^ Poštnina pintom v ootooliil M M I ^ ^ jlmreitsHi anm Štev. 175 V liublianl, sccda, 4. avgusta 1937 leto II. we2Bisrx.i: Sporazumevanje med Italijo in Anglijo! SSL I do vsei Grčiii z velikimi slovesnostmi, kate Pred skorajšnjim angleškim priznanjem italijanskih osvojitev v Abesiniji Sporazum glede Španije med Italijo in Anglijo je že dosežen Rim, 4. avg. 0 pismih, ki sta jih drug drugemu Poslala y zadnjih dneh predsednik italijanske vlade Mussolini ter predsednik angleške vlade Chamberlain, italijanske uradne osebnosti ne dajejo nobenih Širših pojasnil in razlag. Pač pa priobčuje italijansko časopisje obširne članke o italijansko-angleških odnošajih. članke pišejo italijanski poročevalci v kondomi, Parizu in Berlinu. Splošno prevladuje v Italiji vtis, da pomenijo ta pisma znamenje, da so odnošaji med Anglijo in Italijo že boljši, skoraj prisrčni in da naznanjata pismi začetek pogajanj, ki Jiaj rešijo vsa sporna vprašanja med Italijo in Anglijo. Španska in abesinska zadeva po mnenju italijanskega tiska ne pomenita več ovire za sporazum. V razgovorih, ki sta jih imela italijanski poslanik v Londonu Grandi ter predsednik angleške vlade Chamberlain, sta že našla pot za razčiščenje. London, 4. avg. o. Dobro poučene angleške politične osebnosti izjavljajo z ozirom na dopisovanje med Chamberlainom in Mussolinijem, da je stvarni Pomen teh pisem v tem, da je evropska politična napetost popustila iu da so nastale možnosti za nova prijateljstva. Italijanski zastopniki v Londonu zatrjujejo, da Italija ne misli s tem zbližanjem oddaljiti Anglije od Francije, ampak želi, da bi se angleško Jn francosko sodelovanje razširilo še na Italijo. Angleški politični ljudje pravijo, da Anglija s svojim teženjem za sporazum z Italijo ne i>ame-Tava obnoviti zveze štirih evropskih velesil, proti kateri se je odločno izreklo več evropskih držav, marveč da hoče samo pripraviti pot za morebitne razgovore med bivšimi članicami lokarnske zveze. Anglija tudi ne namerava razvneti prerekanja o priznanju italijanske oblasti v Abesiniji, marveč hoče glede tega samo začeti stvarno politiko, kakršno ji narekuje dejansko stanje in sedanje razmere. Iti tega sklepajo, da bo Anglija dosegla pri Zvezi narodov, da bo ta prignala že v jeseni italijansko zasedbo Abesinije. Lord Halifas, ki nadomestuje med dopustom zun. ministra Edena. je včeraj sprejel francoskega poslanika iu se z njim razgovarjal o angleško-italijanskih ndnošajih, kakršni so zdaj, po razgovorih med Grandijem in Chamberlainom. Druga točka razgovora pa je veljala prihodnji seji odboja za ne-vmešavanje. Nasprotni glasovi: Nič popuščanja Italiji London, 4. avg. o. Današnje angleško časopisje na široko piše o sedanjem in bodočem razmerju med Italijo in Anglijo. Tisti listi, ki so italijanskim težnjam nasprotni, poudarjajo, da Anglija ni storila še nobenega uradnega koraka za sklicanje sestanka štirih velesil. Prav tako kljub dopisovanju med ministrskima predsednikoma ne more biti govora o kakem bližnjem sestanku med zunanjima ministro- ma Edenom in Cianom. Tudi ni angleška vlada še ničesar sklenila glede priznanja italijanske oblasti v Abesiniji. Ni verjetno, da bi to zadevo urejali ločeno od španskega vprašanja. Italijanski tisk bi sporazumevanju med Italijo in Anglijo delal kaj slabe usluge, če bi pretiraval pomen Mussolinijevega pisma. S tem bi razburjal Francijo in vse tiste države, s katerimi Italija zdaj ni v prav dobrih odno-šajih. Drugi listi, zlasti >Daily Maik pa zahtevajo takojšnjo priznanje za italijansko zasedbo Abesinije in hvalijo velika italijanska vojaška dejanja v Abesiniji in' Španiji. Neugodna poročila angleških listov ponatiskuje današnje francosko časopisje, ki [»udarja, da Italija ni mogla zadovoljiti Anglije s svojim odgovorom zaradi Španije, pač pa je to storila Francija. Izražajo upanje, da angleška vlada ne bo storila ničesar glede priznanja Abesinije, tudi če bi ji Italija ponujala za to kake ugodnosti in popuščanja. Jutro groze nad Madridom Madrid, 4. avg. Včeraj zjutraj ob 0.15 je Madrid doživel najstrašnejše bombardiranje od začetka državljanske vojne do danes. Granat je padalo 15 do 20 na minuto. To intenzivno bombardiranje je trajalo cele tri ure. Števila človeških žrtev še niso mogli ugotoviti, zdi se pa, da je velikansko. Terene), 4. avg. Nacionalistične čete so zavzele vas Vezas v pogorju Carbonera na desnem bregu reke Guadaliara. Vas so ponoči obkolile in zajele vse rdeče oddelke, ki so se po kratkem boju udali. Japonci izrabljajo kitajsko šibkost V kratkem naj bi se začela pogajanja med Japonci in kitajsko vlado Šanghaj, 4. avg. Kljub poročilom o kitajskih pripravah za naskok na japonske čete, ki naj bi pa vodil maršal Čankajšek, se zdi, da se kitajska vlada ne čuti dovolj močna, da bi tvegala kak odločilnejši spopad z Japonci. Japonska dobro ve za šibkost kitajske vlade, zato je naročila svojemu Poslaniku, ki se je do zdaj mudil v pristanišču Dairen, naj se takoj vrne v Nanking in začne razgovore s kitajsko vlado. Tokio, 4. avg. Japonsko javno mnenje je proti temu, da bi spor s Kitajsko reševali z diplomatskimi zavlačevanji. Stranka Sejukaj zahteva, da Jaj vlada s pomočjo vojske končno vendarle razčisti svoje razmerje do Kitajske. Stranka je odločno proti delnemu reševanju vprašanja severne Kitajske. Tokio, 4. avg. Japonski listi smatrajo, da so diplomatski stiki med japonsko vlado in Nankingom dejansko že pretrgani. Vso Kitajsko prevzema čedalje hujše razpoloženje. Razpoloženje »la Kitajskem je sedaj mnogo slabše kakor pred leti zaradi šangajskega spora. Tudi položaj v notranji Mongoliji postaja z vsakim dnem čedalje resnejši. Prihod 13. kitajskega armadnega zbora jo položaj močno poslabšal. Japonci zbirajo v naglici nove čete iz Mandžurije in Koreje. Najkočljivejše vprašanje v sedanjih zapletlja-jih je zaščita 40.000 inozemskih beguncev iz tujih koncesij v Tientsinu. Te begunce so poslali v nemško koncesijo in je japonski poveljnik ohlju-bil, da te koncesije ne bo obstreljeval. Na tisoče in tisoče Kitajcev živi tam že več dni po uličnih hodnikih. Začel je delovati mednarodni odbor za Podeljevanje pomoči. Japonska vojaška oblastva izjavljajo, da se bodo begunci smeli vrniti domov šele tedaj, ko bodo zbrana in pokopana trupla, ki ležijo po mestnih ulicah. Dalje izjavljajo Japonci, da morajo poprej poslati v mesto tudi zadosti policijskih čet. Mnogo beguncev je še zmeraj brez strehe, ker je veliko hiš porušenih. Čedalje bolj se je bati nalezljivih bolezni, ker leži toliko trupel po ulicah. Novi fudovski ugovori zaradi Palestine Ziirich, 4. avg. o. Tu sc je začel svetovni kongres judovske cionistične organizacije, katere namen je z vsemi sredstvi in silami pospeševati selitev Judov v Palestino in ustanoviti tam samostojno judovsko državo. Začetni govor je imel profesor Haim Weizmann. V tem govoru je poročal o judovskem stališču do angleških razdelitvenih načrtov in prikazal vse napore glavnega odbora cionistične zveze, da bi se to težko vprašanje rešilo tako, kakor zahtevajo judovske koristi. Povojni razvoj v Palestini je dokazal, da je bila angleška mandatna oblast neučinkovita in da je za Palestino edina rešitev v tem, da postane judovska narodna država. Ostro je protestiral proti temu, da Anglija omejuje judovsko priseljevanje v Palestino. Kongres je nato sklenil, da bo poslal angleški vladi novo kar najostrejšo spomenico proti slehernemu načrtu za razdelitev Palestine, kakor si jo zamišlja Anglija. Francoska državna banka je zvišala eskontno mero od 4 na 5%. Železniška vprašanja Slovenije Ljubljana, 4. avgusta. Včeraj so je v Ljubljani vršilo dvoje zanimivih Posvetovanj, ki živo zanimajo vso slovensko javnost. V magistralni dvorani so so zbrali k prvi svoji seji elani akcijskega odbora za ureditev ljubljanskega kolodvora, na železniškem ravnateljstvu pa so raz-niotrivali nov vozni red za jesen in prihodnjo pomlad. Na magistratu je vodil posvetovanje g. univ. IProf. inž. Hrovat, udeležili pa so se ga zastopniki in delegati vseh važnejših ljubljanskih in drugili slovenskih korporacij, ki imajo interes, da se v Ljubljani čimpreje zgradi dostojen in prometnim potrebam odgovarjajoč nov kolodvor. Bilo je zastopanih cez 30 zastopnikov, ki so vsi z zanimanjem obravnavali celotno ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Zedinili so so vsi že prej, da bodi osnova vsega dela v načrtu ing. Dimnika, ki predvideva poglobitev celotnega ljubljanskega kolodvora. Na včerajšnji seji se je izvolil poseben tehnični odsek, čigar predsednik je g. inž. Dimnik, vanj pa so pritegnjeni tudi številni drugi strokovnjaki. Ta odsek ima namen, izdelati vse podrobne načrte za poglobitev kolodvora ter jih predložiti merodajnim oblastem v končno obravnavanje. Izvoljen je bil tudi propagandni odsek, čigar predsednik je g. dr. Stele. Ta odsek bo za poglobitev kolodvora vsestransko izdelal potrebne statistike, ki narekujejo ne zgolj iz prometnih in ur'»anističnih razlogov poglobitev kolodvoru, marveč ludj iz zgolj pravičnih razlogov, ki naj Ljubljani dajo to, kar so že dobila ali pa bodo v bližnji bodčnosti dobila ostala manjša jugoslovanska mesta. Dr. Stele je izjavil, da bo treba vso akcijo urediti tako, da bo to v resnri akcija vse slovenske javnosti. Izvoljeni so bili tudi gospodje, ki bodo šli v deputaciji k prizadetim ministrstvom, da jih za stvar zainteresirajo; v deputaciji 60 gg. mestni župan dr. Adlešič, univ. prof. inž. Horvat, predsednik TOI g. Jelačin, dr. Korun, tajnik Zveze ihdustrijcev dr. Oolia in drugi. Na železniškem ravnateljstvu so glede novega voznega reda posamezni delegati pred vsem navajali nepotrebne zamude, ki jih naši vlaki kar stalno povzročajo zlasti po naših mednarodnih progah. Poudarjali so potrebo zgraditve dvojnega ‘ira od Zidanega mosta proti Zagrebu ter iz Ljubljane proti Jesenicam. Izrazili so dalje več uvaževania vrednih želja glede manjših sprememb vodnega reda na lokalnih progah. Zastopniki so tudi poudarjali potrebo, da se v Sloveniji čimprej uvedejo tudi