MESECA HRUŠKOVOA VIII.-ŠTEV. 4
000000000
Ben-Dan:
---------------------------- S	L	O	7	O	.
(Iz prvih lot štempiharstva)
Počakal som ga ▼ temni predmestni ulici,kakor ara se bila domenila. Pričel Je tih in zamišljen,V roki je imel skrbno zarit sveženj knjig, Komaj da me je opazil.Imel sem namen vprašati ga mnogo stvari,a beseda ai je zastala,le neko Čudno ganotje me Je dušilo.Nisva sl segla v ro -ko,a v duhu sva se obJela.Koliko skupnih spominov,koliko nad,kolikšno razočaranje in trpljenje. Vsi najini tovariši razpršeni,mnogi tam da -leč pri svobodnih bratih,mnogi vkovani,mnogi sami s strahom na svojem domu.	J
Njegov mladeniški plemeniti obraz se mi je ob lu^oi cestne svetilke zazdel obraz Izmučenega starčka.Bilo ml Je,da bi ga objel,a sem le trudno stegnil roko po knjigah.
"Veojo boš dal Anici,poezijo daj Mirku,druge pa razdeli po svoji volji.Drugega nimam;saj veš,da so mi vse odnesli”...
”Vem!” -
Položil sem mu roko na ramo in dobro mi je delo ob dotiku.Bridko se je nasmehnil,se pazno ozrl okoli in pristavil; "Vse sem dobro prera -eunal in uredil.Ce mi bo sreča mila,ti čez nekaj dni pošljem pozdrave od tam.” -
Izza vogala se je počasi hulila temna postava pftoti nama.Utihnila sva za trenutek.Napravil sem v tujem jeziku nekaj opazk o vremenu.Temna postava je prisluhnila in nato nadaljevala svojo pot mimo naju.
"Žal mi je za Anico.Povedal ji nisem še nič.Boi že ti uredil,da bo prav.Sroe mi ni dalo,da bi jo videl jokati.Lepe sanje sva sanjala,a vse se je obrnilo!"
Roka mi je sama od sebe zdrsela z njegove rame in se ustavila v njegovi vroči dlani.Lahek drget tovariševe roke ml je pričal o njegovi ginjenosti. Obraz pa mu je bil miren,le neka trudnost ga je obdajala,iskal sem primerne besede,ki naj bi ga razvedrila,a ni je bilo.Nemo sva stala z roko v roki	in	razumela sva se.
Prejšnja senca	Je	zopet prisluškovala.Lenih korakov	se nama je pri-
bliževala.Ob svitu cestne svetilke sem ugledal temen obraz,na katerem so izpod Čela prežale še bolj temne oči.Pogledi so se srečali,a le za hip,in obraz je izginil zopet v temo.Slišali so se še oddaljujoči se koraki in zopet sva bila sama.
"Da bi ti vedel,kako me peče,kako mi Je hudo iti od tod,toCa kaj naj storim! Tl veš,kaj nas oaka... Mislim,da zate še ne vedo,a paziti moraš.Ko mi pišeš,pazi,saj veš,da vse odprejo in prebrskajo."
Utihnil je.Oprezno se je ozrl okoli,segel v žep in dejal; "ge to te prosim,da izročiš Anivl.je svetinja,ki sem jo o prilik* nekih te -kem v našem društvu dobil za spomin.Tisti dan	sva se z	Anico prvič
srečala."-Ozrl se	je	zopet in na hitro dodal:	^rateo,	naju nadzoruje;
bolje je,da se posloviva.Zbogom!"... Krepko sva si stisnila roko.Hotel sem nekaj reči,a iz ust se ml je izvil le kratek zbogom.
Okrenil se je in kmalu izginil trdih korakov za vogalom. Z nasprotne strani se je pojavila prejšnja postava in mu lenih korakov sledila.
Nekaj mrzlega mi je leglo na dušo.Napotil sem se proti domu. Pod pazduho sem držal sveženj knjig in imel sem občutek,da nosim nekaj drago- I eenega,nekaj svetega.7 sencih mi je bilo in kakor temna senoa me je zasledovala misel: V nedeljo bo eden manj na skupnem izletu,Anioa pa bo zaman pričakovala njega,ki je bil tudi meni najdražji...
ooooo
ooo
SINKO VERAŠUJE .
