K. K. ST SAM vVÁlTSCHAFT MARBUHoj
íliugelaiigt awl 1 \ M1315
2. gteviDb».
H v-.- j
mit Seilagen
arlbor, dne 14. januarja 1915.
XLIX. teftaj.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
aaročnino, inserate in reklamacije.
.:ate »f plačuje od enostopne petitvrste ca enkrat 16 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglate primeren popust. V oddelku „Mala naziuniia" »iajie beseda 5 vin. Farte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vui. — Inserati te sprejemajo do torka opoldne. — Netaprte reklamacije so poštniiie proste.
T Karpatih Rusi ne napredujejo več. — V zahodni Galiciji vsi ruski napori, razdeliti našo bojno črto, brezuspešni, — Na južnem Rusko Poljskem poskušajo Rusi zaman prekoračiti — Nemci zopet pred Varšavo. — Na srbskem bojišču še mir. — Majhni spopadi s
- Vojne priprave Rumunije. — Francozi napadajo na celi črti.N g
Nido.
Črnogorci.
Slike iz vojne.
Pri Bogu najdem tolažbo in lahko mi^je breme f. .
Franc Strmšek, doma iz Konjic, piše:
GaliSki gozd, 11. 12.
Velespoštovani! Štejem si v čast, da Vam morem želeti vesele božične praznike iz bojišča, posebno pa hvalim Boga, cla sem še zdrav, ldemo zopet iz Karpatov in podimo pred seboj rusko-sibirske in druge tolpe. Bil sem dosedaj v vseh bojih, tudi najljutej-ših, pa angelj varih me je še obvaroval. Hodil sem že po najnevarnejših potih, posebno na patruljah. BU sem v sredi vtasi, kjer so kantonirali koraki in ruska infanterija; a, hvala Bogu, me niso opazili. Prinesem generalu dobro pojasnilo. Dobil sem veliko srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste in tudi Retuznik iz Dražje vasi, ki je bil z menoj, a on II. vrste. Jaz dobim 15 K mesečno, on pa 7.50 K do smrti, katera bo najbrž tukaj v Galiciji. Prosim, spominjajte se me v molitvi. Pri Bogu najdem tolažbo in lahko mi je breme. Vsem skupaj vesele prazniKe želi Vaš bojujoči se France, sedaj četovodja pri lovskem bataljonu štev. 20.
Vojakov rv v<ve>\
Ljubi starši! Bližajo se veseli božični prazniki. Kako sem se jih veselil prejšnje leto, ko sem prišel na dopust kot mlad vojak, in sem vam pri topli peč razlagal moje napredovanje pri litrčku „suhodolca." Letos si predstavljajte moje praznike tako-le, seveda, ako mi Bog še zdravje ohrani: V temnem karpatskem gozdu opazite, ko iščete smrečico za sv. večer, sicer mladega, a že bradatega lovskega podčastnika za košatim grmom, z zmrzlimi Čevlji, z lepim daljnogledom
v roki opazujočega sovražno stališče, ali pa na zasledovanju, lahko tudi na begu pred Rusi. Lahko se bom nahajal pri naravni smreki, proti kateri bodo pa bruhali ruski gorsKi topovi smrtnonosne šrapnele in granate. Ako Bog da, se bodem tudi v takih meni navadnih slučajih spominjal božjega Deteta, rojenega v hlevcu v jaslicah, in zmolil za Vas par oče naše v, kar tudi od Vas upa Vaš bojujoči se sinko France Strm-šek.
Pripis pošiljatelja dopisa: Ravnokar izvem, da je bil vrli naš junak Strmšek težko ranjen par dni pred Božičem in leži sedaj na Dunaju v neki vojaški bolnišnici.
Sveti večer.
Vojni kurat č. g. Zagoršak piše :c gališkega do-jišča svojemu prijatelju:
Dasi smo se nadjali, da gremo vsak trenotek že naprej, vendar pa smo si tudi mi tukaj okrasili božično drevesce. Kako živo me je vse to spominjalo sv. noči doma. Božično drevesce! Bilo je krasno. Lučka pri lučki, in mi smo skoraj pozabili za trenotek, da smo na vojski in ne doma, aa smo daleč, daleč proč od doma, od svojih dragih. Zbrali smo se vsi okrog drevesca., moštvo in mi. Spregovoril sem nekaj besed v slovenskem in nemškem jeziku, voščil vsem skupaj vesele praznike, nato smo zapeli cesarsko pesem in „Sveta noč." Nekoliko smo tudi podaljšali ¡večerjo in se veselili pri kozarcu vina. Ce še omenim, da se je nam kar naenkrat užgalo drevesce, menim, da sem o-pisal vse zanimivosti sv. večera.
In Božič? bodeš morda vprašal? Kako si ga li obhajal? Si li maševal? Da, sem. Sicer sem se moral peljati 24 km daleč v cerkev, a šel sem, da sem le za-mogel vsaj ta sveti dan pozdraviti v cerkvi majhnega Jezuščkja. A žal, da >ii Šlo vse gladko. Prosil sem namreč. Če smem maševati, kar se mi je dovolilo. A toda,- ko sem prišel do darovanja, mi niso hoteli dati
vina, moral sem Čakati pol ure pred altarjem, predno sem dobil to troho vina, da sem končal sv. mašo. A nazadnje so se me vendar usmilili, da sem končal. Nato pa še po opravkih v mesto in domov, oziroma v vas, kjer smo stanovali.
Toda smola! Ko pridem nazaj, jih ni več tu-Kaj, apipak so se že zdavnaj odpeljali naprej. Kaj 11 sedaj? Konji so zmučeni do skrajnosti. Bili smo prisiljeni prenočiti, das je bilo nevarno, da bi nas zajel sovražnik. Ves dan nisem jedel nič toplega. Tato sem obhajal božične praznike.
Slovence tukaj imenujejo splošno „železni polk" in ^železni kor." Kaj namreč premorejo naši fantje, temu se kar čudi vse. Samo molite in zopet molite, da nas Bog ne zapusti, ampak še zanaprej varuje in o-hrani!
Sveta noč v bojnem ognju.
Četovodja Ivan Tratnik piše iz severnega bojišča svojim domačim v. Potok v rečički župniji:
Dragi stariši' in preljube sestre! Sporočim vam nekoliko, kako sem preživel sv. večer.
Na dan božične bilje smo se pripravljali celi dan za obrambo proti sovražniku s tem, da smo si napravili zasilne okope. Naš oddelek pride zvečer oB mraku iz bojne vrste v mesto Z., in kompanije so obstale v svojih pozicijah ali zakopih za kakih 800 do ¡200 korakov od mesta.
Ko pridemo v mesto, dobimo vsak nekoliko čaja za večerjo; nato se spravimo v eno borno kočico po3 streho in tako čakamo pripravljeni na alarm.
Bila je temna noč. Polagoma je padal tudi dež. Ravno je bila ura Četrt na sedem, kio začne strašno pokati na vseh straneh iz pušk in poleg tega je tudi artilerija začela; metati svoje grozne Šrapnele in granate po mestu in okrog mesta. Mi dobimo v tem času ukaz, postaviti se na cesto ter tam čakati nadaljnega povelja.
LISTEK.
Materina, beseda.
Priredil Alojzij.
Koliko premore pobožna mati, kako mogočen je njen upliv na srce otrokovo in kako doluje njena beseda še celo takrat, l<o je že davno minila otroška doba, dokazuje sledeči resnični dogodek:
„NiSvrednež, dal Bog, da to nekega dne srečam, lto boš od žeje umiral, da se ti z-lobni jezik posuši v ustih, da me poprosiš za čašico vode, a jaz pa naj imam to veselje, da ti to prošnjo zavrnem."
To grozno željo more samo tisti razumeti, ki je že trpel kedaj vso muko strašne žeje, pa so mu odbili čašo vode.
Tisti, ki je to kletev izrekel, je vedel, kaj je žeja. En dan poprej se je bojeval v strašni amerikan-ski meščanski vojski v bitki, v kateri je bilo treba napeti vse moči. Zjutraj pred bitko je imel ta častnik nalogo, da odnese važno poročilo drugi Četi in sicer kar najhitreje.. Njegov lastni konj ni bil več za rabo, šepal je in ni mogel z mesta. Revna žival je bila že popolnoma izmučena. Drugi konj, ki si ga je moral
dobiti, pa je bil tako divji, da se je moral častnik res mnogo truditi, da ga je mogel zajahati. Spenjal se je, brcal z nogami, vsak trenotek se ustavil, potem pa zopet skakal, s kratka, bila je zelo divja žival.
„A ni bilo drugače", pripoveduje častnik, „moral sem s svojim poročilom naprej! Ali kakor da se je vse zarotilo zoper mene! Tu je bila cesta polna voz, tam zopet srečam konjenike. Vsak trenotek nove zapreke, a vročina neznosna. Oblaki prahu so me obdajali. Žeja mi je izsušila grlo. Moja steklenica je bila pra,zna. Tu zapazim vojake, ki so nekoliko na strani počivali pri studencu. Kako sem se razveselil, ko zagledam studenec! Hotel sem hitro tje jezditi, da si utešim žejo. Moj konj je skakal tako divje, da mi ni bilo mogoče mirno jezditi dalje. Smejali so se nerodnemu jezdecu. Besneč od jeze, razgret od vročino, vendar sem se promagal, odveza! svojo čutaro in se obrnil k enemu vojaku, proseč ga:
„Tovariš, bodi. tako dober, napolni mi čutaro z vodo!"
Mož me hudo in neusmiljeno pogleda in reče k
meni:
..Napolni si sam!"
V strašni jezi izrečem kletev, ki sem jo zgoraj navedel, spodbodem konja in odhitim ter se ne zmenim več za vojake, ki so me zdaj vendar klicali, da se naj vrnem.
Cez kakih dvajset minut je okrepčal mene in konja] neki usmiljen zamorec. Poplačam .ga zato z denarjem ter začnem premišljevati, kako tudi v črnih prsih bije dobro srce, a v belih včasi hudobno. Obraz človeka, ki mi je odbil požirek hladne vode, sem si dobro zapomnil ter sam pri sebi prisegel, da ga hočem iskati, dokler ga ne najdem in se ostro ne maščujem. Dve leti sem ga iskal na bojiščih in v bolnišnicah, slednjič je pa vendar le prišel dan maščevanja.
V neki bitki sem bil ranjen. Spiwili so me v Washington v bolnišnico. Kmalu sem okreval, toda ker nisem bil sposoben za službo, sem ostal v bolnišnici in stregel bolnikom in ranjencem. Imel sem pa mnogo sočutja z njihovimi bolečinami. Videl sem tu umirati može, globoko verne, kako so mirno zatisnill oči za vedno. Večkrat sem se vprašal: A kako je pa s teboj, ali bi ti tudi mogel tako umreti? Prevzele so me zelo resne misli, tako da sem na svojega neprija-telja pozabil.
Nedaleč od Washingtona je bila v tem času bitka. Prinesli so v bolnišnico veliko število ranjenih^ Vse sobe so napolnili. Bilo je grozno soparno in bolniki so trpe.li hudo žejo. Iz vsake postelje se jo slišalo vpitje: „Vode, oh, vode!"
Smilili so se mi reveži. Vzamem velik vrč, napolnim ga z vodo in ohlnidim z ledom ter grem s ku-
f3ajn©v«iia »omžžlis ss* nahajalo »red inserati
«1 V«iV! (! (I «! (S n ^ n
Bil je strahoviti boj, ki je trajal okrog eno uro. Največjo moč je vrgel sovražnik na naš polk.
Med gromenjem strolov se zaslišijo hura-klici, ter rožljanje orožja, ki je zvenelo daleč v temno noč. Začela se je borba na življenje in smrt. Kakor besni volkovi se zaganja sovražni)? v sovražnika; strašno je bilo klanje in grozno vpitje.
Vsled prevelike premoči sovražnika, ki je pošiljal vrsto za vrsto v naše že itak oslabljene oddelke, se ti slednjič obrnejo ter prihitijo, kdor je še mogel, proti mestu, nekateri jaKo razmesarjeni. Na to dobi naš oddelek povelje, zapustiti mesto ter se pomakniti nazaj po cesti, ki ~elje proti ...
Hitro odkorakamo za kakšne 4 km, proč od mesta do neke vasi, kjer se je nahajalo poveljništvo 28. divizije.
Ko bežimo po cesti za pol ure, dobi naš poveljnik, nadporočnik H., povelje, obrniti se nazaj in vse tam nahajajoče se razpršene ali izgubljene vojake, ki so se med umikanjem izgubili od svojih oddelkov, s seboj vzeti in marširati ¡proti bojnemu polju nazaj tako dolgo, da pridemo do poveljnika 55. brigade, kateri se je nahajal s svojim Štabom na cesti blizu bojišča. Ko tako korakamo nekoliko časa, se nam prikaže ena patrulja kozakov ne daleč od nas na obali neke reke. Imela je namen, napasti od zadaj naš tren — ki se je po cesti pomikal naprej. Hitro se obrnemo proti dotični strani ter začnemo streljati, na kar so kozaki hitro popihali preko reke ter izginili v temno noč.
Ko pridemo na določeno mesto, se vležeino ,v obcestne jarke ter pričakujemo do polnoči naš polk, ki je pa med tem časom še enkrat napadel sovražnika, ter ga pognal iz mesta.
Ko pride polk, dobijo kompapije povelje, da se uvrstijo ter zasedejo grič ob robu gozda. Naš oddelek z zastavo ter polkovni Štab' pa smo prenočili tu v gozdu, kjer smo se razgovarjali o žalostni usodi sv. noči ter se spominjali vsi zmučeni s tužnim srcem že preteklih veselih časov božičnih praznikov.
Vsak je bil v duhu doma med svojimi dragimi, ter je želel, naj bi nam dragi Bog z ozirom na rojstvo Tralja Oiru prinesel ljubi ter tako zaželjeni mir.
Tako smo nadaljevali naprej boje r.oč in dan, že 25 dni skupaj do včeraj.
Konečno mi bodite vsi skupaj prav prisrčno pozdravljeni, kakor tudi vsi sorodniki in znanci, in želim Vam veselo in nad vse srečno novo leto. — Vaš hvaležni sin in brat Ivan Tratnik.
Kako smo ob^srbski meji obhajali Božič.
Piše vojak 87. pešpolka Ciril Lapi, doma iz Murščaka pri Radencih. Sedaj je Lapi prideljen trdnjavskim topničarjem. Pismo se glasi:
Trdnjava R...... 25. dec. 1914.