motorni vlaki, zlasti na Gorenjskem. Dolenjci so zahtevali, da večerni vlak vozi do Karlovca, ne zgolj do Novega mesta, kakor 6edaj. Dopoldanski brzo-vlak niora imeti na Jesenicah zvezo s Planico, lokalni vlak iz Maribora do Ruš naj se podaljša do Brezna, izletniški vlak iz Celja proti Dravogradu naj vozi pol ure kasneje, Bohinjci hočejo, da izletniški vlak odhaja iz Bohinja eno uro kasneje, uvedejo naj se tudi direktni vozovi iz Ljubljane do feojjaške Slatine. Santander, 4. avg. Voditelji rdeče obrambe v Santanderu so zaradi vse hujšega nacionalističnega pritiska izdali na izčrpano prebivalstvo proglas, naj do zadnjega človeka stopi v vrste branilcev in z vsemi silami pomaga pri utrjevanju mesta za odločilni boj. Delavci v tovarnah za strelivo in orožje bodo morali po sklepu obrambnega odbora delati več ur čez navadni delovni čas. Vse mesto se mrzlično pripravlja na nov nacionalistični naskok. London, 4. avg. Bivši predsednik baskovske vlade de Aguirre je dospel v London in spravljajo njegov prihod v zvezo z namenom angleške vlade, ki hoče baskovske otroke poslati iz angleških taborišč v domovino. Barcelona, 4. avg. Na predsednika trockistične delavske zveze so anarhisti včeraj oddali več strelov in ubili enega detektiva iz njegovega spremstva. Po atentatu je prišlo do anarhističnih nemirov na vseh koncih mesta, tako da je vojaški poveljnik Barcelone, general Hozas, prosil v Valencijo za ojačenje. Romunski kralj potuje skozi Ljubljano v Doimactjo Ljubljana, 4. avgusta. Po dvodnevnem bivanju na Brdu in na Bledu sc je romunski kralj Karo! včeraj popoldne odpeljal skozi Ljubljano v Split, kamor je prispel danes ob 8 zjutraj. V Splitu ga je čakal poseben parnik, ki ga je odpeljal v letovišče naše kraljeve rodbine Miločer. Tam bo kralj Karol v gosteh svoje sestre naše kraljice Marije. V Ljubljani so včeraj ob 18.10 čakali visokega potnika na postaji zastopniki naših civilnih in vojaških cblasti z banom dr. Markom Natlačenom in generalom Popadičem na čelu. Ta dva je romunski kralj povabil v svoj vlak in se z njima razgovarjal vse, dokler ni vlak odpeljal. S kraljem je potoval dvorni maršal Urdareanu ter zastopniki njegovega civilnega in vojaškega doma. Romunski kralj je bil s svojim prvim bivanjem v Sloveniji zelo zadovoljen. Predsednik vlade pri Eualjici Miločer, 4. avg. m. Nj. Vel. kraljica Marija jo včeraj dopoldne sprejela v avdijenco v dvorcu Miločer predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Pod vlak se je vlegla Za mestno klavnico se je snoči okrog sedmih zvečer odigral razburljiv dogodek, ki je vzbudil pozornost vse tamošnje okolice. Na dolenjski železniški progi je ležala med tiri počez neka starejša ženska, ki je očitno tam pričakovala vlaka, ki v tem času prihaja z dolenjskega kolodvora. Policija je bila opozorjena na žensko ter se je tja podal stražnik, ki je hotel žensko dvigniti s tira ter jo tako rešiti gotove smrti. Ženska pa se je branila zapustiti progo. S silo je moral stražnik zadnji hip potegniti žensko s tira, zakaj prihodnjo minuto je tam mimo že vozil tovorni vlak proti Ljubljani, ki bi bil žensko razrezal na dvoje polovic. Na policiji niso mogli ugotoviti, kdo je ženska, ki bo stara kakih 75 let in oblečena v črno obleko, na glavi jo imela belo ruto, na nogah pa sandale. Ženska ni vedela povedati, kje je doma, na policiji eo dobili vtis, da gre za slaboumni co. Velika tatvina sveč v Šiški Policija je bila z neke strani obveščena, da hranijo nekje v šiški večjo množino sveč, ki najbrž ne bodo izvirale iz pravilnih poslovnih stikov. Preiskava v dotičiiem stanovanju je dognala, da prijava ni bila iz trte izvita. Med Žaklji in starimi zaboji v drvarnici so našli 288 originalnih zavitkov sveč, dalje 85 zavitkov po 10 komadov nagrobnih svečk, 128 voščenih sveč, 25 zavitkov voščenk, končno tudi 29 bakel. Ukradene sveče predstavljajo vrednost nad 3000 din. Vse sveče 60 znamke Pax, tovarne Kopač in Stele v šiški, niso pa mogli prvotno ugotoviti, kje naj bi bile sveče ukradene. Kmalu pa se je izkazalo, da so prišle sveče naravnost iz tovarno in sicer jih je tja na stanovanje prinesla delavka Jožefa, ki je bila zaposlena v tovarni sveč. Pri svojem bratu jih je le skrila. Zdaj bosta morala delati pokoro za tatvino sveč oba, brat in sestra, Obletnico sedanje grške vlade praznujejo danes po vsej Grčiji z velikimi slovesnostmi, katerih glavna točka je bil velik slavnostni sprevod na atenskem stadionu. V Atene so prišle ogromne množice grškega ljudstva iz vse države, da izrazijo svoje zaupanje kralju in predsedniku vlade Metaxasu. Izginil je kdovekam dosedanji sovjetski komisar za zdravstvo Kaminski, na čigar mesto je Stalin imenoval nekega Boldireva. Voditelj madžarske narodno-socialistične stranke Jurij Maršovski je včeraj umrl. Marsovski je bil tajnik rajnega ministrskega predsednika Gombosa in je sodeloval pri znanem velikopoteznem ponarejanju francoskih bankovcev po tisoč frankov. Vojvodo Kentskega je v poljskem dvorcu Lan-cutu, kjer se vojvoda z vojvodinjo mudi na obisku pri grofu Potockem, obiskal poljski zun. minister Beck. Dobro organizirano komunistično družbo so izsledile romunske oblasti v Bukarešti ter aretirale vse njene člane. Veliki manevri madžarske vojske bodo sredi letošnjega septembra. Udeležil se jih bo načelnik italijanskega generalnega štaba Pariani. Sedanja romunska vlada bo v začetku septembra odstopila, nakar bo kralj Karol imenoval sedanjega predsednika Tataresca za dosmrtnega senatorja. Prvič, odkar je zasedel angleški prestol, se je peljal v letalu včeraj kralj Jurij VI., ki se je dvignil z letališča pod Windsorskim gradom in odletel na obisk v taborišče rudarskih otrok pri Suffolku. Hitler je sprejel turškega delovnega ministra Cetinkaja in ga precej dolgo pridržal pri sebi. _ Nemško vojaško zastopstvo, ki se bo udeležilo italijanskih manevrov v okolici Vidma med Taglia-mentorn in Piavo, je dospelo v Benetke. 110.00 ljudi je obiskalo nemško kmečko razstavo >Ustvarjajoče kmetstvo« v Kielu, Mednarodni filozofski kongres se je začel v Parizu ob navzočnosti predsednika republike Le-bruna. Kongresa, ki zboruje v amfiteatru starodavnega sorbonskega vseučilišča, se udeležuje 900 filozofov, ki slave 300 letnico odkar je izšlo prvo delo velikega francoskega misleca Descartesa. Angleške izgube v španski državljanski vojp| znašajo do zdaj okrog 20 milijonov funtov, to je 5 milijard dinarjev. Večji del te škode odpada na angleške industrijske družbe, katerim je vojna porušila tovarne v Španiji. Brat japonskega cesarja, princ čičibu, je dospel na večdnevni obisk v Holandijo in se bo z ženo vred udeležil mednarodnega skavlovskega taborjenja v Vogelenzangu pri Haarlemu. Letošnjega narodno-socialističnega kongresa v Nurnbergu septembra se bo udeležilo 1500 študentovskih voditeljev iz vseh krajev Nemčije. Spomenik padlim amerikanskim vojakom so odkrili v navzočnosti maršala Petaina in ameri-riškega generala Tershinga na višini Montfaucon v severni Franciji. Mednarodni tiskarnarski kongres bo od 24. do 26. avgusta v Budimpešti. Pokroviteljstvo nad njim je prevzel sam inadjarski državni upravitelj Horthy. Proti razdelitvi Palestine so se izrekli na velikem zborovanju v Calcuti indijski mohamedanci, ki pravijo v svoji resoluciji, da ne bodo nikdar trpeli v Jeruzalemu kake stalne nemohamedanske vlade. Na vsakih 8 prebivalcev v Belgiji pride 1 naročnik na katoliški dnevnik. Katoliških dnevnikov se tiska v Belgiji vsak dan 937.000 izvodov. Silno gonjo proti ČSR je začelo spet nemško časopisje, ker ie češkoslovaška vlada p.epoveda'.d, da bi nemški otroci iz ČSIt šli lia počitnu:e v Nemčijo, v taborišča hitlerjevske mladine. Voditelj Indijcev Gandi je prišel v prestolnico indijskega podkralja v Delhi, kamor ga je povabil podkralj sam, da se z njim porazgovori glede težkih vprašanj, ki razburjajo Indijo. 11% km dolgo novo asfaltirano avtomobilsko cesto, ki veže prestolnico Abesinije Addis Abebo s pristaniščem Asmaro ob Rdečem morju, so včeraj izročili prometu. Urejena je že redna avtobusna zveza od Asmare do Addis Abebe in stane potovanje z t.Ttobusom v eno smer okrog 600 lir. Francoski znnanji minister DoW*os je spreiel sovjetskega poslanika v Parizu Suritza in s z njim razgovarjal o nevim-šavanju v špansko vojno ter ga 6kušal pripraviti do tega, da bi sovjetska Rusija zavzela pomirljivejSe stališče giede prostovoljcev. Zaradi palestinskega vprašanja bo Irak poslal posebno odposlanstvo v Ženevo, da bo predložilo arabske zahteve glede Palestine. Odposlanstvo bo vodil iraški zunanji minister, V mednarodni letalski tekmi, ki jo je priredila uprava svetovne razstave v Parizu, je v vrsti enosedežnih letal zmagal Portugalec Dos Santos. V tekmah držav je zmagala angleška skupina, druga je bila Portugalska, tretja pa Nemčija. Iz Moskve je odletel v Nanking Mihael Marko-, vič Borodin, glavni urednik lista »Moscovv Daiiy Nevvs-t. Borodin je bil pred letom 1927 sovjetski svetovalec v glavnem odboru kitajske stranke Kuo-mintang. Novo egiptovsko vlado je potrdil kralj Faruk I. Predsednik vlade in notranji minister je Napas paša. V6i ministri 60 člani egiptov. narodne stranke. Še vedno gori španska tovorna ladja »Anduzc, ki jo je v četrtek popoldne poskušala torpedirati neznana podmornica. Rešilne ladje so se prepričale, da na krovu ni več nobenega živega bitja. Na morje je moralo veliko nemško letalo, ki opravlja redno službo z Južno Ameriko. Spustiti se je moralo na morje kakih 300 km daleč od afriške obale. Letalo še plove na površju. Ladja »Ostmarkc mu je. hitela na pomoč. