraza z drugim prevzetim rabelj (TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TPo 1595), ki je izpričan tudi v DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592 (rabl) in MTh 1603 (rabl), z izpeljanko rabeljnik (TC 1575) in različico rablin (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg 1, MD 1592, MTh 1603). O poteku prevzema gl. Striedter-Temps (1963: 206). 15 ^ npr. antvela in antvila (prim. srvn. hanttwehele > -tvela, -tvila po kontrakciji), arfa W (prim. srvn. harpfe), avba (prim. srvn. hube, hoube), erperge (prim. stvn. bav. heriN perga, srvn. herberge, herbirge), uta (prim. srvn. hutte). i ^ 2.2.8 Glasoslovne različice prevzetih besed in njihove višjestopenjske tvorjenke O so nastale zaradi metateze in poenostavitve v izgovoru, npr. w-v ^ b-b, b-f, b-v, s b-vb, b-vu, v-b, v-f, v-v. Tovrstne izmenjave najbolj nazorno potrjuje naslednji L zgled: cbiblati (JPo 1578), cbiflati (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578), cbivati (TAr 0 1562) in cbivlati (v 25 delih), cbivblati (TtPre 1588), cbivulati (TC 1550, TPo 1595), cviblati (9), cviflati (MTh 1603), cvivlati, (6) (prim. srvn. zwivel, zwivelen).16 Z 1 2.2.9 Verjetno zaradi različnega časovnega prevzema sta z mnogimi zgledi in viš-jestopenjskimi tvorjenkami izpričani glasoslovni različici pridiga itd. (v 12 delih) in Z prediga (34) itd. (prim. srvn. bav. predige, bredige). Zaradi vpliva soseščine besed A so nastajale glasoslovne in pisne različice, kot alsband in alsbant (tudi: alspant), p arnaž, arnoš in arnož. i S 2.3 Proces jezikovnega prevzema na oblikoslovni ravnini je bil dosti bolj enoten kot v glasoslovju in pravopisu. 1 8 2.3.1 Pri starejših prevzetih samostalnikih (t. i. ljudskih izposojenkah) ugotavlja- • mo, da sta bila spol in pripadajoči sklanjatveni vzorec po navadi ustaljena. Pravilo-o ma imajo prevzete besede isti slovnični spol kot v izvornem jeziku. Če se sprejeta • beseda končuje na soglasnik, je moškega spola kot v nemščini, pri samostalniku 2 ženskega spola se namesto nem. -e na osnovo pripenja slovenska končnica -a; sklanja se po pripadajočem ajevskem sklanjatvenem vzorcu.17 Pri nekaterih prevzetih besedah proces oblikoslovne prilagoditve in uvrščanja v slovenski slovnični spol še ni bilo dokončan. Tovrstni izrazi so v Besedju prikazani v samostojnih iztočnicah, npr. form m (KPo 1567, JPo 1578) in forma ž (v 9 delih),18 kvatre ž mn. (4), kvatre* ž mn. (TA 1550, TA 1555), kvatri 1 ž mn. (3) in kvatri 2 m/ž mn. (4), man m (3) in mana ž (8),19 palm m (4) in palma ž (5), perl m (TC 1575, TT 1577, TT 1581-82) inperla ž (8), perlen/perlin m (4 + 7) inperlina ž (DB 1584), planet m (TT 1557, DB 1584) in planeta* ž (JPo 1578). Domnevamo, da se nekateri razlikovalni pari pojavljajo zaradi napačnih zapisov Megiserja, ki je bil nemškega rodu: kolter m (DB 1484, MD 1592) in koltra ž (MTh 1603), kumin m (DB 1584) in kumina ž 16 O razvoju cbivlati in cviblati, upoštevajoč načela substitucijske fonetike, gl. Jazbec (2007: 88). Podobno tudi glasoslovne različice besede, sprejete z nemškim posredovanjem: bandi-ma, bandiva in mandiba 'trgatev, bratev' (prim. lat. vindemia, stvn. vindemon). 17 Toda pri nekaterih starih besedah ni bil ustaljen niti spol, npr. almožen m, almožna ž in almožno s, niti sklanjatveni vzorec, npr. bukve ž mn. in bukvi ž mn. 18 Dvojnica form/forma je morda odraz besede der Furm, ki je potrjena v tirolskih in koroških narečjih, in knjižne besede ženskega spola die Form. 19 Prim. nem. Manna ( < lat. manna). F. Premk opozarja, da se man nahaja v biblični hebrej-ščini; izpričana beseda pri slovenskih protestantih naj bi bila posledica zgledovanja po izvirniku (1995: 199, 212). (MD 1592, MTh 1603) (prim. srvn. kumin, kumin), štup m (MTh 1603) in štupa ž ^ (DB 1584) (prim. srvn. stuppe, stuppe, bav. der, die, das Stubb, Stupp), šturem (gl. ^ šturm) m (MD 1592), šturma ž (DB 1584-Reg1) in šturema ž (MTh 1603).20 Tudi g množinski samostalniki so lahko različnega spola, kot cimbale ž mn. in cimbali (z ^ različico cimbeli) m mn. Istovrstne besede različnega spola imajo izjemoma raz- ^ ličen pomen, npr. šaft 1 [delo] ž, šaft 2 [sok] m in šaft 3 [testament] ž. Različice prevzetih besed, ki imajo vsa tri števila ali pa so množinski samostalniki, razkriva šele raba v sobesedilu: arfa ž in arfe ž mn. (prim. srvn. harpfe), špegel m in špegli m mn., žnabel m in žnable ž mn. (koroško v MTh 1603). Zaradi prekrivnosti obli-koslovnih paradigem nekaterim samostalnikom kljub sobesedilu spola ni bilo mogoče zanesljivo določiti. Nezanesljivost spola je v Besedju zapisana s slovničnim označevalnikom m/ž, npr. štift 1 m, štift 2 ž in štift 3 m/ž (tudi: štifta ž), tugent 1 m, N tugent 2 ž in tugent 3 m/ž. m o. 2.3.2 Veliko prevzetih pridevnikov iz nemščine je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja nepregibnih. Ne izražajo spola, sklona in števila, s čimer izkazujejo nevraščenost v slovenski oblikoslovni sistem, npr. fraj in frej, fertig, gel (srvn. gel 'rumen'), gvaltig (srvn. gerwalt), ledig, mahtig, nidig, redel*21 šamiš, šent, švoh, topelt, trucig (Legan Ravnikar 2008a: 72). Lahko se pregibajo v novih skladenjskih vlogah, npr. glih posam.,22 le izjemoma se sklanjajo že v pridevniški funkciji. Iz O Besedja je razvidno, da brez pomoči slovničnih morfemov prevzemajo skladenjsko ^ vlogo prislova, npr. flisig, glih, žleht, členka, npr. gar, ali celo povedkovnika, npr. hh žiher. Tudi redki prevzeti pridevniki, ki so bili sprejeti z nemškim priponskim obra- Z zilom -iš, so v slovenskih besedilih postali nesklonljivi: epikuriš, evangeliš, farlihiš W (tudi:farlih),23 flisigiš (tudi: flisig prid. in prisl.); pri zadnjih dveh zgledih gre morda ^ za slovensko besedotvorno inovacijo po nemškem zgledu. Primernik pridevnika in prislova je tvorjen z obrazilom -i: flisigiši. Pridevniki s prevzeto podstavo in slovenskimi obrazilnimi morfemi, kot -ov, -ev, -iv, -av, -ljiv, -ski/-ški, se pregibajo po slovenskih paradigmah. 2.3.3 Pri prevzetih glagolih iz nemščine se ohranja le osnova, saj so se ti takoj oblikovali po oblikoslovnih in besedotvornih normativnih pravilih slovenščine. Pod vplivom slovenščine so nastale sekundarne prilagoditve: s predponskimi obrazilnimi 20 Prim. geslo kmtn (poleg kumin) 'Kümmel' (Striedter-Temps 1963: 152). V istem pomenu 'kumina' je pri Trubarju in Dalmatinu potrjena različica kumel (TE 1555, TT 1557, TAr 1562, TT 1581-82, DB 1584) (srvn. bav. *kumel). Tudi pri nekaterih kalkiranih prevodih nemških besed spol še ni bil povsem ustaljen, npr. predgovor ž (23) in predgovor m (2) (prim. nem. die Vorrede). 21 Prim. redlih (Striedter-Temps 1963: 209): bav. redlich (redli, redls) 'pošten, odkrit'. V jezikovnem gradivu slovenskih protestantskih piscev se dosti pogosteje pojavlja različica redle, in sicer v 15 delih kot nepregibni pridevnik in v 12 kot prislov. Različica redlih je izpričana le v obeh Megiserjevih slovarjih in z eno samo pojavitvijo v TO 1564. 22 Potrjeni so namreč tudi zgledi, da se npr. samostalniško rabljena beseda gmajn ne pregiba (Besedje: 119). 23 Na nepregibnost v postilah ne vpliva nujno prevodna predloga (Merše 2007: 208). ^ morfemi so se oblikovali dovršni glagoli, npr. docimprati in izcimprati, doajfrati ^ se, prirajtati, premojstriti, stolmačiti, s priponskimi obrazili pa nedovršni, kot gme-N rati, kljukati [trkati], kregati (se), lebati, nidati, štimati, štemati, žihrati. Prevzeti 1—1 glagoli so velikokrat dvovidski, npr. cagati, erbati, gvantati, krstiti, lonati, ofrati, i pildati, štifrati, žegnati, ker nemščina nima posebnih morfemov, ki bi zaznamovali 0 nedovršnost oz. dovršnost.24 Za razločevanje so se iz nekaterih dvovidskih glago-s lov naknadno, s podaljševanjem osnove z -ova- tvorili nedovršniki, npr. cagovati, L krščovati, lonovati, lotrovati, ofrovati, žegnovati in žegnavati). Nemški vpliv je vi° den pri glagolih in deležnikih, ki imajo priponsko obrazilo razširjeno z -ir- (nem. -ier-) ali -izir- (nem. -isier-), kot absolvirati, apelirati, eksaminirati in ekseminirati, evangelizirati, hofirati, reformirati, glorificiran. Velik vpliv nemškega jezika na 1 slovensko leksiko izkazujejo tudi za 16. stoletje posebej značilni glagolski kalki, npr. naprejpostaviti, naprejstati, naprejvzeti itd., narazendeliti, nazajiti, pročloči- Z ti, vunkajrasti. Namesto dobesedno po morfemih prevedenih sestavin nemškega A glagola je prevzeta lahko glagolska osnova kalka, npr. goricimpran, goricimprati, p naprejmalati, naprejcoprati, zoperštritati, itd., ali (izjemoma) nemška predpona, ki i je prislovnega ali predložnega izvora, npr. anvzeti (prim. nem. annehmen), nahpriti S (prim. nem. nachgehen). Kalkirani glagoli so skupaj z ostalimi izčrpno monografij sko raziskani, zato niso predmet naše obravnave (Merše 1995; 2009: 129-146). 1 8 2.4 Nadaljnja tvorbena ustvarjalnost besed nemškega izvora se kaže skozi mnoge • besedotvorne različice tvorjenk s prevzeto podstavo. Slovenski besedotvorni moro femi, ki se pripenjajo na prevzeto podstavo, so za posamezne besedotvorne pomene • večinoma normativni. Iz Besedja je mogoče razbrati, da največ višjestopenjskih 2 tvorjenk izhaja iz glagolske podstave. Razvitost besednih družin in njihovo splošno rabo izkazujejo potrditve v mnogih besedilih in pri različnih piscih, npr. izpeljanke iz glagolske podstave: cagati > cagan, caganje, cagav, cagavi, cagljiv, cagost, cagovanje, cagovati, cagoviten; štrajfati, štrafati > štrafan, štrafinga, štrajfan, štrajfani, štrajfanje, štrajfen, štrajfinga, štrajfovati; iz samostalniške podstave: ajd > ajdinja, ajdovski, ajdovsko, andaht in andoht > andahtljiv, andohtiv, andohtljiv, andohtivo, andohtljivo, andohtivi; bruma > brumen in brum, brumni, brumno, brumnost, brumski prid. in prisl., brumsko; iz pridevniške podstave: glih > gliha, glihanje, glihati, glihati se, glihi, glihinga, glihomasen, glihota; falš > falšan, falša-nje, falšati, falšija, falšiti, falšovati. 2.4.1 Živahen proces jezikovne izposoje se kaže tudi skozi pojav številnih različic, npr. za poimenovanje prebivalca kraja, pokrajine, dežele, verske skupnosti itd.: fari-zear (JPo 1578), farizeer (v 10 delih), farizej (25), farizejer (TT 1555, TT 1557, TT 1581-82), farizer (TL 1561, DB 1584), farizeus (8) (prim. Luther: Phariseer); sa-ducear, saduceer, saducei, saducej, saducejer in saducer (prim. Luther: Saduceer). 24 M. Merše (1995: 223) vidi v razširjenosti dvovidskosti v 16. stoletju dva ključna vzroka: prevodna odvisnost zvrstno specializiranih besedil in zgodnje razvojno obdobje knjižne slovenščine, ki je krivo, da pojav kljub zoževalnim tendencam še ni bil odločneje zamejen. Iz istih razlogov so se pojavljali tudi dvovidski kalkirani glagoli. m P- Nadaljnje tvorjenke iz njih se zaradi razlikovalnih besedotvornih podstav in pomen- ^ ske nediferenciranosti priponskih obrazil pojavljajo v mnogih oblikah, kot farizaj- m ski (KPo 1567, JPo 1578), farizeerski (DB 1584, TPo 1595), farizejeski (TT 1557), § farizejov in farizejovi (TT 1557, TT 1581-82), farizejski (v 9 delih), farizeov (TT ^ 1557, JPo 1578), farizeovski (TT 1557), farizevski (TT 1581-82); galileeski (KPo ^ 1567), galilejski (v 12 delih), galileski (TT 1557, KPo 1567), galilevski (TT 1557, 1—1 TT 1581-82). Kjer se na enako besedotvorno podstavo razvrščajo različna pripon- ^ ska obrazila, se dostikrat prekrivata pomena individualne in skupinske svojilnosti, kot cedrno drevje in cedrsko drevje; menihova božja služba in meniški navuk od te pokore (tudi: meniski, menihski, menišski, menihški), egiptova dežela in egipska ali egiptovska dežela.25 Iz zgledov je razvidno, da so besedotvorne različice nastajale tudi zaradi razbremenitve na morfemskem šivu ali tvorbe po analogiji. Tudi tvorba N različic, kjer se najbolj produktivno pridevniško priponsko obrazilo -ski pripenja na različno besedotvorno podstavo, je pogosta: aleksandrinerski in aleksandrinski, araberski in arabski, asirijski in asirerski, azijski in aziatiski, bibelski in biblijski z različico biblijski, cidonierski, cidoniterski in cidonski, izraeliterski in izraelski, moabiterski in moabski.26 - 2.4.2 Zgledi v Besedju nam dajejo vpogled, kakšno je bilo razmerje v rabi prevze- m tih besed z nemškim obrazilnim morfemom -er in podomačenim -ar v 16. stoletju:27 O epikurer (v 3 delih) in epikurar (9), ajfrer (TC 1550) in ajfrar (8), bidertaufer (10), ^ biderteufer (DB 1584) in bidertaufar (TAr 1562, JPo 1578), colner (5) in colnar hh (13), ferbežer (KPo 1567) in ferbežar (4), kancler (6) in kanclar (3), kecer (6) in Z kecar (23), korer (3) in korar (5), kramer (1) in kramar (12). Število del, v katerih se W pojavljajo različice, četudi ne upoštevamo števila zgledov po posameznih knjigah, ^ kaže, da se je nemški -er v 16. stoletju umikal iz rabe. Nova izpeljanka lahko dobi dodaten slovenski morfem, npr. šolar in šolarec. Tudi besedotvorne podstave višje-stopenjskih pridevniških in samostalniških tvorjenk kažejo na omenjeno dvojnost, npr. amoriterski in amoritarski, egipterski in egiptarski, kecerija (4) in kecarija (23), korerija (1) in korarija (4). Kot edina možnost se -er ohranja pri novejših tvorjenkah, sprejetih iz prevodnih predlog, npr. cvinglijaner (tudi: cbinglijan). 2.4.3 Nemškim tvorjenkam ženskega spola s priponskim obrazilom -ung so s sprejemom v slovenščino dodali slovensko končnico prve ženske sklanjatve. Obrazilni 25 O pomenih besedotvornih morfemov v najstarejši knjižni slovenščini gl. Legan Ravnikar (2008a: 103-168). Pomensko nediferencirani obrazilni morfemi se največkrat pojavljajo pri tvorjenkah s prevzeto podstavo, kar se kaže kot tipološka lastnost (Legan Ravnikar 2008/2009: 77-78). 26 Avtorica je analizirala najbolj produktiven model tvorbe pridevnikov 16. stoletju - izpeljavo s priponskim obrazilom -ski v biblijskih besedilih. Tvorjenke je primerjala z besedotvornimi različicami na -ški, -čki in -cki. Razlikovalni pari se kažejo tako v besedotvornih podstavah kakor v priponskih obrazilih (Legan Ravnikar 2008: 57-60). 27 Razširjenost priponskega obrazila -ar kaže na zgodnji prevzem; sprva je bilo obrazilo omejeno na gotske izposojenke, izjemoma ga najdemo v starocerkvenoslovanskih besedilih (Bajec 1950: 25). ^ morfem je na oblikoslovni ravnini postal del osnove v slovenščino sprejete besede. W Različice so nastajale zaradi prevzema v različnih časovnih obdobjih,28 npr. ceringa N (v 11 delih) in cerunga (4), kvitenga (BH 1584), kvitinga (v 7 delih) in kvitunga 1 (MD 1592, MTh 1603), frajinga (11) in frajunga (KPo 1567), maninga (10) in manunga (9), rajtinga (28) in rajtunga (1), ali pa tudi ne, npr. ferderbunga (MTh O 1603), geringa (TP 1575), štrajfinga (36), štrafinga (9), glihinga (JPo 1578), gres vinga (22). V knjižni slovenščini 16. stoletja se je najbolj uveljavila različica z L obrazilom -ga. 0 2.4.4 Iz nemškega obrazilnega morfema -ei (srvn. -ie) se je razvilo priponsko obrazilo -ija, ki se je s končnico -a in zapolnitvijo hiata prilagodilo slovenski glasoslovni 1 in oblikoslovni normativnosti.29 Tvorjenke se pojavljajo sorazmerno pogosto, kar kaže na produktivnost izpeljave, npr. arcnija (v 24 delih), auptmania, austria in N auštria,30 cupernia, farmoštrija, fehtarija, flegarija, fratarija inferraterija, gvardia, A kramarija. Pri nekaterih tvorjenkah se v pisavi vidi tuj vpliv, kjer hiat še ni zapol-p njen. Zaradi razlik v podstavi izstopajo tudi različice, kot kancelija (2) in kanclija i (6), kapelanija (JPo 1578) in kaplanija (8), lotrija (25) in lotrnija (MTh 1603). S K 1 3 Sklep o se • V prispevku smo predstavili nekaj izbranih vzorčnih primerov raznovrstnih glaso- 2 o slovnih, pisnih, oblikoslovnih in besedotvornih j ezikovnih pojavov v slovenščini, ki • so bili posledica sprejemanja nemških besed in neposrednega ali posrednega vpli-2 va nemškega jezikovnega sistema. Upam, da nam je uspelo dokazati, da prevzete besede in tvorjenke iz njih zajemajo pomemben delež (stilno nezaznamovanega) besednega zaklada najstarejše knjižne slovenščine. Viri Besedje = Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovaki). Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan - Simona Klemen-čič, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, Ljubljana: Mladinska knjiga oz. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1976-2007. 28 Bavarsko -inge je različica splošnonemške pripone -unge v stvn. in srvn. (Jazbec 2007: 45). Tudi prisotnost tega refleksa v arhaičnih bavarskih narečjih, npr. Tirolske in Koroške, je možen razlog za slovensko -inga. 29 Priponsko obrazilo je sicer romanskega izvora. Največkrat pomeni lastnost, opravilo, kraj ali pokrajino (Bajec 1950: 19). 30 Iztočnici v Besedju sta posodobljeni: austria gl. avštrija in auštria gl. avštrija. Iz nemščine prevzeti izraz avštrija 'upor proti oblasti', ki se pojavlja pri Trubarju, Krelju in Ju-ričiču (skupno v 8 delih), etimološko ni povsem pojasnjen (prim. Bezlaj 1976: 6). m o. BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg, 1584. BTa 1580 = Adam Bohorič, OTROZHIA TABLA, Ljubljana, 1580. Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutfch-flovenifches Wörterbuch, Laibach: Blasnik, ^ 186°. DAg 1585 = Jurij Dalmatin, AGENDA, Wittenberg, 1585. DB 1578 = Jurij Dalmatin, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL, M Ljubljana, 1578 DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584. DBu 1580 = Jurij Dalmatin, PERVE BVQVE MOSESSOVE, Ljubljana, 1580. DC 1579 = Jurij Dalmatin, TA CELI CATEHISMVS, Ljubljana, 1579. DC 1580 = Jurij Dalmatin, CATEHISMVS, Ljubljana, 1580. DC 1584 = Jurij Dalmatin, TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Wittenberg, N 1584. DC 1585 = Jurij Dalmatin, TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS, Wittenberg, 1585. DJ 1575 = Jurij Dalmatin, JESVSSIRAH, Ljubljana, 1575. DM 1584 = Jurij Dalmatin, KARSZANSKE LEPE MOLITVE, Wittenberg, 1584. DPa 1576 = Jurij Dalmatin, PASSION, Ljubljana, 1576. DPr 1580 = Jurij Dalmatin, SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580. FDW 1989- = Frühneuhochdeutsches Wörterbuch, Berlin - New York: Walter de O Gruyter, 1989-. Grimm 2004 = Der digitale Grimm: Deutsches Wörterbuch von Jakob und Wilhelm hh Grimm, Version 05-04, Frankfurt am Main: zweitausendeins, 2004. JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578. KB 1566 = Sebastijan Krelj, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566. KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. Lägreid 1967 = Annelies Lägreid, Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-latei-nisches Wörterbuch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592, Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1967. Luther 1545 (1974) = Martin Luther, Biblia, Das ist: Die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg, 1545, München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592. Miklošič 1867 = Fran Miklosich, Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen, Wien: Aus der Kaiserlich-Königlichen Hof- und Staatsdruckerei, 1867. Miklošič 1886 = Fran Miklosich, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien: Wilhelm Braumüller, 1886. MS 1593 = Hieronymus Megiser, SPECIMEN, Frankfurt, 1603. MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thefaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603. *P 1563 = ENEDVHOVNEPEISNI, Tübingen, 1563. Pleteršnik 1894-1895 (2006) = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I-II (1894-1895), elektronska izdaja na CD-ROM-u, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ^ Stabej 1977 = Jože Stabej, Hieronymus Megiser: Thefaurus Polyglottus = Sloven-sko-latinsko-nemški slovar: izpisal in uredil Jože Stabej, Ljubljana: SAZU, Razred za literarne in filološke vede, 1977. 1—1 TA 1550 = Primož Trubar, Abecedarium vnd der klein Catechifmus, Tübingen, 1550. O TA 1555 = Primož Trubar, ABECEDARIVM, Tübingen, 1555. S TA 1566 = Primož Trubar, ABECEDARIVM, OLI TABLIZA, Tübingen, 1566. L TAr 1562 = Primož Trubar, ARTICVLI OLIDEILI, TE PRAVE STARE VERE KER- 0 SZHANSKE, Tübingen, 1562. TC 1550 = Primož Trubar, Catechifmus, Tübingen, 1550. TC 1555 = Primož Trubar, CATECHISMVS, Tübingen, 1555. 1 TC 1567 = Primož Trubar, TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1567. TC 1574 = Primož Trubar, TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1574. Z TC 1575 = Primož Trubar, CATEHISMVSSDVEIMAISLAGAMA, Tübingen, 1575. A TE 1555 = Primož Trubar, TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555. p TfC 1595 = Felicijan Trubar, TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Tübingen, 1595. s TfM 1595 = Felicijan Trubar, LEPE KARSZANSKEMOLITVE, Tübingen, 1595. K TkM 1579 = Janž Tulščak, Kerfzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579. i TKo 1557 = Primož Trubar, TA SLOVENSKIKOLENDAR, Tübingen, 1557. 8 TM 1555 = Primož Trubar, ENA MOLITOV TIHKERSzhenikou, Tübingen, 1555. 22 TL 1561 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561. 1 TL 1567 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567. • TO 1564 = Primož Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564. 