"Atek,ali Je res,da Je kralj Matjaž ?"
"Res je,sinko!"	,
"Cernu pa ne pride ? Saj si pravil,da to prišel k nam,kadar bo hudoJ" nKralJ Matjaž spi tam daleč pod goro,pod peeo.Pri-šel pa bo gotovo." "Ko se bo zbudil,ne bo li pozabil priti k nam?"
"Ne bo,sinkoI"	,
"Meni se pa zdi,da se Je še zbudil in da Je na nas pozabil} Ko Je bil tisti Ivaneek od daleo pri nas na letovišču,mi Je pravil,da pri njih govorijo vojaki slovenski in da prepevajo lepe slovanske pesmi."
"Res je,sinko,a tisti niso Matjaževi vojaki.Matjaževi vojaki ne bodo pozabili na nas."
"Misliš,da res ne bodo?"
"Ne boj se,ne bodo,ne bodo"«,.
ooooo
ooo
Ben-Dan:
-------------------------------- P	K	Z.
Z VIŠAVE SIVEGA NEBA NA ŽEJNA TLA DEŽ PADA.
ŽE ŠIRNA POLJANA,
OD DEŽJA PIJANA ZELENJE BUDI,
PO SONCU KRIČI,
DA SE NASMEJE IN SVITLO ZAVEJE V DAH,
Z OBLAKOV GORJA PA DOL DO SRCA SOLZA ZA SOLZO SEGA, KOT CRNA MLAKA LEGA NA MOJE DNI IN NOCl,
KI PO SONCU VPIJ<5,-A GA NI...
OOOOO
000
Ben-Dan:
SAM MED SABO.
DANES PREPEVAM, vSAM VEM ZAKAJ,
V VESELJU SAMEVAM, ZDI SE MI RAJ.
POVEDAL BI RAD, PA NOCEM,N£ SMEM, KOLIKO NAD DL EN OBJEM...
(PA TIHO.POET,
S TEM NIC NE BO! BRBLJAJOČ TI PRESNET, TAKMOLCl ŽE,NO!)
OOOOO
000
O
Fjokelovlč:
P 0 G O V A R J A H J S,
Pogovarjanja.To j čudna zadeva.Pogovarjati se,ni vedno tako lahkp, kakor se komu zdi.Vsakdo prav gotovo ze ve,kako mu pri pogovarjanju z l eno osebo Jezik teče.dočim 3e ta pri razgovoru z drugo osebo kar ne
more premakniti. Čudna zadeva,	,	,	„
Nu, če bi pri stvari odločal le Jezik sam,bi bila vsa stvar i£aj lahV ka. Vtu* akuuaj pa Je v zvezi z nečim takim, kaj Jaz vem kakim. Prav ni o rae ne mika,da bi znanstveno raziskoval,kako in kaJ.Da,Pravim znanstveno raziskoval,kajti,Čeravno čita® vsak dan razen tistih pet, eest dhevnikov,tudi kaj drugega,nisem do sedaj še nikjer oital ni o o pogovarjanj u. Pravim, da nisem nikjer čltal in ne ,da ni nikjer napisano!
Kaj hočete,če olovek ne pride in ne pride dfc tega,da bi kdaj kaj či~ tal!In Če nisem nikjer oital in se nisem z vso zadevo nikoli seznanil, bi pomenilo,da raziskujem,Če bi preveč pedantno čebljal o tem.
Pa bo kdo rekel:"Glej ga,zazdi se znanstvenik!".navedem lahko tisoče in tisoče oseb,ki lahko vsak hip potrdi Jo,da niso nikoli slišale, da bi moja usta kdaj kaj takega zgofljala.
Pravim pa tole: Niste li le videli kokosi, kako brska po gnoju ? Vsakdo poreče,da kokoš nekaj iece.More pa kdo reči,da koko! poleg iskanja na tudi raziskuje?-Če se vam zljubi,nimam nič proti temu,da me primerjate kokosi na gnoju. Ob misli na gnoj in kokoši ae mi vedno milo stori.To pa Jj> ne spada sem,ker tvori poglavje zase. Zanimivo poglavje!