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližn.ega! Deset krivoprisežnikov pred sodiščem Vremenske nezgode se mnoze V okolici Št. Jernefa se je premaknilo več vrhnjih plasti zemlje Celje, 3. avgusta. V lepem šmarskem okraju so svoj čas živeli srečno življenje kmetje, obdelovali so svoja polja in vinograde in uživali lepoto te krasne narave. V zadnjih letih pa so v Št. Vidu pri Grobelnem nastali prepiri in tožbe, kar je zagrenilo ljudem srečno življenje in jih iztirilo iz prave poit. Navadili so se teh večnih tožb in ugibali, kako bi pri vsaki »dobili«. Končno so prišli tudi do tega, da je eden po krivem prisegel in na ta način dobil. Strašna bolezen se je razpasla in danes smo videli na zatožni klopi celjskega okrožnega sodišča 10 krivoprisežnikov, ki so obdolženi 47 krivih priseg odnosno nasnove k tem zločinom. Obtoženci so sledeči: Go-ručan Ignac, 41-letni delavec v Platinovcu, njegova žena Alojzija, 30-letna najemnica, stanujoča isto-tam, Mastnak Jože, 33-letni posestnik v Rakovcu, njegova žena Amalija, 31-letna pos., stanujoča isto-tam, Kovač Anton, 51-letni posestnik v Bodrežu, Tkavc Anton, 58-letni prevžitkar v Tratni, Povalej Anton, 44-letni najemnik v Bodrežu, njegova žena Julijana, 45-letna najemnica in Mastnak Jože II., 30-letni posestnik v Bodrežu, vsi iz občine Št. Vid pri Grobelnem. Kako so prišle krive prisege na dan Da se je začela razprava proti tem krivim pri-sežnikom. se je zahvaliti eni izmed obdolženk, ki se je pod težo vesti radi svojih krivih priseg izpovedala pri spovedi, misleč, da bo s tem že njeni vesti zadoščeno. Spovednik ji je naložil, da mora poprej popraviti vse krivice in izpovedati krive prisege sodniji in zadostiti tam 6voji dolžnosti in bo šele potem mogla dobiti odvezo. Ženska je to tudi storila in izpovedala šmarskemu sodniku svoj greh, obenem s tem v zvezi pa tudi izdala krive prisege drugih. Šmarski sodnik je. začel z energično preiskavo, ko je posvetila ta ženska v brezno strašnih zločinov krivih priseg. Zasliševanje obtožencev Razprava se je začela danes zjutraj ob 8. in ji je predsedoval sodnik g. Ročnik. V dvorani se je nabralo mnogo ljudi, največ iz šmarskega okraja, ki so vztrajali pri razpravi do večernega vlaka. Državni tožilec g. dr. Rus je prečital obtožnico, ki obsega 12 strani. Po prečitanju obtožnice je pričel predsednik zasliševati priče. Kovač Anton je 12. oktobra leta 1933 vložil tožbo zoper Kojtrerja Jakoba in Magdaleno na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah za zmanjšanje kupnine za kravo v znesku 400 din, katero ;e kupil od tožencev za 19C0 din. Ker pa krava ni imela pogojenih 6 litrov mleka na dan, je prišlo po zatrjevanju tožnika do novo pogodbe, s katero sta toženca popustila na kupnini 400 din, katerih mu pa kasneje nista hotela vrniti. Na dotični razpravi sta bila zaslišana kot priči Cerovšek Miha in Povalej Anton, ki sta pod prisego izpovedala, da je prišlo res do take pogodbe in da sta se toženca zavezala vrniti 400 din. Kljub temu pa je sodnik tožbeni zahtevek zavrnil, ker se ni mogel prepričati o resničnosti izpovedb priče Cerovška in Povaleja. Obdolženi Cerovšek Miha je krivdo krive prisege v preiskavi zanikal, prav tako tudi na razpravi, Povalej pa je po dolgem oklevanju priznal in izpovedal, da je tudi Cerovšek krivo prisegel, ker ju je na to nagovoril Kovač Anton. Kovač Anton pa še ni dal miru radi teh štiri sto din, temveč je vložil tožbo za obnovo postopanja, češ da sta se mu nekaj dni po razpravi javili priči Goručan Ignac in Alojzija, katerima dvema je istotako znano, da je res prišlo med spornima strankama do ponovne pogodbe. V tej pravdi sla bili zaslišani ti dve priči dvakrat in prav tako s prisego lažno izpovedali. Tako je okrajni sodnik prošnji ugodil in obsodil Kojtrerja na 400 din in v plačilo stroškov. Obdolžena Goručan Ignac in Alojzija sta sedaj priznala, da sta obakrat po krivem prisegla na prigovarjanje Kovača Antona. Poklicni krivoprisežniki Dne 28. septembra 1934 je vložil Šket Karol na okrajnem sodišču v Šmarju zoper Povaleja in Julijano tožbo zaradi 1300 din, češ da jih je njima v letu 1931 posodil v dveh obrokih, da pa mu tega posojila nočeta vrniti. Toženca sta to posojilo sploh zanikala in se sklicevala na ptiči Kovača Antona in Cerovška Miho, ki bosta potrdila, da se je tožnik sam v jeseni leta 1933 na sejmu v Celju izrazil, da mu toženca ničesar ne dolgujeta. Priči Kovač Anton in Cerovšek sta to pod prisego izpovedala, zaradi česar je tožbo okrajni sodnik zavrnil. Tožnik je vložil priziv na okrožno sodišče, ki je tudi priziv zavrnilo in tožnika obsodilo na povračilo stroškov. Povalej Anton je sedaj priznal, da je šket po pravici tožil njega za denar in da je pravdo izgubil le radi tega, ker je naprosil Povalej priči, da sta lažno izpovedali. Golež Ludvik je vložil na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah zoper Cerovška Mihaela in Jerneja tožbo zaradi 2.300 din. To pravdo je izgubil, ker so priče Tkavc, Kovač, Goručan Alojzij in Ignac ter Verovšek Marija pod prisego soglasno potrdile, češ da je Cerovšek Miha že neko nedeljo popoldne izplačal vsoto na roko Goleža Ludvika. Vse te priče pa so krivo pričale, kar priznava tudi Cerovšek Mihael, češ da je on zavedel vse te priče v lažno pričevanje zato, da je dobil tožbo. Čavš Jože je vložil 8. julija na okrajnem sodišču v Šmarju zoper Kovača Antona tožbo zaradi plačila 5.000 din, trdeč, da sta Čavš Jože mlajši in rrančiška tožila leta 1934 Jazbeca Karola ;n Marijo za plačilo zneska 5.000 din, pa sta tožbo umaknila, ker 6ta se toženca zavezala plačati dolg najpozneje v dveh mesecih, Kovač Anton pa je 4. maja 1935 prevzel soobveznost kot porok in plačnik. Dne 13 maja 1935 sta ČavS Jožef in Frančiška odstopila od terjatve cyčetu oziroma tastu Čavš Jožefu star., ki pa ne pride drugače do plačila kakor s tožbo. Tožnik pa je moral tožbo umakniti, videč, da je pravda izgubljena radi izpovedbe priče Goručan Alojzije. Obdolžena Goručan Alojzija je tudi to krivo prisego priznala in povedala, da je to storila pod pritiskom Kovača Antona. Stermecki Rudolf, trgovec v Celju, je vložil 20. junija 1935 na sodišču v Šmarju tožbo zoper Mastnaka Jožefa in Amalijo zaradi plačila 1.946 dinarjev. Toženca pa sta se tožbenemu zahtevku uprla s trditvijo, da 'ta to le izplačala in 60 sklicevala na priče Goručana Ignaca, Alojza, Kovača in Mastnik* Jožefa II., ki so pod prisego izpovedali neresnico v prid Mastnaka. Ker je sodnik dvomil v verodostojnost prič, je tožbenemu zahtevku kljub Pre**lil*T uradov KOK. Kranjske deželne elek-Irane *o s« presolil« na Krjavčevo c. 12, Vošnja-ku\a vila, kjer imajo svoje urado v 1. uadstr. temu ugodil. Dokazano je sedaj, da so priče krivo pričevale in so deloma na razpravi tudi priznale ta svoj greh. Povalej Anton je 24. decembra 1935 vloži! na okrajnem sodišču v Šmarju tožbo zoper Goleža Janeza zaradi 1.800 din, ki mu jih je bil dolžan. Da bi prepričal sodnika, je navedel celo vrsto prič, katerim pa sodnik ni verjel, zato je tožbo zavrnil. Povalej Anton je sedaj priznal, da je res po krivici tožil Goleža za to vsoto. Povalej Anton je 21. decembra 1935 vložil na istem sodišču tožbo zoper Jezovška Franca zaradi vsote 3.200 din. V tem in gornjem primeru sta pričala za Povaleja lažno Goručan Ignac in Alojzija. Ti krivoprisežniki so nastopili v podobnih primerih še petkrat, da je bilo skupno 47 krivih priseg. Zasliševanje je bilo silno otežkočeno in je trajalo od 8. do 14. ure. Popoldne ob pol 4. se je začelo zasliševanje prič, nato pa čitanje dokaznih listin. Okrog pol sedme je začel govoriti državni tožilec, ki je v precej dolgem govoru naglašal ostudnost tega zločina in predlagal strogo kazen, da bo javnost vedela, kako strašne so posledice krivega pričevanja. Povedal je, da v dolgi dobi svojega življenja še ni imel procesa radi tako številnih krivih priseg Po govoru državnega tožilca so govorili še zastopniki zasebnih udeležencev, in sicer g. dr. Jožef Godnič iz Šmarja, dr. Ivan Sket iz Šmarja in g. Jernej Stanke, odvetnik v Celju, za temi pa branilci obtožencev. Sodba bo izrečena jutri dopoldne. Maribor, 3. avgusta. Gosto Pohorskega doma, ki v zatišju pohorskih gozdov v blaženem miru uživajo svoj oddih, je v nedeljo, 1. avgusta zvečer, razburil dogodek, kakršnega nobena pohorska tujskoprometna postojanka ni vajena. Soproga šolskega ravnatelja v Furstenfeldu v Avstriji ga. Matilda Hecl je zvečer okoli četrt na enajst odšla iz gostilniških prostorov Pohorskega doma proti stanovanjski hiši, ki je od doma oddaljena kakih 50 metrov. Ker je bila noč temna in deževna, ni nikogar opazila, pač ji je v trenutku neki neznanec iztrgal iz rok žepno torbico, v kateri je imela zlato uro z verižico in nekaj drobnarij, vse skupaj v vrednosti okoli 30(10 dinarjev. Neznani roparski napadalec je dejanje izvršil tako bliskovito in ravno tako hitro tudi izginil, da spremljevalec Heclove in njen sorodnik ilugo Detiček, ki je šel le nekaj korakov za njo, na njene klice na pomoč, ni mogel napadalca niti videti, še manj pa seveda roparski napad preprečiti. Patrulja orožnikov iz Hoč pri Mariboru, ki je še iste noči zvedela za ta napad, se je takoj podala na kraj napada in pričela z intenzivnimi po- I izvedovanji in zasledovanji. Ker je prejšnjo noč nekdo vlomil tudi v shrambo oskrbnice Mariborske koče, so takoj domnevali, da je dejanje moral izvršiti neznanec, katerega so nekateri videli, ko se je potikal okoli obeh turistovskih postojank. Na podlagi opisa neznanega potepuha, ki so ga podali nekateri gostje, je bilo orožnikom delo olajšano. Pretaknili so v teku naslednjega dne vse kote in hiše okoli Mariborske koče in Pohorskega doma. vendar je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Šele naslednjo noč okoli 12 se jim je posrečilo iztakniti neznanca, ki se je skrival v neki sobi uad hlevom Pohorskega doma. Orožniki so ga takoj preiskali, vendar pri njem niso našli ničesar. Potepuh Josip liosak. brezposelni ključavničarski pomočnik iz Maribora, P« je vsako krivdo na napadu tajil. Ker se je orožnikom zdel sumljiv, so ga ponovno temeljito preiskali in res našli pri njem zlato uro z verižico, ki jo jo imel privezano na spodnjem delu telesa. Po tem odkritju je Gosak roparski napad priznal in dejanje točno opisal. Oprezoval je že delj časa okoli Pohorskega doma in čakal ugodne prilike za na- , pad. ki so mu je ponudila v deževni noči, ko je 1 Heclova sama šla skozi gozd proti stanovanjski j hiši. Iz torbice