• POSVET O ALKOHOLIZMU IN O NAPORIH ZA ODPRAVLJANJE TE BOLEZNI V NAŠI OBČINI
KAM PLOVEMO?
Konec prejšnjega meseca so se v mali dvorani KD Španski borci se-stali vsi vidnejši delavci na.še občine, ki jih zadeva to vedo boij ak-tualno vprašanje. Povabila jih je na pogovor občinska skupnost so-cialnega vai-stva. vodila pa je sejo Marinka Mifteraj. Poročilo in akcij-ski program so razpravljalci okrepili s svojimi izkušnjami iz boja proti tej bolezni, ki našo družbeno skupnost velja vedno več sredstev, dru-žinam alkoholikov pa prinaša veliko gorja. Najbolj je razširjena med Ijudmi med 35. in 50. letom starosti, čedalje več je med njimi žena, pa tudi že mladih.
Tudi naša občina glede na problematiko alkoholizma ni iz-jema. Zato je bil odziv na pova-bilo za posvet pričakovan in seja je potekala resnično zavzeto. Iz bogate, poglobljene in pestre razprave, v kateri so sodelovali domala vsi povabljeni predstav-niki od občine do republike, ob-javljamo nekaj izstopajočih misli.
Marinka Mifteraj: »Alkoholi-zem je socialna bolezen in v pri-merjavi s tuberkulozo, ki smo jo že skoraj povsem zatrli, tnnogo bolj pereča, s širšimi in globljimi vplivi na družino in družbo kot celoto. Velika težava je v tem, ker do zdravljenja prevečkrat pride šele tedaj, ko je stanje za družino in tudi za družbo že nevzdržno, prej pa družba na-stopa s preveliko mero toleran-ce.«
Dr. Gorazd Mravlje: »Zadnji čas je, da preidemo od besed k dejanjem. Psihiatrija je vmesni člen v procesu zdravljenja. Lju-dje so še premalo izobraženi in ne poznajo vseh pravic. Uzako-njenje zdravljenja za alkoholike je nemogoče, ima pa zakonec al-koholika vse možnosti, da skoz razvezni postopek ,pritisne' na partnerja in ga pripravi, da se od-loči za zdravljenje. To pa lahko zakonec stori še zelo zgodaj. ko družina še ni povsem razceplje-na, ne pa da odlaša in naseda ob-ljubam, ki so lahko alkoholikom vedno na jeziku.
Clovek je sprva spodbujen k pitju. Že naključno srečanje pri-jateljev ali znancev se začne z be-sedami: ,Gremo kaj popit?!' Vsi naši običaji so povezani s pitjem itd. Družba sve to dopušča do trenutka, ko se prično kazati prvi znaki alkoholizma. A tedaj je že zelo zelo pozno. Že mnogo prej bi mu morali pomagati, v prvi vrsti njegovi prijatelji, sodelavci, žena in okolica.«
Petra Kočevar: »Vedno več je primerov, da alkoholik zahaja tudi v srednje šole in predhodno v domove. Že nekaj časa se go-vori o streznitveni postaji na ravni mesta. Predlog je dober in potreben čimprejšnje realizacije, saj mladi ne sodijo v zapor.
Čedalje več je družinskih tra-gedij, ki jim botruje alkoholi-zem. V teh primerih bi morali storiti prve korake krajani v so-seskah.«
Vladimir Kitanovič: »Vsak otrok danes lahko pride v trgo-vino in kupi pijačo. To bi morali prepovedati, starši naj si jo sami kupijo. Mnogo je otrok, ki sami preživljajo prosti čas doma in prirejajo tako imenovane »pi-janke«. Potem se pa starši spra-šujejo, kako je prišlo do zasvoje-nosti otrok. Tudi v delovnih or-ganizacijah so do pitja preveč strpni, ko pa do alkoholizma pride, ukrepajo skoraj zgolj dis-ciplinsko.«
Natalija Šturm: »Organizacija RK vlaga velike napore v pro-svetljevanje mladine in starejših občanov. Imamo veliko preda-vanj o alkoholizmu in narkoma-
niji, pošiljamo propagandno gradivo.v šolah pa imamo men-tor je RK, ki se povezuje jo z nami in izvajajo naloge. S šolami po-teka sodelovanje v redu, a tega ne moremo trditi za krajaae v KS. Še slabše pa je v ozdih. Tudi o sodelovanju s klubi zdravljenih alkoholikov ne bi mogli reči vse najboljše, vendar se bomo priza-devali za boljše stike.«
Jože Petek: »Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu je bil sklican nekajkrat, pa ni bil sklepčen. Navzoči člani pa so ugotavljali, da je zajezitev alko-holizma in narkomanije v sedanji družbeni klimi prevelik zalogaj. Marsikaj bo treba preprosto prepovedati, čeprav je še toliko pripomb na administrativne ukrepe. Poglejmo tole: pri vsa-kem športnem društvu mora biti bife, da se srečujejo z nepremo-stljivimi finančnimi problemi!? Tudi z delom mladih velikokrat nismo zadovoljni, vendar vsi dobro vemo, da jim nismo pri-skrbeli prostorov za njihova sre-čanja, pa se seveda sestajajo v gostilnah.«
Franc Gruden: »Klub zdrav-ljenih alkoholikov v Mostah ima 51 članov, skupaj z družinskimi člani pa nas je prek sto. V klubu je delo čedalje težavnejše. Že dalj časa smo brez terapevtov, ki sta na bolniški, prostor je majhen in utesnjen in ker je KZA na Vevčah razpadel, so se nekateri od tam vključili v našega. Obisk v KZA je 60%. Ko prihaja do
zdravljenja, sprva v večini de-lovnih organizacij obljubljajo omogočanje obiskovanja kluba, potem pa večkrat požro besedo. Delavci, ki delajo v izmenskem delu, zelo težko prihajajo v klub.«
V razpravi so sodelovali tudi pripadniki milice, ki so postregli s podatki, o razraščanju nasilja, ki mu botruje pitje alkohola.
Pogovor pa se ni iztekel v prazno. Sprejetih je bilo nekaj povsem realnih in uresničljivih sklepov:
—  prepoved   prodaje   alko-holnih pijač otrokom,
—  regresiranje   brezalkohol-nih pijač (sadnih sokov) na račun višjih davkov in taks za alko-holne pijače,
—  prepoved prodaje alkohola v manjših steklenicah,
—  prepoved točenja alkohol-nih pijač s 7. na 8. uro zjutraj,
—  tesnejše    sodelovanje    in izmenjava informacij, usposab-Ijanje pedagogov sociologov in drugih,
—  vključevanje ozdov v delo KZA in sodalnih služb,
—  tesnejše sodelovanje vseh dejavnikov s kadrovskimi služ-bami v ozdih,
—  pomoč   pri   zaposlovanju zdrav^enih alkoholikov,
—  čimprejšnja       uresnišitev zamisli o streznitveni postaji za mesto Ljubljana.
Sprejet je bil tudi akrijski pro-gram boja proti alkoholizmu v naši občini.
JOŽE PRAPROTNIK