Ljubi stariši! Ker mi ljubi Bog tako lepo Časa pripušča, Vam hočem kratko popisati, kako sem obhajal današnji praznik, ali sploh božične praznike. Splošno lahko reč6m, da sem jih, hvala Bogu, dobro obhajal, ker sem še zdrav in tudi drugega mi ni primanjkovalo. Včeraj, dne 24. decembra, smo v .baraki postavili krasno božično drevesce, oKinčali smo ga z jabolki, oranžami, raznovrstnimi slaščicami, orehi in tako naprej. Ko je bilo vse to gotovo, so prišli •; naši častniki in so nam lepo govorili. Predno so prišli častniki, smo zažgali nai našem božičnem drevescu o-koli 200 sveč. Ko so častniki vse videli in končali z govori, smo zapeli skupno cesarsko pesem in „Lepa naša domovina." Nato sem jaz kot podčastnik* imel govor v hrvatskem in italijanskem jeziku. Pri naši četi so zastopane te-le narodnosti: Nemci, Slovenci, Hrvati, Italijani, Madžari in Rumuni. Pri podčastnikih sem jaz za tolmača, ker drugi so ali Nemci ali pa Madžari. Ko smo govore končali, smo še v vseh jezikih zopet zapeli. Okoli 7. ure in pol pa je na enkrat okoli naše barake začelo grozno streljanje. Takoj jo bil „Alarm." Vse na noge! V eni uri je bil zopet popolnoma mir. Dobil sem povelje, s svojim oddelkom
pico v roki od postelje do postelje. O, kako jih je po-svežila voda, kako so se mi zahvaljevali s hvaležnim pogledom, ako so usta bila preslaba.
Tedaj se iz enega kota vzdigne visok človek iz svoje postelje in zaprosi s slabotnim glasom: „Vode, vode, da vam Bog povrni!" Obstanem kot okamenel.
V celi veliki dvorani sem videl samo tega edinega — bil je tisti, ki mi je takrat tako brezsrčno odrekel po-žirek hladne vode in ki sem ga dve leti iskal, da se maščujem.
Zdi se mi, da jo tudi on mene spoznal. Vsled slabosti pade na pocizglavje in obrne glavo k steni. Oglasi se mi glas v srcu: Prišel je dan maščevanja. Daj vsem vode, a njega pusti, da umre od žeje! Toda pojavi se tudi drugi glas. Spomnim se svoje rajno matere. Prišel je najlepši dan tvojega življenja, ko lahko hudo povrneš z dobrim, ko moreš odpustiti, kakor želiš, da bi Zveličar odpustil tudi tebi. Milost naravna moje korake k postelji. Ovijem mu roko krog vratu in nastavim čašr» na razgrete ustnice. O, kako je pil in kako mu je .''»rilo dobro! Nikdar ne bodem pozabil njegovega pogleda. Ni izrekel niti besedice, a videlo se je, da jo bi! ganjen. Meni je bilo tako dobro pri srcu.
iti k počitku. Vlegel sem ob 11. uri in prav močno zaspal.
Ob 9. uri smo šli k službi božji, katera se je
seveda pod milim nebom služiia. Po maši smo šli pa v našo barako. Prižgali smo sveče na božičnem drevesu. Imeli smo prav dober obed. Ob 10. uri in pol smo dobili sir in pol litra vina in ob 1. uri goveje meso, juho, zelje in veliki kos svinjske pečenke. Kupili smo si dve svinji, ki je vsn,ka \la|gala 120 do 135 kg. Popoldne so pekli v enem kotu kokoši in. v drugem celo ovco, v tretjem kotu malega pujseka, v četrtem napravljali cvrtje in tako naprej.
Ljudje v kirajih, kjer se vrši bitka, se morajo preseljevati sem in tje, ker na bojišču ne smejo ostati, in tako morajo svoje reči prodati, Četudi za slepo ceno. Lepi vol stane (jO—80 K, večje prase 40—52 K, ovca 2 K, malo prase 2 K, kokoš 40 50 vin. Vojaki imajo denarja dovolj in tako se povsod peče, ako le imamo kaj prostega časa.. Saino vino je urago in pa kruh. Vino stane 1.C0 K 1 liter, kruh 80 v 1 kg.
Jaz sem šel za naš bataljon dne 23, decembra konje kupovat in sem jih sedem kupil po 50 K, 100 K in za zelo lepe sem dal po 150 K.
Kako vojna stoji in kako je v tem kraju, me v-prašate. Ko smo šli do Drine, takrat se mi je zelo slabo godilo; od Sarajeve do srbske meje je šest dni hoda. Ob Drini smo videli same sežgane vasi ali pa . razvaline hiš in povsod same grobe in križe. (Kosi o-bleke, Kosi vojaške oprave in največ od sovražnika.
Tukaj so naši Srbe grozno pretepali. To smo videli, ko smo šli v Višegradu čez Drino. Tam je pa glavni most razstreljen, hiše razdrte. Ko smo šli ocl Drine naprej, smo videli same sežgane koče in pokončano drevje. Toliko za danes. Bodite mi prisrčno pozdravljeni od Vašega sina Cirila.
O bojih s Srbi.
Ivan Rauter, doma iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, ki je služil pri 87. pešpolku, piše svojemu bratu č. g. Jakobu Rauter, župniku na Pilštanju, iz bolnišnice:
Lugos, južno Ogrsko, 31. 12.
Dragi brat! Najprej hvala za poslano. Ti niti ne veš, kako sem potreben. Prišli smo namreč iz Srbije taio izmučeni, da drug drugega nismo poznali. Ti bi rad vedel, kje me je zadelo. Naj Ti popišem od začetka, kako se nam je v Srbiji godilo. Cez Drino smo prišli v Srbijo dne 8, novembra; ob %G. uri zvečer. Potem smo šli na visok hrib do pol enih zjutraj. Tam smo prenočili. Zjutraj smo šli dalje in čez par ur smo že naleteli na sovražnika, ki pa jo je že po kratkem boju popihal, da ga tisti dan nismo več videli. In tako je šlo potem naprej. Miru nismo imeli ne po noči, ne po dnevu. Streljanju sem se že tako privadil, da sem si večkrat, ko so mi krogle najhuje okoli glave žvižgale, cigareto naredil in prižgal. In srbske ¡granate in šrapneli so večkrat noč in dan padale okoli nas, da se je kar zemlja tresla. Ne vem, Kolikokrat smo se zvečer spravili spat, po noči pa je nas sneg tako zadelal, da, smo se zjutraj komaj ¡že iz njega izkobacali. In tako je šlo naprej do dne 28. novembra.
Tisti dan je bila huda zima. Drevje je bilo polno ivja., kakor pri nas v sredi najhujše zime. Dne 27. novembra zvečer smo prišli na visok hrib in tam smo se utaborili. Dovoljeno nam je bilo tudi ogenj narediti. To pa veš, da ni lahko delo, izpod snega drva iskati in potem zakuriti. Pa šlo je vse eno. Tako smo pri ognju sedeli ali ležali, kakor je pač kateri hotel, do dveh zjutraj. Ob dveh je prišlo povelje: „Naprej!" Takoj smo pograbili vsak svoje reči in smo Šli naprej. A nismo prišli daleč in zopet je prišlo povelje, da smo morali nazaj. Potem smo ostali pri ognju do dneva. Okoli 7. ure smo šli zopet naprej proti sovražnik,h, ki ni bil niti dobro uro daleč, in je že čakal na nas. Zeblo nas je seveda pošteno, ker smo tam čakal do 12. ure, predno je prišlo povelje za napad. Tak/rat sem lezel po trebuhu na hrib, Vakor po strehi, da bi potem začel streljati. Z rokami sem sneg proč kopal, da sem bil bolj skrit pred krog-
„Gospod doktor", sem rekel zdravniku tega oddelka, „prosim, izročite bolnika v onem kotu moji posebni oskrbi!"
„Rad", odvrne zdravnik, „siromak, morala se mu bo odrezati noga, dvomim, da bi ostal nri življenju !"
Stregel sem mu noč in dan. Dolgo ni govoril ničesar. Nekega dne, ko sem hotel iti nekoliko proč ocl postelje, me zadrži z roko in reče:
„Ali se spominjate, da ste me nekoč prosili za
i ožirek vode?"
„Da, tovariš, toda pustimo to, to je že davno minilo!"
„O, gospod, toda jaz tega nisem pozabil. Ne vem, kaj mi je bilo takrat. Bil sem bolehen, a moj poročnik pravi, da se samo hlinim. Imel sem mrzlico, a to sumničenje me je razjezilo. Že čez nekaj trenotkov sem se sramoval svojih besed, a vas ni bilo več, da se opravičim. Dve leti vas že iščem, da vas prosim odpuščanja. Ko ste mi dali vodo, sem se spomnil na ono vašo grožnjo in bal sem se. Prosim vas sedaj, odpustite mi!"
Niti besedice nisem mogel izpregovoriti. jaz sem tega človeda dve leti iskal, da se maščujem nad njim, a. on me išče, da me prosi odpuščanja — kdo
lami, ki so kakor točja padale okoli mene. In ko ta^o rijem kvišku, dobim najprej eno kroglo skozi kotel na tornistru, ki sem dostikrat v njem kavo in drugo kuhal. Koj nato pa dobim eno v levo nogo zgoraj pri žepu. ;Se uro bi mi ta tepec skoro prestrelil, Ei sera jo imel v tistem žepu. Hvala Bogu, da ni šla skozi kost, ampak samo skozi meso. Sel sem nazaj, da so me obvezali. Potem sem moral iti peš, seveda je Blo ¡.očasi, do večera, da sem prišel v garnizijsko bolnišnico. ITam smo po noči ostali. Do drugega dneva je nas bilo že 60 ranjencev skupaj. Drugi dan smo pa morali zopet peš dalje. Sli smo ob 10. uri proč in smo prišli zvečer v Brezino. Od tam smo se drugi dan že peljali na vozu v Valjevo, 'kamor smo prišli zvečer ob devetih. )Tu smo bili šest dni v bolnišnici. Čakali smo na vlak, ki pa nazadnje ni več vozil in tako smo morali zopet peš dalje — v Sabac. Hodili smo ravno pet dni. Tam smo se peljali na ladji čez Savo in potem z vlakom sem v bolnišnico. Kako dolgo še bom tukaj, ne vem. — Ivan.
To je vojska!
Narednik Anton B., ki je služil pri 20. domobranskem pešpolku v Mariboru, piše z bojišča svojim starišem v Koloniji pri Mariboru:
Na bojišču, decembra 1914.
Ljubi oče in mati: Prav srčno Vas pozdravim, in Vam naznanjam, da idemo proti Przemyslu. Tukaj je prav žalostno. Vsaka vas, vsaka koča, ¡vse je po-žgano. Na Ogrskem smo bivali nekaj dni, tamkaj je bilo krasno. Vse kar sem si želel za denar, sem dobil, a tukaj v Galiciji ni ničesar dobiti. Naši in mos-kali so že pobrali vse, tudi „bandurke", to so krompirji, se ne dobijo. Žalostno, a resnično. Dosedaj smo Še toliko slame povsod dobili, da smo se lahko dobro naspali, tudi tega tukaj ni nič. Nič za spati, nič za jesti, to je strašno! Danes sem spal v požgani koči. Slame ni bilo, strehe tudi ne, a ni bilo tako blato, Kakor zunaj. V tej koči so bivale tri družine: 16 otrok, 3 mlade in 2 stari ženski. Prišel sem prosit, da bi smel spati tamkaj. Otrokom sem dal trohico kruha in vsi se Začno jokati veselja, da vidijo zopet enkrat — kruh. Mrtvih je tukaj dosti. Našel sem jednega ranjenca, nogo so mu odstrelili. Ni mogel dalje, tri dni je ležal brez vsega v gozdu. Pričel se je jokati veselja, da sem ga rešil smrti. Bil je Ljubljančan. Ne morem popisati vsega. Žalostne božične praznike bom imel. Kje bomo obhajali najlepše praznike, ne vem. Uši je pa toliko! Moj Bog! Vse sem že raz sebe od-motal, ne morem več spati, toliko jih je in grozno velike. To je vojska, kakoršne si nisem mislil. A kaj še bo! Bog ve! — Tone.
i'i ni žp utniieni.
Ferdo Leskovar, bivši urednik „Slovenskega Gospodarja", piše sedanjemu uredniku z bojišča, proti Rusom dne 5. januarja:
Dragi prijatelj! Danes imam zopet malo prilike, da Ti pišem. Novoletno vo/ičilo in moj i v naslov si gotovo že prejel. Prosim, pošiljajte mi liste na nov naslov: Ferdo Leskovar, računski podčastnik, H. 2.1 F. H. 3, vojna pošta 32.
Sedaj pa nekaj novega od tukaj: Boji se tu pri nas nadaljujejo brez ozira na zimo. Dosedaj smo pa imeli še precej ugodno vreme. Sneg je sicer zapadel, a ne veliko. Hude zime še do sedaj ni bilo, kakor žo smo pričakovali v Galiciji. Pri Rusih se opaža neka utrujenost, kar trumoma se udajajo našim vojakom. Ujeti pravijo, da se ruski vojaki nočejo bojevati več dalje, kakor do ruskih božičnih praznikov (to je dno 7. januarja), potem vržejo orožje proč. Bomo videli, ali je res? Bog daj!
Tukaj cveti baje izdajstvo Rusinov. Vsak dan jih nekaj ujamejo in obesijo, da so drngiin v svarilen zgled.
Kedaj bo konec teh nesrečnih časov? Ali se še nič ne sliši o mirovnih pogajanjih ?
Daj mi vse gospode lepo pozdraviti. Želim vsem veselo novo leto! Istotako celi tiskarni in Tvoji obi-telji. Piši kaj! Pozdrave vsem znancem! Do veselega svidenja! Tvoj F. L.
od naju je boljši, plemenitejši? Sramoval sem se ter rekel:	, . , |
„Tovariš, ti si boljši od mene, ne govoriva veS o tem."
Vzljubil sem ga kot brata. Odrezali so mu nogo, vsaki dan je slabel čedalje bolj. Vedel je, da bo umrl, a bil je miren. Narekoval mi je pismo za sestro in dal mi je svoje stvari, da jih njej izročim, ter zahteval duhovnika. Naposled mi reče:
„Ali se ne gotvori nekje v evangeliju o čaši vode?"
„Prosim te", mu rečem, „ne govori o tem, to mi je težko."
On pa mi prijazno odvrne:
„O, dragi moj, ti ne veš, kako si mi ustregel z ono čašo vode."
Govoril je Še nekaj časa z menoj, potem pa še
reče:
„Glej, sedaj mi je, kakor da sem še dete in pri svoji materi. Kadar sem šel spat, je molila z menoj neko molitev. Sedaj jo hočem tudi jaz moliti."
Glavo položi na podzglavje in zapre oči. Nekaj časa Še je gibal z ustnicami, potem pa je zaspal tiho in mirno za zmiraj."
(Konec.)
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, d.e 13, januarja.
V	K a r p a t i Ji Rusi ne napredujejo vteč, a tudi našim četim je vsako dalekosežneše podvzetje m di izredr.o slabega vremena onemogočeno. Iz poroč ' o bojih v Karpatih se razvidi, da so Rusi zadnji čas posebno v Bukovim razvijali veliko podjet ost. Ke meji Bukovina ob Rumunijo, je namen očividen. Ho teli so Rumur.cem dokazati, da bodo istotako postopal proti Rumuniji, ako bi se približala Avstriji.