je vzel le zlato uro in verižico, vse drugo pa je odvrgel v gozdu, kjer so vse predmete orožniki tudi našli. Zlikovec je nadalje priznal tudi vse druge hudobije, ki jih je zagrešil na Pohorju in v raznih krajih ob iKihorskem vznožju. Priznal je vlom v shrambo Mariborske koče in tatvino odeje, ki jo je iz avtomobila odnesel tovarnarju Marti-nušiču, ki se trenutno nahaja na oddihu na Pohorju. Dalje je pripovedoval, kako je ogoljufal gostilničarja Bariča na Teznem, od katerega si je iz|>osodil daljnogled in ga nato nekemu drugemu gostilničarju prodal za 100 dinarjev. Svojevrstno goljufijo pa si je privoščil pri Jelki Ilrček s Teznega, s katero je nekaj mesecev imel tudi ljubavno razmerje. Nekoč jo je povabil na Pohorje na večdnevne počitnice in izjavljal, da bo Sumljiv požar v Oplotnici Oplotnica, 3. avgusta. V ponedeljek zjutraj ob treh je nenadoma zažarelo nebo nad Oplotnico. Vsi so sc prestrašeni ozirali, kje gori Ogenj je zajel lepo gospodarsko poslopje oplotniškega župana g. Brgleza. Gasilci, ki so v nedeljo obhajali 25 letnico obstoja svojega društva, so bili sicer v lepem razpoloženju na veselici, pa so jo takoj po obvestilu mahnili z motorko na kraj požara. To neprijetno presenečenje pa ni na nje popolnoma nič uplivalo, ker so pridno gasili in varovali gospodarski poslopji posestnika Juraka in grajščine, ki se nahaja v neposredni bližini županovega hleva. Ker se je v gospodarskem poslopju nahajala velika množina suhe krme, je kljub gašenju zgorelo vse, razen zidu in živine, katero so rešili. Uničeno je seno, vse gospodarsko orodje, mlatilnica, veliko sodov in stiskalnica. Skupna škoda znaša 70 000 din. — Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano. Domneva se, da je nekdo podtaknil požar zalo, ker je hotel veseleče se gasilce presenetiti. Stvar zasledujejo oplotniški orožniki, ki pa do sedaj, ko to poročamo, dotičnega zlobneža So niso izsledili. Muslimanke po 40.000 Din Kosovska Mitroviča, 4. avgusta, m. Orožniki so na vlaku med postajama Peč in Prištino odkrili zvitega trgovca * belim blagom Sulija Abdula, ki jo vodil muslimansko lepotico v Solun, kjer jo jo mislil prodati za 40.000 dinarjev, Št. Jernej. 3. avgusta. S strahom smo brali o vremenskih nesrečah, ki so prinesle nekaterim krajem toliko gorja, sedaj pa smo jo doživeli tudi sami. Toča nam je siocr prizanesla, padlo je pa v noči od nedelje na ponedeljek toliko dežja, da je voda dobesedno zalila naše kraje in jih strahovito opustošila. Da je na mnogih krajih uničen pridelek, še ni največje zlo, usodnejša je škoda, ki jo je prizadejala voda kulturni zemlji sami. Najrodovitnejše parcele je zasulo z debelimi plastmi peska in kamenja. NTa drugih mestih je posnelo vso rodovitno plast in jo brez sledu odneslo, da je ostala le še neplodna ka-menita reber. Nekemu gospodarju je tako posnelo s krompirjem posejano njivo, da ni o krompirja nobenega sledu več. Vznemirljiv pojav je tudi premikanje zemeljskih plasti. Neprestano deževje je že tako razmočilo zemljo, da je zgubila svojo trdnost in se brez odpora udaja stranskim pritiskom. Tako s? je na mnogih mestih zgodilo, da so se cele pa:ceie ali pa dei; parcel premaknili za več metrov. Na mnogih mestih je odtrgalo dele vinogradov in jih zaneslo na sosedna zemljišča. Nad Lurdom je zdrsnil zaraščen kolosek navzdol in popolnoma zasul dolinico s štrajboškim studencem, ki ga je uporabljala bližnja vas. Studenec je zginil. V Vrhpolju je zdrknil po hribu vinograd in potisnil Špilerjevo hišo iz starega mesta k potoku. Ljudje so o nravem času utekli, kravico so pa rešili pozneje skozi hlevni strop. Vsa hiibtvskn pota so neuporabni!, ker so deloma zasuta, deloma pa razdrta. — Premikanje razmočenih zemeljskih plasti je bilo opaziti že prej. Tako je nad Rako zasulo dolino, po kateri je tekla voda in se je naredilo več sto metrov dolgo vse stroške sam plačal. Stanovala sta v neki gostilni na Pohorju. Ko pa je prišel čas plačila, se je izkazalo, da nima denarja. Hrčkova je zaradi tega morala pri gostilničarju založiti svojo obleko, dokler dolga ne plača. Ko je zaradi tega Hrčkova hotela pobegniti, ji je Gosak grozil, da bo najprej ubil njo, nato pa še sebe. Ni bilo dosti, da je prevaril Jelko, marveč je oškodoval še njeno mater, ki mu je na njegovo prošnjo posodila dvokolo, katerega ni več vrnil, marveč ga j>od ceno prodal. Orožnikom iz Hoč gre vsa pohvala, da so tako hitro iztaknili in spravili pod ključ nevarnega goljufa in napadalca, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi sicer še dolgo časa vznemirjal goste naših pohorskih tujskoprometnih postojank, ki bi, razumljivo, izgubili na svoji privlačnosti, ker se gostje pač ne bi hoteli podajati v nevarnost, da bi jih zločinski lipi napadali. L j u b 1 j a n a , 4. avgustft. Zadnje dni je imela policija obilno dela ter tudi znatne uspehe pri zasledovanju ljubljanskih nepridipravov. Aretiranih je bilo cela vrsta kriminalnih lipov, ki jih zdaj na policiji do podrobnosti preiskujejo. Tako prihajajo na dan zelo zanimivi grehi znanih vlomilcev, |>ojasnjen je mimogrede marsikateri vlom in tatvina, ki'se je že pred časom zgodila v Ljubljani. Policija ima bistro oko Že februarja meseca je bilo nekemu uglednemu mesarju v Ljubljani ukradeno povsem novo kolo. Vsa prizadevanja policije, da bi izsledila talil, so bila dolgo brezuspešna. Toda policijski organi resno in neumorno zasledujejo vsak posamezen slučaj, dokler ni popolnoma pojasnjen. Te dni je postal policijski agent pozoren na nekega moškega, ki je prenočeval v prenočišču v Kolodvorski ulici. Pogledal je v svoj seznam sumljivih oseb ter se takoj odloči), da neznanemu moškemu napove aretacijo. Izkazalo se je, da je aretirani P. F. v resnici ukradel omenjeno kolo. Obenem pa se je izkazalo tudi, da je aretirani sumljiv, da je izvršil So druge tatvine, zlasti iz Vodovodne ceste so prišle proti njemu neke prijave. Arelirani France ie dejansko zastavil v mestni zastavljalnici več kosov obleke, zastavni listek pa je takoj prodal naprej. Policija bo zdaj ugotovila vse okolnosti teh Francetovih podvigov, nato pa bo izročen sodišču. Nepoboljšljiva tatica Policija jc tudi aretirala znano 22 lolno Ivanko Grelio, ki je že neštetokrat jx>pisana na policiji [er ima vsa imena in lastnosti, kolikor jih slaba ženska more imeti. Ivanka je pred dnevi prišla k svoji znanki Blažič Mariji ter ji z, jokavim glasom začela pripovedovati, da nima nikamor položiti svoje glave in naj ji za hožjo voljo dovoli, da bo nekaj dni pri njej stanovala. Marija se je dala preprositi, Ivanka pa je čez par dni izkazala svoji gostiteljici svojo globoko hvaležnost. Ko se je namreč Marija za nekaj dni odpeljala po svojih opravkih na deželo, je ostala na stanovanju Ivanka sama. Ob vrnitvi pa Marija seveda Ivanke ni več našla, pač pa je bilo stanovanje vse razmelalio, manjkalo pa je razne obleke in drugih predmetov v skupni vrednosti 2000 din. Okradena Marija jo svojo ljubeznivo znanko Ivanko naznanila policiji, včeraj pa je Marija sama srečala Ivanko na Miklošičevi cesti. Takoj je |>oklicala stražnika, ki jc Ivanko odvedel v policijske zapore, odtod pa bo spet romala na sodišče. Svojega otroka je izloiila Zelo žalosten, pomilovanja vreden slučaj se je te dni pripetil v banovinskem dečjem domu. *j.a prišla vsa ponižna in vdana služkinja Marija. Privedla je s seboj svojega 2 letnega otroka, ki ga je hotela izročiti v dom. Upravnik je žensko po predpisih moral zavrniti, češ, da mora vložiti prošnjo na bansko upravo, ki bo potem odločila, če bo njen otrok sprejet v dečji dom. Ženska je nato sicer vsa žalostna odšla, le potožila je še, da pač svojega otroka ne more preživljali, ker kot služkinja s svojimi bednimi 150 dinarji preživlja skromno komaj le sebe. Ko je upravnik dečjega doma čez dobrih 10 minut |>o odhodu deklino stopil na dvorišče doma, je tam med drugimi otroci opazil tudi novega otroka, ki ga je tam očitno pustila odhajajoča deklina. Žensko pa seveda ni bilo nikjer. Policija je imela dovolj dela, da je po 8 dneh končno izsledila mater puščenega otroka ter jo v Florijanski ulici, kjer je bila v službi, aretirala. Položaj pa seveda s tem niti za otroka niti za maler ni nič boljši. Policija bo sicer mater zaslišala, uc bo ji pa mogla pomagali. Za otroka jezero. Na nekaterih mestih gledajo iz vode le še vrhovi dreves. Pravijo pa, da so ljudje z jezerom zadovoljili in da bedo dolinsko pregrado utrdili. Če bo trajalo deževje še naprej, se je bati velikih nadaljnjih katastrof. Škoda, ki so jo utrpeli ljudje doslej, je ogromna, posebno še, ker je deloma nepopravljiva, deloma pa jo bo mogoče popraviti šele v teku let. Nekatere parcele bo treba na novo razmejiti, one pa, ki jim je odneslo kulturno plast, naj davčne oblasti prevedejo v^nižji davčni razred. Želeti bi bilo tudi, da bi naše močno prizadete kraje kakorkoli podprle oblasti direktno, davkarija pa vsaj indirektno pri davčnih predpisih in terjatvah. Žitni pridelek je letos po kakovosti in količini zelo slab, Ostrog in okolica, ki jo je že prej močno prizadejala toča, pa je ostal skoraj brez žitnega pridelka. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost. Če ne bo vsaj jesen lepa. bo zanič tudi jesenski pridelek. posebno vinski, in kaj bo potem? Lačna zima! Naše čipke v Parizu? Ljubljana, 4. avgusta. Že v zadnjem članku o našem paviljonu v Pa* rizu na svetovni razstavi smo opozarjali na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo nujno treba urediti, da bi ta paviljon v resnici predstavljal v.saj najznačilnejše lepote in domače izdelke naše domovine. Ta članek je vzbudil v javnosti splošno priznanje in odobravanje. Dobili smo dolgo vrsto pi-sem, ki nas opozarjajo še na nove stvari, ki jih naš paviljon v Parizu nima, pa bi jih vsekakor moral imeti. Tako se v prvi vrsti pojavlja vprašanje našiK čipk. Po vseh mednarodnih razstavah, kjerkoli smo doslej pokazali naše čipke, so le-te vzbudile posebno pozornost. Saj je znano, da so naše čipke po originalnosti motivov, kakor tudi sicer po svoji lepoti znane daleč po svetu. Na zadnji razstavi v Bukarešti obiskovalci niso mogli prehvaliti lepote naših čipk. Naše čipke bi mogle biti dober izvozni pred-' met, saj se je že pred vojno dogajalo, da so naše čipke kupovali Belgijci, pa so jih potem od tam dalje prodajali kot pristne bruseljske čipke. V Ljubljani imamo poseben zavod za pospeševanje domačo obrti, ki ima brez dvoma to nalogo, da sloves naših čipk uveljavi v mednarodnem 6vetu. Ta zavod je bil poklican, da naše čipke na vsak način spravi v naš pariški paviljon. Videli smo tudi v drugih' paviljonih lepe izdelke domačih obrti posameznih držav in narodov, zlasti Belgija je postavila v svoj paviljon celo grmado svojih bruseljskih čipk, ki bi jim mogle naše čipke delati brez dvoma dostojno' druščino. Besedo ima naš zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani!? bo pač nekdo moral poskrbeti, ko ga mati očitno ne more preživljati. Po zaslišanju bodo žensko na policiji izpustili, vprašanje oskrbe otroHu pa, bo za izmučeno in gotovo za otroka sočustvujočo mater znova načeto. II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani od 26. do 28. avgusta Priprave za ta nadvse važen mladinoslovnl kongres, ki je prvi tovrstni v Jugoslaviji, so v polnem teku. Pri pripravljalnem odboru v Ljubljani so se osnovali naslednji odseki: kongresni, stanovsko- prehranjevalni, propagandni in' ekskurzijski. Prijave že prihajajo in je doslej prijavljenih nad . 100 udeležencev'. Opozarjamo, da jc v interesu vea-| kogar, ki se namerava udeležiti kongresa, da svo-jo udeležbo takoj prijavi pripravljalnemu odboru v Ljubljani in nakaže na pošt. ček. račun št. 17.471 prijavnino 20 din. Po prejemu prijavnine mu bo odbor dostavil izkaznico, ki mu omogoča dostop na vsa predavanja, slavnostni koncert »Trboveljskega slavčka- in vse razstave. Predavanja se bodo vršila v petih dvoranah: na Taboru, v Delavski zbornici, Frančiškanski dvorani. Filharmonični dvorani in v magistralni dvorani. Predavanja bodo pojasnjevali diagrami in skioptične slike. Predavali bodo inladinoslovci iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Vsa predavanja so bodo v kratkem prevedla tudi radi boljšega razumevanja na slovenščino. Nadvse zanimive in važno bodo razstave po številu 7 v poslopju ženske realno gimnazije Licej v Ljubljani. Opozarjamo poeeb-no na razstave iz Češkoslovaške: reformno-šolsko, domoznansko in razstavo o pomožnem šolstvu. Častni predsednik kongresa jo rektor ljubljanske univerze dr. Maks Samec. Tudi v Sarajevu nf sporazuma glede najmanjših mezd Sarajevo, 4. avgusla. m. Na banski upravi je bila Konferenca zastopnikov delodajalcev in delavcev radi določitve najmanjših delavskih mezd za gozdne delavce. Delavci so zahtevali kot najmanjšo mezdo na uro 2.75 din. To je toliko, kolikor je predpisal ban vrbaske banovine. Delodajalci pa so se tej zahtevi uprli in so ponudili samo 2.05 din. Radi lega na konferenci ni prišlo do sjjorazuma ter bo najmanjše mezde predpisal ban. Oplotnica dobila kopališče Oplotnica, 3. avgusta. Pred kratkim jo'bilo odkrito v Oplotnici lepo, moderno kopališče, ki je sicer manjše, a prvo te vrste v Dravinjski dolini. Kopališče je last Tujsko-piometnega društva, ki je s to zgradbo naredilo temu kraju veliko uslugo. S tem je veliko pri-jjomogio h krajevni olepšavi, njegovemu zdravju in povzdigi tujskega prometa. To delo je tudi znak, da se Oplotnica sicer bolj počasi, a lem °P. razvija. Ko pa bo kraj dobil še falsko elektriko, kar pričakujemo čez kako leto dni, sc bo kosal z vsakim večjim krajem pod Pohorjem. Novo upravo Okrožnega urada za zavarovanj« delavcev v Sarajevu je imenoval minister za,socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Imenovani so zastopniki tako iz vrst delodajalcev kakor delojemalcev. Po zatrjevanju hrvatskih čašo-pisov 60 vsi člani vzeti iz vret Jtigora6a. Roparski napadalec moti pohorski mir Pestra policijska kronika. Kulturni koledar Cutsman Ožbolt 4. avgusta 1727 se je rodil v Grabštajnu filolog in nabožni pisatelj Gutsman Ožbold. Ko je imel 19 let je stopil v jezuitski red. Ko je dovršil študije, ]c prišel v Celovec kot potujoči misijonar za Koroško. Kot tak se trudi »srednje čedno govoriti«, tako, da bi ga lahko razumeli in radi poslušali. Leta 1770 je izdal svoje Krestian6ke resnice. Že tu obžaluje, da se slovenščina govori le med najnižji-nii sloji. — Svoje stališče proti Pohlinovemu pravopisu je razložil v razpravi »Amnerkungen iiber die \vindische und krainerische Rechtschreibung«. Napisal je slovnico Windische Sprachlehre in nemško-slovenski slovar. Najbrž pa je tudi priredil knjige, ki so jih rabili pri terezijanski reformi: Ta veliki katekizmus, ABC ali Bukvice teh čerk — — itd. Priredil je tudi Evangelie inu branje. Za koroške Slovence je s svojimi knjigami ustvaril osnovo za poznejši literarni razvoj. Njegova slovnica in slovar Pa sta priči njegove velike filološke nadarjenosti. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 4. avgusta: Dominik. _ četrtek, 5. avgusta: Mar. Dev. Snežna. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 •n mr. Komotar, Vič. Kino Matica: Ti si moja sreča. TEI. 21-24 MATICA Samo še dane sl Nallepfli pevski Mimi Benjamin Gigli pole poleg lepih pesmi arije lz Toace, Manon, Norme TI SI MOJA SREČA Predstave danes ob 19.15 tn 21.16 ur) Bojevniki I V nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. bo lepa spominska slovesnost v prijaznem Jurkloštru. Pridni 111 pošteni bojevniki župnije Jurklošter so zbrali imen nesrečnih žrtev svetovne vojne in jih ''klesali v kamen, ki naj priča poznim rodovom o žrtvah svetovne vihre. Ta dan se bo blagoslovil >n odkril sjx>menik vsem žrtvam te župnije. Slovesnost se pridne ob 10 dopoldne s sv. mašo, katero daruje predsednik Zveze bojevnikov preč. gr. prof. Ratej. Po slovesnosti 1k> zborovanje bojevnikov, kjer bodo govorniki obrazložili namen bojevniškega gibanja. Slovesnost naj bo mogočna manifestacija za bojevniška načeia: človekoljubnost, Propaganda za mir med narodi in resničnega spoštovanja do pokojnikov, padlih na bojnih poljanah. Kdorkoli od bojevnikov more, naj pride v nedeljo 8. avgusta do Rimskih toplic ali do Laškega m dalje v Jurklošter. Tam se bomo tudi pogovorili o pripravah za vseslovenski bojevniški dan dne avgusta na Brezjah. Zveza bojevnikov. V*»"f ■ilfL ital Pt)gr#1>no društvo na Pobrežju obvešča svoje člane in prijatelje, da se vrši popoldanska proslava 10-letnice društvenega obstoja v nedeljo popoldne v gostilni Weber z istim sporedom, kakor je bil objavljen za preteklo nedeljo, ko se je morala proslava radi slabega vremena preložiti. Uradni dan Zbornice za TOI se lokrat iz službenih razlogov ne vrši danes, marveč šele v četrlek, na kar opozarjamo vso mestne in okoliške trgovce in obrtnike. Minister dr. Miha Krek v Kamniku Kamnik, 3. avgusta. V ponedeljek si je osebno ogledal krasni zasebni muzej tukajšnjega vet, nadinšpektorja gosp. Sadnikarja minister d r. M i h a Krek. Vso zbirko si je zelo natančno ogledal, posebno se je pa Zanimal za zbirko narodnih noš, o kateri se je nadvse pohvalno izrazil. Želimo, da se zopet kmalu pojavi med nami. Tunjice pri Kamniku »Miklovo Zalo« bodo naši Tunjčani zopet ponovili v nedeljo 8. avgusta ob 3 popoldne. Igra je krasne zgodovinsko vsebine iz turških časov in .10 je na novo priredil kaplan iz Vojnika pri Celju gosp. Petančič Davorin. Prvič je bila uprizorjena 18. julija s presenetljivim uspehom pod režijo šol. uprav. gdč. Ive 'Justinove. Ker je čisti dobiček namenjen za sklad Postavitve prosvetnega doma, smo prepričani, da bodo v primeru lepega vremena tudi okoličani prišli v obilnem številu. Smrt Kamničana v planinah K a m n i k , 4. avgusta. Včeraj popoldne se je z vso naglico raznesla po mestu vest, da je ne- izprosna smrt zopet zahtevala v planinah svojo žrtev. Topot je iztrgala iz vrst kamniških fantov agilnega športnika Rozin a n a Toneta. Včeraj popoldne se je podal v spremstvu neke gospodične na Vel. planino, kjer sta tudi prenočila v neki pastirski koči. V namenu, da gresta naprej in da si na-bereta planink, sta zgodaj zjutraj odšla. Okrog 11 dopoldne pa je prihitela njegova spremljevalka vsa zmučena in trepetajoča k oskrb- niku Andrejki na Veliko planino in ga obvestila o smrtni nesreči, ki se je zgodila nekaj čez 10 dopoldne. Da bi oskrbnik ugotovil, kje in kako se je ta nesreča dogodila, je šel takoj z gospodično na kraj nesreče, kjer sta našla Rozmana mrtvega. Oskrbnik je poslal v Kamnik tajniku SPD gosp. M. Koželju sledeče obvestilo: Rozman je nabiral planinke na precej ekspo-niraiii točki levo pod Njivico (pod Kvedrom). Po njegovem mnenju mu je spodrsnilv radi tega, ker je imel pol-čevlje z gumijastimi podplati. Padel je čez 30 do 40 m visok previs, nato se je pa še kotalil kakih 300 do 400 metrov jio žlebu in travi, nakar ga^ je pognalo še čez neki prag in nato sele obležal ves krvav za neko bukva. Ugotoviti je lahko, da je bila smrt neizbežna, ker je imel hude rane nad tilnikom, nad desnim sencem in po vrhu glave, gotovo je dobil tudi hude notranje jioškodbe radi tako visokega jiadca. Za agilnim športnikom ne žalujejo samo športniki, pač pa tudi dramatični odsek »Društva Kamnik«, lu je na tako tragičen način zgubil svojega člana. Težko prizadetim naše iskreno sožalje. Slike iz Laškega Tujski promet Čeprav so letošnje vremenske prilike skrajno neugodne, vendar prekaša letošnji tujski promet lansko sezijo, kar je najboljši dokaz, da ima Laško vse predpogoje kot kopališki in letoviški kraj, bodisi s 6vojimi termalnimi vrelci, kakor tudi 6 svojimi prirodnimi lepotami, skrajno ugodnimi klima-tičnimi razmerami ter pred vsem z lepo urejenimi sprehajališči in drugimi neštetimi ugodnostmi. „Nova doba" vidi vse narobe Število vseh posetnikov je znašalo s 1. avg. 290 nasproti lanskim 247, kar znači, da je obisk našega kopališča znatno večji in ne manjši kot ga je poskušal prikazati nadebudni in zelo agilni dopisnik celjske »Nove Dobe«, ki je v svoji politični zagrizenosti trdno prepričan, da