2 TP 1567 = Primož Trubar, ENA DVHOVSKA PEISSENSVBPER TVRKE, Tübin- gen, 1567. TP 1575 = Primož Trubar, Try Duhouskepeifsni, Tübingen, 1575. TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. TPs 1566 = Primož Trubar, Ta Celi Pfalter Dauidou, Tübingen, 1566. TPs 1567 = Primož Trubar, ENI PSALMI, TA CELI CATEhifmus, Tübingen, 1567. TPs 1579 = Primož Trubar, TA PERVIPSALMSHNEGA TRIIEMIISLAGAMI, Tübingen, 1579. TR 1558 = Primož Trubar, ENREGISHTER, Tübingen, 1558. TR 1561 = Primož Trubar, Regifter vnd fummarifcher Innhalt, Tübingen, 1561. TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. TT 1560 = Primož Trubar, TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1560. TT 1577 = Primož Trubar, NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNIDEIL, Tübingen, 1577. TT 1581-82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581-1582. TtPre 1588 = Matija Trošt, ENA LEPA INVPRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588. ZK 1595 = Janž Znojilšek, KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübingen, 1595. Literatura m P- Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Sloven- ^ skem: protestantizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingui- ^ stica et philologica 18). Ahačič 2011 = Kozma Ahačič, Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski 1—1 jezikovni prostor 16. stoletja: od uporabnosti slovenskega jezika do latinskih ^ tujk, v: Kozma Ahačič - Petra Testen (ur.), Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 109-122. Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I: izpeljava samostalnikov, Ljubljana, 1950. Filipovic 1986 = Rudolf Filipovic, Teorija jezika u kontaktu: uvod u lingvistiku N jezičnih dodira, Zagreb: JAZU, Školska knjiga, 1986. Hock 1991 = Hans Henrich Hock, Principles of Historical Linguistics, Berlin -New York: Mouton de Gruyter, 21991. Janko 1986 = Anton Janko, Deutsche Lehnwörter zur Bezeichnung des Begriffskomplexes »Christliche ethnische Werte und menschliche Sünden« in Tru-bars Cerkovna ordninga, v: Anton Janko (ur.), Razprave Filozofske fakultete: zbornik prispevkov, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1986, 77-89. Janko 1986a = Anton Janko, Raba in pogostnost iz nemščine prevzetih besed v ^ Trubarjevem Katekizmu (1550), v: Breda Pogorelec - Jože Koruza (ur.), 16. hh stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana: Filozofska fa- Z kulteta, Znanstveni inštitut, 1986 (Obdobja 6), 427-434. Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila ^ Ena dolgapredguvor, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17). Kranzmayer 1944 = Eberhard Kranzmayer, Die deutschen Lehnwörter in der slowenischen Volkssprache, Laibach, 1944 (Veröffentlichung des Instituts für Kärntner Landesforschung 1). Legan Ravnikar 2008 = Andreja Legan Ravnikar, Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil, Slavia Centralis 1 (2008), št. 2, 53-66. Legan Ravnikar 2008a = Andreja Legan Ravnikar, Slovenska krščanska terminologija: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Lingua Slovenica 4). Legan Ravnikar 2008-2009 = Andreja Legan Ravnikar, Besedotvorna podoba slovenske knjižne leksike 16. stoletja s poudarkom na pridevniških tvorjenkah, Slavistična revija 56-57 (2008-2009) = Trubarjeva številka, 69-91. Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede, 1995 (Dela 44). Merše 2007 = Majda Merše, Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih protestantskih postil 16. stoletja, Slavistična revija 55 (2007), št. 1-2, 65-84. ^ Merše 2009 = Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Lingüistica et philologica 23). 1—1 Merše 2010 = Majda Merše, Trubarjeva Hišna postila v odnosu do Lutrove prevodne predloge, Jezikoslovni zapiski 16, št. 2 (2010), 7-34. 0 Merše 2011 = Majda Merše, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Stati s inu obstati 13-14 (2011), 205-213. L Merše 2011a = Majda Merše, Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili (1595), Q v: Marko Jesenšek (ur.), Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 80), 106-125. 1 Merše 2011b = Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič idr., Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji), 7-31. A Merše - Novak - Premk 2001 = Majda Merše - France Novak - Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. S Novak 2001 = France Novak, Kako so protestantski pisci poimenovali nove pojme, v: Marko Kerševan (ur.), 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestan-tizem, Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar - Znanstveni inštitut FF, 2001, 103-120. oe ' ' • Novak 2004 = France Novak, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih 2 protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Linguistica et philologica). 2 Novak 2007 = France Novak, Pomen dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja za oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja in stilistike strokovnih besedil, v: Irena Orel (ur.), Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007, (Obdobja 24), 263-282. Orožen 1996 = Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996. Premk 1995 = Francka Premk, Mana, ta kruh tiga lebna, Jezikoslovni zapiski 2 (1995), 195-218. Prunč 1995 = Erik Prunč, Der Wortschatz in Trubers Kirchenordnung, v: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und seine Zeit, München: Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners Slavistische Sammlung 24), 333-351. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Ramovš 1997 = Fran Ramovš, Zbrano delo 2: razprave in članki, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: SAZU, Razred za literarne in filološke vede, 1997. Snoj 2005 = Marko Snoj, O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005), 113-122. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-venischen, Berlin, Wiesbaden: In Kommision bei Otto Harrassowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27). Toporišič 1972 = Jože Toporišič, Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede), Slavistična revija 20 (1972), št. 2, 285-318. Toporišič 1987 = Jože Toporišič, Lexical Germanisms in Truber's Catechismus, Slovene Studies 9 (1987), št. 1-2, 233-239. Toporišič 1987a = Jože Toporišič, Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 23, ur. Alenka Ši-vic-Dular, Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1987, 5-18. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, Sopotnik). Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Kontrastive slowenisch-deutsche Typologie der Nominalkomposition, Wiener Slawistischer Almanach 22 (1988), 311-322. Vidovič Muha 1988a = Ada Vidovič Muha, Skladenjska tipologija zloženk slovenskega knjižnega jezika: ob kontrastivni naslonitvi na nemške zloženke, Slavistična revija 36, št. 2 (1988), 181-193. Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 (Razprave FF). Borrowing words from German into sixteenth-century standard Slovenian Summary The motivation for accepting foreign-language vocabulary into sixteenth-century standard Slovenian was clear: a lexical deficit when translating and writing independent texts. An examination of the inventory and locations of occurrences of common-noun vocabulary from all fifty-three published Slovenian books from the time revealed a large share of German loanwords and new words coined from them. The book Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (The Sixteenth-Century Standard Slovenian Lexicon, 2011) by Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, and France Novak shows various degrees of integrating German words into standard Slovenian. Most cases include phonetic and orthographic versions of loanwords that differ in terms of the time the words were borrowed, the book authors, text types, the fixedness of the standard norm, and so on. German phonemes were replaced by the closest Slovenian phonemes (e.g., š, ž), there was a tendency to remove German double consonants (e.g., -rr-), new fS fS o fS • 9C h« X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N ^ e-1 consonant clusters developed (e.g., str), and clusters that were difficult to pronounce W were simplified (e.g., pf ^ f). At the morphological level, borrowing words from N German and their adaptation to Slovenian normative rules was more uniform than at 1—1 the phonetic and orthographic levels. With some loanwords, the process of morpho- ^ logical adaptation was not yet completed; for example, the non-fixed assignment O of grammatical gender (palm m. vs. palma f.), uninflected adjectives, and so on. A s vibrant process of coining new words, especially derivatives with a borrowed base L and Slovenian prefixes and suffixes, is reflected in the word families that were com- q monly used in many texts by various Protestant-era writers. V 2 N A P i S K Ki O Ki 2 Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa Elod Dudas Cobiss: 1.01 Comparative historical development of Prekmurje spelling m V prispevku je predstavljen zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa od samega začetka do prve svetovne vojne. Predstavitev se osredotoča na tiste črke, ki so v latinski abecedi manjkale, zato je njihovo označevanje povzročalo piscem večjo težavo. Predstavljeni so tudi viri posameznih črk in njihova povezanost z madžarskim, nemškim ali češkim črkopisom. Na koncu prispevka je preglednica črkopisov 41 prekmurskih knjig in časopisov. Ključne besede: razvoj prekmurskega črkopisa, jezikovni stik, samoglasniki, soglasniki m O This article presents the historical development of Prekmurje spelling from its beginnings to the First World War. It focuses on graphemes not in the Latin alphabet whose representation posed a major problem for writers. In addition, it discusses the origin of individual graphemes and their connection with Hungarian, German, and Czech spelling. The article concludes with a table of the spelling conventions used in forty-one Prekmurje books and newspapers. Keywords: development of Prekmurje spelling, linguistic contact, vowels, consonants 0 Uvod V slovenskem prostoru je bil ob bohoričici, metelčici, dajnčici in gajici/slovenici v rabi tudi prekmurski črkopis, ki so ga pisali v prekmurskih knjigah od prve polovice 18. stoletja. Doslej so zanj v strokovni literaturi uporabljali poimenovanja madžarski črkopis (Novak 1976: 13; Ulčnik 2009: 141), madžarska grafika (Orožen 1996a: 356) in ogrica (Jesenšek 2005: 32). Potrebo po poimenovanju prekmurski črkopis razlagam s tem, da nikoli ni bil identičen madžarskemu črkopisu, saj je imel grafe-me tudi za označevanje prekmurskih dvoglasnikov, ki jih v madžarskem črkopisu ni in jih nikoli ni bilo. V tem prispevku predstavljam zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa od izida prve knjige do konca prve svetovne vojne. V raziskovanje sem vključil tudi nekaj knjig, ki so izšle v gajici. Po mojem mnenju lahko tudi črkopis v njih imenujemo prekmurski, saj so tu ohranjeni tisti grafemi, ki označujejo prekmurske glasoslovne značilnosti. Raziskovalci so tej temi doslej posvetili manjšo pozornost kot npr. glasoslovnim in oblikoslovnim vprašanjem tega knjižnega jezika ali pa posameznim prekmurskim avtorjem. Predstavitev in primerjava črkopisov daje tudi dobro priložnost za razumevanje evropskih kulturnih in verskih tokov 1 (Balazs - Dede 2009: 11). K O s 1 O raziskovanju prekmurskega črkopisa L 0 1.0 Začetnik raziskovanja prekmurskega knjižnega jezika je bil Vilko Novak, ki se je večkrat ukvarjal z različnimi vprašanji prekmurskega knjižnega jezika oz. posameznih avtorjev. Pozneje se je te teme lotila tudi Martina Orožen, ki je v dveh 1 daljših razpravah predstavila razvoj prekmurskega knjižnega jezika (Orožen 1996a; 1996b). Njej je sledil Marko Jesenšek, ki se je ukvarjal z zanimivimi vprašanji prek- N murskega časopisja (Jesenšek 1999; 2008), z jezikom prekmurskih abecednikov in A učbenikov (Jesenšek 1998), izdal pa je tudi monografijo v madžarščini (Jesenšek p 2010) o razvoju slovenskega jezika, v kateri obravnava tudi več prekmurskih tem. 1 Natalija Ulčnik je posvetila monografijo predstavitvi začetkov prekmurskega časo- s pisja (Ulčnik 2009). K m 1.1 Doslej se je večkrat ponavljala trditev, da je prekmurski črkopis nastal pod 8 vplivom nekdanjega madžarskega črkopisa. Po navadi se s tem predstavitev prek- • murskega črkopisa tudi konča. S prekmurskim črkopisom se je največkrat ukvarjal 2 o Vilko Novak, npr. v obeh izborih prekmurskega slovstva (Novak 1936; 1976). V drugem, širšem izboru je ugotovil, daje bil »prekmurski črkopis [...] do 1913 - z 2 izjemami - madžarski črkopis vsakokratnega časa, prilagojen glasovom prekmurskega narečja« (Novak 1976: 13). Novakovo mnenje drži le delno, ker - kot bo prikazano v nadaljevanju - prekmurski pisci grafemov niso črpali le iz madžarskih črkopisov, temveč tudi iz nemškega črkopisa ali pa so celo oblikovali svoje grafeme, npr. za označevanje dvoglasnikov. Najnatančnejši pregled prekmurskega črkopisa najdemo v poskusnem snopiču slovarja stare knjižne prekmurščine (Novak 1988: 14-17), v katerem je predstavljen črkopis 14 avtorjev v preglednici, ki vsebuje tudi zapis glasov stare knjižne prekmurščine, kakršen je v slovarju. V Slovarju stare knjižne prekmurščine najdemo pregled črkovnih znamenj (Novak 2006: IX-X); na njegove pomanjkljivosti bom v nadaljevanju še pokazal. Natalija Ulčnik je predstavila črkopis prvega prekmurskega časopisa Prijatela (Ulčnik 2009: 141-144) in dodala tudi preglednico črkovnih znamenj (Ulčnik 2009: 145-146). Ugotovila je, da se črkopis Prijatela ujema s črkopisom Pavlove rokopisne slovnice iz leta 1942 (Ulčnik 2009: 141). Razlika med obema sistemoma je v tem, da sta v slovnici izpričana tudi (dzs) in (gj), ki ju v Prijatelu ni (Ulčnik 2009: 141). 1.2 Ob prekmurskem črkopisu se pojavlja tudi vprašanje njegovega prečrkovanja in abecedno razvrščanje v slovarjih. V Novakovem Izboru prekmurskega slovstva (Novak 1976) so besedila prečrkovana v slovenico. V njem ni razlikovanja med grafemi (o); (o), (o), (o), (u), (u), (u), (u), saj so vsi poenostavljeni v (o) in (u). Grafemi, s katerimi so označevali prekmurske dvoglasnike, tj. (ai), (aj), (a), (ei), (ej), (e), (ou), (o), so ohranjeni, prav tako kot (a), (e), (i), (o) in (u). Prečrkovanje soglasnikov kaže na nedoslednost: v odlomku iz Temlinovega malega katekizma ^ (Novak 1976: 111) so v prvem poglavju ohranjene prvotne črke, ki so v drugem že prečrkovane v slovenico. Mešanica izvirnih in prečrkovanih grafemov se pojavlja ^ tudi v odlomku iz prvega abecednika (Novak 1976: 113-115) in nanjo naletimo tudi ^ drugod (na str. 115, 132, 138, 148). Grafem (cz) je prečrkovan v (c); grafemi (cs), 1—1 (ch), (ts), (cl) so prečrkovani v (č); (sz), (fl), (iz), (z) v (s); (s), (ss), (i), (fi) v (š); ^ (s), (l),('z),('s), (zs), ('i) v (ž); (gy), (ly), (ny) in (ty) pa v (gj), (lj), (nj) in (tj). Skle- <« pna ugotovitev je, da besedila Novakovega izbora niso zanesljiva za raziskovanje 1—1 prekmurskega črkopisa, kar pa niti ni bil namen te knjige. Primerjava naslovnih strani virov s podatki iz Škafarjeve bibliografije prekmurskih tiskov do leta 1919 (Škafar 1978) je pokazala, kako nezanesljiv je v njej N prepis naslovov prekmurskih knjig. Konkretno: Mihal Barla je leta 1820 izdal knjigo z naslovom DIKTOMSZKE, VERSUSKEI MOLITVENE KNI'ZICZE ZA TO MALO SOLSZKO DECZO SZPRÄVLENE PO KIS JÄNOSI, VISZIKO POSTÜVANOM SU-PERINTENDENSI TI PREK DUNAJSZKIEVANGELICSÄNSZKI CZERKEV NA NAS SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENE PO BARLA MIHÄLI, KÖVÄGO-ÖRSKE ° FAREDÜHOVNOMPASZTERI, ki je pri Škafarju navedena kot Diktomszke, versu- ^ ske i molitvene kni 'zicze za to malo sölszko deczo szprävlene po Kis Jänosi, visziko m postüvanom superintendensi ti prek dunajski evangelicsanszki czerkev. Na szloven- © szki jezik obrnyene po Barla Mihali, kövägo örske fare dühovnom paszteri (Škafar ^ 1978: 25). Največja razlika je očitna že na prvi pogled, in sicer, da v bibliografiji ni hh upoštevano, da je naslov napisan s samimi velikimi črkami. Druge pomanjkljivosti: N zapisano je dunajski namesto dunajszki, evangelicsanszki namesto evangelicsänsz- W ki, czerkev namesto czerkev, na szlovenszki jezik namesto na nas szlovenszki jezik, ^ kövago örske namesto kovägö-örske. Tudi ta primer lepo predstavlja tipične pomanjkljivosti Škafarjevega zapisa. Zato sem se odločil za prepis izvirnih naslovov raziskovanih knjig, ki se najde v virih. Škafarjev primer nas opozarja, da ne smemo slediti narobe prepisani obliki, saj se s tem lahko napačni podatki ponavljajo dalj časa. Prečrkovanje prekmurskega črkopisa je najbolje uspelo v poskusnem snopiču slovarja stare knjižne prekmurščine (Novak 1988), v katerem so bile upoštevane prekmurske glasoslovne značilnosti. V ponazarjalnem gradivu posameznih gesel je ohranjena izvirna pisna podoba, kar omogoča raziskovanje prekmurskega črkopisa na podlagi poskusnega snopiča. Popolnoma nerazumljivo je, kako je prišlo do pomanjkljivosti v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006), na katere je opozoril Peter Weiss (2009: 58-59). Ugotovil je, da preglednica črkovnih znamenj ni uporabna niti kot abecedni seznam, saj sta na primer črki u in ü predstavljeni ločeno, kljub temu da v slovarju nastopata na istem mestu, le v enakopisnicah stoji oblika z ü za tisto z u-jem (Weiss 2009: 58). V ponazarjalnem gradivu ni več grafemov (o) in (Ü), saj sta poenostavljena v (ö) in (ü) (Weiss 2009: 59). Namesto črk (o) in (u) sta uporabljeni črki (ö) (Ü), ki sploh nista ustrezna zamenjava (Weiss 2009: 59). Tu je bilo opozorjeno tudi na nepravilno uporabo matematičnega znaka za integral namesto ustreznega i in na uporabo resice ' namesto opuščaja ' (Weiss 2009: 59). Natalija Ulčnik je iztočnice v slovarju Agustičevega Prijatela prečrkovala v W slovenico (Ulčnik 2009: 137), ponazarjalno gradivo v geslih pa je ohranjeno v izvir-N ni pisavi. Na primer: v slovarju je iztočnicafoišpan (Ulčnik 2009: 199) prečrkovana 1—1 v slovenico, v ilustrativnem gradivu pa najdemo besedo kotfoispani (Ulčnik 2009: ^ 199). Torej je ponazarjalno gradivo ohranjeno v prvotni pisavi, zato je zelo uporabno tudi za raziskovanje Agustičevega črkopisa. s V nadaljevanju se opiram na svoje zbrano gradivo.1 Z njegovo pomočjo bodo L predstavljene črke, ki se razlikujejo od črk latinske abecede in so jih uporabljali ° prekmurski pisci. V Z i 2 Splošna vprašanja Z 2.0 Prekmurski črkopis je imel dinamično in neenotno razvojno pot, saj je bilo A za označevanje konkretnega fonema v tem času v rabi več črk. Poleg tega moramo p upoštevati tudi dejstvo, da zapis določenih fonemov pri vseh piscih ni bil enoten 1 (Novak 1976: 13). S Pn 2.1 V srednjem veku je v srednjeevropskem prostoru razvoj črkopisa določala 1 cerkev, ki je skrbela tudi za pismenost (Hadrovics 1951: 165). Na razvoj pravopisa 8 je vplivalo izročilo izgovarjave latinskega /s/ (Hadrovics 1951: 165). V prekmur- • ščino pa so latinske besede prišle z madžarskim posredovanjem, kar pomeni, da so latinski /s/ izgovarjali kot [š] ali [ž], npr. šorš 'usoda', paradižom 'paradižnik' itn. • Ta pojav so madžarski raziskovalci razlagali kot severnoitalijanski ali nemški vpliv 2 (Balazs 1989: 121; Kniezsa 1952: 69). Že od nastanka črkopisov je veliko težavo predstavljalo nadomeščanje tistih črk, ki so v latinski abecedi manjkale (Korom-pay 2005: 281). To težavo so reševali z uporabo kombinacij črk ali diakritičnih znamenj. Na razvoj prekmurskega črkopisa sta precej vplivala kajkavski in madžarski črkopis.2 To je povsem razumljivo, saj sta bila kajkavski in prekmurski prostor del madžarske državne in cerkvene uprave. Vlogo kajkavščine pri oblikovanju 1 Raziskovanja prekmurskega črkopisa sem se lotil med zbiranjem prevzetih madžarskih besed stare knjižne prekmurščine. To delo se je začelo v zimskem semestru študijskega leta 2010/11 v Univerzitetni knjižnici v Mariboru in v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Leto pozneje sem raziskoval prekmurske knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V Sloveniji zbrano gradivo sem dopolnil s podatki iz Državne Szechenyijeve knjižnice v Budimpešti. Prekmurske knjige sem pregledal v celoti, in sicer njihove prve izdaje, če je bilo to mogoče. Podatki o pregledanih knjigah so v seznamu virov. 2 Tudi kajkavski črkopis je nastal pod vplivom madžarskega črkopisa, kar Antun Šojat razlaga takole: »Vjekovna povezanost s Madarima, odvojenost, politička i stvarna, od dalmatinskih Hrvata i utjecaja talijanske kulture, odbojnost prema njemačkoj kulturnoj sferi, reprezentiranoj politikom carske Austrije, upucuju prve kajkavske pisce na široko otvaranje vrata madarskom utjecaju, pa su oni, u tom smislu, prihvatili i označivanje svojih glasova grafemima i načinom bilježenja paralelnih ili sličnih madarskih glasova« (nav. po Vince 1978: 73). prekmurskega knjižnega jezika so slovenski raziskovalci že poudarili (prim. Novak 1972; 1979; Jesenšek 2005). 