V	zahodni Galiciji vreme ni nič boljše kakor v Karpatih. Vendar Rusi neprestano napadaj in če ni mogoče s pehoto, pa z artilerijo. Mnogo j m je na tem, da bi predrli, naše čete, jih razdelili v južni in severni del ter petem neovira o zasedli Krako-vo. Toda naše čete se držijo izborno ter z uspehom odbijajo vse ruske po zkuse. Nit' za ped se ne umaknejo več.
V	P r z e m y s 1 u je razpoloženje naših čet i:', borno. Rusi si, ne upajo bil zu, tem bolj pridno pa ra ši izpadajo ter prizadevajo Rtusom primerno velike izgube. Poročilo sovražnih listov, da je poslala posadka posredovalca k Rusom, je izmišljeno.
Istotako kakor v zahodni Gal c ji je naj u ž -nem R ius k o - P o i j s kle m. Slabo vreme in ne prestani poizkus Rusov, prekoračiti reko Nido in o majati naše vrste. Ker so za pehoto skrajno neugodna tla, se vršijo večinoma artilerijski boji. Naša art' lerija v ničemur več ne zaostaja za rusko.
Na severnem R u s k o-P oljskem Nemci vkljub slabemu vremenu polagoma napredujejo i se bližajo Varšavi. Vsa podrobnejša poročila o dogodkih okoli Varšave, ki so v večjih 1 stih zdaj po sebno mnogoštevilna, so zasebnega izvora in se mo rajo torej sprejemati s previdnostjo.
Boji za Karpate.
O bojih v Karpatih piše vojaški sotrudnik pariškega lista „Le Senaphore" sledeče:
Prizadevanje Rusije, dobit'1 za stalno v svojo oblast karpatsko gorovje, ima več namenov. Rusi hočejo doseči, da bi v tem ozemlju morala imeti Avstr -ja mnogo vojaštva in bi se tako zmanjšala moč in pritisk avstrijske in nemške armade, na rusko bojno črto na Rusko-Poljskem. Ob enem pa je za Rusijo turi', mnogo važnejše, da udere z večjimi četami na Ogrsko, da ogrožuje obe glavni mesti države, Dunaj in Budimpešto ter da se ji končno posreči, priti v neposredno zvezo (čez Ogrsko) s Srbijo, Izpeljavo tel; podvzietij pa ne ovirajo samo težkoče, ki jih nudi karpatsko gorovje in druge ovire, ampak tudi hrabrost in druge vojaške vrline avstrijske armade. Dejstvo, da so avstrijske čete zapustile nekaj karpatskih prelazov, se je dosedaj pomotoma smatralo kot dokaz o slabelosti monarhije, v resnici pa je bilo to umikanje le važna vojaška poteza, ki je povzročila ruski armadi velike izgube. Sicer je pa trdovratna obramba tako visokih gorskih točk v zimskem času veliko težavnej-ša kakor napadalno prodiranje. Avstrijske čete, ki branijo t,e gorske prelaze, so dejanski doprinesle dokaz nenavadne hrabrosti in vstrajnostn
Oklopni vlak v boja z Rusi.
Iz Ungvarja v ogrskih Karpatih se poroča dne 12. januarja bud mpeštanskemu, listu „Az Est": Avstrijski vojaški oklopni vlak, f:i vozi v dolini reke Ung, je v nedeljo, dne 10. januarja, došel do mesteca Csontos v Karpatih, Vlak je bil oborožen z 8 strojnimi puškami in je prodrl čisto do sovražne bojne črte. Malo pred železniškm mostom, ki je bil razdrt, je vlak postal. Nadporočnik T, je opazil sovražno patruljo. Poveljnik oklopnega vlaka je zapovedal ogenj, 8 vojakov od sovražne patrulje je padlo. Dne 12, januarja je vlak zopet vozil do Csontosa, Na levi in desni je stal po en ruski bataljon. Nadporočnik T. je moštvo oklopnega vlaka, ki je štelo samo 30 mož, tako pametno postavil pri oklopnem vlaku 'in dal iz strojnih pušk tako s lno streljati na Ruse, da sta, se oba ruska bataljona umaknila. Nato so Avstrijci razdrti most za silo popravili. Pri mostu so Avstriji! ujeli večje število Rusov, Obenem z oklopnimvlakom je napadla Ruse tudi naša artilerija na bližnjem griču te jih pregnala iz vasi Maiomret blizu Csontosa.
Kaj se godi okrog Przemysla?
Vojni poročevalec Franc Molnar poroča z dne S. t. m.: Na moje vprašanje, če se je v zadnjih dneh
kaj posebnega zgodilo okrog Przemysla, so mi odgovorili, da sovražnik, Ki v obliki obroča obdaje trdnjavo, razmeroma miruje. Obrambno moštvo preveva še stari napadalni duh. ko napravlja svoje vsakdanje izpade, katerih namen je poizvedovanje sovražnih postojank in vznemirjanje sovražnih vrst. Ce dovoljuje vreme, redno prihaja, in odhaja letalskm pošta brez ozira na vse nevarnosti. Naši pogumni letalski častniki odnašajo in prinašajo toliko pisem, kolikor jih le njihov aparat more nesti. Trdnjavski vojaki pišejo svoja pisma na prav tenak papir, da letalci lahko vzemejo s sabo čim več pisem.
Ruska premoč mineva.
Budimpešta, dne 12. januarja.
Budimpešti! ski list „Esti Ujsag" izve iz zanes. liivega v ra glede vojnega položaja nai severu sledeče:
V pričetku vojske se je veliko govorilo o tem. da so Rus; glede števila vojaštva mnogo močnejši kakor mi. V začetku so bili Rus v trikratni premoči, drugem delu vo ske v dvakratni, a sedaj glede števila vojaštva n'so več mnogo močnejši, kakor mi. Izgube Rusov v zadnjih bojih so bile izvan redno veli ke. Brez dvoma se lahko trd;, da so b le izgube Rusov v Karpat h, kjer smo bili mi napadalci, notri do ovejšega ruskega prod ranja, neprhnerro večje kakor naše. Poizvedbe in izpovedi častnikov potrjujejo to dejstvo, ne glede na velikansko število ruskih u-jetnikov v Karpatih, ki je neprimerno večje, kakor kje drugod, kajti pomanjkanje, katero so trpeli rusk vo"aki v teh pokrajinah, j6 bilo mnogo večje, kakor v Gal c ji ali na Severnem Poljskem.
V petili mesecih prvi oclmor.
Berolin, dne 12. januarja, Berolinski 1 st „Berliner Tagblatt" javlja iz avstrijskega čas iikarskega stana: Na celi bojni črti avstri.sko-nemšk h iet je sedaj vsled slabega vremena nastal odmor. Se celo na Severnem Poljskem so morali Nemci ustaviti svoje prodiranje. Postojanke so si v zadnjem času tako močno utrd li, da bi stal vsak frontalni napadalni poskus (napad na bojno črto prevel ko izgub. Boji v zadnjih dneh so prinesli izenačenje večkrat predrte bojne črte, kjer si stojita nasprotnika na nekaterih mestih prav blizu. Odmor stori vojakom prav dobro. V pet':h mesecih je to prv odmor, v katerem se tudi popravlja orož.e in drugo vojno gradivo. Vsled mraza vojaštvo ne trpi mnogo, pač pa vsled mokrote, Odpomorejo temu na. ta način, da polagajo odvodne cevi, po katerih se izteka voda. Razpoloženje in zdravstveno stanje vojakov je izbor-
no.
Naša in ruska artilerija.
Budimpešta, dne 12,. januarja.
Značilno je, da ruska art lerija ne nadkriljuje več avstrijske. Znano je, da so imeli Rusi več topov kakor mi, vsled česar so mogli stalno obstreljeval večjo površino, nego mi. Vrhu tega pai ruska artilerija ne strelja več tako dobro, ker je padel velik del aktivnih art lerijskih častnikov, ali je pa postal radi bolezni za boje nesposoben. Te vrzeli so mogli Rus izpopolniti le z nezadostno izvežbanimi rezervnimi častniki. V zadnjih karpatskih bojih smo lahko opazovali, da se je priznano izborno streljanje Rusov nehalo, tako, da se sedaj ne more več reči, da nas Rusi v tem oziru nadkriljujejo.
18 ruskih generalov odpoklicanih.
Iz Petrograda je došla vest, da je bilo 18 ruskih vodilnih generalov odstavljenih.
Rusi vpokličejo letnik 1915.
V Rusiji se vpokliče v kratkem poti orožje letnik 1915. približno 885.000 mož.
Koliko izda Rusija za vojsko.
List „Ruskija Vjedomosti" poroča: Rusijo stane vojska prvo leto 9500 milijonov rubljev (1 rubelj je 2 kroni 53 vin.), tonej približno 30 mdijard kron.
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Maribor, dne 13, januarja.
Proti Črnogorcem se vršijo majhni obmejni spopadi. Tako omenja uradno poročilo, da, je naša artilerija pri Avtovcu (v Hercegovini) pregnala Črnogorce z njihovih postojank.
V Srbiji se še nova vojska ni začela. Sicer pravijo zasebna poročila, da naši podonavski čolni1 že obstreljujejo Belgrad, toda uradno se to ne potrjuje. Uradno nimamo s srbskega bojišča sploh nobenega • oročila.
Graški listi pišejo, da je general Potiorek vložil pri oesarju prošnjo, naj vojno sodišče uvede proti njemu radi zadnjih dogodkov v Srbiji preiskavS. Poročilo istih listov, da je tudi general Frank prosil za : odno preiskavo proti sebi, je malo verjetno, ker je general Frank kmalu, ko so, avstrijske čete zavzele Belgrad, bil komandiran na severno bojišče, torej ob času našega umikanja i,z Srbije ni bi'1 več na jugu.
V Belgradu,
Srbska vlada je izdala na belgrajsko prebivalko oklic, da je civilnemu prebivalstvu iz vojnih ozi-rov prepovedano, še nadalje ostati v Belgradu.
Belgrad se ne naskoči.
Iz Ujvideka poroča nek budimpeštanski večerni list: V inozemstvu se trdi, da, nameravamo zopet obstreljevati Belgrad. Obveščeni smo, da se Belgrad ni obstreljeval in da ga ne naskakujemo in da ni zdaj o i.askakovanju in obstreljevanju niti govora.
Položaj v Srbiji.
Kakor se poroča, so se vršili zadnje dni manjši boji med srbskimi in našimi četami. Srbske čete se nahajajo na Ciga< skem cinku.
Po carrgrajskih poroč lih se je podala posebna komisija srbskih generalov v Petrograd, najbrž, da se pogaja radi nadaljnega dobavljanja vojnih potrebščin.
Naši letalci v Srbiji
Glasom poročila srbskega tiskovnega urada se jie nad Požarevcem in Gradištom zopet pojavil av-stro-ogrski letalec in metal bombe. Srbska artilerija je otvorila ogenj, a zrakoplov je srečno ušel.
Srbski glavni stan.
Iz Švice se poroča: Srbski glavni stan so pre-mest li v Niš, kamor se ie pripeljal iz Belgrada tudi kralj Peter,
Za naše vojne ujetnike v Srbiji.
Naše vojno ministrstvo je znova nakazalo znaten znešek za olajšanje in'zboljšanje usode naših vojnih ujetnikov v Srbiji.
Boji s Črnogorci.
Iz Cetinja se javlja v Rim, da je v Črni gori jako slabo vreme Kljub temu ne poznajo avstrijski topovi nobenega odmora in neprestano obstreljujejo črnogo"ske otm&jre postojanke.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, dne 13, januarja.
Na Irancoskem bojišču se je zopet pričelo živah-• o gibanje. Boji v Flandriji, kjer izkrcavajo Angleži dan za dnevom novih čet, govori se, da vsak teden okrog 30.000 mož, so se pričeli z novofcrd tostjo. Angleži se na francoskih tleh popolnoma udomačujejo, kajti v izkroevalnih pristaniščih so zgradb za-nje barake, obsežna taborišča in velikanska skladišča* V sred šču bojne črte pa zbirajo Francozi vel ko število vojaštva,, s katerimi nameravp, francoski vrhovni poveljnik Joffre pritisniti na nemško središče, da bi' se moralo umakniti, kar bi zvezo med nemškim središčem i ei desnim krilom resno ogro,zevalo. Vrhu tega ima -Joffre baje pripravljeno še veliko rezervno armado, broječo 500,000 mož :■« 300.000 rezervnikov, s katero namerava v trenotku, ko bo tudi Anglija z izkrcanjem obljubljenih 450.000 mož, gotova, udariti na središče nemške bojne črte. Joffre prav pridno očiš-čuje svojo armado od nezmožnih generalov. V enem samem tednu jih je odslovil 77.
77 francoskih generalov odslovljenih.
Švicarska „Züricher Zeitung" poroča, da je ge-neralissimus Joffre do sedaj, odslovil 77 generalov. Najmanjše prestopke strogo kaznuje. Število vseh odslovljenih v;šjih častnikov cenijo na 150,
Turčija-Kusija-Anglija-
Francija.
Maribor, dne 13, januarja.
S turškega bojišča na Kavkazu prihajajo nasprotujoča si poročila. Tlurki poročajo uradno, da se bojevanje in razvrstitevi turške armade proti Rusom ugodno razvija. Ruski generalni štab pa je dne 5, januarja objavil uradno poročilo, da so bili Turki predzadnjo nedelje^ t. j. dne 3. januarja, pri A r d a h a n u (izhodno od Baturna) hudo poraženi. Rusi so odvzeli T' ur ki o m mesto A r -dahan ter so jih tudi prepodili iz strelskih jarkov na južni in izhodni strani mesta. Pri mestu S a r y -k a m i š (jugovzhodno od Ardahana) so Rusi v celodnevni bitki porazili turške čete. Dva turška armad-na zbora sta bila poražena. Eden kor, koi*ni poveljnik in trije turški divizijski poveljniki so ujeti. Ostalim turškim četam se je posrečilo uteči ruski sili, V bojih pri Ardahanu je padel svak ruskega carja, veliki knez Aleksander Mihajlovič, star 49 let. Mesto B a t u m je s tem, da je padel Ardahan zopet v ruske roke, rešeno. Turki so se namreč umaknili z gorovja na izhodni in severoizhodni strani mesta.
Ob meji perzijske Rl u s i j e (izhodni Kavkaz) in v Perziji pa turške čete korakoma napredujejo. Turška armada se je polastila že skoro cele okolice velikega jezera U r m i a* M e s t a N i d a n -D u-a b i , S a u/č, b u l a k in K Oi t u r so padla zadnji' ieden v roke turške armade.
%
Stran 4.

14. januarja 1í>15.
Turško uradno poročilo z, dne 9. januarja zanika, da bi bili Rusi dosegli nad Turki pri Ardahanu uspeh. Vršili so se baje le manjši boji in A r d a h a n še ni padel. Turki so ujeli dosedaj v Kavkazu 13.000 Rusov.