se bodo zopet povrnili tisti časi, ko je on lahko nemoteno in mirno ukazoval in diktiral laškim občanom. Gospod dopisnik »Nove Dobe«, svetujemo vam, da prihranite nekoliko etru pa, ki ga nepotrebno razlivate sleherni teden po vsej tretji strani celjskega lističa, za tisto škodljivo divjačino, ki dela našemu ubogemu kmetu veliko škodo po njegovih njivah in kurnikih. Letoviščarji, ki prihajajo v Laško, so po večini Jugoslovani, je pa med njimi tudi nekaj Avstrijcev, Madžarov, Italijanov, Čehoslovakov, Nemcev in Švicarjev. Med drugimi odličnimi gosti smo opazili tudi g. gen. ravnatelja drž. železnic Naumo-viča, g. predsednika madžarskega senata dr. Kalla-ya, g. direktorja graške »Tagesposte« Castelliza grofa Normana itd, V večernih urah je po ulicah prav velemestno vrvenre V hotelskih vrtih pa se ob zvokih jazzov pridno suče vesela mladina. Na krasnem vrtu hotela »Savinje«, ki leži ’.ik Masarykovega nabrežja, se opaža živahno vrvenje tujcev, posebno pa ob dnevih, ko igra izvrstni celjski jazz-orkester in se mladi in stari brezskrbno sučejo na lepo urejenem vrtnem betonskem zabavišču. Vsi tuji gostje, ki prihajajo že več let v naš romantični kopališki kraj, hvalijo agilnost našega Olepševalnega društva ki je posebno v zadnjih letih zelo mnogo storilo za tujski promet z olepšanjem našega idiličnega prijaznega mesteca, z izboljšanjem naših potov in stez na Humu in drugih okoliških gričev ter z zidavo novih okusnih vil in hiš omogočilo večji dotok letoviščarjev v naš kraj. Prosvetno gibanje Naša agilna gasilska četa je s sodelovanjem fantovskega odseka vprizorila pretekli mesec veliko vojno dramo »Živ pokopan«. Žaloigro je mojstrsko režiral g. Vavpotič Franjo, kateremu je s svojo znano igralsko spretnostjo pomagal tudi član Osiješkega gledališča g. Maks Furjan, ki se nahaja v našem mestecu na oddihu. Vsi gralci so svoje vloge izvrstno rešili. Na splošno zahtevo se je igra dvakrat ponavljala. Moralni in gmotni uspeh igre je bil zelo povoljen, kar daje našim vrlim gasilcem mnogo pobude in veselja, da pojdejo tudi v bodočnosti po ravno začrtani poti, po kateri jih vodi' požrtvovalni njih novoizvoljeni predsed. g. Gerkman, ki 6 6vojo, vsem nam znano izredno energijo in žilavostjo hoče postaviti v uajbli/Jiiji bodočnosti gasilski dom naši gasilski četi v Laškem, kljub polenom, ki mu jih meče pod noge g. dopisnik celjske »Nove Dobe«, kateri se sicer zaveda, da bi dopisi, ki polnijo omenjeni listič, bili na mestu takrat, ko je še on in nekaj drugih njegovih tovarišev gospodarilo v naši občini. Ob 25 letnici mednarodne lahkoatletske zveze Leto« jc minilo 25 let, odkar je bila ustanovljena 'Uednarodua lahkoatletska zveza FAAF. Ob tej Priliki so tudi pred 25 leti prvič uradno zabeležili vse svetovne rekorde, ki so bili tedaj v veljavi. Prvi Poizkusi, beležiti svetovne rekorde, segajo nazaj že * prvim olimpijskim igram v Atenah leta 18%, vendar 60 takrat ugotovili samo 11 svetovnih rekordov, ki so pokazali, da Anglija in Amerika ualeč prednjačita pred vsemi drugimi državami. Od rekordov je bilo 10 ameriških in angleških. Šele 2 ustanovitvijo mednarodnega lahkoatletskega foruma je bilo mogoče napraviti točno in pravilno s*atistiko najboljših rezultatov. Ob pregledovanju te prve liste svetovnih rekorderjev pa naletimo na izredno lepe rezultate, ki *a ono dobo naravnost presenečajo in ki dokazujejo, da lahka atletika še daleč ni dete '20. stoletja, čeprav v tem času beleži največje uspehe. Tako je bil na Primer svetovni rekord v teku na 100 metrov že teta 1891 10.6 sekund. Imel ga je Američan Cary. 'la 400 metrov je bil najboljši Anglež Tindall. 1asti nekdanjo laško pivovarno in v 6voji gospodarski nezrelosti omogočili, da je naše kopališče namesto v občinskih rokah prišlo popolnoma v druge roke. Pozabiti tudi ne smejo, da so še pred nedolgim časom hoteli kupiti »Graščino«, pri katerem nakupu bi bila naša občina oškodovana za več kot pol milijona dinarjev, če bi se občanom tedaj ne odprle oči. Vsi, razen jjar gospodov, ki bi imeli od tega masten dobiček, 60 se tedaj v dvorani Sok. doma uprli gg. diktatorjem in so jih pri prihodnjih volitvah vrgli s stolčkov. Po vsem tem, dragi gospodje, se ne smete čuditi, če ne pridete tako hitro na stolčke, ki ste 6i jih sami prevrnili. »Putuik« Ljubljana priredi od 7., 8. in 9. avgusta tridnevni avtobusni izlet v Trst. Cena vožnji in kol. pot. listu 155 Din. Ostale informacije v vseh biljetarnicah Putnika. Prijave se sprejemajo do 5. avgusta 1937. Smrtna nesreča strojnika v Šoštanju Celje, 3. avgusta. Savinjski vlak, pod čigar kolesij je letos že več useb našlo tragično smrt, je včeraj zopet povozil novo nesrečno žrtev. Značilno je, da se na savinjski progi dogodi največ nesreč pri vlaku, ki privozi v Celje ob 18.40. V ponedeljek večer je zapustil Romeo Kandu-šer, 44-letni strojnik v tovarni VVoschnagg v šošta-nju, tovarno ob pol 6 in krenil v neko hišo, ki je bila na drugi strani železniške proge, po petrolej. Nazaj grede se je vračal v družbi dveh žensk in še prekoračil progo, predno je prispel savinjski vlak do križišča. Ustavil se jo na prostoru med savinjsko železniško progo in industrijskim tirom in se pogovarjal z obema ženskama, pri tem pa spremljal z očmi vlak. Stal je v neposredni bližini vlaka in še obrnil predno je privozil mimo zadnji vagon. Stopnice tega va-gona_ so ga zajele in predno se jo zavedel svojega položaja, je že bil pod kolesjem zadnjega vagona. Kolesje mu je odrezalo roko in nogo, pri padcu si je prebil lobanjo, razven tega pa je imel močno poškodbo na prsi h. Obe ženski sta mislili,' da je mož na mestu izdihnil in z vikom klicali na ponioč, ko sla videli reveža tako strahovito razmesarjenega. Strojevodja je vlak ustavil, iz njega so stopili ljudje, ki so naložili suirluo ponesrečenega in ga v Celju izročili v oskrbo javni bolnišnici. Kljub velikemu prizadevanju je Kandušer izdihnil še isti večer ob pol 11. Pokojian bo v sredo ob 16 na celjsko mestno pokopalšče. Pred sodniki, ker je ubil tasta Maribor, 3. avgusta. V včerajšnji številki »Slov. doma« smo poročali, da se je pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjal Janez Zelenjak iz Senožičev pri Sv. Tomažu pri Ormožu, ker je 13. maja t. 1. v prej>iru ubil svojega tasta Franca Strmška. Obsojen je bil na 3 leta robijo in na 3 leta izgube častnih pravic. Češka Slavifa v nedeljo v Betgradu Belgrad, 4. avgusta, m. V nedeljo bo v Belgradu spet zanimiv športni dan. BSK-u in Jugoslaviji se je jiosrečilo povabi t i za konec tedna v goste praško Slavijo, ki je prvak Češkoslovaške v nogometu. Sla-vija bo v Belgradu nastopila s svojim kompletnim prvim razredom in bo igrala proti obema vodilnima belgrajskima kluboma. Nov imni se je baje posrečil našemu inicnerju Vinku Barčotu, ki stalno biva na češkem. Izum bo preprečeval katastrofalne nesreče na morjih na ta način, da se bo dala vsaka luknja, ki bi pri nesreči na hdvi nastala, v or,a sami miniti zam-šiti ,r,j o sigurno in tesno, da bo ladja mirno lahko plula dalje. Za izum se monda že zanimajo angleški pomorščaki. Barčot je dal svoj izu mpalentirati v Pragi. Od tu in tam Za obletnico smrti Stjepana Radiča 9. avgusta bodo na Hrvatskein jiovsod maše zadušnice in proslave. I udi v Ljubljani bo v stolnici slovesna črna masa z rekvijemom. S kampanjo proti konkordatu, kakor so jo uprizorili nekateri pravoslavni škofje in z njimi večji del parlamentarne opozicije, so se večkrat navili na raznih shodih ministrski predsednik Stojadinovic, ministra Cvetkovič in Voja Gjorgje-vic. V si so poudarjali brezvestno gonjo, ki je bila uprizorjena samo zato, da bi vrgli vlado, čeprav s° V.?'1 P£.il,ki brezobzirno vlačili pravoslavje v politiko. Konkordat je tak, da ne more nobenemu škodovati, niti ne državi, še manj pa pravo-s avni cerkvi. I osebno ostro sta se izražala ministra Dragisa Cvetkovič in Voja Djordjevič. Prvi je izjavil, da bo vlada svoje začeto delo dokončala in korkordat izpeljala brez ozira na hujskače ki naj prihajajo iz kateregakoli tabora. o, 'V' **6ka ,s:(a v Kupinru obiskala prvaka b. Kostic iz Zemuna in Sava Kosano- • Krekati otvvHT110? f >aj ?° 80 pa 0Rlasili hotelirji hi ? nataka9« Preje,najo sedaj precejšnje {.’ vendar so pripravljeni nove zahteve natakarjev deloma sprejeti. Borbaje zanimiva ker vsi <>]>er,rajo s številkami, ki jim je ^ eni sira V Celo,i’ po druS' s,rani P« ravno ‘?evVl^°L ■?ITekaU- Sal sc 1)0 i* »"h M, bojev,je težko uganiti. V najslab- utegue zgodi,i’da ^ na‘akaS tu.li Nnj!b!TS,ki 0.lil,,pi‘adl v Stockholmu sodeluje s™ v ? za«t°Pstvo. igrajo Pirc, dr. Trifunovič, da hi 111 Ur6der' vendar ni ujiati, ‘ ; , . država zasedla kako mesto bolj spre- A‘aši zašuHmiki"^ v. ‘"oštvu dr. Milan Vidmar, iv asi zastopniki so vsi razen Pirca v nrecei slalii M-idžar7-r ? POnU' k' Sn’° ga d°živeli nasproti Madzarsk! v drugem kolu g 3 : 1, Čeprav je Madžarska nastopila z zelo okrnjenim moštvom. Ne-kf °ri "aslnl šahistom prorokovali celo prvo mesto, \endar bo najbrže obvejalo, da bodo prvo SIT Amenkanci, ki imajo najbolj močno ™?v f (zna«1 velemojstri Fine, Reahewsky, Ho- rovutz, Kashdan in Marshall). Prvo tekmo ie naše zastopstvo dobilo, ker Romunija ni prišla. V včerajšnjem poročilu je pomota, ker se je reklo,, da ; Jugos avija m pnsla. Pa je res, da na tekmovanio m prifilo romunsko moštvo. J Včouai zjutraj sc je Sava pri Zagrebu začela dvigati in je v kratkem dosegla 3 in pol metra nad normalo. Popoldne pa jo voda snet začela upadati. Naraščanje Save je posledica veli- kj!l ?.evl,ht,.1" krajevnih poplav v Sloveniji in v bližnji okolici Zagreba. J n v Pr,>HZ6l|° P"dje(ni ?“ zagrebški tatovi in sleparji. I red dnevi so prišli na nov trik. Po deželi so uravnali" |ajIl ”1,°jstri- ki s° hoteli povsod po-pra\ljati strelovode, najrajši pa so se poteuovali Wli'večiiV'i i strelov?d°y 1,a zvonikih. Res so dobili vetji del nagrado m se tudi lotili ponravlia- I strehah6 to n°V‘ Ka.J 'm pa dejansko Po^njali na °. Pa ugotovila preiskava, ki jo je za- I hteval neki župnik, ker se mu je vse skupaj zdelo niJteo °* Presu,nli'vo- Sleparji niso popravili jf 6ar’ Pa. so odnesli lepe nagrade. Poii- sleparju “* m°g’a prili na sled "občnemu n«oiTUi^‘ Kar!