2.2 Istočasno z nastankom knjižne prekmurščine, tj. v 18. stoletju, pa sta bila na ^ Ogrskem v rabi dva črkopisa, in sicer protestantski in katoliški.3 Oba sta imela svoje grafeme, ki so jih prevzeli tudi prekmurski pisci, ne glede na to, ali je bila določena črka v rabi pri protestantih ali pri katolikih. V drugi polovici 19. stoletja pa so se pojavili prvi poskusi uvedbe gajice, ki so jo podpirali zlasti prekmurski katoliki; protestanti so vztrajali pri starem črkopisu (Jesenšek 2010: 43).4 Prva prekmurska knjiga, natisnjena v gajici, je imela naslov Abecednik za katholičanske vesničke šole po velejnyi S. Števana družbe po redi Barany Ignaca slobodno spravleni od Murkovič Janoša bellatinskoga učitela, ki je izšla leta 1871 v Pešti (Škafar 1978: 46). m a- 2.3 Tudi v prekmurski publicistiki, katere začetnik je bil Imre Agustič s časopisom Prijatel, se je uporabljal tradicionalni prekmurski črkopis. Na koncu drugega letnika je Agustič že razmišljal o tem, da bi v časopis uvedel gajico/slovenico in s tem pridobil več naročnikov tudi na drugi strani Mure (Ulčnik 2009: 67). Tako je od tretjega letnika, tj. leta 1877, Agustičev časopis že izhajal v gajici (Ulčnik 2009: 67). Drugi uredniki prekmurskih časopisov temu niso sledili, saj so Dober Pajdas, Kalendar naj-szvetesega szrca Jezusovoga in Marijin list začeli izhajati v prekmurskem črkopisu. O Od leta 1913 sta časopisa Marijin list in Novine izhajala v gajici, ki je bila s tem do- ^ končno uvedena v prekmursko katoliško publicistiko (Škafar 1978: 81). SI 3 Samoglasniki ^ 3.0 Po ugotovitvah Vilka Novaka so prekmurski pisci z madžarskimi grafemi označevali predvsem samoglasniške značilnosti (Novak 1976: 14). Prevzeli so vse črke, ki označujejo madžarske dolge samoglasnike: (a) za /a:/, (e) za /e:/, (i) za /i:/, (o) za /o:/ in (u) za /u:/. Novak poudarja, da se ti znaki ne smejo zamenjevati z naglasom (Novak 1976: 14). Te črke najdemo že v prvi knjigi leta 1715 in so prisotne vse do konca prve svetovne vojne. Tradicija uporabe teh črk sega celo do Jana Husa oz. do njegovega češkega črkopisa (Kniezsa 1959: 35), vendar pa je treba poudariti, da kljub notranji sorodnosti češki in madžarski črkopis nista identična (Kniezsa 1959: 12). V madžarskem sistemu jih uporabljajo od 15. stoletja naprej (Korompay 2005: 295). 3 Protestantski črkopis so uporabljali v protestantskih tiskarnah, katoliškega pa v katoliških. Razlike so bile predvsem v rabi grafemov za označevanje sičnikov in šumevcev. Ta dvojnost je trajala vse do druge polovice 18. stoletja, tj. vse obdobje razsvetljenstva (Kniezsa 1959: 24). Takrat se je začelo mešanje obeh črkopisov, čeprav še vedno ne moremo govoriti o enotnem narodnem črkopisu (Kniezsa 1959: 24). 4 Dokaz vztrajanja protestantskih piscev pri prekmurskem črkopisu so tudi prekmursko--madžarski in madžarsko-prekmurski slovarji Janoša Flisarja iz leta 1922, 1942 in 1943. On je v svojih slovarjih še vedno uporabljal prekmurski črkopis (Weiss 2009: 52). ^ 3.1 Veliko težavo je predstavljalo označevanje fonemov /0/, /0:/ in /y/, /y:/. V W Temlinovem malem katekizmu (TF 1715) so označeni z grafemoma (o) in (u). V N madžarskem črkopisu sta oba nemškega izvora in sta v njem prisotna od 17. stoletja 1—1 (Kniezsa 1959: 35). V abecedniku Abecedarium szlowenszko (1725) ob (o) in (u) ^ zasledimo tudi črki (o) in (u), ki spet zrcalita vpliv Husovega češkega črkopisa 0 (Kniezsa 1959: 35). Od Severjevega Reda zvelicsansztva (SM 1747) se pojavljata s črki (o) in (u), ki sta se na Madžarskem razširili s protestantizmom in kažeta na L nemški vpliv (Kniezsa 1959: 16). V nemščini so ju najprej zapisovali kot (oe) in Q (ue), pozneje pa se je (e) pisal nad (o) in (u) (Kniezsa 1959: 35). Glede na to, da je Red zvelicsansztva izšel v nemškem mestu Halle, je možno, da sta bili ti črki v prekmurščino prevzeti iz nemškega sistema. Najdemo ju še v delih Števana in 1 Mikloša Kuzmiča in v Bakoševem Nouvem Graduvalu (1789). Dodati je treba, da se že v Kuzmičevih delih Vore krsztsanszke kratki navuk (1754) in Nouvi zakon Z (1771) pojavita črki (o) in (u) za označevanje fonemov /0:/ in /y:/. Zanimivo je, da A sta se obe črki razširili v madžarskem katoliškem črkopisu, vendar ju je uporabljal p tudi evangeličan Števan Kuzmič. Madžarski slavist Istvan Kniezsa meni, da ju je v i zgodovini madžarskega črkopisa prvič uporabil leta 1708 Janos Tsetsi, ko je ure-S dil slovar Ferenca Pariza Papaia (Kniezsa 1959: 23), novejša literatura pa trdi, da veljata za novost tiskarne Brewer (Korompay 2005: 592), ki je delovala v Locseju 1 (danes Levoča na Slovaškem). Za nas je pomembno, da so (o) in (u) uporabljali 8 prekmurski pisci do leta 1833, ko je izšla Košičeva slovnica z naslovom Kratki • navuk vogrszkoga jezika za zacsetnike. Leta 1832 je namreč izšel prvi madžarski o akademski pravopis, ki je določal tudi rabo črk za označevanje fonemov /0/, /0:/, /y/ • in /y:/. Po tem pravopisu so uvedli naslednje črke: (o) za /0/, (o) za /0:/, (u) za /y/ in 2 (u) za /y:/. Jožef Košič je bil prvi prekmurski pisec, ki je v svoji pisavi upošteval te določbe madžarskega akademskega pravopisa. Košičeva pisava teh črk je postala normativna za vse poznejše prekmurske avtorje. 3.2 Prekmurski samoglasniški sistem ob monoftongih sestavljajo tudi diftongi. Zapisovanje le-teh je bilo problematično že od samega začetka, saj madžarski črkopis zanje ni imel grafemov (čeprav so dvoglasniki prisotni tudi v madžarskih narečjih, niso bili upoštevani v tiskih). Prekmurski pisci so se odločili za označevanje diftongov ei, ou in ai. V prvih treh prekmurskih knjigah so uporabljali gra-feme (ai), (ai), (aj) za ai, (ei) za ei in (ou) za ou. Števan Kuzmič je v svojo pisavo uvedel tele grafeme: (aj), (ej/ei) in (ou). Ta način pisanja prekmurskih diftongov je ostal nespremenjen do leta 1820, ko je izšel molitvenik Mihala Barle z naslovom Diktomszke, versuske i molitvene kni'zice. V tem molitveniku je Barla uvedel črke (a) za ai, (e) za ei in (o) za ou. To pisavo so od njega prevzeli tudi drugi prekmurski pisci 19. stoletja razen Jožefa Košiča in Jožefa Borovnjaka, ki sta vztrajala pri Kuzmičevem označevanju dvoglasnikov. Proti koncu 19. stoletja so se pisci vrnili h Kuzmičevemu označevanju dvoglasnikov ali so v svoji pisavi mešali oba načina. V zgodovini madžarskega črkopisa tovrstnih znamenj niso nikoli uporabljali, torej ne gre za madžarski vpliv, temveč za izvirne sestavine prekmurskega črkopisa. 4 Soglasniki 4.0 Tudi zapisovanje soglasnikov ni potekalo brez težav in je bilo vseskozi pomembno vprašanje prekmurskega črkopisa. Tu zasledimo vpliv madžarskega črko- ^ pisa. Kritična točka je bila pisanje sičnikov in šumevcev ter fonemov /j/, /X/, /p/, ^ /tj/. Madžarska posebnost je podvajanje soglasnikov, ki je značilno zlasti za starejše 1—1 prekmurske knjige (Novak 1976: 14). V nadaljevanju želim predstaviti črke, ki so se v razvoju prekmurskega črko- ^ pisa za iste foneme nenehno spreminjale. P. 4.1 Grafemi (c),(cz) in (tz) so bili v rabi za označevanje fonema /c/. Pri piscih je prevladovala raba grafema (cz), ki je madžarskega izvora in je bil v madžarskem črko- N pisu prisoten od začetka 14. stoletja pa vse do leta 1922 (Kniezsa 1959: 7); v madžarski črkopis je bil prevzet iz češkega črkopisa (Kniezsa 1959: 9). Pri Košiču pa naletimo tudi na grafem (c), ki se je sicer uporabljal tudi v gajici. Grafem (tz) najdemo le v dveh knjigah, in sicer v abecedniku iz leta 1725 in v Redu zvelicsansztva (SM 1747), in izvira iz Heltaievega madžarskega protestantskega črkopisa (Kniezsa 1959: 18). hJ 4.2 Fonem /č/ je v prekmurskih knjigah zapisan z grafemi (cs), (ch), (ts), (cf). m Večina teh grafemov je bila v rabi tudi v madžarskem črkopisu. Raba grafema (cs), ki je še danes v rabi v madžarščini in izvira iz madžarske- ^ ga katoliškega črkopisa (Kniezsa 1959: 23), se je posplošila po letu 1832, po izidu ^ prvega madžarskega akademskega pravopisa. Najdemo ga že v prvi prekmurski Z knjigi (1715). Mikloš Kuzmič je bil prvi pisec, ki ga je začel dosledno zapisova- W ti. Grafem (ch) je bil prisoten v madžarskem črkopisu že od 11. stoletja naprej ^ (Kniezsa 1959: 6) in je pozneje postal sestavina katoliškega črkopisa. Najdemo ga že v prvih prekmurskih knjigah (1715, 1725, 1747), pri mlajših avtorjih pa ga ni več. Grafem (ts) so uporabljali v madžarskem protestantskem črkopisu 18. stoletja (Kniezsa 1959: 23). Prvič ga najdemo v Severjevem Redu zvelicsansztva (SM 1747), nato pri Števanu in Miklošu Kuzmiču ter v nekaterih knjigah 19. stoletja. Grafem (cf) v madžarskem črkopisu nikoli ni bil v rabi. Severjev Red zvelicsansztva je prvi, v katerem se uporablja. Najdemo ga še v delih Števana in Mikloša Kuz-miča, pri Mihalu Bakošu in v Sijartojevi pesmarici (Mrtvecsne peszmi, stere szo szti sztari piszm vkup pobrane, pobougsane, ino, na haszek szlovenszkoga naroda zdaj oprvics na fzvetlofzt dane, po S. S. P. S., 1796). 4.3 Za označevanje fonema /s/ so prekmurski pisci uporabljali grafeme (sz), (ff), (fz), (z). Zanimivo je, da so do Košiča v svojih delih vsi prekmurski avtorji uporabljali najmanj dva grafema za označevanje tega fonema. Črka (z) ima v madžarskem črkopisu najstarejše korenine, saj so jo uporabljali že v srednjem veku in kaže na nemški vpliv (Kniezsa 1959: 7-8). Najdemo jo v prvi prekmurski knjigi, pozneje pa se v prekmurskem črkopisu ne pojavlja več. Glede na to, da je bila prva prekmurska knjiga natisnjena v Halleju, lahko rečemo, da je ta črka v knjigi pod vplivom nemške tiskarske tradicije. Tudi grafem (fz) je prisoten že v prvi prekmurski knjigi. ^ V madžarski protestantski črkopis ga je uvedel pisatelj in lastnik tiskarne Gaspar Hel-W tai v šestdesetih letih 16. stoletja (Kniezsa 1959: 18). Grafem (sz), ki je v rabi v daN našnjem madžarskem črkopisu, je prav tako iz protestantskega črkopisa. Prvič ga je 1—1 uporabil Janos Sylvester in je v madžarščino verjetno prevzet iz nemškega črkopisa i (Kniezsa 1959: 34). Zelo težko pa je odgovoriti na vprašanje, od kod je prišel v prekO murski črkopis. Dejstvo je, da so ga uporabili tudi v Temlinovem malem katekizmu s (TF 1715), ki je bil natisnjen v Halleju, zato lahko tudi tu domnevamo, da je bil v L prekmurski črkopis uveden po nemškem tiskarskem vzorcu. K njegovi splošni rabi je Q prispevalo to, da je bil prisoten v madžarskem črkopisu. Grafem (H) se v madžarskem črkopisu sploh ni uporabljal. Najdemo ga samo v abecedniku iz leta 1725. V prekmurskih knjigah do Cipotovih Duhovnih Aldov (CJ 1829) je fonem /s/ i zapisan z grafemoma (sz) in (iz). Ta dva grafema sta imela kot velika različica eno samo veliko ustreznico, tj. Sz (na začetku besede) ali SZ (v okolju, pisanem s samimi Z velikimi črkami), npr. Szombothel : GOSZPODNA. To velja tudi za druga dvočrkja. Pri prepisovanju tako zapisanih besed moramo biti zelo pozorni, saj lahko p pretvorba velikih črk (predvsem črke S) v male v obdobjih, ko sta se hkrati upora -i bljali črki s (ležeče s) in f (ležeče/), skvari znanstveni zapis, ker v besedilo, ki naj S bi bilo zvest posnetek izvirnika, vnaša prepisovalčevo interpretacijo. K 1 4.4 Tudi fonem /š/ so zapisovali z več grafemi: (s), (ss), (f), (ff). Od teh samo 8 (s) kaže na vpliv madžarskega črkopisa. Uporaba te črke za označevanje fonema • /š/ je povezana s tradicijo izgovarjave latinskega /s/ (Kniezsa 1959: 34). Črka (s) je o v rabi že od začetka madžarskega črkopisa. Druge grafeme so verjetno uporabljali • zaradi nemških tiskarn. Uporaba črke (s) je postala normativna sredi 19. stoletja. V 2 poznejših knjigah se (s) pojavlja kot edina možnost zapisa. Do Sulikovega abecednika (LŠ 1820) so starejši pisci za označevanje fonema /š/ uporabljali grafema (s) in (f). Njuna edina velika ustreznica je S, kakor je to razvidno tudi v naslovih prekmurskih knjig, npr. ABC KNFSICZA NA NARODNI SOUL HASZEK. 4.5 Fonem /ž/ kaže največjo zapisovalno pestrost, saj so bili v rabi naslednji grafemi: (s), (f), ('z), ('s), (zs) in ('f) ter (z's). Črka (s) za fonem /ž/ je v zgodovini madžarskega črkopisa prvič izpričana v knjigi Ortographia Ungarica, ki je izšla v Krakovu leta 1549 (Kniezsa 1959: 17). Med prekmurskimi tiski jo prvič najdemo v Temlinovem malem katekizmu leta 1715 (TF 1715), nato v abecedniku iz leta 1725 (ABC 1725), v Severjevem Redu zvelicsansztva (SM 1747) in pri Števanu Kuzmiču. Pozneje je v prekmurskih knjigah ne zasledimo več. Črke (f) v madžarskem črkopisu nikoli niso uporabljali. Najdemo jo v prekmurskih knjigah do izida del Mikloša Kuz-miča. Mogoče so obe črki prevzeli iz nemškega črkopisa. Grafem ('s) so uporabljali v madžarskem protestantskem črkopisu (Kniezsa 1959: 23). Prvič ga najdemo v delih Mikloša Kuzmiča, uporabljal pa ga je tudi Jožef Košič. Grafem ('z) je bil v rabi v madžarskem katoliškem črkopisu; iz češkega črkopisa ga je prevzel Gyorgy Kaldi (Kniezsa 1959: 20). V zgodovini prekmurskega črkopisa ga je prvič uporabil Števan Kuzmič, najdemo pa ga tudi v delih Janoša Kardoša (sredi 19. stoletja). Grafem (zs), ki je v madžarskem črkopisu v rabi tudi danes, se je v prekmurskem črkopisu pojavil dokaj pozno, saj so ga prvič uporabili v dvanajsti izdaji Kuzmičeve Knige molitvene, ^ ki jo je leta 1864 pripravil Jožef Borovnjak.5 Ta grafem je madžarska inovacija črke ^ (z), in sicer po analogiji (cz) ~ (cs), (s) ~ (sz) (Kniezsa 1959: 34). V madžarskem čr- ^ kopisu ga prvič najdemo leta 1655, njegova uporaba pa se je posplošila šele pozneje. ^ V prekmurskem črkopisu se je razširil na začetku 20. stoletja. Grafem ('f), ki ni znači- ^ len za madžarski črkopis, najdemo prvič v delih Mikloša Kuzmiča. V prekmurskem 1—1 črkopisu je izpričan tudi v Sijartojevi pesmarici (1796), potem pa ne več. Zdi se, da je grafem (z's) v svojih knjigah uporabljal samo Janoš Županek. m 4.6 Za označevanje fonemov /j/, /X/, /p/ in /tj/, ki jih imata goričko in ravensko podnarečje, ni pa jih v dolinskem podnarečju (Novak 1976: 14), so uporabljali gra-feme (gy), (ly), (ny), (ty), redkeje pa (dj) za /j/ in (tj) za /tj/. Grafemi (gy), (ly), (ny) N in (ty) so prevzeti iz madžarskega črkopisa, v katerem so izpričani od 13. stoletja naprej (Kniezsa 1959: 34) in so v rabi še danes. K njihovi posplošitvi je prispeval protestantski črkopis Gasparja Heltaia (Kniezsa 1959: 34). Grafema (dj) in (tj) nista iz madžarskega črkopisa. O - 5 Zaključek O V tem prispevku sem poskusil utemeljiti, zakaj menim, da se poimenovanje prek- ^ murski črkopis zdi boljše od doslejšnjih poimenovanj (madžarski črkopis, madžarska hh grafika, ogrica). Pri tem sem izhajal iz dejstva, da prekmurski črkopis ni identičen S madžarskemu črkopisu, saj so pisci črpali grafeme tudi iz nemškega črkopisa ali pa W so oblikovali svoje grafeme. Veliko težavo je pomenilo označevanje fonemov /0/, ^ /0:/, /y/, /y:/, dvoglasnikov ai, ei, ou in sičnikov ter šumevcev. Jožef Košič je uvedel določbe prvega madžarskega akademskega pravopisa za označevanje fonemov /0/, /0:/, /y/, /y:/, ki jih je pisal kot (o), (o), (u) in (u). Ta način zapisovanja teh fonemov so kot normo prevzeli vsi poznejši pisci. Pomembno je, da so prekmurski pisci za označevanje dvoglasnikov oblikovali svoje grafeme. Za označevanje ai, ei in ou so v prvih treh prekmurskih knjigah uporabljali grafeme (ai), (ai), (aj), (ei) in (ou). Števan Kuzmič je v svoji pisavi uporabljal grafeme (aj), (ej/ei) in (ou), kar je ostalo nespremenjeno do leta 1820. V tem letu je Mihal Barla v svojem molitveniku uvedel črke (a) za ai, (e) za ei in (o) za ou. To označevanje prekmurskih dvoglasnikov so od njega prevzeli vsi poznejši pisci razen Jožefa Košiča in Jožefa Borovnjaka, ki sta vztrajala pri načinu Števana Kuzmiča. Ob koncu 19. stoletja so se pisci vrnili h Kuzmičevemu označevanju ali pa so v svojih pisavah mešali dva načina. Za označevanje sičnikov in šumevcev so prevzeli predvsem madžarske grafeme, ki so se lahko pomešali tudi znotraj enega dela. Od njih bi poudaril le tiste, ki jih ni in nikoli ni bilo v madžarskem črkopisu: (cf) za /č/; (fl) za /s/; (ss), (f), (fl) za /š/ in (f), ('f) za /ž/. Uporaba teh grafe-mov je bila po podatkih iz raziskanega gradiva značilna do Barlovega molitvenika, tj. leta 1820. Grafema (dj) za /j/ in (tj) za /tj/ nista madžarskega porekla. 5 Škafar 1978: 41: »Borovnjak je v jeziku dotedanjih izdaj spremenil ou v o, fz za s ohranil do str. 292, dalje piše sz.« E Z Preglednica 1: Fonemi in njihovi zapisi, obravnavani v prispevku Preglednica je nastala na podlagi lastnega zbranega gradiva, ki sem ga primerjal s podatki iz preglednice poskusnega snopiča slovarja stare knjižne prekmurščine (Novak 1988: 14-17). Grafeme, ki jih v madžarskem črkopisu ni in jih nikoli ni bilo, sem označil z zvezdico. Pomišljaj (-) pomeni, da se grafem v viru ne pojavlja. Knjiga /0/ /0:/ /y/ /y:/ ai ei ou /c/ /č/ /s/ /š/ /ž/ /J/ /A/ P /tj/ TF 1715 0 0 u u ai* ej* ou* cz ci* z i* i* gy ly ny ty aj* cs iz jp s ch sz s ABC 1725 0 o u u ai* ei* ou* cz cs sz s s - ly ny ty tz ch iz i* i* SM 1747 o o u u ai* ei* ou* cz cs sz s s gy ly ny ty tz ts iz i* i* tj* ch z ip ci* KŠ 1754 o o u u aj* ej* ou* cz cs sz s s gy ly ny ty KŠ 1771 o u ei* ts iz i* i* tj* ci* ip 'z KM 1780 o o u u aj* ej* ou* cz cs sz s 's gy ly ny ty KM 1781 0 o u u ci* iz i* 'i* dj* tj* KM 1783 jp KM 1790 KM 1796 KM 1804 BKM o o u u aj* ej* ou cz cs sz s 'z gy ly ny ty 1789 0 0 u u ci* iz i* tj* ii* SIZ 1807 0 0 u u aj* ej* ou cz cs sz s 's gy ly ny ty iz ss* BRM 1820 0 o u u a* e* o* cz cs sz s 'z gy ly ny tj* BRM 1823 LŠ 1820 0 o u u a* e* o* cz cs sz s 's gy - ny ty ts iz i* tj* CJ 1829 0 o u u - e* o* cz cs sz s 'z gy - ny ty ts iz KOJ 1833 0 o u u aj* ej* ou* c cs sz s 's gy ly ny ty KOJ 1845 cz ss* KOJ 1848 KAJ 1837 0 - u u a* e* o* cz cs sz s 'z dj* - ny tj* KAJ 1840 u TŠ 1847 0 o u u a* e* o* cz cs sz s 'z - - ny tj* TŠ 1848 ts zs BJ 1870 0 - u - - ej* - c č* sz š* ž* - lj* ny tj* BJ 1880 cz cs s zs nj* fN fN ^H O fN • 90 m o. < SI z > o - m O U S [ev.] = evangeličansko (17 virov); [kat.] = katoliško (24 virov); prev. = prevedel ABC 1725 = ABECEDARIUM SZLOWENSZKO, za Drobno Detzo von fzpuscheno [ev.]. AI 1878 = Imre Agustič, PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NARODNE ŠOLE, Buda--Pest, 1878 [kat.]. AIN 1876 = Imre Agustič, NAVUK VOGRSZKOGA JEZIKA. ZA ZACSETNIKE, Budapest, 1876 [kat.]. AIP 1876 = Imre Agustič, PRIJATEL. Znanoszt razserjuvajocse meszecsne novine, Buda-Pest, 1876 [kat.]. BJ 1870 = Jožef Borovnjak, Duhovna Hrana ali knizsica puna lepih navukov molitvic ipeszmic za kath. kerscsenike, Radgona, 1870 [kat.]. BJ 1880 = Jožef Borovnjak, Mali KATEKIZEM za obcsinszke ludszke sole, Radgona, 1880 [kat.]. BKM 1789 = Mihal Bakoš, Nuovi Graduval, vu sterom sze vo zebrane, pobougsane, i zdaj vete nouvi redposztavlene duhovne peszmi nahajajo szamomi Bougi na diko vo dani, Sopron, 1789 [ev.]. BRM 1820 = Mihal Barla, DIKTOMSZKE, VERSUSKE I MOLITVENE KNIZICZE ZA TO MALO SOLSZKO DECZO SZPRAVLENE PO KIS JANOSI, VISZIKO Knjiga /0/ /01/ /y/ /yi/ ai ei ou /c/ /č/ /s/ /š/ /ž/ /J/ /A/ V /tj/ AIN1876 AIP 1876 AI 1878 0 0 u a* e* o* c č* cs s* sz š* s ž* 'z dj* lj* ny nj* ty tj* IF 1896 0 - u u aj* ej* ou* cz cs sz s zs gy - ny - KAJ 1897 0 - u u aj* ej* o* cz cs sz s zs gy lj* ny ty PJ 1898 0 - u - aj* ej* ou* c cs sz s zs dj* lj* ny ty LUT 1900 0 0 u u aj* ej* ou* c cs sz s zs gy - ny tj* PJ1900 0 - u - aj* ej* - c cs sz s zs dj* - ny ty tj* IF 1904 0 - u - aj* ej* ou* c cs sz s zs - - ny nj* tj* SJ 1907 0 - u - aj* ej* e* - c cs sz s zs dj* lj* nj* - ŽJ1908 0 u aj* ej* ou cz cs ts sz s 's z's* zs ny ty PJ1909 0 - u u aj* ej* ou* cz cs sz s zs - - ny - ŽJ 1910 0 - u u aj* ej* ei* ou* cz cs ts sz s 's zs - ly ny ty KLJ 1910 0 - u - - ej* - c č* s* š* ž* dj* lj* nj* tj* KLJ 1913 0 - u - - - - c č* s* š* ž* - lj* nj* tj* POSTUVANOM SUPERINTENDENSI TI PREK.DUNAJSZKIEVANGELICSAN-SZKI CZERKEV. NA NAS SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENE PO BARLA MI-HALI, KOVAGO-ORSKE FARE DUHOVNOM PASZTERI, Sopron, 1820 [ev.]. 1 BRM 1823 = Mihal Barla, KRSZCSANSZKE NOVE PESZMENE KNIGE SZPRA- VLENE EVANGYELICSANSZKIM GMAINAM, Sopron, 1823 [ev.]. O CJ 1829 = Jurij Cipot, DUHOVNI ALDOVI ALI MOLITVENE KNIGE krszcsenikom s na szrdcza i duse opravo i obeszeljavanye vu tu zni zitka voraj Szpravlene po CZIPOTT GYURJI Evangelitsanszke Hodoske Fare Duhovniki, Szombathel, O 1829 [ev.]. IF 1896 = Franc Ivanocy, Zgruntavanye Dusnevejszti, Muraszombat, 1896 [kat.]. IF 1904 = Franc Ivanocy, NAJSZVETEJSEGA SZRCA JEZUSOVOGA VELIKIKa-lendar Za Ludsztvo Na 1904-to Presztopno Leto. I. letni tecsaj, Szombotel, 1904 [kat.]. Z KAJ 1837 = Janoš Kardoš, KRATKI NAVUK KRSZTSANSZTVA NAIME ZA DECZO OBCSIN EVANGELICSANSZKI OKROGLlNE K-SZTOLI GOSZPODNO-VOMI OBPRVIM PRIHAJATI ZELOCSO SZPRAVLENIINO Vodam po Kardos Janosi Hodoskom Duhovniki, Pest, 1837 [ev.]. s KAJ 1840 = Janoš Kardoš, MALA HISTORIA BIBLISZKA ali Sz. Piszma Meszta prigodna. Navkupe Z-napredanyem pogubelnoszti Jeruzalema. Naime Za deczo sol evangelicsanszki vodana po Kardos Janosi, Hodoskom Duhovniki, Kormendin, 1840 [ev.]. 2 KAJ 1897 = Janoš Kardoš (prev.), MALA BIBLIA Z-KEJPAMI ALI ZGODBA ZVE- LICSANYA ZA MALO DECSICZO ZA I-II RAZRED NORMALSZKE SOLE PISZANA PO GERGELY JOZSEFI SZTOLNOGA-GLAVNOGA VAROSA VEREVUCSITELI, Budapest, 1897 [ev.]