Angleži so ob Sirskem morju pri mest S a. r i x k i izkrcali nekaj svojih čet, katere so bile pa po turških obrežnih stražah pregnane. Blizu A -k a b e so streljali Turki na angleški zrakoplov. Z dobro namerjenim strelom so Turki zrakoplov zadeli, tako, da je oolapoma padel na zemljo, kjer so 2 angleška zrakoplovna častnika ujeli.
V Egiptu ima Anglija večinoma samo indijske čete proti Turkom. Iz novejših poročil je posneti, da Indijci močno uhajajo v turško armado. Do bojev še ni prišlo.
Angleške in francoske laidje so zastra-žile izhod iz Dardanel ter odstranjujejo turške mine v morski ožini.
Na morju.
Podrobnosti o junaštvu čolna
„u xir.
O napadu avstrijskega pomorskega čolna „TJ XII" na francosko brodovje v Adriji, se še poroča dne 12. januarja z Dunaja:
Dne 20. decembra zvečer je vozil „UXII" proti angleško-francoskemu brodovju. Čoln je vozil cielo noč in dne 21. decembra opoldne j|e opazil sovražno brodovje. Potopil se je pod vodo do prvega podladjevja in je sprožil torpedni naboj naravnost proti francoski ladji „Coubert", katero je po admiralski zastavi spoznal kot admiralsko ladjo. Prvi torpedo je zadel ladjo v bok, drugi pa v sredino ladje. „UXII." se je nato za nekaj sekund pojavil na površju, at se ie moral takoj zopet skriti pod vodo, ker je plula neka sovražna ladja naravnost prof njemu. Ker je ob času napada vladal na morju močen vihar, je nastala med sovražnim brodovjem precejšnja zmešnjava. Pri tem je francoski dreadnought „Jean Bart" zadel ob „Coubert" tako močno, da se je „Coubert" potopila. To se je zgodilo 30 milj od italijanskega mesta Brindisi v smeri proti severoizhodu. Tudi „Jean Bart" se je močno poškodoval, tako, da so ga. morale druge ladje peljati v ladjedelnico na Malti.
O potopu francoskega podmorskega 'Čolna „Cu-rie" se poroča: Ko je ,„U;XII." izvršil svoj junaški čin, se je odkrilo tudi najnovejši1 francoski podmorski čoln „Curie", ki je hotel napasti avstrijsko brodovje. „Curie", ki je bil pod poveljstvom nekega zelo pod-vzetnega častnika, je vozil za neko našo ladjo. Naši so Francoza pravočasno opazili. Kmalu je zado-nelo na naši strani povelje: Vsi čolni s topovi in s torpednimi čolni pred ladjo! — Naši so izborno streljali in so na sovražnem čolnu stolpič, ki je molel nad vodo, popolnoma prestrelili. V tem hipu se je prikazal na francoskem čolnu drugi častnik in je hotel naš prednji čoln uničiti z ročno bombo. A naš mornar ga je s puško ustrelil. Francoz je padel vznak v morje in se potopil. Francoski poveljnik je radi razburjenja padel v jokajoči krč. Ko so naši poveljnika, ujeli, so našli pri njem pisma njegovih otrok in žene, v katerih mu ti piš*ejo, da vedno molijo zanj, da bi se srečno vrnil.
Podmorski čolni bodo odločili.
Bern, dne 8. januarja.
Vojaški pisatelj lista „Berner Tagblatt" piše na uvodnem mestu: „Prav čudno je stališče Anglije glede mirovnega vprašanja. Državniki Anglije so naznanili svetu, da bo Anglija še-le takrat, pripravljena skleniti mir, ko bo Nemčija, popolnoma strta, to je, kadar bo Nemčija prenehala biti tekmec Anglije, Toda to ni tako lahko storjeno, kakor je izgovorjeno. Pristanišče Zeebriigge, katero so Angleži tako poškodovali, da je bilo nerabno, je zopet popravljeno in nemški podmorski čolni plovejo zopet mirno iz pristanišča in v pristanišče. Eden sam podmorski čoln se sicer prav lahko obstreljuje, toda; ko se bo nekoč v veliki pomorski bitki pojavilo več^e število podmorskih čolnov, ko bosta par in dim zakrivala razgled po morju in ko bodo postali živci opazovateljev vsled razburjenja bitke nemirni in nesdgurni, takrat utegnejo Igrati podmorski čolni, to najmodernejše orožje, odločilno ulogo.
Italija se pripravlja.
Med Rumunijo in Italijo obstoja pogodba glede sporazumnega postopanja v sedanji vojski. In Rumu-nija se oborožuje in tudi Italija se oborožuje. Okoli 000.000 mož je že pod orožjem. Te dni pridejo rekrut v vojašnice, da se začnejo vzgojsvatk Koncem meseca februarja bo imela potemtakem Italija 800.000 iz-vežbanega-vojaštva pod orožjem. Skladišča za muni-cijo in živila so polna. Tovarne za strelivo, puške, topove, avtomobile in kolesa delajo z mrzlično hitrostjo.
Ril uní ¡i se pripravlja.
Rumun ja se pripravlja res o na vojsko. Rezerviste ki',če pod orožje, vojaške obvezance v inozemstvu ki če domov, šole izpremi .ja v boln š 'ice ter orga izira podporo druži-i, kojih kruš ¡i očet e so bil poklicani v vojaško službo. Kaj še hočeta več? Nihče več ne dvom , da bo Rumunija kmalu posegla v vojsko. To ia proti komu? Samo dvojno je mogoče: ali proti nam ali proti Rusiji.
Tudi to je gotovo, da ima Riumunija dogovor z Italijo, s katero bosta skupno postopali.
Kazne novice.
Duhovniške vesti. Umrl je v celjski bolnišnic dne 6. januarja zlatomašnik in upokojeni župnik od
Sv. Jakoba v Galiciji, č. g. Iv. Ev. Košar. Rojen je bil dne 19. decembra 1834 v Št. Juriju ob Ščavnici, v mašnika posvečen dne 9. junija 1859. Naj v miru počiva! — V Št. Lovrencu nad Mariborom je umrl dne 10. januarja č. g. Franc S 1 a v i č , vpo-kojeni župnik od Sv. Antona na Pohorju. Pogreb se je vršil v sredo, dne 13. januarja, v Št. Lovrencu. Rojen je bil dne 1. oktobra 1. 1848 pri Sv. Križu na Murskem polju, v mašnika pa posvečen dne 22. julija 1877, Svet la mu večna luč!
Dr. Adam Ilelter -- škof krški. Cesar je imenoval profesorja na deželni višji realni gimnaziji v Modlingu, dr. Adama Hefterja, za krškega knezoško-fa. Novomenovani škof je bil rojen 1. 1871 v \Vilden-\vartu na Bavarskem in je torej še-le 44 let star.
*	40 duhovnikov je nanovo pozvanih k vojakom, da opravljajo službo vojnih kfciratov na bojišču in v bolnišnicah.
*	Slovenska Krščansko-Socialna Zveza za Štajersko v Mariboru je imela v torek, dne 112. januarja, odborovo sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o raznih društvenih zadevah, osobito o občnih zbor h včlanjenih društev. Glej o tem predmetu naslednjo notico! Včlanjena društva in posamezne člane prosiino, naj odračunajo kmiajlu svojo članarimo, ki znaša za posamezne osebe 2 K, za društva pa z ozi-rom na število članov 2 ali več kron.
*	Sklicanje društvenih občnih zborov. Slovenska Krščansko-Socialna Zveza, za Štajersko v Mariboru naznanja svojim članicam glede občnih zborov naslednji sklep odborove seje: Občni zbori naj se tudi letos ob pravem času skličejo. Ako ni doma predsednika ali podpredsednika,, naj skliče občni zbor najstarejši društveni odbornik. V odbore se lahko volijo tudi t sti, ki so na bojišču. Na tem zborovanju se lahko predava o tvarini, katero priobčuje „Vest d'k" Slovenske Krščansko-Soeialue Zveze, ker osrednji odbor v Mariboru ne bi mogel ustreči želji po govornikih.
*	Družba sv. Mohorja. Nabiranje udov morajo poverjeniki sklepi,ti z mesecem februarjem. Naša narodna čast zahteva, da skrbimo posebno letos za druž-bine člani,. Skušajmo obdržati družbo na, dosedanji višini!
*	Proti povišanju deželnih doklad. Ker je deželni odbor zaprosil vlado, da mu dovoli zvišati vse deželne doklade za 1".%, so se deželni poslanci Slovenske Kmečke Zveze obrnili do osrednje vlade z zahtevo, da tega ne dovoli brez dovoljenja deželnega zbora, kakor je tudi svoječasno v tem oziru ugodilo srčni zahtevi nemških strank na Češkem. Vrhu tega tudi sedanji težki časi gotovo niso ugodni, da bi tudi dežela ljudstvu naprtila nova bremena.
*	Italijani za svojo stvar. V novoletni številki poroča „Piccolo", da je nabral 1. 1914 za „Lego naci-onale" nad 87.000 kron, Slovenci, darujte za Slovensko Stražo!
Ko junaki krvavijo, molijo in umirajo! V mariborskem' mestnem gledališču nastopa te dni tirolsko Exlnovo gledališče. Že v mirnem času se je večkrat vzdignil upor proti tem igralcem, ker so tuintam smešili verske obrede. Še bolj čudno je. da, si upajo sedaj, kakor se je to zgodilo v igri „jKreuzelschreiber" (ljudje, ki ne iznajo pisati, ampak samo križ naredijo), smešiti kmečko ljudstvo, katerega sinovi se kakor levi borijo za obstoj domovine z molitvijo na ustnicah in s puško v roki. V teh hudih časih se norčevati iz molitve, grditi spoved, predstavljati udeležence procesije kot nečistnike in hinavce, to je že preveč. Pa igralcem Še bi ne bilo toliko zameriti, ker včkisih vpri-zarjajo tudi lepe igre in verske stvari obravnavajo dostojno.
* Obsojeni posojilnični tajnik. Tajnik nemške posojilnice v Vičavi pri Ptuju, 461etnii Anton Hackel, je dne 15. julija 1914 iz posojilnične blagajne na ne-voljen način odnesel 3000 K. Da bi sumnja ne padla nanj, se je Hackel peljal nekega dne v Maribor, kjer je na pisalnem stroju napisal pismo na društvo Siidmark, v katerem naznanja omenjenemu društvu, da nek dober prijatelj pošilja društvu 1000 K pod pogojem, da dohi to svoto tai"ik TTaekol kot brezobrestno posojio. Siidmarka je b la s tem pogojem zadovob-
•i n je poslala Hacklu dotiči.o svoto. Ta je takoj •čel denar izdajati v veliki meri, Ko se je vršila pri soi 1 i i natančna reviz ja, se je dognalo, da ma j-' a v blagajni 3000 K, Hackla so takoj prijeli. Od u-kradenega denarja je izdal že 1700 K. D.ie 9. januar.
■ e 1 1 Hackel pred izjemnim sodiščem v Mar boru. Obdolženec je deloma priznal tatvino. Obsojen je il na eno leto težke in poostrene eče. Cas preiskovalnega zapora se Vraču: i. Obsosr.ec je kaze : sprejel.
*	Angleška nepoštenost. Kakor je pos et iz
razprav angleške gosposke zborn ce, pr pravi:a Angleška. novo gorostasno nepoštenost, namreč boj vojaško neizurjenega, v ve i dar oboroženega ljudstva proti sovražniku. Tak boj se imenuje s tujobesedo frank-tirerstvo. Angleži se bole, da bodo Nemo upadli na Angleško, in ker nimajo dovolj vojaštva, hoče;o ■ nv-dušiti ljudstvo za oborožen odpor nroti Nem. em. Tak grd, zahrbten boj smo videli v Belgiji proti Nemeem, v Srbiji proti nam. Ker se po mednarodnem pravu frankt rerji ne smatrajo za voiake in se torej ne ujamejo, ampak se obes jo, po=trelijo ali pozaprejo v za-ore. Angleži hočejo frankt rerje sprav t' pod voja-ško ko' trolo. Toda Nemci že sedaj izjavljajo, da se s samo vojaško kontrolo franktirerji ne dajo spremenit v vojake. Te vojaške kontrole Nemci ne bodo priznali, ker ni nič drugega kakor nreočifcno bedasto olep-šavanje orsaniziranega franktirerstva. Vojaška kontrola ne more iz neure;ene ljudske množice kar pričarati organiz ranih d scipliniranih čet.
Angleška se je podala na nevarno pot, če groz' z maskirano frankt rersko vojsko, ker s tem podira najtrdnejši steber mednarodnega vojnega prava, in t i,ko pod zadnji ostanek človečanstva, ki se je v tej vojski ohranilo, polaga bombo, katere učinek bo grozen z,a njo samo in njeno prebivalstvo.
*	Vojni kurat g. Fr. Zagoršak piše svojemu prijatelju: Silvestrov večer na nekem gradu v bliži-
ii mesta. Eperies na Gorniem Ogrskem. Pri večerji sem dobil Tvoje pismo. Brali smo ga z zanimanjem g. Kompolšek, Lunder in (jaz. Obhajamo namreč Silvestrov večer ter se poslavljamo od starega leta v nadi, da nam novo leto 1915 prinese kaj boljšega. Sedaj zopet počivamo ter čakamo nadaljnega povelja. Iskren pozdrav iz vesele družbe!
*	Ranjen slovenski učitelj. Na severnem bo iš-ču je bil v zadnjih bojih ranjen učitelj Mat ja J a n -ž e k o v i č iz Slovenske Bistrice. Janžekov č ie sin veleposest ika Andreja Janžekoviča v Le tersbergu pri Mariboru.
*	Sveti večer na Karpatih. Neki vojak je sporočil s Karpatov „Gorenjcu", kako so ondi slovenski fantje praznovali sv. večer. Piše tole: Pričakovali smo, kakor vedno, tako tudi nocojšnji večer sovražnika. Dan je bil meglen. Fantje, ki so bili isicer vedno veseli, so bili danes nekoliko zamišljeni. Gotovo je vsak mislil na to, kako prijetno je kmi vsak v krogu svojih dragih obhajal sv,, večer. Prišlo je povelje, na mora biti cela baterija ob peti uri /zvečer pripravljena. Stali smo v dveh vrstah. Prišel je naš stotnik, ki je imel go or v nemškem jež ku. Potem je poklical še mene. da sem isto povedal ,po slovensko. Dejal sem nekako to-le- „.Fantie. noooi 'e sv. večer! Berem vnm skoraj na obrazih, kaj vsa3cdo izmed' vas misli. Pred petimi meseci smo bili poklicani pod orožje, a takrat še nihče ni mislil, da bomo obhajali letošnji Božič na teh i laninali. Toda kruta usoda je tako hotela. Minula so leta in leta, 'ko smo bili nocojšnji, večer srečni in veseli med svojimi dragimi. Prišla pa bodo zopet leta in leta, ko bomo veseli doma obhajali sv. večer. ako nam ljubi Bog ohrani življenje. Tolaži nas to, da nismo samo mi tu, temveč jih je tisoče in tisoče, ki stoje danes na, bojnem polju,, četudi je največji prazniki celega leta, vsak Čas pripravljeni, da udarijo na sovražnika in ga pobijejo. Zato naj nam ne u-ide pogum. Naši dragi v domovini molijo za srečen izid vojne, molijo za nas. Torej, tovariši, le korajžo in šnajd, pa, po kranjsko udarimo, K"<dar bo cajt! Bog živi našo domovino, lepo Avstrijo, Bog živi sivolasega nam očeta našega cesarja Franca Jožefa I.! Živijo!" — Nato je dobil vsak mož pol litria, črnega vina, eno štručko belega kruha in čaj. Ob pol sedmi uri smo se razšli vsak v svoj kotiček in položili na tla svoje trudne glave. Zaspati pa nismo mogli, misli so nam uhajale v domovino. Prav milo se nam je pa storilo zvečer ob 11. uri, ko smo zaslišali zvonjenje iz daljnih cerkva. Molili smo angelsko češčenje in potem zaspali.