°vec se na vse kriplje brani nevarnosti, ki grozi tamkajšnjemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Izguba, ki jo ta zavod izka ztije leto za letom, je oala Osrednjemu uradu za neVhd°:;3 de,!,VCeV '?°budo za razr,iišljanje, če bi ne bilo boljše, da se karlovški zavod sploh ukine. ler ustanovi samo jjodružnica ali boljše rečeno do- 'Zgubo, vendar se da o tem problemu mnogo lesov. V prosvetnem ministrstvu je baje končano delo za nov zakonski osnutek o naših srednjih šolah. i je izdelala nekaj dopolnil in sprememb, ki sc tičejo klasičnih in realnih gimnazij ter učiteljišč Zraven tega je komisija izdelala tudi osnutek predloga za izboljšanje položaja profesorjev in učiteljskih moči 6ploh, kakor so to zahtevali prolesorji na Učenca(ko) s kmetov sprejme trgovina z mešanim bIayom, Ponudbe na R. Dolinar, Jescnice, ■.-------^ .v.*na svojem zadnjem kongresu. V komisiji, ki je osnutek izdelovala, je bil med drugimi tudi načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani prof. . Lovro Sušnik. Sedaj bo sestavljena druga ko-misija. ki bo izdelala osnutek zakona za reformo mesčaiiskth šol. Osnutek zakona o reformi srednjih sol bo že jeseni predložen Narodni skupščini v obravnavo. Štirikrat je xe poskušal samomor 65 let stari Dragutin Oruborc it Zagreba. Trikrat se je mož že obesil, |ia so ga vselej rešili. Včeraj se je vrgel pod vlak. Pa tudi tokrat mu ni šlo tako, kakor je bil načrt zasnoval. Vlak ga je sicer potegnil in zmrcvaril, vendar pa še vedno ni izključeno, da bo ostal živ. • Na povišanje plač so začeli misliti uradniki in nameščenci, državni in samoupravni. Podražitev življenjskih potrebščin je že tolikšna, da že podira >proračuneko ravnotežje- uradništva, ki še vedno prejema borne in skromne plačice. Tudi v Subotici so začeli mestni uradniki misliti na načine, kako bi župana in občinske svetovalce pri- I P'aviji do takega sklepu Vendar pa pravijo na | občini, da letos kaj takega še ne Ijo mogoče izvesti, ker v proračunu ni za tak primer nič predvidenega ... r.vnr»rn> m 111) Vljudnost in Med vljudnostjo in »vljudnostjo« je vsekakor precej razlike. Vendar pa je ta pojm pri različnih narodih tudi precej različen. Kar n. pr. nekje velja za vljudno, smatrajo drugod morda celo za žalitev. Navodila, kako je treba biti vljuden, dajejo pač običaji, ki so v veljavi pri tem ali onem narodu. Prav posebno pa se razlikuje evropski način, kako se izkazuje komu vljudnost od onega, ki se ga trdno drže manj kulturni narodi. V azijskem Tibetu je Diplomati in njihova ženitev Zunanje ministrstvo ameriških Zedinjenih držav je izdalo odlok, ki prepoveduje ameriškim diplomatom, da bi se poročili s tujkami. Dovoljenje bo dobil samo tisti, za katerega bo zunanji minister ugotovil, da res ni drugega izhoda več in da je zakon neobhodno potreben. Če bi se pa kak diplomat ne hotel držati tega odloka in bi vztrajal pri tem, da si izbere za ženo kako tujko, bo moral takoj podati ostavko na svoj položaj, ki ga je dosedaj zavzemal. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kaj je nagnilo ameriškega zunanjega ministra, da je izdal takšen odlok. Skoro ni mogoče najti druge utemeljitve, kakor to, da se zadnje čase ameriški diplomati posebno radi ženijo s tujkami. Vseh ameriških diplomatov je danes izven Amerike okoli 700. Od teh pa se jih ni poročilo z Amerikankami več kakor 200. Na vse zadnje pa se vendar ne smemo preveč čuditi temu, da je izšla takšna prepoved glede ženitve s tujkami, saj vendar Amerika ni edina država, ki to svojim diplomatom prepoveduje. Enaki predpisi so v veljavi tudi po nekaterih drugih državah. Med drugimi so tudi francoski diplomatje dolžni, da prej, preden bi se poročili, zaprosijo za dovoljenje. Tega dovoljenja pa ni tako lahko dobiti, kakor bi si kdo mislil, čeprav diplomati niso tako mali, brezpomembni in nevplivni ljudje. Tudi v Turčiji in na Portugalskem veljajo iste določbe. Še mnogo hujše pa je v tem oziru v vzhodnih azijskih državah in v Braziliji. Če se n. pr. poroči kak japonski diplomat s tujiko, velja to najprej za veliko sramoto, smatra pa se to tudi za takšen prestopek, da mora dotični diplomat, pa če tudi je drugače še tako ugleden, takoj zapustiti svoje mesto in podati ostavko. Na drugi strani pa so seveda tudi takšne države, ki se s temi vprašanji še niso bavile, ali vsaj niso izdale kakšnih tovrstnih prepovedi. Menda najodličnejše mesto med vsemi zavzema Anglija, ki prepušča svojim zastopnikom v tujini popolno svobodo v tem, ali se poroče in s kom se poroče. To velja v Angliji kljub vsem številnim tradicijam, ki se jih tam tako vestno drže in smatrajo za sramoto, če se jim kdo izneveri. % velikimi žerjavi so očistili progo po zadnji železniški nesreči pri Parizu, ko je izgubilo življenje 27 mrtvih. »vljudnost" n, pr. navada, da gostu pri odhodu vržejo okoli vratu svileno ruto, ki jo tam imenujejo »khate«. V Tibetu so namreč prepričani, da takšna ruta prinaša srečo. Ljudstvo, ki prebiva na južnih pobočjih Himalaje, pa je v tem oziru še bolj zanimivo. Tam najboljše pozdraviš prijatelja na ta način, da se mu popačiš, to se pravi, če mu pokažeš pri srečanju jezik. Na otoku Javi velja za največje počaščenje, če kdo kakšni ugledni osebi med razgovorom pokaže hrbet. Našim navadam se na Javi smejejo. Posebno se jim zdi poniževalno, da se kdo komu pokloni in sname pred njim klobuk z glave. Na Novi Zelandiji se dva znanca pozdravita po njihovem mnenju najlepše na ta način, da se z nosom poljubita. Na otokih Tonga izkaže podložnik spoštovanje in pozdrav svojemu gospodarju s tem, da dvigne njegovo nogo nad svojo glavo, v srednji Afriki pa črnci potresajo pred svojim poglavarjem na glavo prah. Če se srečata dva Kitajca, ki se peljeta vsak na svojem vozičku, oba izstopita in se pozdravita, če pa se vozi samo eden, drugi pa gre peš, tedaj oni, ki se pelje, spet stopi z voza in ponudi sedež na vozu svojemu prijatelju. Spodobi pa se pri tem tudi, da dotični te vljudne ponudbe ne Drugi »kitajski V Južni Ameriki je še vedno dovolj krajev, ki še prav nič niso raziskani in zato tudi tujcem neznani; O tem priča tudi zadnja ameriška ekspedicija, ki se” mudi v Južni Ameriki, da bi izdelala čim bolj točne zemljepisne karte po opazovanju iz letala. V ameriški državi Peru je tudi našla še čisto neznane kraje. Nekatera njihova opazovanja so med znanstveniki izzvala pravo presenečenje. Najznamenitejše odkritje, ki ga je našla ta ekspedicija na svojem zadnjem potovanju, je prav gotovo nek zid, ki je po svoji zgradnji, obliki in dolžini tako rekoč na las podoben velikemu kitajskemu zidu v Aziji. Ozemlje med Sveto reko in Andi pa vse do Tihega morja je nenaseljeno, pusto, brez vode,, brez rastlin, same ogromne peščene planjave vse povsod. Dolžina tega zidu, ki so ga na tem ozemlju odkrili, znaša več sto kilometrov. Po večini se vleče po gorskih grebenih, le tu pa tam se spusti tudi v dolino, kjer se zdi, kakor da se zgubi. Toda to se samo zdi. Le puščavski pesek ga je zravnal z zemljo ali pa še celo na visoko pokril, da ga na nekaterih mestih ni. Tega zidu pa niso opazovali samo iz letala, pač pa se je letalcem posrečilo, da so se na prikladnem mestu, kolikor ga je pač tam mogoče pričakovati, spustili tik zidu na zemljo. Od tu so si mogli natančno ogledati, kako je ta čudni, neznani zid zgrajen Najzanimivejše je to, da je ta zid z zemlje sploh nemogoče zapaziti. Sezidali so ga iz kamna, ki je po barvi prav tak, kakor leži vse naokrog po tleh. Ima tako rekoč nekako varovalno barvo, ki ga zaradi nje tudi ni mogoče zapaziti. Kamenje, iz katerega je zid zgrajen, je zlepljeno z neke vrste sprejme, prav tako, kakor tudi ne sme orientalec sprejeti kakega okraska, ki ga mu kdo ponudi samo iz navade. Kako je s kitajsko vljudnostjo, priča najbolje primer, ko je nekoč večja skupina ljudi obiskala neko tamkajšnje svetišče. Ob tej priliki je nek Kitajec takole opozoril vse obiskovalce svetišča: »Prosim vas, da vsi ostanete na mestu in da mi nihče ne uide. Vse vas povabim na riž.« Našli so seveda vsak svoj izgovor, ker je pač takšna navada, da se ne smejo odzvati povabilu. Le nek gostiteljev sorodnik je bil takoj pripravljen, da povabila ne odkloni. Zato pa je tudi dobil primerno kazen. Gostitelj ga je pustil čakati brez riža toliko časa, da je bil že res lačen. Ko se je naveličal čakati, je le vprašal svojega gostitelja, kaj je z rižem. Ta pa se je razjezil nad njim in dejal: »Res bi rad vedel, kod si se vzel! Jaz sem bil tako vljuden, da sem te povabil na riž, ti pa si bil toliko nesramen, da tega povabila nisi odklonil. Kje si se pa učil olike? Najbrž pri Mongolih!?