. KLJ 1910 = Jožef Klekl, HODI K OLTARSKOMISVESTVI. MOLITVENA KNIGA ZA VSE NAJPLEMENITEŠE OLTARSKO SVESTVO LUBEČE KRŠCENI-KE, POSEBNO ZA MLADINO ZAKOTRIGE »OLTARSKOGA SVESTVA« I »SRCA JEZUSOVOGA« BRATOVČIN. SPISAO: KLEKL JOŽEF PLEBANOS PRI SV. SEBASTJANI, Eger, 1910 [kat.]. KLJ 1913 = Jožef Klekl (prev.), Skrovnost Marijina Ali List OdRobstva Preblažene Device. Spisao Blaženi Montfortski Grignon Ludovik, Radgona, 1913 [kat.]. KM 1780 = Mikloš Kuzmič, SZLOVENSZKI SZILABIKAR, Z-STEROGA SZE DE-CZA STETI MORE NAVCSITI, Z-NIKIMIREJCSNICZAMI NAVKuPE pod Prespan Stampanya dani, Sopron, 1780 [kat.]. KM 1781 = Mikloš Kuzmič, Pomoucs bete'snih, i mirajoucsih: tou je: nike molitvi, z-fterimi redovnikbete'snoga, ali mirajoucsega, i nafzmrt ofzodjenoga grejsnika more pomagati, po p. Kuzmics Miklosi Sz. Benedeka fare duhovniki, i Szlovenfzke okrogline v. ofporojfi z-vogrfzkoga na szlovenszki jezik obrnyene, i z-pobo'snim fztroskom naj viffepostuvanoga gofzpodina Boros Stevana, szombotelfzke sztolne czerkvi kanonika, i kantora vo zoftampane, Sopron, 1781 [kat.]. KM 1783 = Mikloš Kuzmič, KNIGA MOLITVENA, V-STEROJ SZE NAHAJAJO RAZLOCSNEPONIZNEMOLITVI, Z-DVOJIM PRIDAVEKOM, NA HASZEK SZLOVENSZKOGA NARODA SZ-POBOSNIM SZTROSKOM NIKIH PLEMENITIH DOBROCSINITELOVNa fzvetlofzt dana, Sopron, 1783 [kat.]. KM 1790 = Mikloš Mzmič, ABC KNTSICZA NA NARODNI SOUL HASZEK ABC ? KÖNYVETSKE A NEMZETIISKOLAKNAKHASZNOKRA, Büdin, 1790 [kat.]. A KM 1796 = Mikloš Mzmič, SZTAROGAI NOUVOGA TESTAMENTOMA SZVETEHI- ® STORIE KRATKA SUMMA NA fztäri fzlovenfzki Jezik obrnyena po Pofiüvanom ^ Gofzpoudi KÜZMICS MIKLOSI, Szvetoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okro- ^ gline Szlovenfzke Vice-Öspöröffa, Szombotel, 1796 [kat.]. KM 1804 = Mikloš Mzmič, SZVETIEVANGYELIOMIPoulegKalendärioma, i Reda ^ Rimfzkoga na Vfze Nedelne, i Szvetesnye Dni z-Obcsinfzkoga fzvetoga Pifzma ^ po zapouvidi NYiH GOSZPOSZTVA, i Näj Viffe Postüvanoga GOSZPODI- 1-1 NA SZILY JANOSA z-Gornyega Szopora, Prvoga Szombotelfzkoga Püspeka, na Sztäri Szlovenfzki Jezik, Po Postüvanom Gofzpoudi KÜZMICS MIKLOSI, Szvetoga Benedeka Fare Dühovniki, ino Okrogline Szlovenfzke Vice-Öspöröfsa N Obrnyeni, i fztrofkom Nyih Gofzpofztva Previfzikoga, i näj visse Postüvanoga GOSZPODINA HERZAN FERENCZA, z-HARASSA GROFA, Sz. R. Cz. Popa Kardinalissa, Dürgoga Szombotelfzkoga Püspeka znouvics vö zostampani, Szombothely, 1804 [kat.]. KOJ 1833 = Jožef Košič, Krätki Nävuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike, vödäni od Goszpona Szalay Imrea. Na Vandalszka Vüszta prenesseni po Kossics Jö'sefi, Gornyo-Szinicskom Plebänosi. Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Värmegyeva m Obcsine vöstampani, Gradecz, 1833 [kat.]. KOJ 1845 = Jožef Košič, ZOBRISZANI Szloven i Szlovenka med Murov in Räbov, ^ Körmendin, 1845 [kat.]. KOJ 1848 = Jožef Košič, Zgodbe VOGERSZKOGA KRALESZTVA. Szpiszao Kos- Z sics Jozsefplebänos na gorejnyem Sziniki, Szombothel, 1848 [kat.]. KŠ 1754 = Števan Mzmič, VORE KRSZTSANSZKE KRATKI NÄVUK CSiSZ- ^ TE REJCSI BOZE VO ZEBRANI I NA NYOU Vfzejm vernim vu vfzäkom fzkusävanyi na podperanye, vu nevouli na pomäganye, vu fzmrti na trouft, ino potomtoga na vekivecsno zvelicsanye, Pouleg nifteri fzem fzpodobni MOLiTEVINO PEJSZEN, Nazäj goripoczimprani, Halle, 1754 [ev.]. KŠ 1771 = Števan Mzmič, NOUVI ZAKON ALI TESTAMENTOM GOSZPODNA NASEGA JEZUSA KRISZTUSA ZDAJ OPRVICS zGRCSKOGA NA SZTARI SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENI PO STEVAN KÜZMICSI SURDAN-SZKOM. F., Halle, 1771 [ev.]. LŠ 1820 = Števan Lülik, NOVI ABECZEDAR z-nisteri nemski täksi kni'zicz vküp pobräni, i na szlovenszki jezikpreobrnyenpo L. S. P. S., Sopron, 1820 [ev.]. LUT 1900 = LUTHER MARTONA ZSiTEK ALI KRATKO POPiSZANYE ONOGA, KA SZE JE ZSNYiM GODiLO IKA JE ON VCSiNO VU TEKAJI ZSiTKA NYEGVOGA PO LUTHAR PAVLI, Balassa-Gyarmat, 1900 [ev.]. PJ 1898 = Jožef Pustai (prev.), PADUANSZKI SZVETI ANTON INO KRÜH SZI-ROMAKOV. NAVO VRASZTVO ZA NEVOL ZSIVLENYA. Z dopüscsenyom »Szvetoga Stevana Drüstva« na sztäri szlovenszki jezik obrnyeno, Szent-Got-thard, 1898 [kat.]. PJ 1900 = Jožef Pustai, MALA MOLITVENA KNIGA zpotrejbnimi molitvami i vno-gimi peszmami za katholicsänszko mladezen. Szpiszana po Pusztai Jozsef skolniki I. natisz, Szt-Gotthard, 1900 [kat.]. J PJ 1909 = Jožef Pustai (prev.), NÓVE SZLOVENSZKE SZENSZKE KNIGE, vone-bráne z edni nemski knig, stere szo med vszejmi szenszkimi knigami te náj-bógse, Szentgotthárd, 1909 [kat.]. 1 SIZ 1807 = SZTARISINSZTVO, IZVACSINSZTVO, SZEMSZPODOBNIMIPRILI- KAMI ZA VOLO, SZVADBENIMLADÉNCZOV. S. L. D., Soprón, 1807 [ev.]. O SJ 1907 = Jožef Sakovič, KATOLICSANSZKIKATEKIZMUS Z GLÁVNIMI ZGODBAMI BIBLIJE ZA SOLÁRE I.-II. RAZREDA, Budapest, 1907 [kat.]. L SM 1747 = Mihal Sever, RÉD ZVELICSÁNSZTVA. Poulegednoga ZNAMENÜVANYA o Toga nai poglaviteifega recsenya Jedro fzvétoga pifzma, vu kterom te Vóre nai vékfi ARTIKULUSI gruntani jefzo, ravno i tak niftere krátke molitve, i pefzmi, vón dán záto, dabi nei li fzamo drobna decza zetoga mleiko fzpoznanya bosje-ga, i JESUSSA KRISTUSSA Zaimati mogli, fzebé vu Vori pokreipiti, vu nevoljái troustati, nego i fztareifi bi mogli fzvoje, efche i vfza brátja vu KRISTUSSI, poleg etoga rouképelanya, vucsiti opominati, ino troustati, Halle, 1747 [ev.]. A TF 1715 = Ferenc Temlin, MALI KATECHISMUS, touje tou krátki návuk vore kerfchánfzke dávno nigda, po D. LUTHER MARTONNI z fzvétoga pifzma vküp zebráni ino za droune Deczé volofzpifzani. zdaipak NA SZLOVENSZKI JEZIKprelofeni, Halle, 1715 [ev.]. TŠ 1847 = Šandor Terplan, Dvakrat 52 Bibliszke Historie za evangelicsanszke Solé ino Hi ze. Szlovencsene po Terplán Sándori Püczonszkom Farari. Z vnógimi nóvimi Obrázki, Koszeg, 1847 [ev.]. 2 TŠ 1848 = Šandor Terplan, KNIGE ZOLTARSZKE. SZLOVENCSENE PO TER- PLÁN SÁNDORI, PÜCZONSZKOM FARARI, Koszeg, 1848 [ev.]. • ŽJ 1908 = Janoš Županek, VÁLEN BOJDIJÉZUS KRISZTUS! Vu iméni Ocsé, i Sziná, i Duha, szvétoga Amen. Je szpiszaó Zsupánek János!, Szobota - Lendava, 1908 [kat.]. ŽJ 1910 = Janoš Županek, VALEN BOJDI JEZUS KRISZTUS! MRTVECSNE PE-SZMI, Szobota - Lendava, 1910 [kat.]. Viri po letnicah TF 1715 KM 1804 KOJ 1848 PJ1900 ABC 1725 SIZ 1807 TŠ 1848 IF 1904 SM 1747 BRM 1820 BJ 1870 SJ1907 KŠ 1754 LŠ 1820 AIN1876 ŽJ 1908 KŠ 1771 BRM 1823 AIP 1876 PJ1909 KM 1780 CJ1829 AI 1878 KLJ 1910 KM 1781 KOJ 1833 BJ 1880 ŽJ 1910 KM 1783 KAJ 1837 IF 1896 KLJ 1913 BKM 1789 KAJ 1840 KAJ 1897 KM 1790 KOJ 1845 PJ1898 KM 1796 TŠ 1847 LUT 1900 Literatura m o. Balâzs 1989 = Jânos Balâzs, A latin a Duna-tâjon, v: Nyelvunk a Duna-tâjon, ur. ^ Jânos Balâzs, Budapest: Tankonyvkiado, 1989, 95-140. Balâzs - Dede 2009 = Géza Balâzs - Éva Dede, Bevezetés az europai helyesirâsok- ^ ba, v: Europai helyesirâsok. Az europai helyesirâsok mûltja, jelene és jôvôje, 1—1 ur. Géza Balâzs - Éva Dede, Budapest: Inter Kht. - PRAE.HU, 2009, 7-13. ^ Hadrovics 1951 = Lâszlo Hadrovics, A XVI. szâzadi protestâns horvât nyomta-tvânyok helyesirâsa, A Magyar Tudomânyos Akadémia Nyelv- és Irodalom-tudomânyi Osztâlyânak Kôzleményei 1 (1951), 164-172. Jesenšek 1998 = Marko Jesenšek, Jezik prekmurskih abecednikov in učbenikov v 19. stoletju, v: Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do N danes, ur. Stjepan Lukač - Istvân Nyomârkay, Budimpešta: Košičev sklad, 1998, 121-138. Jesenšek 1999 = Marko Jesenšek, Jezik v prvem prekmurskem časopisu Prijatel, v: Logarjev zbornik, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 1999 (Zora 8), 327-343. Jesenšek 2005 = Marko Jesenšek, Nastanek in razvoj prekmurskega jezika, v: Marko Jesenšek, Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2005 (Zora 33), 26-38. Jesenšek 2008 = Marko Jesenšek, Prekmurska publicistika 19. in prve polovice 20. stole- ^ tja - med knjižno normo in tradicijo, Slavistična revija 56 (2008), št. 2, 103-113. « Jesenšek 2010 = Marko Jesenšek, Prekmuriana, Budapest: Balassi Kiado - ELTE Z BTK Szlâv Filologiai Tanszék, 2010 (Opera Slavica Budapestinensia, W Linguœ Slavicœ). Kniezsa 1952 = Istvân Kniezsa, A magyar helyesirâs tôrténete, Budapest: Aka-démiai Kiado, 1952. Kniezsa 1959 = Istvân Kniezsa, A magyar helyesirâs tôrténete: mâsodik, javitott kiadâs, Budapest: Tankonyvkiado, 1959. Korompay 2005 = Klâra Korompay, Helyesirâs-torténet, v: Magyar nyelvtôrténet, ur. Jeno Kiss - Ferenc Pusztai, Budapest: Osiris Kiado, 2005. Novak 1936 = Vilko Novak, Izbor prekmurske književnosti, Celje: Družba sv. Mohorja, 1936 (Cvetje iz domačih in tujih logov 9). Novak 1972 = Vilko Novak, Kajkavske prvine v prekmurski knjigi 18. stoletja, Slavistična revija 20 (1972), št. 1, 95-103. Novak 1976 = Vilko Novak, Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976. Novak 1979 = Vilko Novak, Jezik prve prekmurske knjige, Studia Slavica Academiœ Scientiarum Hungaricœ 25 (1979), št. 2, 279-285. Novak 1988 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine: poskusni snopič, Ljubljana: ZRC SAZU, 1988. Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. ^ Orožen 1996a = Martina Orožen, Prekmurski knjižni jezik, v: Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996, 356-372. i Orožen 1996b = Martina Orožen, Vprašanja prekmurskega knjižnega jezika, v: Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Bris žinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996, 373-380. Q Škafar 1978 = Ivan Škafar, Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, Ljubljana: SAZU, 1978. Ulčnik 2009 = Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja, Bielsko-Biala itd.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009 (Zora 67). Z Vince 1978 = Zlatko Vince, Putovima hrvatskoga književnog jezika, Zagreb: Sve-A učilišna naklada Liber, 1978. p Weiss 2009 = Peter Weiss, Novejši prekmurski narečni slovarji, v: Slovenski mi-krokozmosi: medetnični in medkulturni odnosi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 20), 52-61. 00 Comparative historical development of Prekmurje spelling 2 Summary 2 This article presents the historical development of Prekmurje spelling from the publication of the first book in 1715 to the First World War. It highlights important factors that influenced the development of spelling systems in Central Europe. The graphemes not in the Latin alphabet are presented in greater detail because their representation posed a major problem for writers. Hungarian influence can be observed in representing the phonemes /a:/, /e:/, Hj, /o:/, /0/, /0:/, /u:/, /y/, and /y:/. German graphemes were also used to represent the phonemes /0/, /0:/, /y/, and /y:/. The diphthongs ai, ei, and ou were written in various ways in different periods. Marking sibilants, shibilants, and the phonemes /j/, /X/, /p/, and/ tj/ were problematic among the consonants. These consonants were typically transcribed such that several letters were used to represent a specific phoneme. The article concludes with a table of all of the graphemes presented that appeared in forty-one Prekmurje books and newspapers. A muravideki szloven helyesiras összehasonlitö törteneti fejlödese Rezüme A tanulmany a muravideki szloven helyesiras törtenetet mutatja be a kezdetektol az elso vilaghaboru kitöreseig. Targyalja azokat a legfontosabb tenyezoket, amelyek kôzép-europai térségunkben hatâssal voltak a helyesirâsi rendszerek fejlôdésére. ^ Részletesebben elemzi azokat a betuket, amelyek a latin âbécébôl hiânyoztak, s ezért ^ jelôlésuk nagy nehézséget okozott az iroknak. A magânhangzoknâl a kôvetkezôknél ^ figyelhetô meg magyar hatâs: /a:/, /e:/, /i:/, /o:/, /0/, /01/, /u:/, /y/, /y:/. Az /0/, /01/, ^ /y/ és /y:/ jelolésére német grafémâkat is hasznâltak. Az ai, ei, ou diftongusokat ^ kùlônbôzô modon jeôlték. A mâssalhangzoknâl a sziszegô- és susogohangok, va- 1—1 lamint a /j/, /X/, /p/, /tj/ fonémâk jelôlési modja okozott gondot. Ezen mâssalhang- ^ zok jelôlésének jellegzetessége, hogy egyszerre tôbb graféma is hasznâlatban volt ugyanannak a fonémânak a jelolésére. A tanulmânyt egy tâblâzat zârja, amely 41 muravidéki kônyv és ûjsâg helyesirâsi rendszerének grafémâit mutatja be. m CL < SI h" Z > o - m O U h« S fà OCENE IN POROČILA Prvi slovenski frazeološki slovar Jelena Konicka m Cobiss: 1.02 < Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji), 1158 str. h« Z 0.1 Zadnja leta 20. stoletja je zaznamoval pospešen razvoj frazeologije, kar je pri- ^ neslo nova spoznanja v tej panogi jezikoslovja. Nova razmišljanja o frazeologiji so v marsičem posledica novih pristopov, ki so se uveljavili v jezikoslovju konec prejšnjega stoletja, predvsem antropocentričnega načela, ki v središče pozornosti postavlja človeka in njegovo razumevanje sveta, ki se razkriva prek izbire in oblikovanja določenih jezikovnih sredstev. Ker ta proces razumevanja sveta poteka ne le na ravni logičnega mišljenja, ampak precej čustveno, so se raziskave ekspresivnih jezikovnih sredstev (med njimi frazemov) premaknile v ospredje zanimanja jezikoslovcev. V zvezi z razumevanjem frazemov kot rezultata konceptualizacije, ki izvira iz našega splošnega vedenja o svetu, je na novo zaživela kontrastivna primerjava frazeoloških sestavov različnih jezikov kot odseva nacionalno-idiomatičnega dojemanja sveta. Emotivnost, pragmatičnost, nominativni potencial frazemov, njihova simbolna vloga, kulturološki pomen, določanje frazemskih mej in obsega frazeologije v celoti so vprašanja, ki so danes aktualna za jezikoslovce na Slovenskem in v drugih slovanskih in neslovanskih deželah. 0.2 Za verodostojne in utemeljene odgovore na zastavljena vprašanja so nujno potrebni kompetentni viri, pripravljeni z upoštevanjem sodobnih znanstvenih metod in spoznanj, predvsem frazeološki slovarji. O povečanem povpraševanju po sodobnih frazeoloških slovarjih v slovanskem svetu priča izid številnih leksikograf-skih del, ki so se pojavila zadnja desetletja; tako je npr. na Poljskem od začetka 21. stoletja izšlo kar 18 frazeoloških zbirk (tudi v ponatisu),1 v Rusiji nekaj manj del, 1 Naj navedem nekatere izmed njih: W. Rzehak - M. Paw - M. Wawrzecki, Siownik zwiqz-kow frazeologicznych (2012); P. Flicinski, Siownik frazeologiczny (2012); M. Czeszewski -K. Foremniak, Ludzie i miejsca w jqzyku: siownik frazeologizmow eponimicznych (2011); A. Klosinska, Siownik frazeologiczny PWN zplytq. CD (2011); M. Dobrowolski, Siownikfra-zeologiczny (2010); J. Liberek - S. Bqba, Popularny siownik frazeologiczny (2010), E. Deren - T. Nowak - E. Polanski, Siownik jqzyka polskiego z frazeologizmami i przysiowiami (2009); R. Lebda, Wielki siownikfrazeologiczny (2008), K. Glowinska, Siownikfrazeologiczny (2008); E. Sobol (zasnova), Siownik frazeologiczny PWN z Bralczykiem (2008); T. Mro-zowski, Siownik frazeologicznypolsko-niemiecki = Phraseologisches Wörterbuch PolnischDeutsch (2007); Siownik zwiqzköw frazeologicznych (skupinsko delo, 2004); J. Liberek - S. Bqba, Maiy siownik frazeologiczny wspoiczesnego jqzykapolskiego (2003) idr. ^ ki pa so zelo pomembna za rusko frazeologijo in frazeografijo del, kot npr. Bol'šoj W frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka (BFSRJ). Pripravljanje slovarja je velikansko delo, ki zahteva izdelavo znanstvene zasnove in njeno dosledno izvedbo. Glede na število slovarjev, nastalih v slovanskem svetu pred kratkim, imamo danes na razpolago različne zasnove frazeoloških slo-O varjev: razlagalnih, etimoloških, kulturoloških, namenjenih dijakom, sopomenk in s protipomenk, večjezičnih idr. L 0.3 Povedano o slovarjih na Poljskem ali v Rusiji se ne da primerjati s stanjem 0 na Slovenskem, kjer je bil do pred kratkim edini zanesljivi vir za frazeologijo Slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki znanstvenim načelom ustreza le delno (gl. Peterman 1988; Kržišnik 1987/88). Drugo slovensko gradivo 1 se je iskalo po zbirkah brez znanstvene zasnove, kot so npr. petjezični frazeološki slovar Josipa Pavlice (1960), zbirka pregovorov in rekov Etbina Bojca (1974, N 1980, 1987) idr. A p 1.0 Leta 2011 je izšel Slovar slovenskih frazemov (SSF) Janeza Kebra, prvo ob- m sežno slovensko frazeografsko delo. Tovrstni slovar so težko čakali v Sloveniji, S tuji raziskovalci slovenščine in tisti, ki se ukvarjajo s primerjalnim in kontrastiv-nim jezikoslovjem. Slovensko gradivo je dragocen pripomoček pri raziskovanju 1 slovanske frazeologije, splošnih frazeoloških modelov, razvoja frazemskega pome-8 na, krčenja frazemov, pri določanju splošnega in nacionalno specifičnega, da ne • govorimo o praktični potrebi po frazeološkem slovarju za Slovence, ki si želijo več 2 o vedeti o maternem jeziku, pa tudi za tujce, ki bi se radi naučili slovenščine. • 1.1 Erika Kržišnik v svoji oceni Poskusnega zvezka Frazeološkega slovarja Ja-2 neza Kebra (FSSJ PS) poudarja, da je njegov izid »hvalevredna poteza Leksikolo-ške sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU« (Kržišnik 2004: 199). Isto velja za SSF. V njem je veliko zanimivega, kar odseva samosvoj pogled Slovencev na svet; to razkrivajo npr. frazemi platno prodajati 'biti še majhen otrok', trda prede 'težko živi, je v neprijetnem položaju', vsi križi so dol 'vse je zelo narobe', zbit kot turška fana 'zelo izmučen', leto in dan 'zelo dolgo' ali celo biblični frazemi, npr. gledati kakor levi razbojnik 'gledati mrko, hudobno', česar v drugih slovanskih jezikih nimamo. Zanimivi so frazemi matilda je pobrala koga 'kdo je umrl' ali pa [lepo] po vrsti, kakor [so] hiše v Trsti 'izraža pravilno, normalno zaporedje česa', prosto po Prešernu 'poljubno, brez načrta, prepuščajoč se trenutku', ob svetem Nikoli 'nikdar' idr., ki imajo izrazit slovenski pridih. Nove razsežnosti za slovansko frazeologijo odpirajo frazemi kot npr. živeti na koruzi (z navedenim v SSF prim. ukr. skakaty v grečku), slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici 'imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici' (prim. rus. pregovor ne tak strašen čert, kak jego maljujut); tudi biblični frazemi v slovenščini lahko imajo malo drugačen pomen ali se drugače uporabljajo kot npr. v ruščini, prim. slov. Noetova barka s pomenom 'pribežališče, zatočišče', medtem ko rus. Noev kovčeg pomeni 'prostor, prenapolnjen z ljudmi' (iron.) (FSRLJ), redko, knj. 'reševalno sredstvo' (rus. sredstvo spasenija, BSRP); frazem iz Savla postati Pavel se uporablja v knjižni slovenščini, v ruščini pa se uporablja ustrezni frazem knj., iron. prevraščenije Savla v Pavla (KSBF). m o. 2.1 Slovar slovenskih frazemov je sestavljen iz Uvoda, ki vsebuje Predgovor (str. ^ 7-13), Vire in Slovensko in neslovensko literaturo (str. 13-26), Seznam kratic in ^ okrajšav (str. 27), Napotke in pojasnila (str. 29-30) ter nazorno Predstavitev zgrad- ^ be geselskega članka (str. 31), in Slovarja (str. 33-1158). Iz uvoda bralec spozna ^ (poleg nadrobne razlage avtorjevih razmer za delo na SAZU-ju in objavljenih del) ^ avtorjevo razumevanje frazeologije in načel razporeditve frazeološkega gradiva v 1—1 slovarju ter načel obdelave frazemov.2 2.2 V predgovoru Keber opozarja, da SSF vsebuje frazeme v ožjem pomenu, tj. ne vključuje terminoloških besednih zvez, rekov, pregovorov in krilatic, čeprav je nekaj takih enot prišlo v SSF, »ker je tako narekovala njihova aktualna frazeološka raba« (str. 9); žal avtor povedanega ni razložil. V SSF so se poleg frazemov znašli pregovori, reki in krilatice, kot npr. veliko babic - kilav otrok/kilavo dete, mi o vol- N ku, volk iz gozda, nekaj gnilega je v deželi Danski itd., tudi naslovi organizacij, npr. Rdeči križ, terminološke zveze, npr. kozje molitvice (gl. zgled v SSF: »Na zgoščenki je štirideset zapisov, poleg pesmi tudi reki, zagovori, fantovske ,kozje molitvice'«), imena praznikov, npr. prvi maj, velika noč itd., ne najdemo pa znanih slovenskih frazemov, kot npr. pustiti času čas, metati denar v zrak, graditi na pesku, tik pred zdajci, odšuba idr. Ni jasno, zakaj je avtor uvrstil med frazeme tudi besedne zveze, ki imajo neposredni pomen, kot npr. nacionalna katastrofa. 2.3 V SSF so enote razporejene po abecednem in slovničnem načelu, vsaka je O opremljena z naglasi, kar je zelo pomembno. Janez Keber loči glavno iztočnico, pri ^ kateri navaja sedem sestavin: (1) frazem v izhodiščni slovarski obliki; (2) zvrstne, stilne in druge oznake; (3) slovnične in druge oznake; (4) razlago ali več razlag; N dodane so lahko tudi sopomenke, protipomenke, pomensko ali predstavno enaki ali sorodni frazemi ali enobesedni izrazi; (5) ponazoritev z besednimi oblikami v zgle- ^ dih z upoštevanjem starejših slovarjev in narečne kartoteke; (6) podatek o nastanku, izvoru, motivu nastanka frazema (fakultativno); (7) primerjava z ustreznimi frazemi v nekaterih drugih jezikih (fakultativno) (str. 10-12). Druge iztočnice so neglavne, običajno so opremljene z zgledi, pri njih ni razlag, imajo pa kazalko na glavno iztočnico. Sistem kazalk je precej zapleten, npr. pri geslu ločitev od mize in postelje z oznakama pravn.,3pren., razlago pomena 'zakonska zveza, v kateri zakonca ne živita v zakonski skupnosti', ponazoritvenimi zgledi in francosko ustreznico najdemo kazalko na ločen od mize in postelje brez obravnave, od tod pa na miza, kjer se dobi frazem ločen od mize in postelje z oznakama ekspr., pren. in navedenim pomenom 'biti v zvezi, a ne sodelovati';4 še en zgled verižnih napotkov: znajti se na tankem ledu s kazalko na biti na tankem ledu, pri kateri je kazalka na led. 2.4 Včasih je težko presoditi, ali je iztočnica glavna ali neglavna, prim. iztočnice tresti se kakor trepetlika [v vetru] in tresti se kot trepetlika; presegati vse meje in to 2 SSF je zelo dobro predstavljen v oceni J. Rojsa (2012). 