*	Božično darilo. Vojak Alojz Berčnik, doma iz Vitanja, nam piše z bojišča,: Najsrčnejše se/ Vam zahvaljujemo vojaki za božično darilo, ki smo ga na sv. večer z veseljem sprejeli pri topničarskem polku št. 3. Le tako naprej! Mi se bomo pa tudi bojevali ponoči in po dnevu, po snegu in po dežju, v mrazu in po ledu za našo domovino in za našega presvetlega vladarja.
*	Božični večer na srbskem bojišču. Franc Krajšek iz Lnžnrce pri Žaltcu piše svojemu prijatelju.: Na sveti večer leta 1914: Večerni mrak tihe svete noči legel je na hladno zemljo, bleda luna ozrla se je sočutno na revnega zemljana, ki podprt z roko ob trudno glavo, sanja o dnevih zlate prostost', a trpi v težkih urahi, ki mu jih je odločda kruta usoda. Pu, ške so utihnile in iz stolpa se je oglasil božični zvon, naznanjajoč Zemljanom svečani trenotek rojsiva nebeškega Deteta, rešitelja človeškega rodu. Edina prošnja je pač umestna, kateri se tudi iaz pridružim, da bi novorojeno Dete prineslo zaželjeni, mir naši ljubi domovini.
14. januarja 1915,
S L O V E N S KI 6 O S P O D A R.
Stran 5.
*	Slavite junake! Iz Celja se najn piše: To je b 1 smisel nagovora pri posviet fcvi Srca Jezusovega vojakom, zbranih pri 87. pešpolku. Zunaj Celja pri Sv. Duhu so se naši fantje zadnjo nedeljo pridružili, vsem, kateri so se že posvetili presv. (Srcu Jezusovemu. Govornik, rez. kurat č. g. Gnidovec, je našteval junake zemeljskega in tudi nebeškega kraljestva. Jezusove vrline zahtevajo naša srca. Na oltarju je bila iepo okrašena podoba najsvetejšega Srca in pod podobo razsvetljeno ime 87. pp. Vojakii so bili s celo slavnostjo izredno zadovoljni.
*	Smrt junaka. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. se nam piše: Na bojnem polju v Srbiji v Zrnabari je (■toril dne 28. oktobra nadporočnik g. Srečko Ješov-nik, sin naduč.teljarjubilarja pri Sv. Riupertu, junaško smrt. Sovražna krogla ga je zadela v glavo. Z dovoljenjem vojaške oblasti ga je njegov sluga pokopal v Rači v Slavoniji. O njem piše njegov stotn k, da je bil dober in ljubeznji,v tovariš in vesten častnik. Tudi v domačih krogih ie bil zelo priljubljen. Obžalovan od svojih starišev, bratov, sester, mnogih prijateljev in znancev naj v miru počiva!
*	Mi moramo zmagati. Vojak-novinec, doma iz Polenšaka, piše svojemu-bratu: M: moramo zmagati, kajti mi gremo za pravico nad sovražnika. Kolikor vemo, gre naš oddelek nad Srba, Ko mi pridemo, mu r>e bo šlo najboljše. Sami taki pridemo nad njega, ki mu bomo dali dobro po buči. Izid vojske je v bož-j h rokah. Tudi ne vem, kaka usoda bo mene zadela. Prosim (ebe in domače odpuščanja. Ako boste izvedeli, da bom moral umreti za ljubo domovino, le molite za-me. Saj1 to ni nič, če se tukaj na zemiji za nekaj časa ločimo, saj se bomo še enkrat videli onkraj groba. Tam se bomo za večno združili in nas ne bo nič več ločilo. Želim vsem vesele božične praznike in novo leto. Za-me nič ne bodite otožni, ker jaz sem vesel, kakor bi šel na gostijo. Dog vas živi!
*	Slovenski hlapec piše iz ruskega ujetništva. Franc Sulcer, hlapec pri Žebotovi rodbini' v Selnici ob Muri, ki, je bil kot vojak . . lovskega/bataljona, ujet od Rusov in piše sedaj iz ujetništva izKievra. — Dragi! Naznanjam vam, da sem še pri življenju . Bil sem v Galiciji v neki vroči bitki od krogle i,n šra.p-r ela ranjen pod kolenom. Nato so me Rusi ujeli. Seda, sem že 12 tednov v bolnišnici. Upam, da bom hodil kot poprej. V nesreči ima še človek vendar tudi srečo. Ko bi bila priletela krogla malocpižje v gleženj, bi mi sedaj gotovo nogo odrezali. Upam pa, da bom v sle d skrbne zdravniške oskrbe hodil zopet: ravno. Postrežba v bolnišnici je zelo lepa. Ne vem pa, kako bo pozneje, ko me ozdravliemega spravijo v ledeno Sibirijo. Ko bi le že bilo kmulu konec, te nesrečne voske! Božične praznike bom torej obhajal letos tukaj v Rusiji! Upam, da se na spomlad zopet vidimo. Ali ste še vsi zdravi? Srčne pozdrave vsem znanim!
*	Slovenec sprožil prvi naboj proti sovražni ladji. Iz Pulja poročajo: Te dni izroče na, slovesen način srebrno kolajno I. razreda ljubljanskemu rojaku 'Maksimilijanu Pustavrh, torpednemu inštruktorju na podmorskem čolnu „U XII." Podčastnik: Pustavrh je na podmorskem čolnu ,.U XII" v morski ožini 0-tranto izstrelil (lanciral) prvi torpedo na francosko oklopnico .„Courbet" in je dobil za to tudi najvišje odlikovanje. Moštvo podmorskega čolna dobi od tovarne za izdelovanje torpedov na Reki za učinkovite strele posebno nagrado.
*	Zvezda miru? „Lidove Noviny" 'poročajo: Že nekaj dni sem se redno pojavlja med 5. in 7. uro zjutraj nad gorami Beskidi v Karpatih zvezda nenavadne velikosti in svetlobe. Zvezda je podobna velikemu srebrnemu tolarju. Med gorskim prebivalstvom se širi prepričanje, da je to „zvezda miru", ki baje napoveduje bližnji konec krvave vojske. Da bi se to tudi uresničilo!
*	Krst na bojišču. Hrvatski listi poročajo: Ravno ko je moral stotnik 16. hrvatskega pešpolka, g. Rupnik, oditi na bojišče, mu je porodila njegova žena Sinčka. Kakor hitro je pa ona popolnoma ozdravela, je odšla na bojno polje in poiskala svojega moža. A ni prišla sama — prinesla rje s seboj tudi otročička, ki na še ni bil krščen. Ganljiv in nepozabljiv prizor .ie bil, ko je pristopil divizijski župnik, da krsti otročička pred celim bataljonom. Otrok je bil krščen in je dobil ime Evgen po slavnem vojskovodju nadvojvodu Evgenu.
*	Učinki slabih smodk. V Nemč ji splošno toži-/o, kako slabe so smodke, ki jih pošiljajo vojakom na boj šče kot dari'o. In „Frankfurter Zeitung" pripove-dn'e sledeči dogodek z bojišča: Bavarci so imeli vVo-pezih, kakor splošno znano, težko stališče napram se^egalskim strelcem, ki so streljali z dreves. Zdaj so na Bavarci popolnoma opust li, da bi Senegalce napadali s puško. Mirno sedeio pod drevesa, na katerih so Se^egalc' ter si nažgo eno izmed smodk, ki so jih dobli kot bož čno darilo. Cez četrt ure popadajo črni vr^gi raz drevesa. — Kdor ne verjame, naj pošlje bebših smodk!	%
Ganljiva sinova ljubezen. Nekega častnika, ki ie bil v Wytsschaete težko ranien od 25 šrapnelskih krogel, so pred par dnevi snrejeli v monakovsko bol-p'š ico Rudečega križa. Težko bolan je izvedel, da leži n!e"ov oče. k; ie b;l višii uradnik, na smrtni postelj'. Navzlic velikim bolestim se je dal težko ranjeni čiptnik prenest1 na nos-lnici v stanovanje svojih stirišev. da se poslovi vsaj izpred vrat spalnice od očeta, ki ie umiral in ki ni več spoznal svoiega s:na.
*	Tonov! Iz ledu. Marsikdo bo zmajal z glavo in se mu bo zdelo neverjetno, da so izdelovali topove ne samo iz železa in brona, ampak tudi iz ledu, In
vendar je to dokaza; a res lioa. Prve topove iz ledu so izdelali v strogi zimi 1. 1740 v Petrogradu in s -oer so izdelali 6 topov in 2 možnarja v takrat običajni velikosti topov in možnarjev. Krogle so napravil z železa, ledu ali pa tudi iz drug'/h tvaria. Za naba-sanje topa so porabili V* funta smodnika. Pri preskuš-i em streljanju, katerega so se udeležili tudi člani vladarske rodovine, je krogla, izstreljena iz takega t v pa, preb la na GO korakov 2 paloa debelo desko. Sl č-
■	e topove so izklesali iz ledu po zimi 1, 1795 v mestu Landshut na Bavarskem. Tudi pri takrat '(h strelsk h poskusili se je pokazalo, da. so t;povi, izklesani iz eaega samega kosa ledu, r.ever etno trpežni
*	Berglje iz Brezij. Vodstvo znane romarske cerkve na Brezjah (na Gorenjskem.) je poslalo vse 240) berglje Rudečemu križu v Ljubljano za ranjene vojake.
*	En slučaj kolere v Ptuju. Med ranjenci, ki so jih pripeljali dn¡e 27. decembra s srbskega bojišča v Ptuj, se je pojavil en slučaj kolere. "Vsled takojšnjih energičnih zdravnških odredb je pri enem slučaju tudi ostalo.
Ženski pekovski pomočnik. Iz Ptuja se poroča, da. je dne 6. januarja pri peku Rudolfu Kodela napravila gdč. Matilda Plevčak, doma iz Majšperga, skušnjo za pekovskega pomočnika. Gdč. Plevčak je skušnjo dobro prestala. Obrti se je učila gdč. Plevčak pri svojem očetu g. Florijanu Plevčak v Majš-pergu.
*	Postavna preskrba svojcev vojskinih žrtev.
Ker je pokazala izkušnja, da mnogim niso znana do-1 ičila o preskrbi svojcev pred sovražnikom padlih vo-'akov, pogrešancev itd., se objavlja, da gre svojcem vseh, pred sovražnikom padlih vojakov, nadal e t:-stih, ki sr» umrli radi ran ali vojskinih štrapacov, ne «dede na to, če še pripadajo v aktivno ali neaktivno vojaško službo, podpora po postavi.
*	Dobava za vojaško službo nesposobnih konj. Vojno ministrstvo je izdalo za kmetijstvo važno odredbo, ki določa oddajo vojaških konj, ki so sicer za vojaško službo nesposobni, za kmečka dela, pa še sposobni. Konii se bodo oddajali le kmietom i,n sicer za
■	izko ceno pOtom dražbe. Prekupci in konjski baran-tači so izključeni. Vojno, ministrstvo bo prepust lo vse za vojaško službo nesposobne konje deželnim gospodarskim zadrugam, ki bodo dražbo pravočasno objavile.
*	Prodaja moke v mlinih. V trgovinah se sedaj ' e sme prodajati samo ena vrsta moke, n. pr. bela, ampak obenem s slabšimi vrstami moke. V Mariboru n. pr. ne dobi ena stranka več kot 1 kg bele in zraven 2 kg slabše (črne) moke. Ta odredba glede prodaje, ki jo je izdalo cesarsko namestništvo, pa ne zadeva prodaje moke v mlinih. Mlinarji smejo prosto prodajati vse vrste moke, kakor jim drago. Ozirati se na morajo pri izdelavi moke na tozadevno odredbo, da k pšenični, oziroma rženi moki, primešajo ječmenovo, riževo in krompirjevo moko.
*	Novi vlaki na južni železnici. Od petka, t. j. 15. januarja naprci bodo vozili na južni železnici sledeči novi vlaki: v petek, dne 15. januarja, "z Gradca ob 9. uri 17 .■linut zvečer, dohod v Maribor ob 11. uri 19 minut: v soboto, cl n e 10. j a. n u a r j n , iz Gradca ob ó. uri G minut zjutraj, dohod v Maribor ob 7. uri 14 mi'uit dopoldne; iz Gradca ob 5. uri 30 minut zrutraj, dohod v Maribor ob 7. uri 40 minut dopoldne. — Tokratni črnovoj-' iški vpoklicanci, ki se bodo te dni v velikem številu vozili po železnici, se smejo posluževati edino teh vlakov.
*	Velik sneg v Italiji. Od 1. t. m. v velikem delu Zgornje in Srednje Italije močno sneži. V Genovi leži že 10 cm debel sneg. Vlaki imajo zamude. Na nekaterih črtah cestne železnice, ki vodijo v okolico, ie promet radi snega ustavljen. Iz Milana, Savone in drugih kraiev se istotako poroča o prometnih ovirah. Vlaki i'z Milana imajo večurne zamude.
*	Sv. Peter pri Mariboru. (Pogreb Radeckije-vega veterana.) Dne 11. januarja smo pokopali Franca Gornik, Velebilovega viničarja na Gori. Rajni jo b i najstarejši mož v fari, 87 let star. L, 1848 in 1849 je bil v vojskah v Italiji pod očetom Riadeckijem. Na svoje stare dni je dobil od presv. cesarja lepo podporo. Veterani so mu z zastavo izkazali čast na zadnji poti. Slovo sorodnikov od svojega predobrega krščanskega očeta je b lo še tem žalostnejše, ker se poslav-1 a. njegov najmlajši sin, ki mora dne 10. januarja odriniti k vojakom. Pokojni je bil tudi oče slavnoznane. ga cerkvenega slikarja Franca Gornik iz Metave, Naj oba počivata v miru!