« Saj prav za prav pri nas Evropcih ni dosti drugače. Kolikokrat bi se rad kdo koga odkrižal na ta način, da mu ponudi kaj takega, kar gost ne bi smel kar tako sprejeti in kar bi bil najvljudnejši znak za odhod. Recimo, da kakega neljubega gosta, ko ne zna že oditi, povabite, naj ostane pri kosilu, pa se ta res he spomni, da ga hočete opozoriti samo na to, da je že precej ura... Pa če potem res ostane, ali vam ni žal, da ste ga na kosilo sploh spomnili in da morate držati besedo? zid" v Ameriki sivo malto. Razumljivo je tudi to, da zid ni več tako ohranjen, kakor je bil nekoč, saj leži v predelu, kjer puščavski veter neovirano opravlja svoj razdiralni posel. Zid je širok petnajst metrov, na nekaterih mestih pa visok do osem metrov. Ekspedicija se je mudila v teh krajih cela dva meseca. Uspelo ji je sestaviti pravo sliko zidu, kakršen je bil prvotno, gotovo pa vsaj to, kje točno poteka, čeprav je na nekaterih mestih pod peskom. Kakor je postal kitajski zid Evropcem znan davno potem, ko je bil zgrajen, tako so tudi v Ameriki odkrili ta drugi kitajski zid šele sedaj. Služil pa je najbrž tudi istemu namenu, namreč, da bi bila peruanska zemlja bolj varna pred neprestanimi vpadi narodov na njihovem osvojevalnem pohodu. Poleg zidu so še precej dobro ohranjeni temelji manjših utrdb zelo zanimive oblike. Ekspedicija pa je pri svojem stikanju po neznani zemlji našla tudi razvaline nekaterih večjih starih mest, ki jih je puščavski pesek do danes popolnoma zasul. Niso tako brezpomembna ta zadnja odkritja v Južni Ameriki, saj so rešila marsikatero uganko, nad katero so si učenjaki že dolgo časa belili glave. Kažejo tudi, da so se podobni pojavi, kakor so se še komaj pred kratkim začeli n. pr. v Severni Ameriki, ko se rodovitna zemlja zaradi spremenjenih vremenskih razmer pretvarja v pustinjo, pojavili tudi že v prejšnjih časih. Saj si drugače ne moremo predstavljati, kako bi nastala na ozemlju, kamor je sedaj prišla omenjena ameriška ekspedicija, celo večja mesta. V puščavski pe>sek jih menda niso gradili. ' ojvoda in vojvodinja Kentska. Tri leta stari „rekrut" Neštete napake, ki jih človek napravi pri tein ali onem poslu, kažejo, kako je resnična trditev o človeški zmotljivosti. Takšnih napak je vedno dovolj posebno tam, kjer bi morda vsak mislil, da so izključene. Takšna pomota, kakršna se je vtihotapila pred nedavnim v listine nekega vojaškega urada na Bolgarskem, pa se ne zgodi tako kmalu. Neki Bolgar, Lapajotov po imenu, je dobil lepega dne poziv, da se mora njegov sin nemudoma javiti na vojaški nabor. To pa še ne bi bilo tako čudno, če ne bi bil ta sin star komaj tri leta. Lapajotov je bil 6prva precej iznenaden, spoznal pa je kmalu, da je bolje, če se javi vojaškemu poveljstvu in tam zahteva pojasnila, zakaj njegovega triletnega sina kličejo na nabor. Vojaški uradniki Lapajotovu sprva niso hoteli verjeti, da on sploh nima nobenega sina, ki bi bil že dorastel za vojake. Tedaj pa je oče mladega »rekruta« odšel domov, vzel sinčka v naročje in ga prinesel pokazat na vojaški urad. Sedaj so se pač morali prepričati, da se je v njihove spiske vrinila pomota, ki je napravila skoro malo šale. Natakar: »Kaj naj vam prinesem po juhi? Pečeno govedino in puding iz ledvic, ocvrta jajca z gnjatjo, svinjsko pečenko s kompotom, dušenega zajca, klobase in zmečkan krompir, salato in pražen riž, makarone —« Gost: »Da, prosim; samo zajca ne!« Radio - Podroben program ljubljanske in vgeb evropskih postaj dobite * najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljiiua«. ki stane mesečno ti a m o deset dinarjev. —> Programi Radio Ljubljana Sreda. 4. avg.: Operetni venčki (ploščo) — 12.15 Vreme, poročila — 13.00 ('as, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14.0(1 Vreme, borza — 19.00 vreme, poročila, spored, obvestila — 19-30 Nae. ura — 19.50 Lahka solistična glasba (plošče) — 20.10 Mladinska ura: Kako spoznamo glasbila, IV. pred. (dr. A. Dolinar) — 20.30 Koncert pevskega zbora »Sloge« — 21.15 Radijski orkester — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Rudolf Pilih igra na kromatično harmoniko. Drugi programi Sreda, 4 avgusta: Bclgrad: 20.00 Arije, 20.30 Orkestralni koncert, 21.00 Humor — Zagreb: 20.00 Violin**. 20.90 Ljubljana — Dunaj: 20.05 Slavnostni koncert iz Solnograda, ‘31,45 Plesna glasba, 23.00 Šramel — Bu-dimpešta: 20.00 Igra 22.10 Ciganska glasba, 23.00 Operni orkester — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21.00 Opereta ^Dunajska kri« — Rim-Bari: 21.00 Pihala, 22.25 Zbor — Praga: 20.20 Dueti, 20.50 Ljudski koncert — Varšava: 20.00 Vokalni koncert 21.00 Chopinov koncert. 22.00 Plesna glasba — Berlin: 19.20 Operetne melodijo — Hamburg: 19.00 Domovinski zvoki, 21.10 Orgle. 21.25 Dvoržakov čelo koncert — Lipsko: 19.00 Frankfurt. 21.15 Stari instrumenti — Frankfurt: 19.00 Domovinski zvoki, 21.15 Serenade — Beromiinster: 20.05 Richard Straussov koncert iz Solnograda — Bukarešta: 20.00 Balalajke, 20.00 Violina, 21.10 Vokalni koncert, 21.15 Salonski orkester. Takole delajo Japonci po tokijskih ulicah reklamo za svoje klobuke. 'Jakob Wassermann: 3 Zlato iz Caxamalce Vedeli smo o svetiščih, katerih strehe in stopnice so bile iz zlata. Videli smo posode, nakit in obleke iz čistega zlata. Pripovedovali so nam o vrtovih, v katerih so bile cvetlice mojstrsko ponarejene iz zlata, posebno indijansko žito, pri katerem je bil zlasti klas na pol zaprt v širokih srebrnih listih, dočim je lahki šop, lično dovršen iz srebra, visel s konice navzdol. Zlato je bilo v tej deželi tako običajno kot pri nas železo ali svinec in resnično Peruanci obojega niso poznali, niti železa, niti svinca. Nepojmljivo, kar je mučilo v svoji izrednosti, je bilo, da tukaj ljudem zlato, zadnji cilj in najbolj vroče poželjenje vsega ostalega človeštva, ni nič pomenilo. Ni bilo menjavno sredstvo, ne lastninski naslov, ne mera, ne predmet zaznamovanja, ni tvorilo gona za delavnost, ni napravilo slabega in nobenega dobrega in nobenega močnega in nobenega slabotnega. Mogli bi si misliti: Če to ni zlato, pa je vendar drugače kakšna kovina ali žlahtna prvina; a temu ni bilo tako. Lastnina je bila med njimi urejena v drugačnem redu kot kjerkoli na svetu, na pravljič<*n način, ki je vznemirjal našega duha. Bila je v stopnji dostojanstva stvari. Milijoni in milijoni med seboj popolnoma enaki; in nad vsemi temi neskončno visoko Inka. Tolikega oboževanja umrljivega človeka, kolikor mi je znano, ni bilo še nikdar m ga mogoče ne bo nikdar več. Sčasoma sem prejel o tem nešteto dokazov in slišal mnogo poročil. Od njega je izhajalo dobro in zlo, vsa milost, vsa čast in vse imetje. Na borli s scembri je nosil dve peresi povsod redkega ptiča Coraqueuque, ki je živel v pustinji med planinami in so ga smeli ubiti le zato, da okrase knežjo glavo. Pripovedovali so mi, da je ljudstvo pred davnim časom živelo brez luči in brez zakonov. Tedaj se je Sonce, velika svetilnica in mati človeštva, usmililo njegovega nizkega položaja in je poslalo dvoje svojih otrok, da bi mu prinesla blagoslove nravnega življenja. Nad-zemski par, brat in sestra, obenem soprog in soproga, je šel preko visokih planjav; vodila sta s seboj zlat kij in dobila sta zapoved, da si postavita svoje bivališče na mestu, kjer kij brez težave prodre zemljo. V rodovitni dolini Cuzeo se je izpolnil čudež, zlati kij je sam izginil v zemljo. Od obeh bitij svetlobe je izhajal Inka in vsa dežela je bila njegova last. Vse ozemlje države je bilo razdeljeno za obdelovanje tal v tri dele, eden za Sonce, eden za kneza in največji za ljudstvo. Vsak Peru-anec se je moral z dvajsetimi leti poročiti, nato ga je preskrbovala občina s stanovanjem in mu določila zemljišča. Toda delitev tal so obnovili vsako leto in delež povečali ali zmanjšali po številu družinskih članov. Najprej so morali obdelovati polja, ki so pripadala Soncu; nato polja starcev, vdov, kratkomalo vseh onih, ki iz kakršnegakoli vzroka niso mogli sa- mi voditi svojih zadev; nato so prišla na vrsto tla, ki naj bi krila lastne potrebe, a vsak je imel dolžnost pomagati svojemu sosedu, če je mogoče imel mlado in številno rodbino. Nazadnje so obdelali polje Inke in to se je vršilo z veliko svečanostjo in s skupno pomočje vsega ljudstva. Ob svitu se je oglasil klic s stolpa za zbiranje in možje, žene in otroci so prihajali v svojih najlepših oblačilih, veselo so opravljali delo za svojega gospoda in peli zraven svoje stare pesmi ter napeve. Tako so mi pripovedovali in resnično je. Skupno imetje je bilo lemež,-skedenj, setev in kruh. Skupno imetje so bile črede; ob določenem času so ovce ostrigli, volno spravili v javne založne shrambe in dodelili od tega vsaki družini toliko in izročili ženam za prejo in tkanje, kolikor je bilo potrebno za njihovo potrebo. Vsi so morali delati, od otroka do stare ženice, če ni bila preslabotna, da bi držala preslico. Nobenemu ni bilo dovoljeno bili brez dela, brezdelje je bil zločin. Skupno imetje so bili rudniki, topilne peči, žage na vodi, vetrna kolca, kamnolomi, mostovi, ceste, gozdovi, hiše, vrtovi. Noben človek ni mogel obogateti, noben obubožati. Noben zapravljivec ni mogel pognati v razigranem razpoloženju svojega imetja, noben dobičkar ni mogel svojih otrok z vratolomnimi kupčevanji spraviti na boben. Beračev ni bilo, ni bilo nobenih zajedavcev. Ce je kateri mož po nesreči propadel, kajti po lastni krivdi je bilo nemogoče, tedaj mu je država pomagala in ni ga poniževala s tem, da mu je izkazala dobro delo Postavila ga je, kot je zakon zahteval, zopet na isto višino z ostalimi. Nepoznano je bilo častihlepje in lakomnost, nemir in bolestni duh nezadovoljnosti, politična strast in sebično teženje. Nihče ni imel lastnine, vse jc pripadalo vsem in vse, ne le dežela sama, je bila last Inke, tega bitja nebeškega izvora. Tedaj je nastalo dvomljivo vprašanje, ali je to divjosl ali razvoj, oblika barbarskega in otroškega bivanja ali naprednega in višjega. Ali so ga smeli mrzeti in radi tega uničiti, ali mu je bilo treba prizanašati, mogoče ga celo slaviti kot stanje človeškega skupnega bivanja, ki je bilo zaželjeno. Ni moglo biti za nas brez važnosti, ali imamo pred seboj izrabljene in tope sužnje, orodje tirana z brezprimerno oblastjo ali plemenitejše in čistejše stvari kot stvari krščanskega sveta. Nisem mogel najti tukaj odgovora »ne« niti »da«, četudi se mi je pri natančnejšem premišljevanju prej zdelo, da imamo 'opraviti z zavrženimi tajilci tisočletnih uredb, ki jih ni bilo mogoče preobrniti, ne da bi trpel škodo ves človeški rod. Odreči se posesti, jc pomenilo odreči se plačilu in časti, tekmovanju in odlikovanju, napredku in vsemu veselju naključja in vsemu, kar loči moje od tvojega in kar loči »jaz« od »ti«; misel, pregrozna in pre-sramotilna, da bi se ji predal drugače kot z nezmotljivim sklepom, da jo preženeš s sveta. Tako se mi je zdelo ono noč; pozneje nisem bil več teh misli. Valjal sem se nemirno na svojem bornem ležišču in čakal na svit dneva. »Slovenski dom« Uboja vsak delavni* oh IS Mmefina naro&nina 12 Din. ca Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica SHI1. Telefon 2994 ta 2996, Upravni Kopitarjeva 6» Telefon 29931 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ce& Izdajatelji Ivan Rakoveo. Uredniki Jože Količek.