3 Frazem ima oznako pravn. (najbrž zaradi nastanka), vendar pa ni iz sodobne pravniške terminologije, zato je ta oznaka odveč. 4 Pri tem si neizkušeni bralec seveda zastavlja vprašanje, zakaj so pri enoti, ki vsebuje gla-golnik, navedene oznake, ki niso usklajene z oznakami pri enoti z deležnikom, in zakaj je prišlo do spremembe pomena. Izkušeni bralec tega najbrž prav tako ne bo znal razložiti. ^ presega vse meje: v obeh parih sta članka oblikovana enako. Podobna sta si članka W poskusni zajček in poskusni zajec, ki vsebujeta vsa merila. O tem, da sta zadnji dve N enoti med sabo povezani, pove opozorilo na začetku prvega članka, kjer bralec izve, 1—1 da ima frazem sopomenko poskusni zajec, na koncu pa prebere, da je frazem posku-^ sni zajec »redkejša različica«. O s 3.1 Pri sestavljanju frazeološkega slovarja se mora avtor odločiti, kaj so frazeo-L loške različice in kaj sopomenke, ker je od tega odvisno uvrščanje frazemov ali v 0 glavne ali pa v neglavne iztočnice. Če je enota določena kot sopomenka, jo je treba navajati kot glavno iztočnico, če kot različica, pa jo je logično uvrščati kot neglav-no. V SSF avtor ne loči teh dveh vrst enot. 1 3.2 Ruska frazeologija (in frazeografija) razume variantnost frazemov kot spreminjanje oblike frazema na različnih ravneh v okviru iste skladenjske konstrukcije Z brez spremembe semantične enakosti frazema. Ruski frazeologi najpogosteje našte-A vajo šest vrst frazeoloških različic, in sicer (1) glasoslovne ali pravopisne, (2) mor-p fološke (paradigmatske), (3) konstrukcijske (enote s krnitvijo ali dodajanjem komi ponent), (4) skladenjske, (5) leksikalne, (6) besedotvorne (Mokijenko 1989: 11), S V. P. Žukov navaja še vidske različice, konstrukcijske in skladenjske pa obravnava i skupaj (Žukov 1978: 165); nekateri frazeologi se omejujejo na pet vrst različic, in 1 sicer komponentne, oblikoslovne, grafične, leksikalne, mešane (Vostrecova 2009: 8 39). Največ se diskutira o interpretaciji leksikalnih sprememb, npr. verige rus. lizaf • pjatki, lizat'nogi in lizat'sapogi, tudi viljat'hvostom in vertet'hvostom V. P. Žukov o interpretira kot frazemske različice (SFSRJ), A. I. Fjodorov, ki prišteva k različicam • samo frazeme z glasoslovnim in oblikoslovnim speminjanjem komponent frazema 2 (Fjodorov 1973: 20), pa razlaga podobne enote kot sopomenske (FSRLJ 1997). V. M. Mokijenko zagovarja stališče, da je treba frazeološke verige razumeti kot različice, če se v njih ne spremenijo frazemski pomen, konotacije, skladenjska konstrukcija in se ohrani slika (rus. obraz), tj. značaj frazema (Mokijenko 1989: 30), čeprav pride do leksikalnih sprememb. 3.3 V SSF so zastopane slovenske frazeološke različice vseh vrst: pravopisne, oblikoslovne, leksikalne in komponentne. Dovolj dosledno so predstavljene pravopisne različice, npr. Ahilova (ahilova) peta, Sizifovo (sizifovo) delo, prestopiti Rubikon (rubikon) idr., čeprav take različice niso navedene pri vseh frazemih, npr. poleg frazema Avgijev hlev ni grafične različice avgijev hlev (gl. v korpusu NB: »Slovenska institucionalna kinematografija se je v prvem desetletju obstoja filmskega sklada spremenila v avgijev hlev«; »,Računovodje družbe Price Waterhouse & Cooper se morajo v Hypu počutiti kot v avgijevem hlevu,' piše koroški Kleine Zeitung«), enako Lahov koš (tudi lahov, NB: »Kaj bo Janez s Katro, ki je revna kakor lahov koš?«), Tantalove muke (tudi tantalove, NB: »Čeprav na zunaj ni videti, pa prave povolilne tantalove muke preživljajo Boris Tadic in njegovi koalicijski partnerji«) idr. 3.4 Na možne morfološke različice, povezane s številom in z vidom, v SSF opozarjajo oznake v glavnem geselskem članku; poleg tega so frazemske različice navedene v posebej predstavljenih neglavnih člankih. m P- 3.4.1 V SSF nimajo vsi frazemi oznake za možne spremembe števila, npr. pri fra- ^ zemih Avgijev hlev, volk v ovčji koži idr. ni oznak za možnost množinske različice, čeprav jo zgledi iz korpusov potrjujejo: »Namesto da bi izkoristila neuradno za- ^ povedanih 100 dni ,pax romana' za mirno programiranje dela v prihodnosti, se je ^ lotila čiščenja Avgijevih hlevov svojih predhodnikov« (NB), »Tudi v Pakistanu so ^ islamski Avgijevi hlevi, ki jih bodo tisti v Afganistanu želeli urejati«; »Sama je do- 1—1 slej živela v varnem družinskem okolju in ni poznala moških ,volkov v ovčji koži'« ^ (GF). Pri oznakah za možnost množinske ali edninske različice je avtor SSF včasih nedosleden; tako je npr. pri enoti do skrajne meje navedena možnost množinske različice, pri enoti do skrajnih mej5 pa ni opozorila na možnost edninske. 3.4.2 Navajanje oblikoslovnih različic z dovršno/nedovršno obliko je podobno prej omenjenemu. Tudi tu najdemo nedoslednosti, npr. pri frazemu zvrniti ko- N zarec Keber opozarja na nedovršno obliko zvračati, pri enoti zvrniti kozarček pa take opombe ni, čeprav je nedovršna oblika v rabi: »Če preveč zvračamo kozarčke, se ga bomo nažokali«, »Glasno se pogovarjajo in smejijo ter zvračajo kozarčke portovca in sherryja« (GF); enako je pri izvleči koga/kaj iz blata opozorjeno na možnost nedov. vleči, medtem ko pri izvleči se iz blata nedovršnik ni naveden, v NB pa najdemo primer: »To se po nekaj letih političnega miru in razumnega žu-panovanja Antona Slane tudi opazi, občina se počasi vleče iz blata odmaknjenosti in nerazvitosti.« 4.1 Konstrukcijske različice so v SSF načeloma označene s fakultativnimi sesta- hh vinami, navedenimi v oglatem oklepaju, npr. kakor amen [v očenašu], čeprav niso Z vsi frazemi, ki imajo fakultativne sestavine, opremljeni na tak način. Npr. dvigniti W se kot feniks iz pepela s pomenom 'preroditi se, pojaviti se, priti kot nov, v vsej ^ moči' (str. 200) in dvigniti se kot ptič feniks iz pepela (str. 777) 'isto' sta določeni kot sopomenki; posebej sta navedeni različici vsake bire in vsake bire in baže s pomenom 'vsake vrste, vseh vrst'. V nekaterih primerih avtor vidi pomensko razliko med različicami take vrste, npr. sesuti koga/kaj v prah 'uničiti koga, porušiti kaj' in sesuti koga/kaj v prah in pepel 'popolnoma uničiti koga, kaj'; enako enoti sesuti se v prah: 1. 'zdrobiti se, razpasti'; 2. 'biti porušen, uničen' in sesuti se v prah in pepel 1. 'popolnoma porušiti se'; 2. 'propasti, biti popolnoma uničen', čeprav, kot se zdi (in kažejo zgledi), imata obe enoti isti pomen. Druge vrste odnose so v paru križ je [s kom/čim] in velik križ je s kom/čim (grafične razlike v paru glede fakultativnosti sestavin so iz SSF), kjer je pomen frazema okrepljen s pomočjo pridevnika. 4.2 Vprašljivo v SSF je navajanje različic s pomožnimi glagoli in povedkovni-ških frazemov. Ob tem je treba opozoriti, da so take različice v podobnih primerih opremljene različno, npr. pri enoti biti na pragu življenja je kazalka na različico na pragu življenja, enota biti na pragu smrti (s tiskovno napako: bitina pragu) pa je brez kazalke na različico na pragu smrti (ki je ni v SSF, čeprav je različica v rabi: 5 V slovenskih korpusih (GF, NB) ima največ zadetkov oblika frazema do skrajnih meja, ki ni navedena v SSF niti kot različica niti med primeri. V NB je razvrstitev različic taka: do skrajne meje - 39 zadetkov, do skrajnih mej - 9, do skrajnih meja - 181. ^ »Predrzne so misli na pragu sanj, predrzne kakor na pragu smrti« (NB), »Njegova W podoba je postala spet problematična z industrializacijo 19. stoletja, ko oddaljeni N oče na pragu smrti ni več deloval v družbi« (GF). Različice brez glagola in z glagol-1—1 skim okoljem6 niso na vseh mestih povezane med sabo in se navajajo včasih brez ^ napotkov, npr. vitka linija 'vitko telo, vitka postava, vitkost' in ohraniti vitko linijo 0 'ohraniti vitko telo, postavo'. Pričakovati bi bilo vsaj doslednost pri izbranem načelu s obravnave. L ° 5.1 Leksikalne različice so take, ki vsebujejo lekseme iste pomenske skupine, med njimi tudi sopomenke (Mokijenko 1989: 31-34), zato so enote, kot npr. iskati iglo v senu in iskati šivanko v senu ali biti med krilatci [božjimi] in biti med 1 angelčki, spati kot angel in spati kot angelček, v katerih ne prihaja do spremembe pomena, konstrukcije in konotacij, frazemske različice. V SSF take enote nimajo Z splošne definicije; včasih so določene kot sopomenke, včasih pa kot različice, npr. A pri enoti luč na koncu predora je v oznakah navedeno: »tudi tunela«, kar naj bi p pomenilo opozorilo na frazemsko različico (z drugim leksemom); pri enoti luč na i koncu tunela pa je navedeno, da ima frazem sopomenko luč na koncu predora. S Težje je najti odgovor na vprašanje variantnosti frazemov s spremenjeno glagol-sko sestavino, vendar se zdi večkratno navajanje frazemov z različnimi glagoli v 1 posameznih člankih nekoristno, npr. pet minut [slave] se navaja z glagoli čakati, o dočakati, doživeti, imeti, izkoristiti, izrabiti. 00 ' ' ' ' o 6.1 Navajanje leksikalnih in konstrukcijskih različic na več mestih v slovarju • prinaša precej težav pri njegovi uporabi; manj zapletena se zdi uvrstitev različic v 2 enem geselskem članku z grafičnim (tiskovnim) označevanjem leksemskih različic in navajanjem ponazarjalnega gradiva pri različicah, kar bi ustrezalo praktičnim nalogam slovarja in tudi teoretskim frazeografskim načelom, ki so sprejeta v različnih nacionalnih frazeografijah. 7.1 SSF prinaša veliko zanimivega gradiva s področja frazemske sopomenskosti. Po splošno sprejeti definiciji imajo sopomenke (skoraj) enak pomen in se uporabljajo v podobnih kontekstih; v besedilu jih lahko zamenjamo, ne da bi se pri tem spremenil pomen, npr. ta je [pa] bosa, izpod pazduhe vzet, ta je [pa] kosmata, ta je [pa] jalova; otrobe vezati, mlatiti prazno slamo ipd. Vendar enote rdeč kot kuhan rak, rdeč kot kri, rdeč kot makov cvet, rdeč kot puran, ki jih Keber navaja kot sopomenke, niso sopomenske, ker se frazema rdeč kot puran in rdeč kot kuhan rak nanašata na človeka, torej se vežeta na živo, medtem ko se frazem rdeč kot kri (sodeč po ponazarjalnih primerih, navedenih v SSF) veže predvsem na neživo: tla, vino, rubine, zvezde ipd.;7 takih enot v besedilu ne moremo zamenjati. 6 Seveda, če jih sploh razumemo kot različice, kar je zelo vprašljivo, gl. Kržišnik 2004. 7 Včasih se nanaša frazem tudi na živo, npr.: »Črne kot noč, rdeče kot kri in bele kot sneg so bile kot novodobne Sneguljčice« (GF). m P- 8.1 Frazemi so v SSF opremljeni s stilnimi, zvrstnimi in drugimi oznakami. »Na- ^ vajanje oznak pomeni, da bo slovenski frazeološki slovar normativen« (str. 11), zato predvidevamo dosledno in upravičeno pripisovanje oznak frazemskim enotam, ^ medtem ko je za SSF pri tem značilna nedoslednost. Npr. pri frazemu ne ozirati se ^ ne na levo ne na desno so navedene oznake ekspr., tudipren., dov. ozreti; naslednja ^ enota (ki je pomensko, skladenjsko in predstavno enaka omenjeni) ne pogledati 1—1 ne na levo ne na desno ima drugačno verigo oznak: ekspr., nikal., predl. zv. Katere ^ oznake so pravilne in ali sta obe verigi pravilni, je težko ugotoviti, ker oznake v SSF niso razložene: avtor se je pri oznakah večinoma zgledoval po SSKJ, v predgovoru pa poudarja, »da so te izbrane po avtorskem individualnem občutku, ki se je izoblikoval v dolgoletnem intenzivnem slovarskem delu z gradivom najrazličnejših slogov« (str. 11). 8.2 Uvajanje oznak brez dodatnih pojasnil in nedoslednost pri označevanju stilskih in oblikovnih posebnosti frazemov spravlja v nekaterih primerih bralca v zadrego, namesto da bi mu pomagala. Rečeno velja med drugim za oznako ekspr., ki je pripisana npr. pri frazemih rasti kot gobe po dežju, imeti hudiča v sebi, metati komu pesek v oči, medtem ko pri npr. malati hudiča na steno, biti brez sape take oznake ni. Pogoji za oznako pren. niso določeni, zato ni jasno, zakaj ima dobiti jih po gobcu ima oznako nizko; pren., po drugi strani pa ima dobiti eno na gobec pripisano nizko, olepš. in ne pren. Frazem za vraga [svetega] je opremljen z oznakamipog., ekspr., olepš., čeprav O se oznaka olepš. najbrž nanaša le na različico s fakultativno sestavino, dano v iztoč- '.d nici v oklepaju. Včasih namesto sodobne zvrstne oznake avtor navaja diahrono (po hh izvoru frazema), npr. frazem ločitev od mize in postelje je opremljen z oznako pravn. Nedoslednost se da najti pri oznaki bibl., ki je navedena pri frazemih metati bisere W svinjam in biti sol zemlje, medtem ko so enote sedem debelih krav, sedem suhih krav, volk v ovčji koži, prepovedan sad idr. brez nje. Tudi s časovnimi oznakami ni vse rešeno, npr. pri frazemu brati med vrstami so navedeni zgledi iz slovenskega slovstva iz 19. in začetka 20. stoletja (avtor najmlajšega citata, iz leta 1938, je G. Šilih (druga dva citata sta iz I. Cankarja in J. Jurčiča), zato bi lahko pričakovali v SSF oznako star., ki je ni; to velja tudi za različico tresti se kakor trepetlika [v vetru], za katero Keber navaja le zglede iz slovenskega slovstva 19. stoletja, in sicer Janka Kersnika in Ivana Tavčarja (v GF ni niti enega zadetka). Po drugi strani je frazem hoditi od Poncija do Pilata opremljen z oznako star., čeprav je v aktivni rabi (število zadetkov v GF: 74 iz časopisja, 17 iz revij, 9 z interneta). Slovnični podatki so prav tako navedeni nedosledno, npr. frazem kri je izginila komu z lic ima oznako 3. os. ed., medtem ko kri je šla v glavo komu take oznake nima. Naštevanje nedoslednosti bi lahko nadaljevala z oznakami različnih vrst. 9.1 Eden najpomembnejših ciljev frazeološkega slovarja je določitev frazeo-loškega pomena, kar je včasih težka naloga. Čeprav je SSF namenjen predvsem Slovencem, je dragocen tudi za tujce, ki se zanimajo za slovenščino, in za tuje raziskovalce slovenščine. Rojeni govorci vsaj intuitivno lahko razumejo slovenske frazeme, za tujce pa je ta naloga precej zahtevna, še posebej, če gre za internacio-nalizme ali za frazeme skupnega indoevropskega ali slovanskega porekla, kjer lahko pride do pomenskih sprememb. Eno takih kaže npr. frazem kaj je [kot] bob ob ^ steno s pomenom 'kaj je brez uspeha, zaman', ker ima njegova ustreznica v drugih W slovanskih jezikih malo drugačno razlago, prim. rus. goroh ob stenku: 'ne vozdej-Z stvujet, ne okazyvajet nikakogo vlijanija na kogo-libo (čto-to skazannoe)' (FSRLJ), 1—1 polj. groch o scianq 'daremnie przekonywac, pouczac, upominac kogo' (Skorupka ^ 1967: I, 262), slovaško hàdzat' (sypat') hrach na stenu 'marne, nadarmo, bezvysle- 0 dne, zbytočne hovorit' niečo; naima napominat' nevšímavého človeka' (Smieškova s 1983: 76). Analiza slovenskega ponazarjalnega gradiva kaže, da se frazem upo-L rablja v pomenu, navedenem v SSF, vendar pogosto ob leksemih s pomenom ko-Q municiranja (govorjenja): priporočila, prošnje, besede, zahteve, ugovori idr., torej vsebuje še dodatno pomensko sestavino.8 Slovenski frazem je ohranil (v določenih kontekstih) prvotni pomen, obenem pa ga je razširil. 1 9.2 Frazeologi soglašajo, da je frazeološki pomen nemogoče izpeljati ali pa ga je deloma mogoče izpeljati iz pomena sestavin frazema; pomen, ki ga iščemo v slo- Z varju, ni enak neposrednemu pomenu homonimne besedne zveze, ki ni uvrščen v A frazeološki slovar v vlogi pomenske definicije. V SSF je v nekaterih primerih prišlo p do zamenjave frazemskega pomena z neposrednim, npr. enota Matjaževa brada i ima razlago 'brada pravljičnega kralja Matjaža', kar predstavlja neposredni pomen S besedne zveze; v slovenščini obstaja tudi frazem Matjaževa brada (poleg variantne oblike brada kralja Matjaža), npr.: »... če bi bili preštudirali vse tisto, kar bi bilo 1 po mojih mislih treba preštudirati takim glasnim vsevedcem, bi moral imeti vsakdo 8 izmed njih Matjaževo brado« (NB); »Načrt, ki ima ,brado kralja Matjaža', je šele na • polovici« (GF); »Prej boš imel brado kralja Matjaža kot pahljačaste liste« (najdi.si). o Iz zgledov je možno določiti dva frazeološka pomena: 1. 'zelo dolg'; 2. 'ki traja dol- • go časa'.9 Presojanje pomena frazemov, ki imajo homonimno prosto besedno zvezo, 2 zahteva posebej veliko pozornosti, kar se vidi tudi pri frazemu ne ozirati se ne na levo ne na desno, ki ima kot prvi pomen navedeno 'iti naravnost, brez oziranja' (str. 467),10 ta pomen pa ne spada v frazeološki slovar. 9.3 Slovarska definicija pomena v slovarju mora vsebovati vse pomenske sestavine frazema, kar je pomembno za rabo in pravilno razumevanje frazeoloških enot. V SSF je včasih treba sestavljati pomen iz članka v celoti. Npr. frazem kri teče kje ima razlago 'ugašajo življenja' brez sestavine 'v vojni ipd.', o čimer piše avtor na koncu članka; kot pomembno pomensko sestavino bi to bilo treba navesti že v razlagi pomena. Pomanjkljivosti pri opisu pomena frazema se da najti na več mestih; npr. pomen enote kurja polt spreleti koga je določen kot 'kdo dobi navadno zaradi mraza ali groze naježeno kožo', čeprav se ta frazem uporablja, ko govorimo o O tem med drugim pričajo sopomenke sorodnega frazema bob ob steno metati, navedene v SSF (s pomenom 'opravljati nekoristno delo, zaman se truditi'), in sicer v rešetu vodo nositi 'zaman tratiti čas, zaman se truditi, neumno ravnati'; polniti sod brez dna 'opravljati nekoristno, nikoli končano delo'; v veter, v burjo govoriti 'govoriti v prazno, zaman'. Zaradi nepravilnega določanja pomena je enota Matjaževa brada v SSF opremljena z oznako nevtr. namesto ekspr. Mimogrede opozarjam na to, da je napačna tudi ta razlaga pomena besedne zveze, ker vsebuje glagol iti, medtem ko je iz navedenih zgledov razvidno, da ne gre le za hojo, npr.: »Vozil je hlode iz gozda ali sekal leščevje v gmajni. Pri tem ni videl ne na levo ne na de- 8 9 10 m o. močnem vznemirjenju sploh, npr. »Toda človek doživlja glasbo na samosvoj način: ^ veliki krešendo ga lahko gane do solz, oblije ga kurja polt, množico na kakšnem ^ shodu povzpne do nebes« (GF). 9.4 Preobsežne definicije so v slovarju tudi napačne, npr. pomen zakon džungle v ^ SSF je naveden kot 'brezpravje, nered; pravica močnejšega', zgledi pa kažejo, da je ^ aktualen le zadnji del dane razlage ('pravica močnejšega'); gl. tudi razlage pri držati ogledalo komu/čemu, kazati ogledalo komu/čemu in nastaviti ogledalo komu/čemu, ^ ki imajo enak pomen 'kritično ocenjevati koga, kaj, opozarjati na napake', vendar je razlaga prve enote razširjena z 'v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe'. 9.5 Vsebina slovarskega članka ne sme vsebovati nasprotujočih si trditev, čemur se avtor pri sestavljanju SSF ni izognil. Npr. frazem kurja polt ima razlago 'groza', N v nadaljevanju članka pa bralec izve: »poimenovanje kurja polt, narečno tudi kurja koža, se uporablja v pomenu 'zaradi mraza ali groze naježena koža'« (str. 725); enako dlani srbijo koga z oznakami pog., olepš.,11 mn., kot grožnja sobesedniku, dov. zasrbeti, potem pa razlaga frazemski pomen: 1. 'ima željo, čuti potrebo, da bi udaril'; 2. 'nestrpno čakati na kakšno delo'. Druge vrste nasprotujoči si podatki so v članku o frazemu beseda je meso postala (s pomenom 'kar je bilo govorjeno, se je uresničilo'), ki ga J. Keber primerja z mi o volku, volk iz gozda, v razlagi frazema beseda je meso postala pa pove, da ta »ponazarja vzklik, ki spremlja nepričakovano pojavitev koga ali česa, o komer ali čemer se pravkar govori« (str. 65); enako pri enoti mi o volku, volk iz gozda najdemo: »prim. beseda je meso postala« (str. 1050), medtem ko zgledi rabe nič N ne kažejo na primerljivost teh dveh enot, prim. v SSF: »No, mogoče pa mu delamo krivico, saj včasih pokaže že naravnost junaško zavzetost, da bi udejanil kako od- ^ ločbo sodišča in da bi beseda pravice vendarle meso postala; ... ker je bilo podobne napovedi slišati že večkrat, beseda pa še vedno ni meso postala.« 9.6 V SSF je izpeljano razčlenjevanje pomenov večpomenskih frazemov, npr. dihati komu za ovratnik: 1. 'zelo se približevati komu; tesno slediti komu'; 2. 'nadzorovati, preganjati koga' idr. Včasih pa sta navedena dva različna pomena skupaj, npr. pomen frazema kot v peklu v SSF je določen kot 'zelo vroče; zelo hudo'; prvi navedeni zgled (»Po fantovskem pripovedovanju so v njegovi družini živeli huje kot v peklu«, namreč zaradi očetovega pijančevanja) potrjuje pomen 'zelo hudo', ne potrjuje pa pomena 'zelo vroče', ki ga izkazuje drugi zgled (»Na ulicah Istambula ... je bilo po zmagoslavju nogometašev Galatasaraya kot v peklu«).12 Podobno sta pri frazemu figov list navedena dva pomena: 1. 'na umetniški upodobitvi nagega človeškega telesa stiliziran figov list, ki pokriva osramje; kopalno oblačilo ali njegov del, praviloma žensko, ki samo delno ali slabo zakriva goloto'; 2. 'kar prikriva 11 Vprašljivo je navajanje oznake olepš. (= olepševalno). 