Smarjeta na PesnH. Po stari običajnosti smo pri našem pristašu, posest'dku in občinskem svetovalcu Karolu Senekoviču v nedeljo, dne 10. t. m., obhaiah južino, „domleke" imenovano. Mnogo takih „domlek" smo prejšnja leta z veseljem praznovali. A letos bilo je drugače. Število mož in mlmdeničev je manjše otl lani; šli so na brambno stražo ogroženih mej naše mile domovine in tako je že lani zapustil to hišo sin Nande. V soboto, dne 16. t. m., na jo zapusti drugi s'n Jakob. Tako je dobila ta južina sliko poslovnega, Bog ve, če ne zadnjega snidenja, v sredini ljubečih ga roditeljev, bratov, sestric in znancev. Se enkrat smo mu s solznimi očmi rekli „lahko noč", obenem z besedami: „Bog snremljaj te v sovražni grom. dai moč li, sovraga ub'ti k tlom, da zdrav se vrneš v ljubi dom!"
*	Jarenlna. V Kaniži je umrla posesinica Marija Sakelšek. Isti dan, ko smo pokopali nio, ie umrl tudi njen mož Jože Sakelšek. Bil je vrl pristaš Kmeč-
ke Zveze in zvest naročnik „Slovenskega Gospodar-
a". Edini hčeri posestnici Mariji Stuber iskre o so-žalje nad ne ¡adno izgubo.
*	Jarenina. V po edeljek, dne 11. januarja, je bila tu slovesna črna maša za Franca Sekol, ki je, kakor je sedaj znano, brezdvomno padel na severnem bojišču- Odborniku narodne pešniške občine in dolgoletnemu zvestemu cerkvenemu' pevcu, so zadnjo čast izkazali odborniki, ki so svetili, in pevci na koru. Mesto cvetlic na grob so podarili odborniki skupno sv. obhajilo za padlega junaka.
*	Hoče. Prireditev našega Bralnega društva v nedeljo, dne 10. januarja, se je lepo obnesla. Predsednica Dekl.ške Zveze, Marija Ciček, je v kratkem govoru pojasnila dogodke, kateri so povzročili svetov-
o vojsko, govorila o veliki požrtvovalnosti vseh na-rodov širne Avstrije in pozivala navzoče, da podpirajo z medsebojno pomočjo one, ki so ostali doma, kakor tudi vsa društva, n. pr. Rudeči kri'ž, katerih namen je, lajšati gorje, katero je povzročila vojna. Kosi-jeva igra: „Po mobilizaciji", katero je predstavljala mladina, je dobro izpadla. Vršile so se še sledeče de-klamacije: „Naš cesar živi©!" (Mulec Al.); „Molitev za očeta v vojski" (Namest lik Zofka); „Slovo od doma" (Vabič Jožefa); „Jaz zvešt sem. Avistnjan" (Orel Majhenič Janez). Pevski zbor je zapel več lepih pesmi, posebno dovršene so bile: „Hišica očetova" in pa „Večernica", Cisti dobiček prireditve se odstopi avstrijskemu Rudečemu križu,
St. Jurij v Slov. goricah. Vnet član naših organizacij, Vinko Bauman, piše iz ruskega ujetništva: Ljubi starši! Naznanjam Vam, da sem še pri življenju. Že od 26. avgusta se nahajam v ruskem ujetništvu. Tukaj nas ranjence dobro oskrbujejo. Rusi so v tem kraju precej dobri ljudje, a če bi bil doma, bi mi bilo še ljubše. Je pač božja volja, da me je usoda za-i esla, ta;ko daleč v sovražno deželo. Sedaj se nahajam že tri mesece v bolnišnici, imam namreč obe roKi 1 restreljeni od ruske krogle in šrapnela. Pisal sem Vam že dvoje pisem, a. ne vem, če ste jih dobili. Tudi Vi meni lahko pišete, a seveda zelo previdno, ker sicer oblasti pisem ne dajo naprej. Pišite mi, aKo je brat Alojz kaj pisal. Zdi se mi namreč, da je tudi on bil isti dan ranjen kot jaz. Ne bodite žalostni zaradi moje nemile usode. Bog, raši nebeški Oče, bo že dal, da. bo zo, et boljše in da, se še kedaj vidimo. On svojih ne zapusti. Vsem iskrene pozdrave! Naslov: V. Bauman, avstrijski vojni ujetnik v Rostovu ob Donu. Rusija.
*	Sv. Anton v Slu v. gor. Umrl je v vo aški bolnišnici v gornještajerskem mestu Ljubno dne 3. januarja Franc Kovačec, veleposestnik v Cagoni. Bolezen, ki si jo je nalezel kot četovodja 27. pešpolka na bojišču v Galiciji, mu je izkopala prerani grob. Nenadomestljiva je izguba tega 331etnega moža ne samo za nesrečno ženo in petero nepreskrbljenih otroči-rev, ampak za oelo faro in še daleč na. okrog. Bil je po^ kojni načelnik krajnega šolskega sveta, podpredsednik Bralnega društva, odbornik domače občine, zelo delaven zaupnik Sloverske Kmečke Zveze, zato je ž njim izgubilo društveno in polit'čno življenje v našiii krajih zelo veliko; veliko je pa izgubilo tudi gospodarstvo, ker je bil eden najnaprednejših gospodarjev; velikokrat nam je razlagal o svojih gospodarskih ciljih in načrtih, sedaj so šli ž njim vsi v grob. Le ena želja se mu je izpolnila., da ležlf v domačem grobišču pri Sv. Antonu. Nešteta ie bila množica., ki ga ie na zadnji poti spremila, veleč, g. duh. svet. Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu, mu ie govor 1 v slovo gin-Ijive besede in domači pevski zbor zanel prisrčno ža-Iost;nko. Ni te več med nami, prraitel* naš ljubi, a spomin na te nas bo bodril, slediti ti na naš" poti, kamor si sam ti pi-erano odšel! Mir- o spi tukaj, kjer ni več sovraštva in boiev, kier ne slišiš sikanja in žvižganja, krogel, kjer ti ne kliče v boj trobente glas; mirno spi, dokler te angeliske trobente glas ne pokliče tja gor, kjer se zopet snideva, k'er ni več ne smrti ne ločitve! Naj ti bo žemljica lepih slovenskih goric lahka!
*	Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedel:o d-e 10. t. m., po noči ob 5411. uri je preminul g. Jakob Skam-lič, dolgoletni in obče priljubljeni cerkovri1" in orglar benedički. Roien je bil d^e 29. juri;a 1829 Služboval je med drug'm tudi kot liudskošolski uč teb nr' Št. Ilju v ;Slov. gor. in Sv. Juriju v Slov. gor. Bil ie sedaj vsled starosti več mesecev priklenjen na posteljo, a bil je vendar vedno dobre volie, še pel si ie večkrat s svojo nekdanjo vrlo pevko Amnljo Skaml č. rojeno Letnik, ki je potrpežljivo in požrtvovalno ves čas stregla bolniku. Akoravno v letih, s' še nikdar ni želel smrti. Pa kakor vsakemu, tako so tudi njemu potekle ure življenja in sedaj že v angelskem zboru preneva slavo Jezusu in Mariji, katero jima je tukaj tolikokrat pel kot orglar. — N. v m. p !
*	Sodinci pri Veliki Nede'ji. Umrla je v 62. le-tu po dolgi bolezni dne E8, decembra 1. 1. mamica M. Cernjavič v Sodincih pri Veliki Nedelji. N. p. v m.!
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju, V po^ede-liek. dne 11. januarja, je bil poročen v Župečki kapeli Mihael Mustafa, kmet v Župeču vasi, z Marijo Cermenšek, posestn;co istetam. — Obilo sreče!
*	Sterntal. Med Sterntalom in Haidi -o pri vasi Njiverce se nameravajo staviti barake za ruske ujetnike, baje za 24.000. Vršil se je že komisijonelni ogled.
*	Polzela. Jožef Štorman, ki je služ;I pri 87. nešpolku, piše iz ruskega ujetništva svoim domačim: Dragi stariši! Srčno vas pozdravljam in naznairm vam, da smo bili dre 22. novembra jaz in še več dru-
gih ujeti in odpeljani v daljno Moškvo. Ne žalu to. temveč prosite Boga, da bi se kmalu videli. Ostanite zdravi do svidenja! — Franc/Cater, služil pr, 87. peš polku, doma iz Polzele, piše svoji ženi: Lepo te pozdravljam in ti naznanim, da sem še hvala Bogu zdrav. Usoda je hotela tako, da sem postal ruski u-,jetnik, pa vseeno se dobro perutim. Sramotno je ime ujetnik, pa vendar je pravično, ker se ni bilo več mogoče braniti ruski premoči. Srčne pozdrave vsem, tudi mojim starišem, pošilja iz daljne Ruske, vaš Fran. ce. —
Razbor. Dne 6. januarja, to je na Treh kraljev dan, je pogorel lepi dom vzornega kmeta Fran Berš-
naka v vasi Lisce, fara Razbor. Le napornemu delu iz cerkfve prihitelih mnogoštevilnih iaranov se imamo zahvaliti poleg božje milosti, da ni pogorela cela vas šesterih premožnih gos. odarjev. Sluti se, da je izbruhnil ogenj po zavrženem ostanku tleče cigarete.
*	Trbovlje. Na Sv. Treh Kraljev smo spremil na zad .ji peti Rauecki^evega velera.a — zud jega v naši fari — kvečaemu počitku, Janeza Jakliča. Uda i v božjo voljo in vzorno spreviden je sivolasi Junak od Novare končal svoje potovanje, želeč vesele dneve naši ljubi domovini, za katero bi še enkrat šel rad med bojni grom, če bi mu dopuščale moči. Občinsk odbor, na čelu mu g. župan, veteranoi, odlično občinstvo in mnogo drugih ljudi je skazalo zadnjo čast bivšemu vrlemu funaku. Blag mu spom ni
*	Rajhenburg. V mesecu decembru 1. 1912 je u-mrl veletržec Matevž Presker, tedanji župan rajlien-burški. Še danes nam je v najblažjem spoininu, ker bil je mož, vreden vsega spoštovanja. Po njegovi smrti do letos nismo imeli več pravega župana. Po burnih, volitvah, pri katerih je zmagala Kmečka Zveza v 2 razred.h, je nastop 1 a doba rekurzov, vloženih od naših nasprotnikov, ki pa je končala s tem, da so bil vsi ti rekurzi kot neutemeljeni enostavno odbiti. Toda županstva nam še tudi sedaj niso hoteli prepustiti. Treba je bilo novih korakov. In sedaj je določil novi gospod glavar volitev novega starešinstva. Pri tej vo litvi so si naši odborniki izvolili za župana gospoda Matevža Presker, sina bivšega župana, za prvega svetovalca Mihaela Zmavca, za drugega g. Fr. I-vanc in za tretjega svetovalca g. Fr. Pleterski. Drugi naši odborniki so: č. g župn k L Cerjak, Fr. Av-senak, I. Pohle ml. in Jan. Flis. Odborniki iz nasprotnega tabora so: dr. Schmirma,ul, I. Košar, Ž. Lenard in Fr. Vovčak. Novemu županstvu čestitamo in smo prepričani, da bode delalo le v prid in pro-evit naše občine.
*	Pogrešajo se: Feliks S t e r n a d, pešec 87», pešpolka, 16. stotnije. Sporočala ženi: Terezija Sternad, Kapla, Sv. Jurij cib Taboru, Savinjska dolina. — Alojzij Mlinar, od 87. pešpolka, 11. stotnije. Kdor kaj ve o njem, naj naznani njegovi materi Mariji Mlinar, prevžitkarici v Podvolovfleku štev. 12, pošta Luce pri Ljubnem, Savinjska dolina. — Franc B r e č k o od 87. pešpolka, 15. stotnije, vojna pošta štev. 34, domaj iz Loke pri Zidanem Mostu. Ce kdo kaj ve o njegovi usodli, naj blagovoli poročati na naslov: Alojzija Brečko, Loka pri Zidanem Mostu, — Rezervist Jožef Potočnik od 87. pešpolka, 12. stotnije. Naznanili njegovi ženi Ivani Potočnik v Rovah, pošta Gornjigrad. — Alojzij 7j u m e r, 26. domobranski pešpolk, oddelek strojnih pušk, vojna pošta štev. 4S. Poročila njegovi materi Kati Zumer, posestniki v Cirkovcah štev. 8, pošta Cirkovce. — Anton S a g a-din, 87. pešpolka, 6. stotnije. Odgovor na naslov: Zdravko Sa-gadin, Sesterže. -- Poddesetnik Ivan D o g š a iz Obriža pri Središču, od domobranskega pešpolka ätev. 26,: 2. ptotnijo, na severnem bojišču. Odgovor: Tereziji Dogša W Obrižu pri Središču. — Janez C i j a n, pešpolk štev. 87, 2. stotnija, 3. maršba-taljon, vojna pošta štev. 73. Odgovor na: A. J. Cijan, Št. Lovrenc, Št. Pavel pri Preboldu. — Fran Janžekovič od 4. trdnjavskega polka, 7. stotnije. Odgovore prosi Anton Janžekovič, posestnik v Prirodu, fara Polenšak, pošta Juršinci pri Ptuju. — Anton P r i s t o v n i k, rezervist 47. pešpolka, 6. stotnije, doma iz Frama, občina Ranče. Javite njegovi ženi Mariji Pri-stovnik, občina Ranče, pošta Fram, Spodnje-Štajersko. — Alojzij Kupljen, pešpolk štev. 87, oddelek strojnih pušk štev. III., vojna pošta štev. 73. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu na naslov: Franc Kupljen, JVeržej, pošta Križevci pri Ljutomeru. — Simon' R o b e r, infanterist pešpolka štev. 47, vojna pošta štev. 7J. Kdo ve kaj o njem, naj piše očetu: Simon R|ober v Framu pri Racah.
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 17. januarja, po rani sv. maši, se vrši v čitalnici občni zbor naše c. kr. kmetijske podružnice, na katerem bo poročilo odbora, gospodarsko predavanje, pobirajije udnine, sprejemala se bodo naročila galice, deteljnih in travnih semen itd. Pridite v velikem številu!
*	Cirkovce. V nedeljo, dne 17. januarja, popoldne po ve-černicah, bo zborovanje naše c. kr. kmetijske podružnice v cerkveni hiši. Na dnevnem redu je poročilo odbora, gospodarsko predavanje, pobiranje udnine, naročila galice, deteljnih in travnih semen itd. Kmetje, udeležite se prav mnogoštevilno tega zborovanja!
*	Sv. Križ pri Ljutomeru. Naša Dekliška Zveza je darovala avstrijskemu Rudečemu križu 100 K kot čisti dobiček boži-čnice z dne 6. januarja. Denar je izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. — Ob enem naznanja., da se vrši njen občni zbor v nedeljo, dne 24. januarja, popoldne po večernicah, v šoli. — Ravno tam bo imelo naslednjo nedeljo, dne 31. t. m., mladeniško Bralno društvo svoj občni zbor po običajnem sporedu. Mladina, posebno mladeniški naraščaj, okleni se teh svojih društev, da se boš v njih navduševala, storiti in trpeti vse za vero, dom, cesarja.