Torej nobenega raziskovanja. Hekel pa bi le rad katero o pogovarjanju.
Navada je že taka,da si pogovarjanja ne moremo misliti brez premikanja one male mišičaste kepe,ki nam Jo Je stvarnik postavil ravno v usta. Tudi mene Je zapeljalo in sem meni nič,tebi nie dal tej kepi častno mesto. Kaj bom aodaj spreminjal.Kakršno Je,naj ostane,saj Je tudi zadnje mesto čestokrat bolj vredno ko častno;
Dobro se še spominjam,kako mi Je bil priljubljen samoten kotiček prostrane dvorane,ko sem v dolgih zimskih večerih hotil poslušat predavanja bradatega profesor Ja.Kadar koli Je preučeno govoril,namreč &&&% tako,da ga niti najveČJi bedak ni mogel razumeti,sem globoko vzdih - fr nil,nagnil glavo in...mirno zadremal.Tisti,ki so sedeli v prvi vrsti, bi bili	dali	ne vem kaj za moj kotiček. Pa tudi	za	Junaka so me imeli*
ker sem	imel	edini korajžo pokazati,da mi stvar	ne	gre in ne gre v
butioc.
Mislite pa,da eo ti prvovrstneži kaj razumeli? starim glavo,da nič! Smejali so se sieer,ko sem Jim potem potrdil,da nisem razumel,vendar pa so)J	bili	dovolj previdni in so 36 vsakikrat	spretno izmuznili,ker
so se na moč	bali^da bi jih jaz s kakim vprašanjem	zasačil pri laži.
Joj,kako sem zašel!
Nisem si pa mogel kaj.Ce sem so pač tega domislil,zakaj ne bi napi-eal.Pri pisanju Je do pičice tako kakor pri pogovarjanju. Človek piše, piše,Človek govori,govori o tej in tej stvari,pa se domisli nečesa drugega in že se pogovor zasuče v drugo smer injš se čez ne ja j čaga spet nadaljuje,kJer se je bil prekinil.Pa so ljudje,ki čitajo,ki posluša- fr jo,Ker so pač sila brihtni,zmotovilijo glavno in vse stranske niti skupaj.Prav res,sila brihtni so,ker dva repa tako zdru-žiti,da potem dobiš glavo in rep,ni lahka zadeva.
C posledicah naj ne govorlm.Kdo ni pač/S imel še sitnosti zaradi takih reparjev,- ”He,prav res ne,tega nisem nikoli rekel!w”Kako morešjf to verjeti!” S tekimi in sličnimi vzkliki je gotovo že marsikdo povzročal zračne valove.
Sedaj pa se res več^ ne spominjam,o čem sem mislil pisati.
Jo že imam! 0 pogovarjanju!
Pogovarjanje.To je čudna zadeva, ^
Pravi jo,da je že neoporečno,da je včlovek brihtno bitje.Ker so tako razsodili,je treba pač verjetA.Morda pa bo tudi res tako.
Seveda je res!
wCe bi ne bilo res,bi človek jezik uporabljal za vse kaj drugega ko za pogovarjanje.LaJal bi,mukal,krulil,tulil,..
Slišal sem tvojo hudomušno opazko,o čitatelj ; Kaj pa morem Jaz za to,če ljuaje ne rabijo besed v njih pravem pomenu?!,,.
Pogovarjanje.To je čudna zadeva,Menda Čitutelji že težko čakajo,da o njej vendarle spregovorim.Res,čudna zadeva je to. pogovarjanje! Govoriš z osebo.Govoriš,govoriš,pa ti kar na lepem zmanjka besedi.Mučiš ae in mučiš,a	ne spraviš iz sebe	ne črne,ne bele.
Kako Je to	mučno,oe človek ni	IzveŽban pogovarjale«.Sto	oseb	sre	-
čaš vsak dan,na sto načinov 39 moraš pogovarjati. Drugače boš govoril z otrokom,drugače z odraslim,drugače a tovarišem,drugače s tovarišico, s priJateljem,sovražnikom.
Po obrazu,po mimiki in po kretnjah na mah spoznaš,o	čem	se	dva	pogovarjata, ali	vsaj,kakšne narave	je njun pogovor.
Rekli smo,da je človek brihtno bitje.Res.pri pogovarjanju se to prav dobro spozna.