12 Treba je tudi opozoriti, da ima frazem še tretji pomen, 'zelo glasno', ki ga je možno določiti po gradivu v korpusu NB: »Ropotalo je kot v peklu«, »Za nekaj trenutkov je nastala tišina, potem pa so se pričela tresti tla in bobnelo je kot v peklu« (NB), »Pokalo je kot v peklu«. pravo dejavnost, bistvo stvari'; vendar sta pod točko 1 predstavljena dva različna W pomena.13 Vse pomene bi bilo treba navesti ločeno. N 9.7 Nedopustno se zdi navajanje nepravilnega pomena. Tovrstne napake so v 1—1 SSF sicer redke, npr. pomen frazema oprati komu možgane je 'zelo ošteti koga', kot ^ sopomenka je naveden frazem oprati komu glavo. Vzporednice slovenskega oprati 0 komu možgane so v rabi v različnih jezikih, npr. rus. promyvat'mozgi s pomenom s 'vozdejstvovat' na psihiku čeloveka s celju ego ideologičeskoj obrabotki; dolgimi L ugovorami, uveščevanijami zastavljat' kogo-l. prinjat' svoju točku zrenija' (SRF: ° 383), polj. pranie mozgu 'opaczne ksztaltowanie czyjichs pogl^dow, czyjegos sy- stemu wartosci za pomoc^. silnej presji psychicznej, indoktrynacji; dezorientowanie kogos, manipulowanie kims' (SF). Gradivo potrjuje pomensko sorodnost sloven- 1 skega frazema z navedenimi tujejezičnimi frazemi, prim.: »Vsi se imajo za muče-nike. Pogosto jim ,operejo možgane'. V dolgih urah in dnevih ideološkega pranja Z možganov jim obljubijo muslimanski raj ali obet, da bodo pozneje dobili častno A mesto med nacionalnimi junaki.« P i 10.1 Za določanje frazemskega pomena je zelo pomembno ponazarjalno gradivo, S ki pojasnjuje navedene pomene, obenem pa prinaša vedenje o sintagmatiki fraze-č mov. V SSF ponazarjalno gradivo prikazuje aktualno rabo frazema in rabo v prete- 1 klosti, kar je seveda zelo poučno. Žal pa so včasih zgledi premalo informativni, npr. 8 pri frazemu imeti vraga v sebi (s pomenoma 1. 'doseči kaj navidez nemogočega; biti • ne kar tako'; 2. 'biti zelo hudoben') je prvi pomen opremljen z zgledom »Jaz sem o tvoja sestra in imam menda istega vraga v sebi kakor ti«, ki je lahko zgled za drugi • pomen; prim. tudi zgled »Saj vem, da mečem bob ob steno«, ki ponazarja frazem 2 bob ob steno metati. 10.2 Zgodi se tudi, da v članku najdemo zgled, ki spada v drug geselski članek, npr. primer »Trapanci so mu rekali kar stric Mano, saj je padel kot mana z neba« ponazarja v SSF frazem kot z neba pasti, ne pa frazema kot mana z neba; v članku dati koga/kaj pod lupo najdemo zgled: »Podobno kot pri LDS, ki izgublja politično refleksijo, se dogaja tudi z mediji. Zlasti pri vprašanju, kaj postaviti pod lupo pozornosti«, čeprav najdemo v SSF neglavno iztočnico postaviti koga/kaj pod lupo; prav tako v članku umazano perilo Keber navaja zgled: »Doslej so pranje umazanega perila zaradi kratkih stikov med omenjeno fakulteto in univerzo pometali pod preprogo [...]«, »Za začetek bi se sicer lahko dogovorili, da v javnosti ne bodo prali umazanega perila«, čeprav je v SSF članek prati umazano perilo. 11.1 Še en podatek v SSF je »podatek o nastanku, izvoru, motivu nastanka frazema« (str. 11), kar je precej zapletena naloga, saj zahteva ogromno poznavanja zgodovinskih in kulturnih okoliščin, zunajjezikovnih vplivov, procesov oblikovanja frazemskega pomena idr. Tu si avtor slovarja včasih dovoli precej nestrokovno 13 Drugi primer (»,Mnogi športniki resda delajo reklamo za brezalkoholne vrste piva, vendar pri tem ne gre za nič več kot figov list,' zajedljivo pripominja Evi Simeoni«) za ponazoritev 1. pomena je naveden napačno, ker tu ne gre ne za umetnost ne za kopalno oblačilo. Ta primer ponazarja drugi pomen frazema. m o. razlaganje, možno najbrž le v zelo popularni literaturi. Npr. frazem razbijati si gla- ^ vo [s čim] ima razlago: »Kot kažejo ustrezni frazemi v drugih jezikih, je bila prvotna sestava frazema verjetno razbijati si glavo ob steno in je bil verjetno povezan s predstavo, da se ob tem razbijanju komu kaj posveti v glavi. To se mu pogosto ^ ne posreči in je tako prizadevanje bob ob steno« (str. 227), kjer je preveč domnev ^ (glede prvotne sestave frazema in glede dopuščanja, da se komu ob razbijanju glave ob steno redkokdaj posveti). Domnevam se da izogniti z navajanjem razlag tujih ^ frazeologov, ki so se ukvarjali s podobnim frazemom v drugih jezikih. Nastanek sorodnega ruskega frazema razbivat'golovu pojasnjuje npr. A. Zoltan: po njegovem mnenju se je ruski frazem pojavil kot kalk nem. sich den Kopf (zer)brechen, ki je nastal iz slovenskega treti si glavo ali iz hrvaškega sorodnega frazema, ki je bil v nemščino preveden napačno, ker imajo v nekaterih primerih slovanski glagoli, kontinuanti praslovanskega *terti, nemško ustreznico brechen, npr. treti lan, konopljo je nem. Hanf, Flachs brechen; ta ustreznica je bila prenesena na slovanski glagol v frazemu treti si glavo. Pri razlaganju frazema Zoltan izhaja iz stereotipne, možne, doživljajske situacije, zato je njegova razlaga verodostojna: »Horvatskij i slovenskij frazeologizmy, v otličije ot nem. sich den Kopf (zer)bre-chen, imejut jasnyj smysl i daže fiziologičeskoe obosnovanie - stimulirovanije krovoobraščenija mozga posredstvom massirovanija golovy kak naibolee privyč-noe ,vspomogatel'noe sredstvo' pri usilennom myšlenii« (Zoltan 2006: 140). Na O koncu A. Zoltan dodaja, da je frazem nesmiseln, če ga poskusimo razumeti iz pomena njegovih posameznih sestavin, česar navadni govorec običajno ne počne (Zoltan 2006: 141). 11.2 Razlaga nastanka frazema kot rezultata stereotipizacije vsakdanje situacije se upošteva v SSF pri mnogih frazemih, npr. pri hišica iz kart, širiti se kot kuga, ^ kot kura brez glave, siliti z glavo skozi zid idr. Včasih pa se razlaga v SSF zaplete, kot npr. pri frazemu živeti [brez skrbi] kakor vrabec v prosu: »proso kot priljubljena ptičja oziroma vrabčja hrana je postalo prispodoba za blagostanje, dobro počutje«, medtem ko gre za navadno stereotipizacijo. Vendar J. Keber pogosto razlaga nastanek frazema s pomočjo navajanja prenesenih pomenov sestavin frazema. Razlag te vrste je v slovarju veliko, npr.: »Pomen frazema imeti čiste roke temelji na prenesenem pomenu sestavine čist: ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu. Sestavina roka je prispodoba delovanja, dejavnosti koga« (str. 822); »Frazem biti v škripcih [...] temelji na sestavini škripci oziroma škripec [...], ki je uporabljena v prenesenem pomenu« (str. 951) idr. V ruskem jezikoslovju se na široko debatira o problemu določanja nastanka frazemov, med drugim tudi o vprašanju t. i. notranje oblike (rus. vnutrennej formy, termin A. Potebnjaja) in nastanka frazema kot določenega postopka, ko se na podlagi izhodiščne (proste) besedne zveze ustvarja slika (scena), ki je podlaga za motivacijo frazemskega pomena. Po mnenju Zimina in Kovalevske, »mehanizm obrazovanija idiom svoditsja v osnovnom k formirovaniju obraza, kotoryj i motivirujet značenije idiom« (Zimin - Kovalevska 2009: 54), zato »mnenije o tom, čto v osnove obrazovanija idiom ležit process pereosmyslenija značenij slov dannoj konstrukciji, javljajetsja krajne obednennym« (Zimin - Kovalevska 2009: 55); to bi lahko rekli o načinu razlaganja frazemov kot skupka prenesenih pomenov sestavin v SSF. ^ 11.3 Za podatke o nastanku frazema je pomembno zunajjezikovno znanje, še po-W sebej točne informacije o kakšnem dejstvu, ki je postalo izvor za frazem. Tu se N splača poiskati informacije in se obrniti na dosežke drugih nacionalnih frazeografij. 1—1 Npr. v ruskih frazeoloških slovarjih se asfaltovyje džungli s pomenom 'megapo-^ lis', ki je ustreznica slov. asfaltni džungli, razlaga kot angleška izposojenka (iz The O Asphalt Jungle), ki se je pojavila v ZDA v dvajsetih letih 20. stoletja in je postala s znana po knjigi ameriškega pisatelja W. R. Rurnetta (1899-1982) iz leta 1949 in L po filmu (iz leta 1950) z enakim naslovom.14 Če imamo točen podatek o nastanku 0 frazema - časovno se to ujema s podatki o rabi frazema -, potem je njegov nastanek določen. S točnimi podatki pa je treba ravnati previdno, ker lahko pride do pomote: 1 npr., J. Keber povezuje nastanek frazema poslednji Mohikanec (mohikanec) (in zadnji Mohikanec) z ameriškim filmom Poslednji Mohikanec (The Last of the Mohi- Z cans, ZDA, 1992; The Last of the Mohikans, ZDA, 1936). Zgledi, ki jih navaja Ke-A ber, in tudi gradivo slovenskih korpusov priča, da je povezovanje nastanka frazema p s filmom iz leta 1992 napačno, ker imajo nekateri primeri rabe frazema letnico 1991 i (v GF je 6 takih zgledov). Vendar je možno, da se je frazem pojavil v slovenščini S veliko prej, kot je navedeno v SSF. Leta 1926 je bila »povest iz leta 1757 po J. F. ^ Cooper-ju« Zadnji Mohikanec v predelavi A. Benkoviča objavljena v časopisu Slo- 1 venski gospodar (Benkovič 1926), Poslednji Mohikanec pa je znan od leta 1900, v 8 Katalogu knjig javne ljudske knjižnice ga najdemo med naslovi knjig za izposojo že • od leta 1913 (Katalog 1913: 5); M. Hladnik navaja podatek o Poslednjem Mohikan-o cu iz let 1929-1930 (Hladnik 1983). Zato bi se splačalo poiskati zglede zgodnejše • rabe frazema, vsekakor pa bi bilo treba v slovarju navesti podatke o Cooperjevem 2 romanu in njegovih slovenskih prevodih. 11.4 Sistemskost frazeologije ponazarja medsebojna povezanost frazemov, prikazana v SSF. Ugotavljanje vezi med njimi tudi ponuja možnosti za določanje nastanka frazema, tu pa se lahko pojavijo različne razlage. Npr. frazem dajati kaj na brado 'dajati na upanje' ima v SSF razlago: »V navedenih frazemih [pri Kebru dati na brado, na mojo brado - JK] predložna zveza na brado pomeni 'na upanje, na kredit'. V njih brada očitno pars pro toto zamenjuje glavo (prim. zastaviti glavo, življenje za kaj, jamčiti z glavo, življenjem itd.), torej to, kar je vredno zastaviti« (str. 101). Frazem je možno pomensko povezati tudi s frazemoma brada zraste 'zelo dolgo traja', imeti brado 'biti star' ipd., nastanek frazema dajati kaj na brado pa razložiti s predstavo, da se pri prodaji lahko čaka na denar toliko časa, da kupcu zraste brada, torej 'dolgo/nekaj časa'. Zgoraj (v razdelku 11.1) je bilo omenjeno, da si avtor SSF včasih dovoli po-ljubnost pri določanju nastanka frazema. To utemeljuje pri opisu nastanka frazema režati se kot pečen maček razlaga: »pečen maček [je] prišel v primero čisto slučajno, V SSF je nastanek frazema razložen s pomočjo razlage njegovih sestavin: »Pomen frazema asfaltna džungla se je razvil iz prenesenega pomena sestavine džungla: ekspr. 'velika množica' in ekspr. 'tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij'. Sestavina asfaltna določa mesto, prostor tega, kar pomeni sestavina džungla, tj. ceste, ulice velikih mest.« (Str. 194) m o. kar je v frazeologiji pogost pojav« (str. 495), medtem ko je naloga frazeologa ravno ^ to, da strokovno prikaže neslučajnost sestave frazema. Razlaga frazema nositi kaj na glavi, ki jo ponuja Keber - »ima kdo breme, težo na glavi, preneseno na mož- ^ ganih, torej tudi na vesti« (str. 223) -, je dvomljiva, ker povezuje možgane in vest, ^ kar ni izpričano v drugih frazemih; bolj logično bi bilo povezati frazem s frazemom ^ imeti maslo na glavi, ker imata frazema sorodna pomena. 11.5 Za frazeme je značilna nazornost, kar je treba upoštevati pri razlaganju ^ frazemov in vezi med njimi. Frazem dajati kaj na brado je nedvomno povezan s frazemom viseti za brado, in sicer tako, da je slednji nastal po prvem; vendar Kebrova razlaga, da to, kar je na bradi/za brado, »visi nad kom kot neprijetna, nevarna stvar« (str. 101), ni jasna in ni nazorna, saj brada ni nad človekom. Nejasnost je tudi npr. v razlagi frazema moški svojih sanj, »ki naj bi imel sanjske, tj. N idealne lastnosti« (str. 548), v frazemu pa gre za moškega, o katerem kdo (ženska) sanja, kar ni enako takemu, ki ima idealne lastnosti. Tudi razlaga, da »[f]razem tla pod nogami gorijo komu temelji na dejstvu, da je treba pred požarom pravočasno zbežati« (str. 975), ne drži, ker v frazemu ni govora o času pred ognjem (požarom), frazem temelji na splošnem znanju, da je ogenj pod nogami nevaren za človeka. Enako je s frazemom iz te moke ne bo kruha, ki ga J. Keber razlaga takole: »Predstava, po kateri je nastal ta frazem, je dovolj razvidna: za peko kruha je potrebna moka, a samo to ne zadostuje, ker ga je treba zamesiti in speči« (str. O 545), medtem ko frazem temelji na predstavi, da ni vsaka moka za kruh, tj. moka ^ mora biti določene kakovosti in vrste. 11.6 V slovarju je zaželena strnjena razlaga, v SSF pa na več mestih naletimo na neinformativno gostobesednost, kot npr. pri frazemu biti kot v pravljici: »Primera biti kot v pravljici, pogosto v obliki je kot v pravljici, temelji na primerjalni sestavini kot v pravljici, ki se nanaša na običajno vsebino pravljic, ki ni vsakdanja, ampak bajna, nenavadna, skratka pravljična« (str. 749). Odveč so v SSF pri razlaganju nastanka slovenskega frazema podatki o pomenu in rabi tujejezičnega frazema, kot npr. pri enoti mi o volku, volk iz gozda: »V poljskem jeziku je klicanje volka iz gozda postalo prispodoba klicanja nesreče in se uporablja navadno zanikano kot svarilo« itd. (str. 1050). Navajanje odvečnih podatkov je najti tudi v drugih člankih, npr. o babilonskem stolpu, kjer se celo izgubi motivacija frazema, ker Keber mimogrede omenja legendo brez razlage, čeprav nadrobno navaja geografske in druge stvarne podatke o stolpu: »Frazem babilonski stolp izhaja iz besedne zveze babilonski stolp 'po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba'. Sicer pa je bil babilonski stopničast stolp v Mardukovem svetišču na zahodu Babilona. Njegova osnovna stranica je merila več kot 2000 m2, visok pa je bil 90 m. Stopničast stolp - zigurat - naj bi predstavljal pot, ki povezuje nebo in zemljo. Nanj se zato navezuje veliko mitov in pripovedk, med njimi o babilonski zmešnjavi jezikov. Iz slednje verjetno tudi izhaja današnji pomen frazema babilonski stolp.« (Str. 915) Sestavine, potrebne za razumevanje frazema, se včasih izgubijo med nepotrebnimi podatki, kot npr. pri frazemu hoditi od Poncija do Pilata, kjer je govor o češkem in poljskem frazemu (str. 727), ni pa opozorila, da gre v slovenskem fra-zemu za hojo med dvema imenoma istega človeka, kar krepi pomen nesmiselnosti početja. Z ^ 12.1 Zadnje, na kar bi si želela opozoriti, so vzporednice iz drugih jezikov, in sicer W iz ruščine. Pri pripravljanju SSF za tisk ni bilo pregleda ruskih ustreznikov, čeprav N je bilo gradivo iz drugih jezikov pregledano (str. 2). Najbrž je zato prišlo poleg 1—1 dobro izbranih ruskih ustreznic (npr. vrabci na strehi že čivkajo [o čem], rus. ob ^ etom uže vse soroki treščat; tepsti koga kakor vola, rus. otodrat'/drat'kak sidorovu O kozu idr.) do številnih napak pri navajanju ruskih vzporednic. Naj navedem nekaj s primerov: • za postaviti na glavo 'zelo, temeljito se spremeniti' je naveden rus. otbivatsja ° rukami i nogami, ki pomeni 'močno nasprotovati čemu, kar se ponuja'; bolje bi biloperevernut' s nog na golovu; • za odjektniti kot bomba 'zelo odmevati, vzbujati veliko presenečenje' je navedeno rus. lopnut' kak bomba, ki ima pomen 'zaman, brez uspeha'; prva navedena ustreznica pa je pravilna; • po toči zvoniti 'prepozno začeti delovati, ukrepati' ima v ruščini ustrezni fra-zemposle draki kulakami mahat', naveden pa jeprijti kšapočnomu razboru 'priti prepozno, ko se je vse končalo' (SRF); • za biti ad acta je navedeno rus. položit'v dolgij jaščik 'odlagati izvršitev kakšne naloge za nedoločen čas' (FSRJ); • pri frazemu priti na boben je navedeno rus. vyletet'v trubu in okazatsja na meli, zadnji ruski frazem ima pomen 'znajti se v težkem položaju' (SRF); • imeti cmok v grlu ima formalno in pomensko rusko ustreznico komok v gorle, v SSF napačno kaša vo rtu 'kdo govori nerazločno, nejasno' (SRF); • za imeti svetle trenutke 'biti občasno zelo uspešen, srečen' je navedeno rus. u kogo byvajut minuty projasnenija,15 česar npr. ne najdemo v ruskem korpusu, zelo pogost pa je v ruščini frazem svetlyje minuty, ki formalno in pomensko ustreza slovenskemu; • držati koga na kratko 'imeti koga popolnoma v oblasti' - rus. deržat'na ko-rotkom povodke, v SSF navedeni frazem deržat'v ježovyh rukavicah pomeni 'ravnati preveč strogo s kom'; • pri imeti [dolg, tak] jezik kot krava rep 'biti zelo zgovoren, čvekav' je namesto ustreznega rus. jazyk kakpomelo, jazykom molot'navedeno jazyk kak britva u kogo, ki pomeni 'biti odrezav, napadalen'; • vreči koga na finto 'prevarati koga' je navedeno rus. vykinut'fint, ki ima pomen 'narediti nekaj nepričakovanega, nesprejemljivega' ('soveršit' neožidan-nyj predosuditeljnyj postupok' (FSRJ)) namesto ustreznejših rus. obvesti vo-krugpaljca ali natjanut'nos; • primera kot nevesta ima v slovenščini pozitivne konotacije: 'lep, lepo oblečen človek', navedena ruska ustreznica vyrjaditsja kak na svad'bu pa ima negativne. Ki 15 To frazo bi lahko razumeli v zvezi s trenutnim olajšanjem psihične bolezni. 12.2 Pri navajanju tujejezičnih ustreznic slovenskih večpomenskih frazemov je ^ pomembno, h kateremu pomenu je navedena vzporednica; npr. frazem iz polnih ^ pljuč ima v SSF navedeno rus. ustreznico vo vse gorlo, kar je prav, če gre za prvi ^ pomen slovenskega frazema, 'zelo glasno', medtem ko naj bi bila ruska ustreznica ^ za drugi pomen, ki je določen v SSF kot 'iz vseh moči', sodeč po zgledih 'polnoj ^ grudju'. 12.3 V ruskih zgledih so tudi tiskarske, skladenjske napake, kot npr. slyšet' > ^ slysat', povernutsja kak bumerang > vernutsja kak bumerang, golova zabyta > za- ^ bita, byt'ot togo že testa > byt' iz togo že testa idr. Ph 13.1 Ne glede na vse naštete pomanjkljivosti in nedoslednosti je izid Slovarja slovenskih frazemov velik napredek v razvoju slovenske frazeografije, ker je zbirka N frazemov in njihovih različic v SSF16 dovolj velika v primerjavi z dosedanjimi zbirkami slovenskih frazemov; slovar vsebuje zanimive podatke o izvoru, času nastanka slovenskih frazemov itd. Po drugi strani pa je videti, da je avtor precej nedosleden v izvajanju izdelane zasnove. Premalo oprijemljiva so merila za oznake, niso določena teoretska izhodišča za ugotavljanje in obravnavo pomenov, za razlago nastanka frazemov. Zapleten sistem kazalk, grafično neizrazite glavne iztočnice, navajanje frazeoloških različic ne pomaga k optimalni ureditvi frazeološkega gradiva. Avtor piše, da je SSF namenjen širokemu krogu bralcev, vendar se zdi, da morajo biti tudi O za takega bralca podatki v slovarju znanstveno kar se da zanesljivi, verodostojni in ^ utemeljeni. S N 16 Za vsak slovar je pomemben podatek o številu zajetih enot. V predgovoru J. Keber piše: »Za boljšo orientacijo pri določanju števila frazemov, obdelanih v frazeološkem slovarju, sem primerjal tudi število frazemov v nekaterih frazeoloških slovarjih drugih jezikov. Število obdelanih frazemov in čas izdelave frazeološkega slovarja v zasnovi sta bila zaradi kompleksnosti seveda lahko samo približna (pet let in 10.000 frazemov), dejansko pa je število po konceptu obdelanih frazemov v času 8 let več kot 5000. To je - resda samo obsegovno, ne pa konceptualno - primerljivo z nekaterimi sodobnejšimi frazeološkimi slovarji« (str. 13). Za zglede tujejezičnih slovarjev J. Keber navaja poljski frazeološki slovar (Glowinska 2000; 5000 enot), ruskega (Birih idr. 2005; 6000 enot), lužiškega (Ivčen-ko - Wölke 2004; 3600 enot). Ker iz navedenega ni jasno, koliko enot vsebuje SSF, sem poskusila ugotoviti okvirno število enot tako, da sem preštela, koliko frazemov vsebuje trikrat po 50 strani: str. 50-100 - 108 frazemov, str. 450-500 - 123, str. 750-800 - 105, torej na vsakih 100 strani od 210 do 246 frazemov, skupaj na 1123 straneh 2500-2600 frazemov. Seštevanje frazemov je seveda odvisno od odgovora na vprašanje, ali so pari in trojčki, ki se razlikujejo oblikoslovno, komponentno, besedotvorno ali leksikalno en frazem ali so različni frazemi (kot npr. vsake bire in baže in vsake bire; bogu za hrbtom, biti bogu za hrbtom in živeti bogu za hrbtom; ob kruhu in vodi in živeti ob kruhu in vodi; izvleči koga/kaj iz blata in izvleči se iz blata; topli brat in topli bratec; tiho kot v cerkvi in tišina kot v cerkvi; cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu; biti v [veliki časti] in biti v velikih časteh; modra kri, biti modre krvi in imeti modro kri; biti starega kova in starega kova; pometanje pod preprogo in pomesti pod preprogo, pometati pod preprogo; biti po jusu in ne biti po jusu itd.). ^ Literatura M N Benkovič 1926=Alojzij Benkovič, Zadnji Mohikanec, Slovenski gospodar 60 (1926), št. 33 (19. 8.) (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:D0C-01U8QR0G). ^ Fjodorov 1973 = A. I. Fedorov, Razvitie russkoj frazeologii v konce XVIII - načale XIXveka, Novosibirsk: Nauka, 1973 s Hladnik 1983 = Miran Hladnik, Trivialna literatura, Ljubljana: DZS, 1983 (Literarni leksikon 21). (http://lit.ijs.si/trivlit1.html) Q Katalog 1913 = Katalog knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« v Ljubljani, Ljubljana: Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, 1913 (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWVKNRRQ). Keber 2003 = Janez Keber, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. A Kržišnik 1987/88 = Erika Kržišnik, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava 2 (1987/88), št. 2, Ljubljana, 143-162. 