*	Št. Jurij ob juž. žel. Občni zbor tukajšnje c. kr. kmetijske podružnice se bo vršil v nedeljo, dne 17. «jaguarja, ob 8. uri dopoldne, v tukajšnji ljudski šoli. Na vsporedu je: predavanje deželnega živinorejskega nadzornika g. Martiina Jelovfeeka o živinoreji, poročila o delovanju naše podružnice, volitev delegatov za občni zbor v Gradcu, sprejemanje novih udov in pobiranje udnine, sprejemanje naročil za galico, semena itdj, razni predlogi, slučajnosti.
*	Št. Ilj pri Turjaku. Dekleta Marijine družbe bodo v nedeljo, dne 17. januarja, ob 4. uri popoldne, v gostilni gospe Iv. (Jas, po domače Jevšnik, blizu postaje Dolže, uprizorile dobro znano šaloigro „Svojeglavna Minka" v prid avstrijskemu Rudečemu križu. Ker je igra sama na sebi zelo zaniimiva in namen čistega dohodka vzvišen, zato se pričakuje prav obilne udeležbe. Vstopninai je za odrastle 20 vin., za otroke 10 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo-.
*	Velikodušnost. Imetnik tvrdke Julij Meinl, katera uvaža slovečo svetovnoznano kavo, je dal svojo grajščino „Freudenau"
pri Radgoni z vso opravo in oskrbo vred Rudečemu križu za o-krevajoče vojake na razpolago.
* Opozarjamo čitjtolje na inserat „Lysoform." Kdor hoče kaj več vedeti o uporabi tega izvrstnega razkuževalnega sredstva, naj si narodi knjigo: „Kaj je higijena", ki se dobi zastonj in poštnine prosto pri kemiku C. Hubmann, Dunaj, XX, Petraschgasse 4. (Mosse.)
a
Ponedeljkova. „Straža" se tudi v rosem letu lahko posebej naroči kakor dozdaj. Samo ponedeljkova „Straža" stane za oelo leto 3 K 2:s vin., za pol leta 1 K 60 vin., za četrt leta 00 vin.
Zadnja poročila« d^ši v četrtek 14. Jan.
Avstrijsko-ogrski zunanji mi nister odstopil.
Z Dunaja se poroča, da je zunanji minister av-Stro-ogrske države, grof Sigiamund Berchtold, pros i cesarja, naj ga ddpusti iz služba- Cesar je prošnji ugod 1 in je imenoval barona Štefana Burian a. za novega zunanjega ministra. Od 1. 1908 do 1912 je bil Burian skupni finanči i minister in vrhovni upravitelj Bosne 'ji Hercegovine. Burian je po rodu Madžar. Vzroki, zakaj je Berchtold odstop 1, še sedaj niso javno znani. Zatrjuje se, da ti nagbi niso politični, marveč, da je grof Berchtold iz zasebnih razlogov že dolgo želel zapustiti palačo zunanjega, ministrstva.
Grof Berchtold je rojen 1. 18(53, baron Burian pa 1. 1851. 0 Burianu gre sloves, da je veščak osobi-to v vprašanjih orientske (izhodne) politike, Smer naše zunanje politike pa bo kljub osebni iztočni ostala ista.
Srditi boji ob Nidi — drugod večinoma mir.
Dunaj, dne fl3. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Napadi, katere sovražnik ob spodnjem toku reke Nide vedno ponavljal, so obrnjeni posebno proti nekemu kraju, ki leži v naši odporni črti. Pod srditim topovskim ognjem, ki traja na celi črti, skuša sovražna infanterija dobiti prostora, da bi zamogla u-dreti v dotični kraj, kar pa se ji vedno pod težkimi izgubami nonesreči.
Pri naših postojankah v Galiciji in v Karpatih vlada večinoma mir.
Megla in sneženi zameti ugodno uppivajo na manjša podvzetja naših čet, ki na marsikaterih krajih pridejo do uspelih napadov in različnih manjših prask.
Tudi na južnem bojišču splošno vlada mir. Tu pa tam pride le do neznat lih spopadov med poizvedovalnimi četami.
Močen potres v Italiji.
Včeraj, v sredo, dne 13. januarja, okrog 8. ure zjutraj je nastal v Rimu ijn bližnjih krajih izredno močen potres. Najhuje je prizadeto mesto Avezzano, ki leži dobrih 25 km izhodno od Rima. V Avez;zanu so skoro vse hiše porušene. Brzojavka iz mesta Tivoli prav:., da se je bati, da je v mestu Avezzano o-stalo le kakih 1000 ljudi pri življenju, drugi pa da so pobiti ali zasuti pod razvalinami.
Tudi v Rimu je bil potresni sunek zelo močen, vendar se še došedaj ne poroča o nobeni človeški žrtvi. Pač pa so mnogo trpele cerkve in druge večje stavbe. Na cerkvi sv. Petra je počilo 150 šip. Papež je bil ob času potresa v vatikanski knjižnici. Ko je čutil potresni sunek, je pokleknil in molil). Nato je naročil, naj mu poročajo, kako škodo je napravil potres na rimskih cerkvah...
,V sled potresa so prizadeta še sledeča mesta: Jakin, Peruggia, Mante iRotondo, lAqjui;lla, Chieti, Beroli, Civ.tavechia, Sulmona, Caserta, Sora, Ne ar polj, Grosseti, Pozzdoli itd. Človeške žrtve so številne. Potresni sunek je trajal od 20—20 sekund.
Listnica uredništva.
Pisma z bojišč, katera danes niso prišja na vrsto, priobčimo prihodnjič. Za poslano gradivo hvala! — Teharje: Ako hočete imeti otroka padlih vojakov v odgojo, obrnite se na okrajno glavarstvo. Tam Vam bodo dali| potrebnih pojasnil. — Sv. Bolfenk: Meoesnove sadike si lahkot naročite potom občinskega urada na gozdarskem uradu v Celju. — Cii*kov-ce: Takih zahval žal ne moremo sprejemati v list. Kam bi prišli! Pozdrave! — Trbovlje: Zal. da pesmi radi ppmanj-kanja prostora ne moremo priobčiti. — Petrovče, Anja vas: Bo treba čakati. Le s« ne razburjati. .Vprašajte pri Ru-dečem križu. Pozdravljena! — Saarbrücken: Le večkrat kaj! — J. Z., Poljčane: Obrnite se na g. dr. Ivan Benko-viča v Celju. — A. R.. P ris to v a pri Konjicah: Naznanite nam svoje popolno ime, ker drugače ne umremo objaviti.
D a mla !a
ekonoma,
absolventa poljedelske šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, z odličnimi spričevali strokovne iz "braztie in že nekaj piakse, iščeta primerne službe kje na Spodnjem Ptajerkem ali Hrvatskem. Ponudbe z p< jasnili pogojev službe je poslati najkasneje do 15 februarja na naslov: Ekonom, poštnoježeče, Sv. Jurij ob juž. žel.
Kupuj am
bakro, medenino, ein, cink, svinec, po zel" nizkih cenah Alojz Rieg br, Mbribor, Tržaška cesta 84.
Cepljeno trsje
Pošip, laški rizling, burgundec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, r&nfol, sladkaminka, izabela. Cepljene na podlagi Riparia Monti-kolo-Bapestris Salanis, B. rlaBdie-ri, Riparia, Teleki. Podlaga Ber landieii, Riparia, Teleki je najboljša za apnrno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoiu in zelo nizka.
Wtiri PPPStBiÄ^
Slovenci pozor
Dvonadstropna hiša
t majhnim vrtičem v sredi mestfc in blizu frančiškanske cerkve f 7 stsno.&aji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove npravništve pod štev. 482.
Vslcd vojske
nastal invalid Slovenec, brez ene roke, drugače zdrav, ki zna čitati, pa je drugače v vsakem oziru skromen in trezen, dobi primerno službo. — Ponudbe pod naslovom „Inrali 1" posterestante, Ljutomer
'zurjena šivilja
vešča kmečkega dela, išče delo pri kaki šivilji ali trgovini na deželi, kjer bi delala obleko za na pr daj. Naslov v upravništvu pod „Šivilja 9S3 .
Učenec
iz pošteno hiše se spiejme v trgovino s steklom ia porcelanom Iv. Kovačič v Radgoni.
V trgovino mtšsaega blaga, poštenih starišev, se sprejme piidni
učen* c
pri J. Traunu, Ptujska Gora
Mlajše delavke,
tudi cele družine dobijo delo kot pomagalke pri navijanju preje, tkalke v tkalnici za platno. — Thondorf, Liebenau pri Gradcu. Stanovanja v delavski hiši. 6
V Slivnici
tik cerkve se proda hiša z hlevom in vrtom pod ugodnimi pogoji. — Hiša je oddaljena 10 minut od postaje Orebovavas — Slivnica. — P. Komauer, Slivuica pri Marib.
Trnje na prodaj,
Silvanec, burgundec, gutedel, kral
jfvina, velili' ec, vrbošek, velšriz-ling in mešane <-d starih vrst. — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Por-talis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah.	8
Kuharica
vajena vsakega dela, sem več let služila v župnišču, imam dobra spričevala ter bi prosila v kakem župnišču stalne službe Naslov v upravništvu pod „Kuharica".
Sprejmem takoj
trg. pomočnika
in 2 učenca. Jos. Druškovič, Slov. Gradec.
Na prodaj je mlin
na obstoječi vodi. Mlin je na tri tečaje in stoji v trgu Studenice. Cena 10000 kron, pogoji so lahki. Več pove Jak. Babšek, posestnik v Poljčanah.
zgubila se je
poljska begunka, gluhonema, 40 let stara, srednje postave, na glavi ima navaden platnen roboc, ogr-njena v zimski črn roboc, nosi modri predpasnik in releno volneno krilo Komor je o d jej kaj znano, naj javi županstvu na Ep. Poiskali.
Organ ista
in cerkovnik» ca župnijo v Javi r-ju na Koroškem. Zgladila, ie naj naslovijo na župnijski urad v črni pri Prevalja h	i 8
Dobra kuharica
ieli priti v služb« v župnišče. —
Več pove bivši donavski nad učitelj Teodor "VVeinhardt, vila Ro goznica, Ptuj.
Spre;meseu3t nec
močen, ne pod 16 leti pri gosp. Steher Vincenc, pekovski mojster, Studenci pri Maribora.
Čevljarski učenec
kateri se je že nčil, se sprejme
proti .tedensteiun plačilu pri Juriju Ž mko v Gornjem Radvanju pri Mariboru
Priden iant
ksteri se hoče krojaštva uliti, se takoj sprejme pri AntoMM Košar, Maribor, Stolni trg \
Posestv o
okrog 25 oralov, hiša ■ gospodar skim poslopjem, travniki, grzd, Badonoenik, prijetna loga ob gričn, se takoj proda. Sena zraste skupaj 2 do 3 vagone. Redi se lahko 15-20 glar živine. Denar dobro naložen. Več pove upravništvo.
Služba organisti*
in cerkovnika je razpisana na
Polzeli. Prosilci oženjeni, cecili janci, rokodelci, imajo prednost.
Cirkveno predstojništvo.
Zanesljiv hlapec
in mllnarski učneeo se takoj sprejmeta pri I. 8iovenjgoriškem paro-ml nu v Kaniži pri Pesnici.
Kupi se dobroohrsnjen
harmonij
Cet jone ponudbe z natančnimi po datki naj se blagovolijo poslati na naslov:
Frančišk&ižski samostan Marija N« žaret, Mozirje.
Na r>ajvišje dovolilo Njegovtga c. in kr. [apostolskega	^^	Veličanstva.
Iz ? a nr. c. kr .d r ža v na lot eri í a
za vojnooskrbovalne namene.
Ta letenji v tlfnarju 'sebaje 21.146 dobitkov v gotovini v sknpnem zneska 625.9C0 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
28. lan. 1915 Csnš srečke 4 K
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne lotfrije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-hrzojavnih in železniških uradih, men jalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto C.ln kr. tenrraln« ruvicuteljitlio z» dr/.nvne h lrrlje (oddelek ki» dcbrmlelne loierNe.
Vinogradniki pozor!
Cepljene trte na prodaj
in sicer prve »rete laški rilčev, bela in dtdeča žlahtnina, silvanec btli burgundec, izabela, beli rarfol, kapčina, tra-minec, kraljevin», pošio (Mozlerl, portugizec, tru ta in mešane vrBte Več tisoč divjakom Rip. Portalis — Na prodaj teč tisoč ključev Rip. Portali«. Vse !e vr te so cepljene na Rip. Portalis ter popolnoma zaraščeue in lepo vkoreninjeae, z» ksr se jamči. (>na je po domovom. Kdor si hoče dobiti lepe trte in n-tead ti lepi vino»'ad, naj so oglasi ust-oneno ali pismeno pri prčRCU Slodnjak, trtnar, JurŠlnd pri piuju.
14. januarja 1915.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Stran 7.
J KOVAdC, Radgona, Dsiga iti. 100
w«lf,f#Q steklenega (glaienega) in porcelanasto« ««¿"¡ga blaga, svetiljke, podcbe, okvirje, ogledala Steklaisko dela.
Toči» a Dngtrpžba!	Naiiržia cene!
Oklic in prušaj^
Tista dva gospoda, katera sta se dne 29. junija 1914 (na dan sv. Petra in Pavia) peljala z popoldanskim vlakom ob pol 2. uri na progi od Ruš proti Mariboru, katerih eden kmečkega stanu je na Bistrici pri Lembafcu izstopil in katera sta celi pogovor zastran atentata v Saraje\u slišala med med nekim delavcem in gospo. Dotična se prosita da svoje naslove dobrohotno na občinski urad v Rušah naznanita.
Pri današnji dr&stati
je velo varčno gospodarstva da ima zanet i ve, dobro trgovski zveso namčki btaga za oblek? in drutj© rebo. To Vam da povod da takoj fiaročite C®S8f§S S Sli" tUMl!* kateri se Vam zastonj in
poštmBe presto dapoilje. Naslov je :	66
Frss MpsB^la PispsšiljaMa ippsiia
C i
2 v S*
Obstoj tvrdke blizu 50 let s
!Zahis@ajta velik cenik bmptačn» srag j poštnine prosto z ves feet 3000 slik 1
i*«iini«» in MT«jMina p<-»«ta. — g -znntenlan) »83 d4r«*w naxaj.-—
Št. 57. Stroj m iii l»*Jkie laa, fiso ponikiaa, z dvema nastavkoma iz »trti««}*, roke Se» dve seba, pocikbta držaj. Eaic brez nastavka Smra. z tankim 7 mi-!, z debelim 10 mm, ca!» delilni 15 to m»! eni, 17 zeS z reaervaira peresom. — tvoms.il £ i-»0. - lati «troj »a striženje brade nubaljS» kakovosti, kate.ul K 5-64
prosi cenjene odjemalce, naj prenehajo z naročili, ker so zaloge civilnih čevljev popolnoma pošie. Zadruga dela namreč že 5 m< secev izključno le vojaške čevlje
Pro imo cenjene odjemalce oprošČenja, ktr vsled velikega dela ne moremo v« č odgovarjati na naročila.