Veasih kaj veš o osebi,e katero se pogovarjaŠ.Nikekor ne gre,da bi ji kaj omenil o tem.Tedaj samo "namiguJel'1 In ta oseba,ki tudi kaj ve o tebi,to^namigovanje tako spretno predela in ga zopet naslovi,od koder je prišlo.
Prav zanimivo j e,ko dve osebi ne govorita o tem,o Čemer se pogovarjata.Se bolj zabavno pa Je,kako ta dva debelo gledata,ko sprevidita, da je tretji,ki Ju je hote ali nehote poslušal,ves pogovor pravilno razumel,da,morda še bolj pravilno ko onadva sama.
Nu, če je človek le količkaj psihologa in -zakaj ne?- tudi kripto-grafa,mu razumevanje takih pogovorov ne dela prav posebnih preglavio, posebno pa še^oe pri tem opazuje obrazno mimiko pogovarjaloev,in še prav posebno,oe pogovarjale« nekoliko bolje pozna.
Da,Človek Je brihtno bitje!
Molčeče -Dogovarjanje pa je najlepše. Tega se v obilni meri poslužujejo zaljubljenci.ure in ure se molče pogovarjajo. Sicer ne samo zaljubi Jenci. Jaz sem na primer prev naklpnjen molčečemu pogovarjanju,
Samo gledaš svojega pogovarjaloa in molče nekaj vprašuješ.prisluhneš in on ti molče nekaj odgovori.
Nanese,da so 3 kom molče pogovarjaš.V mialih ata si oba popolnoma edina,niti najmanjšega navzkrižja ni med njunimi mislimi,to Je med njunim molčečim pogovarjanJem.Sedaj spregovorita glasno. Kakšno nasprol-Je! Nobene zvezo ni med molčečim In glasnim pogovarJanjem.
Zakaj tako?
Človek je brihtno bitje in kot tafeo se zna tudi izvijati.Ustvarja prepade med molčečim ln glasnim pogovarjanjem "radi lepšega’.Saj pre-mnogokrat slišiš opazke kakor; "da ne bo mislil"-,da se no kompromitiram" „rekel mu nisem,ker se ne bi spodobilo,a dal sem mu čutiti", še nič Ji nisem rekel” in tako dalje.
Ko bi se človek pogovarjal le glasno,bi teh razlik ne moglo biti.
Ne bi jih bilo,a dosti naših pogovorov bi bilo brezpomembnih,kakor glasni pogovori v resnici so.
Kako je lepo,sa molče pogovarjati z osebo,ki ti molče odgovarja in ki te molče vprašuje.Nič ti ne uide.Nič laži,nobenega zakrivanja ne more biti. Vsako najbolj skrito misel slišiš. Qe se temu pogovarjanju privadiš,ti marsikdo pove tudi to,kar ti ne bi rad povedal: Ti slišiš pač njegove misli...
00000
ooc
Ben-Dan:
--------- ŽELIM SI NA TRATE,
V mestnem vesel ju, lir upni zabavi se žalost pri meni ustavi.
In sredi^krioeein dvoran, med tisoči sam, želim si na trate, zelenja bogate.
Ko tara v naravi v miru in cvetju, višin razodetju samujem,
se tiho radujem, da dano je meni živeti,
vesoljstva zaklgd tiho zreti.
Le ta poživlja mi budno
srce,ki mesta Je trudno.
Čin-Čaj:
POROClL SE BOM,
iAko sledeči roman koma ne ugaja,naj ga prečita dvakrat zaporedoma; oe mu pa i|i ugaja,naj ga takoj zavrže in naj ga nikoli več ne pogleda, ker bo s tem storil dobro delo.Ce pa kdo zasledi v sledečih vr -stah znano osebo ali znan dogodek,naj kavalirsko molči.)
Jakob Keller.To je moje ime.Visoka,močna postava,malo trebofiasti život,gladki,rdeči,z dišečim mazilom prilepljeni in skrbno počesani lasje,pod nosom kratko pristriženi brki iste barve.to sem jaz.