1 Kržišnik 2004 = Erika Kržišnik, Poskusni zvezek slovenskega frazeološkega slo- varja, Slavistična revija 52 (2004), št. 2, 199-208. Fl Mokijenko 1989 = V. M. Mokienko, Slavjanskaja frazeologija: učebnoe posobie dlja vuzov, Moskva: Vysšaja škola, 21989. 8 Petermann 1988 = Jürgen Petermann, Frazeologija v slovarju slovenskega knjižne-gajezika (I-IV): nekaj osnovnih vprašanj o vlogi frazeologije v slovarju, v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana: Filozofska fakulteta 1988 (Obdobja 8), 301-310. 2 Rojs 2012 = Jurij Rojs, Kebrov Slovar slovenskih frazemov, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 1, 209-212. Vostrecova 2009 = V. A. Vostrecova, K probleme variativnosti frazeologičeskih edi-nic, v: Frazeologizm v tekste in tekst vo frazeologizme: četvertye Žukovskie čtenija: materialy meždunarodnogo naučnogo simpoziuma, Velikij Novgorod: NovGU im. Jaroslava Mudrogo, 2009, 39. Zimin - Kovalevska 2009 = V. I. Zimin - L. A. Kovalevskaja, Ujasnenie mehanizmov idiomoobrazovanija, v: Frazeologizm v tekste in tekst vo frazeologizme: četvertye Žukovskie čtenija: materialy meždunarodnogo naučnogo simpoziuma, Velikij Novgorod: NovGU im. Jaroslava Mudrogo, 2009, 55-57. Zoltan 2006 = Andras Zoltan, Frazeologizm lomat'golovu v sravnitel'nom aspekte (po povodu vyhoda novogo izdanija knigi »Russkaja frazeologija: istoriko--etimologičeskij slovar'« pod red. V. M. Mokienko), v: Russkaja, ukrainskaja i rusinskaja leksikologija i leksikografija: sbornik statej pamjati professora Ištvana Udvari, ur. Erszebet Cs. Jonas, Nyiregyhaza: Krudy Könyvkiado, 2006, 133-143. Žukov 1978 = V. P. Žukov, Semantika frazeologičeskih oborotov: učebnoe posobie dlja studentov filolog. special'nostej vuzov, Moskva: Prosveščenie, 1978. Slovarji m o. Bojc 1987 = Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1987. FSRLJ = A. Fedorov, Frazeologičeskij slovar'russkogo literaturnogo jazyka, Mo- ^ skva: Astrel' AST, 2008 (http://phraseology.academic.ru). FSSJ PS = Janez Keber, Frazeološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, 1—1 Ljubljana: ZRC SAZU, 2003. Pavlica 1960 = Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: DZS, 1960. SF = Slownikfrazeologiczny - slownik jqzykowy (http://www.sciaga.pl). SFSRJ = V. P. Žukov - M. I. Sidorenko - V. T. Škljarov, Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka, Moskva: Russkij jazyk, 1987. Skorupka 1967 = Stanislaw Skorupka, Slownik frazeologiczny jazyka polskiego 1, Warszawa: Wiedza powszechna, 1967. Smieškova 1983 = Elena Smieškova, Maly frazeologicky slovnik, Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel'stvo, 31983. SRF = A. K. Birih - V. M. Mokienko - L. I. Stepanova, Slovar' russkoj frazeologii: istoriko-etimologičeskij spravočnik, S.-Peterburg: Folio-Press, 2005. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991. BFSRJ = V. N. Telija, Bolšoj frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka, Moskva: ^ Ast-press kniga, 2006. TSFSRJ = V. P. Žukov - M. I. Sidorenko - V. T. Škljarov, Tolkovyj slovar'frazeo- Z logičeskih sinonimov russkogo jazyka, Moskva: Astrel', 2005. KSBF = L. G. Kočedykov - L. V. Žil'cova, Kratkij slovar'biblejskih frazeologiz- ^ mov (http://www.bible-center.ru/dict/phrases). Vira GF = Gigafida: korpus slovenskega jezika (projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku) (http://demo.gigafida.net/). Nb = Besedilni korpus Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). Med evropeizacijo in nacionalizacijo Nataša Gliha Komac — Karmen Kenda-Jež fS fS C fS m Cobiss: 1.19 < Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost, ur. Vojko Gorjanc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, 151 str. h« Z 0 Komisija za slovanske knjižne jezike pri Mednarodnem slavističnem komi- ^ teju na svojih srečanjih že vrsto let redno spremlja dinamiko razvoja slovanskih O knjižnih jezikov. Znanstvena monografija Slovanski jeziki: iz preteklosti v priho- j dnost prinaša izbor prispevkov udeležencev ljubljanskega sestanka z začetka junija m 2012, posvečenega izzivom spremenjenih jezikovnih situacij v slovanskem svetu. o Vsebuje enajst prispevkov uglednih slovanskih jezikoslovcev, ki jih poleg temelji- ^ tega tematskega strokovnega vpogleda odlikuje razmislek o povezanosti preteklih, M sodobnih in prihodnjih jezikovnopolitičnih razmer v slovanskem prostoru ter zavest o vpetosti razreševanja jezikovnopolitičnih vprašanj v evropsko jezikovno in druž- ^ beno stvarnost. Monografija je sestavljena iz treh delov, ki sistematično odstirajo vpogled v jezikovno stvarnost in prihodnost slovanskih jezikov. 1 V skladu z naslovom je prvi del monografije posvečen diahronim vprašanjem. Robert Grošelj v prispevku Medjezikovna razmerja in vezljivost na gradivu določil glagolov umevanja opazuje vpliv jezikovnega stika na vezljivost v razvoju štirih južnoslovanskih knjižnih jezikov (stare cerkvene slovanščine, slovenščine, hrvaščine in srbščine). Pri tem je ob razčlembi problematike neposrednega vpliva jezikovnih razmerij, kot so določanje grecizmov, balkanizmov, romanizmov, ger-manizmov in slavizmov v korpusu in njihova tipologija (vprašanje mehaničnega in sistemskega kalkiranja, sprožitve razvoja inherentnih slovničnih možnosti ob jezikovnem stiku), posebej predstavljeno vprašanje posrednega vpliva - vezljivostnih premikov, povezanih s procesom standardizacije. Zgled za to je nadomestitev določila tipa od + samostalniško določilo v rodilniku s tipom o + samostalniško določilo v mestniku v knjižni slovenščini in hrvaščini 19. stoletja. 2 Razprave drugega dela zbornika se ukvarjajo s sodobnimi izzivi spremenjene družbene in jezikovne stvarnosti izbranih slovanskih jezikov v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer je posebej poudarjena vloga jezikovnega načrtovanja kot izhodišča za jezikovno politiko. V predgovoru omenjena zamisel o postopnem načrtnem ^ predstavljanju jezikovnih razmer kot eni izmed nalog Komisije za slovanske knjižne jezike je tu uresničena z dvema sklopoma prispevkov, ki se podrobneje ukvar-N jajo z jezikovno situacijo v Bolgariji oz. Sloveniji. Prvi trije prispevki tako z različnih vidikov ocenjujejo spremembe bolgarske-^ ga jezika in njegovega položaja po političnih spremembah v devetdesetih letih 20. 0 stoletja. Diana Ivanova se v razpravi Sodobna bolgarska jezikovna situacija: jezi-s kovne težnje in spremembe v jeziku v devetdesetih letih 20. stoletja ukvarja z dru-L gačno vlogo knjižnega jezika, z novim jezikovnim okusom, napetostmi med proce-° si liberalizacije in normativizacije, intelektualizacije in kolokvializacije, javnim in zasebnim jezikom ter vplivom množičnih občil. Izsledki so ponazorjeni z leksičnim gradivom. Obravnava je nastala ob upoštevanju sočasnih razvojnih teženj v slovani skih jezikih, pri čemer ob pri nas še vedno prevladujoči dvopolnosti knjižno - ne-knjižno velja opozoriti na njeno mnenje (str. 34), da so procesi demokratizacije v N jezikoslovje slovanskih jezikov prinesli tudi pojmovanje »splošnega nacionalnega« A jezika kot »organske celote«, v kateri podsistemi vzajemno delujejo drug na druge-p ga in se zlivajo med seboj. Kina Vačkova (Bolgarski jezikovni zakoni in zakonodaja 1 na področju izobraževanja) predstavlja status bolgarskega jezika v zakonih, ki se S nanašajo na izobraževanje od predšolske do visokošolske stopnje. Zlasti zanimiva je izrecno poudarjena vloga knjižnega jezika in upoštevanja knjižnojezikovnih 1 norm v vseh govornih položajih v predpisih za osnovne in srednje šole, kar je že 8 jezikovnopolitični odziv na potekajoče spremembe. Predstavitev bolgarske jezikov-• ne stvarnosti končuje razprava Nadke Nikolove, ki v prispevku Purizem -preživelo o ali večno načelo bolgarske družbe popisuje zgodovino purizma v bolgarščini. Ta se • je v obdobju vzpostavljanja knjižnojezikovne norme oblikoval predvsem kot zah- 2 teva po odpravljanju turcizmov, grecizmov in rusizmov, po prvi svetovni vojni pa je v družbi prevladala naklonjenost do sprejemanja tujega besedja kot sredstva za kulturno internacionalizacijo in evropeizacijo. Današnje razmere kljub posamičnim zahtevam po zakonu o »čistosti« bolgarskega jezika ocenjuje kot liberalne, kar v prilogi dokumentira z odlomki iz jezikoslovnih in laičnih besedil na to temo. Med oba sklopa sta umeščena prispevka, posvečena jezikovni problematiki manjšin. V prvem (Sodobni razvoj zgornjelužiškega knjižnega jezika - težnje in problemi) Jana Šolcina prikazuje razvojne težnje v zgornji lužiščini (upad števila govorcev, izgubljanje medgeneracijskega posredovanja jezika, večja zmožnost mladih v nemščini in upadanje ravni znanja zgornje lužiščine zaradi izobraževanja v jezikovno heterogenem okolju), nato pa obravnava pomen jezikovnokulturne dejavnosti za ohranjanje knjižne norme v razmerah neuravnotežene zgornjelužiško--nemške dvojezičnosti. Pri tem poudarja, da so predmet jezikovne kulture tudi kodno preklapljanje, mešanje kodov in pojavi interference. Ena izmed možnih strategij ohranjanja jezikovne zmožnosti je prisotnost zgornje lužiščine v sodobnih medijih. Kot zgled sodobnega jezikovnega svetovanja avtorica predstavlja v lužiščini sicer tradicionalno uveljavljeni model jezikovnih kotičkov, ki jih za radio (in internetni arhiv) od leta 2004 pripravljajo sodelavke jezikoslovne sekcije Lužiškosrbskega inštituta. Juraj Glovna (Vojvodinska slovaščina v procesu evropske integracije) se ukvarja s slovaščino v Vojvodini, ki se že 270 let razvija v manjšinski skupnosti. Obravnava je osredotočena na poimenovalne razlike med osrednjeslovaškim m P- knjižnim jezikom in njegovo vojvodinsko različico, na tematiko, ki bi se je bilo treba lotiti tudi v slovenskem prostoru. Pomembna je njegova ugotovitev, da razlike ^ v administrativnem izrazju, povezanem z evropskimi integracijskimi procesi, kakršne obstajajo v osrednji slovaščini in slovaščini vojvodinskih Slovakov, ki j e izrazje ^ prevzemala s srbskim posredovanjem, lahko vplivajo tudi na ohranjanje narodne in jezikovne identitete skupnosti. V ruščini objavljeni prispevek Vojka Gorjanca Izzivi sodobnosti in jezikovno ^ načrtovanje v Sloveniji začenja slovenski sklop v monografiji. V njem avtor na kratko predstavlja zgodovino slovenskega jezikovnega načrtovanja po drugi svetovni vojni, poudarja pomen gibanja Slovenščina v javnosti za polnofunkcijski razvoj slovenščine v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja (kljub njeni omejeni rabi na določenih področjih javne komunikacije), potem pa se osredotoči na vprašanje sedanjega jezikovnega načrtovanja, kakor se odraža v poosamosvojitve-nem iskanju novih oblik institucionaliziranega delovanja jezikovne politike. Ocena že večkrat opisane dvojnosti slovenskih jezikovnopolitičnih prizadevanj - nasprotja med zaščitniško držo in odprtostjo -, ki se kaže tudi v obeh ideološko različno utemeljenih operativnih jezikovnopolitičnih dokumentih, Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011 in osnutku Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016, je tu opravljena z vidika medjezikovnih in medkulturnih odnosov v prizadevanju za večjezikovnost kot okvir razvoja j ezika in j eziko- O slovja; pri tem avtor posebej opozarja na nerešena jezikovnopolitična vprašanja, ki so povezana z današnjo jezikovno raznolikostjo slovenske družbe. Pregledno razpravo dopolnjujeta prispevka, ki se ukvarjata z vprašanjem S polnofunkcijskega razvoja slovenskega knjižnega jezika. Monika Kalin Golob (Jezik slovenskega visokega šolstva: med zakonodajo, strategijo in vizijo) piše ^ o opredelitvi položaja slovenskega jezika v visokem šolstvu ob vse večji (nenadzorovani) rabi angleščine v izobraževalnem procesu. Okvir za predstavitev slovenskih razmer so tudi negativne izkušnje iz drugih evropskih držav - Nizozemske, Danske, Švedske in Nemčije -, na podlagi katerih je že mogoče predvideti posledice tovrstne internacionalizacije, kot so izguba jezikovnega področja in nezmožnost strokovnega delovanja v lastnem jeziku. Kot soavtorica predstavlja tisti del osnutka Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016, v katerem so bila v dogovoru z nosilci visokošolske in znanstvene politike opredeljena jezikovnopolitična izhodišča za nadaljnjo obravnavo teh vprašanj - prizadevanje za ohranitev statusa slovenščine v visokem šolstvu, razvijanje sporazumevalne zmožnosti v strokovnem jeziku in izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti ob smiselnem ponujanju možnosti razvijanja znanja tujih jezikov. Andreja Žele (Slovenščina v pravu) predstavlja slovenščino v pravu kot vzorčni primer razvoja strokovnega jezika v evropskem prostoru od prevodnega jezika Evropske unije do možnosti za preobrazbo v uradno-delovni jezik. Jezikovne značilnosti sodobne pravne slovenščine ocenjuje glede na stopnjo in način terminologizaci-je, besednovrstno ustreznost, skladenjskopomensko izkoriščenost in primernost besedilotvornih vzorcev, dotika pa se tudi problematike prevajanja kot termino-tvornega postopka in nujnosti oblikovanja »vzporednega študijskega predmeta za sprotno jezikovno in jezikoslovno ažuriranje pravne slovenščine«. ^ 3 Zbornik v tretjem delu sklepata dve v prihodnost usmerjeni razpravi. Marina W Katnic-Bakaršic v prispevku Diskurzi moči in moč diskurza: k novim premišljanjem N o jezikovni politiki iz izhodišč kritične analize diskurza obravnava jezikovno politi- 1—1 ko kot enega izmed diskurzov moči ob dejstvu, da v sodobnem svetu jezik vse bolj i postaja cilj sprememb in nadzora. Razčlemba razmerij med novimi standardnimi 0 jeziki v Bosni in Hercegovini, ki se vzpostavljajo predvsem kot zaščita jezika pred s Drugim, privede do premisleka o nadaljnjem jezikovnem načrtovanju in predlogov L za nova izhodišča jezikovne politike v slovanskih državah, ki naj bi izhajala iz odpr-Q tosti za Drugega, interkulturnosti, poudarjala razvoj kritične zavesti o jeziku skupaj z zavestjo o ideološkem ozadju, vzpostavila odnos do prevlade angleščine in glo-balizacije diskurzov ter zasnovala projekte za izboljšanje delovanja družbe, vklju- 1 čevanje manjšin ter učenje jezika sosedov in drugih slovanskih jezikov. Stanislaw Gajda (Slovanski jeziki 2050) razmišlja o prihodnosti slovanskih jezikov v Evropi N prihodnosti. Ob upoštevanju trenutnih razvojnih teženj, ki se kažejo kot razpetost A med integracijo in diferenciacijo oz. - bolj določno - med evropeizacijo in nacio-p nalizacijo, predpostavlja tri možne modele razvoja slovanskih jezikov (prvi temelji i na poglabljanju etnično-narodne ideologije, drugi je usmerjen v globalizacijsko poS enotenje, tretji pa vzpostavlja ravnotežje med prvima dvema). Prihodnost slovani skih jezikov je tako videna v razmerah »premišljene večjezičnosti« na ravnotežni 1 točki med globalnim in nacionalnim ob odprtosti za večkulturnost. i se • 4 Razprave, zbrane v monografiji Slovanskijeziki: izpreteklosti vprihodnost, 2 o tako odstirajo vpogled v j ezikovno stvarnost in izzive izbranih območij slovanskega • sveta na prelomu tisočletja. Zaradi osredotočenosti na problematiko južnoslovan-2 skih jezikov lahko knjigo predstavimo tudi kot nekakšno nadaljevanje monografije Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije (2009), ki je prvič po razpadu nekdanje Jugoslavije v slovenski jezikoslovni prostor prinesla sociolingvistični opis jezikovne situacije na tem področju. Novi zbornik razprav širi perspektivo: s poglobljenim premislekom o aktualnih jezikovnopolitičnih vprašanjih širšega slovanskega prostora lahko pomembno prispeva k jezikovnemu načrtovanju, ki bo usmerjalo »življenje« slovanskih jezikov v skupnem evropskem prostoru. Botanični terminološki slovar Nina Ditmajer m Cobiss: 1.19 < Botanični terminološki slovar, ur. Franc Batič - Borislava Košmrlj - Levačič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 650 str. Z Leta 2011 je izšel prvi slovenski botanični terminološki slovar, ki je nastal na pobudo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ga je realizirala Sekcija za O terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v hJ Ljubljani. Botanični terminološki slovar je normativni razlagalni terminološki slo- m var s tujejezičnimi ustrezniki. Uporabnik v njem lahko najde termine, povezane z O zgradbo rastlinskih organizmov na celični, tkivni, organski ravni, nadalje so upo- ^ števani termini, ki se nanašajo na rast, razvoj, razmnoževanje, na ekološke tipe m rastlin, njihove združbe, na geografsko razširjenost itn. Slovar vsebuje imena višjih ^ rastlinskih taksonov, ne pa tudi rastlinskih imen (imena za cvetlice), saj za ta že y obstajajo specializirane publikacije, npr. Mala flora Slovenije (več izdaj). Slovar i—, bo zanimiv za vse strokovnjake in tudi polstrokovnjake (študente), ki se ukvarjajo z naravoslovno vedo. Vprašanje pouka v narodnih jezikih na srednjih šolah in potreba po slovenskih učbenikih je slovenske šolnike spodbujala k pospešenemu delu za učbenike, tudi v obliki prevodov iz nemščine. V teh okoliščinah je slovenski naravoslovec Ivan Tušek objavil Najbolj potrebne stvari iz botanične terminologije (1862), prevod Botanike (1875), njegov prevod dela Prirodopis rastlinstva s podobami, ki ga je napisal Alois Pokorny, pa velja za prvi slovenski srednješolski učbenik (poleg Erjavčevega Živalstva). Tuškove izraze za botaniko, fiziko in matematiko so najprej uporabili v svojih slovarjih Cigale, Janežič in Pleteršnik, iz njih pa so prešli v splošno besedje slovenskega jezika (Bufon 1980-1991: 259). Alfonz Paulin, takratni vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, je leta 1898 napisal prvi izvirni učbenik za botaniko ter sodeloval pri Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Nato se je slovenska botanična terminologija začela hitreje razvijati vzporedno z razvojem šolstva na srednješolski in visokošolski ravni (Bevk 1927, Kapus 1937, Detela in Tomažič 1947, 1951, Detela 1960). Na botanično terminologijo je vplivala predvsem nemška botanična šola. Zlasti je bil pomemben Strasburgerjev učbenik botanike za visoke šole. Za razvoj botanične terminologije je pomembna revija Proteus, ki je začela izhajati leta 1933. Revija je v vseh letih izhajanja skrbela za pravilno botanično terminologijo. V drugi polovici 20. stoletja so zaradi finančnih omejitev, ^ zaprtosti v ožje strokovne kroge, med katerimi ni bilo pravega sodelovanja, tudi ne W z jezikoslovci, botanični univerzitetni učbeniki nastajali znotraj ožjih recenzentskih N krogov. To se je spremenilo leta 2011, ko smo dobili Botanični terminološki slovar 1 (BTS) (BTS: 7, 8). Polni slovarski sestavek v BTS vsebuje iztočnico, zaglavje, strokovne ozna- 0 ke, definicijo, sopomenske izraze, razmerne izraze in na koncu tujejezične ustrezni-s ke. Prinaša kar 6729 slovarskih sestavkov, od tega je 1479 kazalčnih gesel. Vklju-L čuje tudi 5707 angleških, 6054 nemških in 1296 latinskih ustreznikov. Ker izhaja iz ° pojmovnega sistema, vanj niso vključeni glagoli, pridevniki in posamezne sestavine izrazov. Iztočnice so enobesedne ali večbesedne, praviloma zapisane z malo začetnico in v edninski obliki. V botanični terminologiji obstaja kar nekaj izrazov, ki 1 so zgolj množinski, npr. rastlinska poimenovanja na nivoju debla, razreda, reda in družine. Taki izrazi so v slovarju zapisani v množinski obliki, v zaglavju pa vsebu- Z jejo tudi podatek o številu, in sicer mn. (= množina). Slovar slovenskega knjižnega A jezika (dalje SSKJ) take izraze zapiše zgolj v edninski obliki ter jim v zaglavju p slovarskega sestavka pripiše nav. mn. (= navadno v množini). BTS vsebuje tudi i podvojene iztočnice, npr. Golgijev aparát -ega -a tudi golgijev apárat (izrazi, ki se S uporabljajo v variantnih pisnih oblikah), kot iztočnice pa so upoštevane tudi kratice, Pn npr. za izraz deoksiribonukleinska kislina se je uveljavila kratica DNK. Kratične 1 iztočnice vsebujejo rodilniško obliko (zapisano z znakom --), v oglatem oklepaju 8 sledi izgovarjava, nato podatek o nesklonljivosti, podatek krat. za kratico in puščica • k prednostni iztočnici. Kratice in okrajšave pri prednostni iztočnici so prikaza-o ne za skupno oznako K:, ki sledi zaglavju. Kot iztočnice so v slovarju upoštevani w tudi izrazi z nelatiničnimi črkovnimi ali števčnimi sestavinami: a-karoten 'alfaka- 2 roten', Q10 'temperaturni koeficient'. Po zgledu prejšnjih terminoloških slovarjev tudi BTS vsebuje puščične oznake. Enosmerna puščica, usmerjena v desno (^), nas vodi k prednostnemu izrazu, dvosmerna puščica pa nas usmerja k enakovrednemu izrazu (^). Uporaba dvosmerne puščice je sicer terminografska novost, ki je bila prvič uporabljena v Čebelarskem terminološkem slovarju (2008) zaradi besednih zvez, v katerih se navadno uporablja jedrni samostalnik z drugimi pojasnili. Primer takega izraza: mem-brána e ž cit. ^ bíomembrána. Prav tako so z dvosmerno puščico prikazane zveze z desnim prilastkom, pri katerih izrazna podoba termina prav tako variira v svojih členih: ATP-sintaza -e [atepé] ž (ang. Adenosine triphostate synthase) biokem., fi-ziol. ^ adenozín trífosfát sintáza. Novost v BTS je