Cenjenim odjemalcem javimo tudi, da smo tudi v budoče obloženi z-vojaškimi naročil«.	18
šume'je po učesih, a ne pr rojena gluhost t' k U ušes, odstrani ta koj in gotovo Dr. F, Qaastlerjev bals. kosm.
olje za sluh >Otikon«
Postavno zavarovano. Vaik daa dohajajo zahvalna j.iema čudežni nepehi. C na. eni steklenici 3 K Edina zalozha M Vetter, Dunaj 111 Kttbeckgasde 15.
iz Čistega soja b-ha, na dom stek /a bohovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega |jS robca K4 • 0 po po» zetju. <5j3 Sant sa Kraljevi Vino hrady 1673 Za t pniki iSa se proti visok pmrziji sprejmejo. 2
f
50
lo oem-j a:
Amerkanska Stedilna k t«», vele-aromaticua, izdatni in Uedilna. 5 kg poskusna >r a i> iv franko p-- povzetja. Pol k lm> ai.» vele-prima najfinejši i a j J h oddaja A Sapira. eksptut k»<? in ¿aja Galanta 496.	931
'„Mi':: zalrg; r?, dpagso:-...sii, «pssHiiag in Bgrjsaii: peči po MSllí C£DÍ.
Tudi na oSsroke. - llustr. ee¡¡lk zastoaj. - Gramofoni 20—200 K
Xiklasta remont.-ura K 3'50 IVinna «rebrna ura K 7'— Oi:« ml ornega ura !\>ih i.jiki ura
lí■» f-tka aiklasta í'o.-. íni prstani velirne verižico
K 24 — K 10 — K 3- -K 2"-K. 2-
Veflctno janiFtvo.
Nasl. Bieiinggr
M. Fehrcnhooh
orap is očnlap XS3ÍB33, Sssposha ul. ZB
Ka^u Mi zlatnino in srebro.
Š». 71. Jspič t rokavi s iive vi*, ifnla volne Meno abrobijen s iepi i dve.»» rriuma gum >v, navada« velikosti kam. K3-»0.- ¥b«lj-< izpeljavi K 8-75. Isti rn jopič 1 komad 4 K. - V bol.iil itpeljavi K 4'»».
at 74. OB»iji »» «rti-• ped« la rnaénega uitaja, x lcasufml irr bi ji, z IMO.ül Iti i ii«i1pl»tf v vseh velikostih oi) a»— 1 |NK 19 K, Ut!
tiaeiii Izdelavi kt t	-	- p„ |
K 13■«), iít. ií 8«>ifciJi-«»aja '	|
k*nskl fn*tjt 17 K. Z» dame iz Ubcvr* | ,»axu«ajA »<1 Sli 44 13 K, i» Bujtiaif K 1VSS. Polóevlje in aiäne äevlj«
»t. 78. Nahrbtnik U dobrega lelenosti gr^dla, brw obročka, bre* 3cp«T, z modnim nnujatiui isrnu-tioio, H eta Sirf-k, 57 m tlMk, K 128, irá r. (ibroikoiu (Kinrkurpe) ia rja-roea p«morjk«sa plataa K S'5». — líü z calía ai.Ditijiiu iepem, ia rja. «¡ra l»vsk«ica platna X 4'5fl, — fciti Iz zeli nasa p»mavak*flra platna, i Jvema r^ssaji na Ííjana uataaéno po zrarenati j»51 rithi v najbolj!) in c^JlepS! iztei-Mvl p« 6 broa.
Turiatavska araju^ «a jospodc z »vrat-. j mkom.pijk-tnobia^i? t lepe») trikotd, aa-
Ívaüna d«));Mt, brez - iepuv i »vil. vpviao, -j z »Krankatn, ee da i|f=ilpratl, vratna inera 3 |:| j 38—45, KS'50. izzim-' H i skepa biaK» «d znotraj jno^na izkv.jeRa 3 ia 4 krone.
■t"M
6t~ 87. M.&Ur bos h vit*« iz debelih rainvnih nitij, na atroj	v izbranih «lii-aralb 11-eaztib barvah, za je*«D le ffiiee, se dajo pc&ti, pripravna za MiO^aa^fte iirapats, 1 par M vin., ista ebliaa iz prave. Sne «vije vclne, lahko aioliiane. na r»k« pletene, lzborne | zimske blaifo. 1 par K 1':'<(!.
6i. 77. Rokavi«« t» ^ospude.zimsk« tla ¡T®, pletene iz halj Se rolns, z dvojnimi prsti, z bar vati ni 1 pasovi ali eaebari ne črne, za srednje la veije megke roke, razteia«. Par K l ío de s —
»i, V). &»Bl-ft m «as* it v fniavelns, pit-
;eea, enobarvna •rita. raztezna,
vsake velikosti, da m prati, 1 k««a>l «9 ?ia. Ista iz	pr isine av^c vel
ne sela ti*pla C 1 Sb
|£« LUNA, Margot« st. 49/a.
razitoiüjalti'Fa KaixittrrljiSifga biaga lis er «J««<!»-K!*ej» e»s>rJiS
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjanje nikar!
Bober tek
maš vsak dan, ako vžiivaš
s*4—a
2t:lodčni liker »FLORIAN« pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila!
N«liv u naročila: „FLORIiN', Ljabljaa^.
Franc Cvilak,
Belikiica voska obrt medu in voščenim
SI. Bistrica
priporoča vsem č. g?, duhovn kom in slav. občinstva svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svitkev, stearinovih sveč v vsaki vel kosti po najnižji ceni.
jamCeno čiste vrste, to leto posebno močne, po 13 K za 100 komadov, za vse posestnike ednako, prvo vrsto, prodaja I. štajerska trsni-čarska zadruga, P. Juršinci pri Ptuju
Ceniki z pogoji in imeni trt na vseh priporočljivih podlagah, se pošljejo na zahtevanje brezpflačno
Vinogradnikom se priporoča trte takoj naročiti, da jih pozneje zopet od prekupca ne
bodo dražje plačali.
Upa fi&vosidsna hiia s tremi ciraH
POS^StVa ob državni cesh, 10 minut od cerkve, četrt ure od Kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene Pojasnila daje Fr. Thaler, župan v Št. Iliu v Slov. gor.
najboljša krema za zobe
od 21. decembra 1914 s	g»
Varstvo zo itr kolrro in s abeuiu želodcu je
naravni
Tega, iz lastnega, vina destiliran-ga, 12 let star ga kognaka razp šilja v poštnih z bojčkih z 4 steklenicami franko za K 12'40, majM ko-ijnak, ki, čudov to olajša 1> lečine, ki jih povzroča protiu, srnistvo za odtgavanje ndov, oživija živce itd. — 4 pollitrsae steklenice K 10'20.
Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Ko 'ju*; h (štajersko.)
P-samezne steklenice star ga kognrika K 3 10, mladega K 2 65, s i t z3lo<ri v Mir bo u pri i? Ai )izi'ij Q landestn. trgovec, O spojka ul. 4.
Uadl preki ilenega izvoza
v inozemstvo prodamo in razpošiljamo po zelo nizkih cenah
naio celo zalogo blaga,
da bodo naii r čni tkiici tudi v bodoče imeli dovolj uovega dela. — Blago je gaianMrano nam i narai-ne tiarve, brez pi grešsov in sicer kan.fusi, posteljo« preprog", Cffiri za srajc; Muze etc., bele tkanine, iisforti, laneno platn , fla eli, ba henti, modri uruk iu muogo drugega
blaga
35 d© 40 ra zs 16 kr®«.
Zveza roč. tkalcev Caška Csrma 130 pri N^chodu o 158
D.iigost preoe^ankov si lahko vsak sam izvoli.
PH na oč lih (l^eli !»ak»t>v f'a »ko.
\Lwsim3
MaiPilboi«
nahaja seuaj na OliVraSm tfgU štev. 9 (blizu Orilo e tiskanu*). H;ustig ima sedaj v /alogi s n vo-it! Veicur-klobukov, trdih klo >u-kov in klobukov i/, lodna. Zaloga ¿i$t€> nOVSa Z velespoštovan em
se priporoča za obilen obisk
Ljudovik Hfus ¡g




Opsremljem* a ■<
ajbeljiln»! itraji, m iMtaim <
■Slo itreks «ptd^Jaie del« haber i iui
•Arakbl, «|irt^e druge k«led«pje.
Za vi ž župnilska irada spotedne m raiiijonsk» listič« t te» im, rdeii« ali medom tiakoia, ara lina zavitke i natisom glave ter rasne osinanilne napise, drage urade : uradna zavitke, dila itd. Za obrtnike In trgovce
uike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake 8 črnim in drugob&rvnim tistem. Za zadruge In društva: pravila, sapianike, pristopnice in sprejemni«, letna porodila, raŽutufc« saključke, društvene snake, vabila k prireditvam in («jasa, dnevne sporede in draga.
Za ¡trtawf» ta priredit«^ veas&n
ve ter rasne osmanilne napise. Za aievaa »Minska, Jatefc« hi pisane r«de. vstejMdse, radičao u*piso itd. Za pee&mezalka: vizije, bi , ozoaaila, napise, razglase, plačilne predpis«, prtjesm» ptfr- parto a iittoatinfa v najlepši epsavi. — B4flf.n1 a za časteč ade drvijev vce: pisma, savitke, okrožaiee, lačane, spomine, rasaji«*, ee-	i«sH<&& okratkai in s «odenajSai okvirji pe jsuko niskih <
jedilnike, vabila na pleee, ljadike v«sati«e Cabete Itd.,
BMiomc«, pernico, is ¿«atoo «biase v cenah.
OOOOO
Vba naročila se izvršijo ceno in točno.
OOOOO


Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
Hranilno vlnrro " aprejemajo od vsakega i» se obrestuj »je: navadne po 4'/s/s, proti trimeaeiai odpovedi po 4*/«'/«*	_ . .
J.B.1 altillltí Viuyv 1. januarja in 1. jnlija vsakega leta. Hranilne knjižice a« sprejemajo kot gotov denar, »o da M a« ajtt ebrestovaaje kaj
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na raopolago. Rentni davek plača posojilniea sama.
Drtcnfil o 00 rf stlstirfc le ¿laB61® i» aicer: na vknjižbo proti pnpikrni varnosti po S '/«Vs» na vknjižbo »loh po >'/«'/•» n* vknjižbe ia A	»V Uajajll S*/«*/. in na osebni kredit po «•/,. Nadalje iipoaojaje na saatavo vrednostnih paplijev. Dolgove pri dragih denarnih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih atroškov, ki pa nikdar na presegajo 7 kron. Prošnje sa vknjižbo dela posojilnica brezplačno, atraaha plaia lo
——	-™	1 ■' 1	——- .■	1	1.11	■ ■ ... ——— 1 ------———,1 „. ,. 1111n.ua. «1111
I Tv«i/Im/« •«••/) ao vsako sredo in četrtek od 9. do 13. aro dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne iavzemši orsanik«. ▼ uradnik
urdullv ur« in izplačsje denar.
POiaSIlila S6 dalaio in	prej»m^e vsak delavnik od 8. do IS. uro dopoldne in od 2. do 5. are popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domaČ« hranilna nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

ESSaraSSBWSfKSSSSESÍOWa
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča,
. Brezovnik
trgovina v ¥©jniku
priporoča svojo bogato zalogo isannfaktnrnega, špecerijskega in galanterijskega blaga, želez-nine, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod, najboljših semen itd.
Domači pridelki se kupujejo po najvišji ceni.
Sveče za Svečnico
in drugo enako blago priporoča čč. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom ter samostanom kakor tudi drugemu občinstvu staroznana domača krščanska t mika
12
Franjo Duchek,
(poprej J Dufik) sveisr in medUar
fi	IARI	BO	R, Vik	trlnghi	afova ulica.
					
Domača in narodna trgovina
V
priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke.
Postrežbo pošteno! Cene primerne!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.

mmmaaaamm
Or@2ji in k@ies@
na obroke. Posamezni deli najconeje. Ilustrov
coniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev. 0po5no na drž. žel. št. 2121. 188« Češko.
Kupujem jajca
(sveža) po najvišjih cenah. — J. Heller, Dunaj III, Kleistgassa 20.


I
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, kreppapirja v vseh barvah, barvani papir na eno stran v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo, čarobne svečice.	|	Cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgo-tovljene, podobice za jaslice, rutke.
	j	Božične in nivoletce dopisnica kakor tudi druge vrste po izredno nhkih cenah.
Croričar Lesk&všek w Celja«		
Gr&ška ulica 7. | ( | Na debelo in drobno | J» jllotovška ulica 2		

t
»a« b G s a i
a & s s ® & s m m i8 s a a a »
Bnojnvni naslov: Ctrilova :.: tiskarna Maribor :.:
Trgovino Marne sy. Cirila
Maribor, v lastni hiši HorsšKa cesta it. S
■ ■ a a a a s
9 B I 9 8 I R
a ■ m ■ a a i
a si » rs a a h b « asa
Čekovni račun c. kr. soitne :.: hranilnic« it. 25.018 1.1 Interurban telefon it. 113
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papiija, p©-resnikov, peres, škaUjic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih ia belih, v vseh velikostih)^ trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in čkatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, veliko In stenske), rarpela vseh velikosti, molitveniki, moleti, svetinjice, škapolirjL
ŠUmbilije sa urade ia dr.
ii . i ■ ■■■■........ i«
Ceniki na zahtevo zastonj.

Prof i
se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: Skrlatuika, oSpice, koze, kolera, tifus nastopajo a zvišano močjo, zato
rabit©
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desdnfekcijsko sredstvo, kS ga morajo imeti prf vsaki hiSi. Najpriljublgenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
ki se brez vonja, nestrupen in ceno debi v vsaki lekarni tn dro» geriji po 80 vin. Učinek Ljrsofornia jo točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelfU za izraivanje ran, oteklin, za antiseptične obreze in za irigacijo,
Lysiiformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Ljsoforma in ufttnkuje antiseptično in se lahke rabi za najbolj obdufljivo kožo. Dela kože mehko in voljno. Rabili boste zato z »naprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolga traja. Komad stane 1 krono.
Lysoform s pcprov& meto
je močno antiseptična ustna voda, Id takoj ia. zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobo boli in konservira. Tudi pri katarlh v vratu, kašlju In nahodu ga po adravnižki odredbi lahka rabite a« grganje. Nekaj kapljic aadosttfle na kozarcu vode. Originalna «tekle«len, stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom .Zdravje in desinfckcija" poS-lje na željo gratfs in fcranko kemik HTJBMANN, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Izdajatelj In založnik: Katoliško tiskovno društvo,
Odgovorni urednik: Franjo Zebot,
Tisk tiskarno sv. Cirila v Maribora.