dvosmerna puščica, uporabljena pri kratičnih iztočnicah, ki se v besedilih pogosto pojavljajo, npr. AOA -- [aoá] ž. neskl. (ang. Aminooxyacetic acid) krat. biokem., fiziol. ^ amínoóksiócetna kislina. V terminologiji je zaradi jasnosti v komunikaciji zaželeno, da obstaja za določen pojem en izraz, a se pogosto znotraj iste stroke uporabljata dva ali več sopo-menskih izrazov; to lahko opozarja na nedodelanost pojmovnega sistema znotraj stroke same (BTS: 9). Slovar vsebuje sopomenske izraze (za oznako S:), in sicer je kot prednosten izbran tisti izraz, ki je po jezikovnih in strokovnih merilih najustreznejši. Prednostni termini so prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, neprednostni pa s kazalčnimi gesli. V slovar niso vključeni žargonski, zastareli ali starinski izrazi. Tako se zgodi, da tuji botanični izrazi, npr. eksina, intina, turgor, arhegonij m P- itn. nimajo slovenske ustreznice, čeprav je bila v preteklosti že predlagana. Veliko ^ je tudi takšnih izrazov, ki imajo prednost pred slovensko ustreznico, npr. embrio (kalček), pelod (cvetni prah), protalij (predkal), intercelular (medcelični prostor), ^ hidrofit (vodna rastlina), plazmalema (celična membrana). BTS nima slovenske ^ sopomenke niti za izraz mikropila, čeprav že Kmetijski tehniški slovar (1995) pre- ^ dlaga slovenski izraz ustje semenske zasnove, za izraz nucel predlaga izraz sredica 1—1 semenske zasnove, za integument pa ovojnica semenske zasnove. Za oznako PRIM. ^ so v slovarju navedeni pojmovno bližnji, torej priredni termini, za oznako GL. pa izrazi, ki kažejo hierarhična razmerja znotraj same pojmovne skupine. Tako sem spadajo podpomenke. S tem so dobro prikazana hierarhična razmerja med izrazi v slovarju. BTS vsebuje kar 32 strokovnih označevalnikov. Z označevalnikom bot./bo- N tanika so opremljeni le splošni botanični pojmi, v slovarju pa najdemo tudi ozna-čevalnike s področja citologije, ekologije, biologije, agronomije, fizike, genetike, geologije, kemije, biokemije, varstva narave in tudi lesarstva. Tako bo slovar zanimiv tudi za uporabnike iz drugih naravoslovnih ved ter koristen za dopolnjevanje njihovih terminoloških slovarjev. Razlaga vsebuje uvrščevalno pomensko sestavino, ki poimenuje nadredni pojem, navedbo bistvenih, za pojasnjevalni pojem značilnih lastnosti ter razlikovalno pomensko sestavino, ki določen pojem ločuje od prirednih pojmov. Npr. izraz O iglavec je v BTS razložen kot drevesna vrsta z igličastimi listi, katerih življenjska ^ doba traja eno vegetativno sezono, npr. pri macesnu (Larix), ali več vegetacijskih hh sezon, npr. pri smreki (Picea). PRIM.: listavec. V SSKJ je isti izraz razložen tako: N iglasto drevo: gozd, les iglavcev; listavci in iglavci. Ugotovimo lahko, da BTS pri- W naša bogate razlage, ki jih dopolnjujejo konkretni primeri, ki so v SSKJ zapisani ^ sicer za razlago. V tem konkretnem primeru lahko tudi vidimo, da razlage v BTS prinašajo tudi rastlinska imena in njihove latinske ustreznike, ki sicer niso obravnavani v samostojnih geselskih člankih. Slovar vsebuje tudi slikovno gradivo iz fiziologije rastlin, kot so npr. oblike zoospor, oblike rež, tipi pelodnih zrn, mitohondrij, oblika dna listne ploskve idr., kar je pomembna dopolnitev slovarja in glede na ciljne uporabnike tudi primerna. Glavni viri za BTS so bile dostopne strokovne publikacije v slovenščini in nekaterih tujih jezikih, za zgled pa so bili tudi terminološki slovarji v hrvaščini, angleščini in nemščini. Od slovenskih del je bilo upoštevanih pet srednješolskih učbenikov in eno poljudnoznanstveno delo. Slovenskih visokošolskih učbenikov je bilo upoštevanih bistveno več, 15, ter eno spletno učno gradivo za študente. Od slovenskih terminoloških slovarjev so bili upoštevani tile: Kmetijski tehniški slovar (1995), Gozdarski slovar (1970), Geografski terminološki slovar (2005), Kmetijski tehniški slovar: vinogradništvo (1993), Slovenski medicinski slovar (2002), Les & skorja (1990, slovar strokovnih izrazov) ter Okoljski pojavi in pojmi (2002). Od slovenskih strokovnih člankov je bilo upoštevanih pet člankov iz revij Les in Gospodarski vestnik. Drugo slovensko gradivo obsega razne priročnike, sezname, leksikone in strokovne ter znanstvene monografije. Odkar je bila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ustanovljena Sekcija za terminološke slovarje, se zdi, da je bila biološka podsekcija ^ premalo aktivna. Na nesodelovanje znotraj same stroke in tudi z jezikoslovci opo-^ zarjajo že uredniki slovarja. Zato smo izdaje Botaničnega terminološkega slovarja N še toliko bolj veseli. Slovar je pomembno in bogato delo slovenske botanike, zato 1—1 menimo, da se bodo po njem lahko zgledovale tudi druge naravoslovne vede. Nje-^ govi uporabniki bodo predvsem strokovnjaki in tudi polstrokovnjaki (študenti), saj 0 avtorji upajo, da »bo slovar prispeval k odpravljanju strokovnih napak, ki so se s pojavile v različnih strokovnih in poljudnostrokovnih publikacijah ter prevodih« L (BTS: 8). Na koncu urednikom še predlagamo večje upoštevanje starejših sloven° skih del in člankov o botaniki, saj lahko slovar tako ponovno uvede slovensko ustre- znico za marsikateri tuji botanični izraz. 2 1 Literatura Z A Bufon 1980-1991 = Zmagoslav Bufon, Tušek Ivan, Slovenski biografski leksikon 4: Taborska-Žvanut, ur. Alfonz Gspan - Jože Munda - Fran Petre, Ljubljana: SAZU, 1980-1991, 257-260. S SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A—H, 1970; 2: I-Na, 1975; 3: Ne-Pren, 1979; 4: Preo-Š, 1985; 5: T-Ž, 1991, Ljubljana: SAZU oz. (od 4. knjige naprej) SAZU - ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.). (Elektronska izdaja, 2008.) i 2 2 Sodobni pregled slovanske filologije Andreja Žele Cobiss: 1.19 m CL < Aleksandr Dmitrievič Duličenko, Osnovy slavjanskojfilologii 1: istoriko-etnografičeskaja i etnolingvističeskaja problematika, 2: lingvističeskaja problematika, Opole: Uniwer-sytet Opolski - Instytut Filologii Polskiej Opolskie Towarzystwo Przyjaci6l Nauk, 2011, 526 + 640 str. > O - m O U Zelo obsežno delo Osnove slovanske filologije Aleksandra Dmitrijeviča Duličen-ka, mednarodno znanega tartujskega filologa, na dobrih 1150 straneh v dveh delih (Zgodovinsko-etnografska in etnolingvistična problematika in Jezikoslovna problematika) je velikopotezen in kompleksen kulturološko-jezikovno-jezikoslovni popis slovanske filologije, zlasti jezikoslovnih usmeritev slavistike, z vidika sodobnih ugotovitev na prelomu drugega in tretjega tisočletja. Avtor namreč skuša zajeti tako osnovni jezikovni razvoj kot aktualno stanje vzhodnih, zahodnih in južnih slovanskih jezikov. Organsko so opisu pridružene še kulturne in politične okoliščine. Posebna odlika dela, zaradi katere je tudi tako obsežno, je vključitev tako rekoč vseh obstoječih slovanskih jezikov in ustrezno primerjalno vključevanje tudi že izumrlih jezikov, kot sta npr. polabščina, slovinščina ipd. Ne ostane prikrito, da so avtorjeva specialnost slovanski knjižni mikrojeziki kot kašubščina, lužiška srbščina, rezijanščina, rusinščina ipd. Zlasti vidika etnogeneze in primerjalno-tipološke obravnave slovanskih jezikov sta v avtorjevi večdesetletni raziskavi spodbudila, omogočila in potrdila tudi nekaj avtorske terminologije kot npr. slovanski knjižni mikrojezik ali lingvonim v smislu ustaljenega poimenovanja za posamezni slovanski jezik. Po mnenju obeh recenzentov, V. M. Mokijenka in Wladyslawa Lubasa, lahko tako široko tematsko zastavljeno delo v smislu nove sinteze razvoja in stanja slavistike prevzame tudi vlogo enciklopedije sodobne slavistike. Ta enciklopedični obseg popisov oz. pregledov, zbranih opredelitev in avtorjevih komentarjev je sestavljen iz petnajstih poglavij s povprečnim obsegom po osemdeset strani: 1. del: (1) Slovanska filologija, njena zgradba in mesto v vedi o Slovanih - slavistiki (slovanoslovju) / CnaBmcKaa ^raonorM, ee CTpyKTypa h Mecro b HayKe o cnoBmax - enaBHeTHKe (cnaBmoBegeHHH), S (2) M Z (3) 1 (4) K 0 s (5) L O V N (6) 1 (7) (8) Z A P (9) i S K 2. del: 1 (10) Izvor slovanskih jezikov (slovanska glotogeneza) / npoHcxo»geHHe cnaB- AHCKHX A3BIKOB (raaBflHCKHH raOTTOreHe3), • (11) Razpad praslovanskega jezika, ločitev slovanskih jezikov in njihova razvrstitev / Pacnag nparaaBmcKoro A3tiKa, BtigeneHHe cnaBmcKHX mbikob h hx K^aCCH$OKa^M, 2 (12) Jeziki sodobnih slovanskih narodov / ^3hkh coBpeMeHHtrc cnaBmcKHX Ha^HH, (13) Slovanska mikrolingvistika: slovanski knjižni mikrojeziki / CnaBmcKaa MHKpOAHHrBHCTHKa: CflaBflHCKHe HHTepaTypHHe MHKpOA3BIKH, (14) Slovanski jeziki v primerjalno-tipološki obravnavi / CnaBmcKHe a3bikh b CpaBHHTentHO-THnOflOrHHeCKOM OCBe^eHHH, (15) O izgubljenih slovanskih jezikih / 06 yTpaneHHtix cnaBmcKHX A3tiKax. Temu sledijo še tri priloge, in sicer pomembnejše periodične in serijske publikacije (med temi je navedena tudi Slavistična revija), slovar slovanskih lingvonimov in preglednica jezikoslovnih dogodkov pri Slovanih, sledi še imenski seznam vključenih raziskovalcev - jezikoslovcev s pripisano stranjo omembe. Že našteti naslovi poglavij dovolj povedno nakazujejo, da bi vsaj nekatera izmed njih potrebovala oz. zaslužila problemsko-kritično obravnavo. Za informativno poročilo je mogoče dovolj poudariti nekaj za nas aktualnejših vsebin, za oceno ali celo za recenzijski članek pa bi bilo potrebno poglobljeno in analitično branje posameznih izbranih poglavij. V tem poročilu lahko le opozorim na poglavja oz. podpoglavja, in še to samo z vidika redkih ali koristnih podatkov. V podpoglavjih 2.5.3, 3.2.3.7,12.4.3 in 13.7.4 lahko preverimo opis Slovencev in slovenščine: tako je v poglavju 2 na kar desetih straneh predstavljen razvoj slovenskega knjižnega jezika in njegovo vključevanje v slovansko filologijo; v poglavju 3 je pri pregledu »sodobnega slovanstva« Pomembnejše prelomnice v razvoju slovanske filologije v slovanskih državah / Ba^Henmne Bexn b pa3BHTHH cnaBmcKOH (^Hnonorm B cnaBmcKHX cTpaHax, Pregled sodobnega slovanstva / 06o3peHHe coBpeMeHHoro cnaBmcTBa, Slovanska etnogeneza in najstarejši naselitveni prostor Slovanov (slovanska pradomovina) / CnaBmcKHH ^THO^eHe3 h gpeBHenmne MecTa o6HTaHM cnaBm (cnaBmcKaa npapogHHa), Slovani v davnini z zgodovinskega in etnolingvističnega vidika (po pričevanju pisnih spomenikov, ljudske kulture in jezika) / CnaBme b gpeBHOcra b HCTOpHHeCKOM H ^THO^HH^BHCTHHeCKOM aCneKTe (nO gaHHHM nHCBMeHHBIX naM^THHKOB, Tpag^HOHHOH KyntTypH H A3BIKa), Slovanska etnonimika / CnaBmcKaa ^THOHHMHKa, Slovanska lingvonimika / CnaBmcKaa nHHraoHHMHKa, Slovanska interlingvistika: o slovanski vzajemnosti in vseslovanskem jeziku v zgodovini Slovanov / CnaBmcKaa HHTepnHHrBHCTHKa: Hgea cnaBmcKOH B3aHMHOCTH H BCeCnaBAHCKOTO A3BIKa B HCTOpHH CflaBAH, Slovanska pismenost, staroslovanski in starocerkvenoslovanski jezik / CnaB- aHCKaa nHCBMeHHOCTt, CTapOCnaBaHCKHH H ^pKOBHOCnaBflHCKHH A3BIKH; m P- (coBpeMeHHoe raaBmcTBo) na kratko opisana zgodovina preoblikovanja Slovencev ^ v narod, od naselitve do današnjega družbenopolitičnega statusa; v poglavju 12 je kratka povzemalna predstavitev slovenščine; v poglavju 13 je kot mikrojezik ^ posebej predstavljena prekmurščina. Tudi sicer je poglavje 13 posvečeno opisu pojava knjižni mikrojezik in posledično tudi obstoječim mikrofilologijam. V poglavju ^ 11 je obravnavan razpad praslovanščine s pomembnejšimi zunanjimi in notranjimi dejavniki. Zagotovo je eno izmed aktualnih poglavij za vse Slovane, ki ni samo ^ pregledno, ampak tudi avtorsko komentirano, poglavje 14; jezikoslovno pomembno je zaradi avtorjevega primerjalno-kontrastivnega pregleda jezikovnih kategorij in jezikovnih ravnin. Podpoglavje 14.3 obravnava leksikalnopomenske procese in razvojne težnje sodobnih slovanskih jezikov. Poudarjeno je vprašanje ločevanja med že normirano in ustaljeno leksiko, neologizmi in okazionalizmi oz. priložnostnica-mi. Na eni strani poteka proces pomenskega zastarevanja leksike, na drugi strani pa proces pomenske revitalizacije v določenem obdobju že izgubljenih leksemov. Vedno sta prisotni tudi t. i. ideologizacija in prevladujoča angloamerikanizacija, še zlasti na tehnično-tehnološkem področju in na področju množične kulture. Opazne so močne besedotvorne težnje k zlaganju, stalno še narašča tudi obseg besednozve-znih leksemov, kar besedotvorno in pomenotvorno spreminja slovansko leksiko. V povezavi s tovrstnimi ugotovitvami je poudarjena pomembnost stalnega posodabljanja virov, pomembno je tudi stalno razvijanje oz. dopolnjevanje metod. Zadnje poglavje odkriva razvojne perspektive slovanskih jezikov in v zvezi s tem je opozorjeno na bistveno razliko med razvojnim zbliževanjem jezikov na eni strani in razvojnim razdruževanjem na drugi; razvojna razdruževanja potekajo npr. S med češčino in slovaščino ter med srbščino, hrvaščino, bosanščino in črnogoršči-no. Čedalje bolj pa je mogoče zaznavati postopno razvojno vplivanjsko nadvlado ^ ruščine nad ukrajinščino in beloruščino. Tudi med knjižnimi mikrojeziki avtor ločuje funkcionalno močnejše, kot sta npr. zgornja lužiščina in rusinščina, srednje funkcionalno aktivne, kot sta npr. gradiščanska hrvaščina in kašubščina, in funkcionalno že oslabljene, kot je npr. rezijanščina. Avtor je med drugim zbral večino relevantnih filoloških in jezikoslovnih pojmov, jih ovrednotil, in poimenovalni odraz tega je najobsežnejši slovar slovanskih lingvonimov doslej (900 enot). Vsi pojmi so postavljeni v medsebojna razmerja: tako je npr. slovanska filologija obravnavana kot del slavistike oz. slovanoslovja; v izhodišče slovanoslovja pa je postavljena paleoslavistika. Naj bo to poročilo zgolj namig za podrobnejši pretres in komentar posameznih poglavij. Vsekakor je to delo dragocen vir raznovrstnih slavističnih informacij in hkrati solidno izhodišče za vse nadaljnje dopolnitve ali za nova nastajajoča tovrstna dela. v SPOMIN Slavist Matej Rode 1930-2012 s Cobiss: 1.25 Matej Rode se je rodil 6. junija 1930 v Meljinah pri Hercegnovem v Boki Kotorski (v Črni gori) materi Rozaliji Baloh, poročeni Rode, iz Tuhinja in Mateju Rodetu iz No-žic. Oče je bil mornariški častnik in zato se je družina pogosto selila. V osnovno šolo je hodil pred drugo svetovno vojno v Zemunu, nižjo gimnazijo je končal v Zagrebu. Prav zato je temeljito obvladal srbski in hrvaški jezik. S skupino jugoslovanskih otrok je bil leta 1945 več mesecev v Bolgariji. Prisluhnil je bolgarskemu jeziku in se ga dobro naučil. Višjo gimnazijo je končal v Ljubljani. Leta 1950 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je izbral študijsko smer slavistika. Po končanem študiju je nekaj časa poučeval na III. osnovni šoli v Celju. Večino svojega poklicnega življenja je bil profesor ruskega in slovenskega jezika s književnostma, in sicer na I. gimnaziji in Srednji zdravstveni šoli v Celju. Nekaj časa je bil tudi predavatelj ruskega jezika na Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru. Bil je sodno zapriseženi prevajalec za ruski in bolgarski jezik. Umrl je 31. julija 2012 v Celju. Ob poučevanju je sprva prevajal iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine. Dobro je obvladal srbohrvaščino, makedonščino, bolgarščino, ruščino, slovaščino in češčino ter beloruščino, hkrati pa je poznal književnosti v teh jezikih. Težko bi našli slavista, ki bi tako kot Matej Rode seznanjal Slovence z bolgarskim jezikom in kulturo. V Bolgariji je veljal za enega zadnjih bolgarofilov. Prevode ruskih in bolgarskih pesmi je objavljal v radijskem mediju. Slavist Matej Rode: 1930-2012 Rodetova bibliografija je zelo bogata. Profesorica Božena Orožen navaja, da W obsega več kot 450 objav, pri katerih je bil avtor, urednik ali prevajalec (gl. Novi N tednik, 10. avgusta 2012). Objavljal je v časopisih Delo, Večer, Novi tednik, Naši 1 razgledi, v revijah Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Mostovi, Mentor, Otrok in 1 knjiga, Sodobnost, Celjski zbornik idr. Za jezikoslovno slovenistiko in slavistiko so ponovnega branja vredni vsaj s tile Rodetovi prispevki: L Nepravi premi govor, Jezik in slovstvo 13 (1968), 120-123. Spol samostalnikov v ruščini in slovenščini, Jezik in slovstvo 16 (1970/71), št. 1-2, 18-22. Glavni števniki v ruščini in slovenščini: poskus kontrastivne analize, Jezik in slovstvo 17 (1971/72), št. 1-2, 25-32. Novo področje jezikoslovja - kinesika, Jezik in slovstvo 17 (1971/72), št. 6, 204-205. Uzus pri ogovoru v ruščini, Jezik in slovstvo 18 (1972/73), št. 1-2, 57-60. Poskus klasifikacije krajšav, Slavistična revija 22 (1974), št. 2, 213-219. Frazeologija v Jurančičevem slovarju, Slavistična revija 24 (1976), št. 2-3, 299-302. ^ Frazeologija v Slovensko-srbskohrvatskem slovarju, Slavistična revija 25 (1977), št. 1, 114-117. Slovaški frazeološki slovar, Slavistična revija 25 (1977), št. 2-3, 381-382. • Prvi slovaško-slovenski slovar, Slavistična revija 26 (1978), št. 3, str. 317-318. 0 Ruski »šolski« slovar jezikoslovnega izrazja, Slavistična revija 26 (1978), št. 2, 227-228. 2 A. V. Isačenko kot slovenist, Jezik in slovstvo 24 (1978/79), št. 3-4, 102-103. Janko Bezjak in njegovi pogledi na frazeologijo, Jezik in slovstvo 25 (1979/80), št. 6, 176-178. Prvi rusko-srbohrvaški frazeološki slovar, Slavistična revija 29 (1981), št. 2, str. 219-222. Frazeologija v slovensko-srbskohrvatskem slovarju, Slavistična revija 30 (1982), št. 3, 347-351. Rode je bil izjemno delaven ter z dušo in srcem predan slavistični vedi. Bolezen ga je odtrgala od plodnega znanstvenega dela, več kot deset let je bil v domu upokojencev v Celju. Kadar koli sem ga obiskal, je bil kljub težki bolezni nasmejan, imel pa je tudi smisel za humor. Ker sva bila oba vneta rusista, sva kupovala rusko jezikoslovno in leposlovno literaturo in drug drugega seznanjala z novostmi s področja rusistike. Ko sem odšel iz Celja, je leta 1976 prevzel mesto predsednika Slavističnega društva celjske regije. Njegovi gimnazijski dijaki se ga z veseljem spominjajo, ker je ob razlagi učne snovi povedal še marsikaj zanimivega o sovjetskem človeku. Profesorica Božena Orožen pravi: »Mimo strokovnega dela celjskega slavista Mateja Rodeta ne bo mogel nihče, ki se bo ukvarjal z bolgarsko-slovenskimi stiki ali z zgodovino prevajalstva« (Novi tednik, 8. junija 2000). Z njegovimi dognanji na področju rusistike in bolgaristike pa se bo srečal vsakdo, ki bo študiral ruščino ali bolgarščino. Jurij Rojs Seznam sodelujočih CL < Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU hh Novi trg 4, 1000 Ljubljana Metka.Furlan@zrc-sazu.si Nina Ditmajer Kopališka ulica 9, 2310 Slovenska Bistrica Nina.Ditmajer@gmail.com m Elod Dudas HU-2251 Tapioszecso, Jokai utca 13, Madžarska dudaselod@gmail.com hh Nataša Gliha Komac Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana ngk@zrc-sazu.si Jasna Honzak Jahic Na palouku 1328 CZ-251 68 Kamenice u Prahy, Češka republika Jasna.Honzak@seznam.cz Tjaša Jakop Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Tjasa.J@gmail.com Karmen Kenda-Jež Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana in Fakulteta za humanistiko Univerza v Novi Gorici Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica karmenkendaj ez@gmail. com ^ Jelena Konicka Rusq. filologijos katedra N Filologijos fakultetas Vilniaus universitetas Universiteto g. 5 LT-01131 Vilnius, Litva j elkon@gmail.com L Andreja Legan Ravnikar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana alegan@zrc-sazu.si m Jurij Rojs Goriška ulica 1a, 2000 Maribor A Jurij.Rojs@triera.net ^ Irena Rožman Fakulteta za humanistične študije Koper Univerza na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper Irena.Rozman@guest.arnes.si 8 Drago Samec Ljubljanska cesta 35 1290 Grosuplje Samec.Drago@siol.net 2 Agata Šega Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana Agata.Sega@guest.arnes.si Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Silvo.Torkar@zrc- sazu.si Andreja Žele Oddelek za slovenistiko Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Andreja.Zele@siol.net Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. ali na e-naslovu Peter.Weiss@guest-arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski 18 • 2012 • 2 Ivan KoštiAl: 1877-1949 IrenaRožman, Spregledanemu jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštialu (1877-1949) MetkaFurlan, Koštialov Slovenski etimološki besednjak Tjaša Jakop, Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu Jasna Honzak Jahic, Slovnični in slovarski brus knjižne slovenščine Ivana Koštiala Agata Šega, Ivan Koštial - pozabljeni slovenski romanist Drago Samec, Ivan Koštial: bibliografija 1901-2011 Druge razprave in članki Silvo Torkar, Predoslje in Prelosno (45 let pozneje) AndrejaLeganRavnikar, Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja ElodDudas, Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa Ocene in poročila Jelena Konicka, Prvi slovenski frazeološki slovar Nataša Gliha Komac - Karmen Kenda-Jež, Med evropeizacijo in nacionalizacijo Nina Ditmajer, Botanični terminološki slovar Andreja Žele, Sodobni pregled slovanske filologije V spomin Matej Rode: 1930-2012 (Jurij Rojs) ISSN 0354-0448 9 / /UJO^f U^U I 9770354044012