Jakob Keller.To je moje podjetje,ki izdeluje dišeče milo.v to podjetje sem bil nekoč sprejet kot vajenec,a sem s svojo marljivostjo in spretnostjo v trgovskih opravkih postal podjetju kmalu tako potreben, da me je lastnik imgnoval za svojega druga.Ko pa je ta napravil zelo važno dejanje,namreč da je umrl brez potomcev,sem z lahkoto postal lastnik velikega podjetja,ki ima danes ime Jakob Keller.ko sem v zadnjih petih letih prišel do male palače in do avtomobila s krmilar-jem$ sem pri svojih štiridesetih letih postal na mah velevažen gospod Keller.
Razen mene bivata v moji palači še dve važni osebi: Gospioa Aida.ki je moja zvesta oskrbnioa,ln Tom,moj spretni avtomobilski krmllar,ki me se preeej ^voljno slepari na beneinu.v svojih prostih urah pa vedno nekaj stri-ze in presaja po mojem vrtu,tako da ne bo kmalu niti trave v njem.	.
Gospica Aida je zelo resna osemintridesetletna žens|&.Kadar se drži resno,me spominja na cesarske kiraslrje.V svojih opravilih je zelo toona in kar je najlepše - molčeča.veliko važnost polaga na to,da izhaja, kakor pravi,iz boljše družine.Ravzlic temu,da kaže napram meni spoštovanje in obzir,imam večkrat občutek,da je prav za prav ona gospodinja v moji hiši, Kakšenkrat si celo privošči,da me ošteje in še ji ni kaj po volji,grozi z odpovedjo službe.Zadnje čase se mi zdi celo nekam izpremenjena,Dostikrat kaze vesel,zadovoljen obraz,nanadorna pa se zresni.Tom ml je nekoč povedal,da je videl skozi okno,ko je v svoji sobi jokala.
Ko semj( pred časom zarenčal nad njo,ker mi ni točno ob določeni u-rl prinesla,kot navadno,časopisa,mi je napol prikupijivo,napol jezno dejala: "Čas je,gospod Keller,da bi resno mislili na svojo bodočnost. Ravzlio temu,da ste bogati,ste tako sami.čas bi bil,da se oženite,vaša zena bi Vam bolje stregla in Vi bi vsaj vedeli,čemu kopičite bogastvo,posebno še,če Vam bi zakon podaril zdravega otroka.”- pri vratih je pozvonilo in pridiga je bila končana.Ostal sem sam s svojimi misll-mi.	.
"Pa res,dedič Je jfo,kar ml manjka.Pa bi pa bil dedič p*avi,bi moral biti podoben meni,to se pravi moj sin.Pa lahko dobim sina,pa je neob-hodno potrebno najti prej mater.”
Prvio v mojem življenju se mi je zdela soba prazna in pusta.prvič sem se zavedal,da mi v resnici nekaj manjka.Kako vse drugače bi bilo,ako 'i bi imel ženo,ki mi bi podarila zdravega otroka,to se pravi naslednikaj 2e večkrat sem premišljal,kdo bo moj naslednik,a ker ga ni bilo mogo-oe kar tako naročiti kakor novo kolo pri stroju,in je bilo pri tem potrebno sodelovanje ženske,sem vedno odlašal,prvič sem začel resno premišljevati, katera mojih znank bi bila zmpžna,rešiti to zame nad vse važno zadevo.
Omenim naj,da imam v svoji delovni sobi kaj veliko knjižnico natrpano z raznovrstnimi knjigami,ki pa se Jih nisem še nikoli dotaknil, da bi jihvčital.Ko sem na dražbi kupi hišo,je bilo v oenl upoštevano tudi pohištvo in med tem seveda tudi knjižnica.Onega dne ml je med razmišljanjem obstal pogled na knjigah ,ki so lepo uvrščene kot vojaki stale na policah ter s svojimi črnimi in zlatimi napisi zrle vame.
Re verjamem v usodo,a reči moram,da je vendarle nekam čudno,da sem se po štirih letih blvanja^v tej hisi komaj tisti dan seznanil s knjigo, ki je imela z debelimi črkami napisan naslov:”Uavodila za dobro telesno in duševno vzgojo otrok.”
Opustil sem jutranji izprehod in se poglobil v čitanje knjige,»a trideseti strani sem s svinčnikom podčrtal sledeči stavek: ”Ženska,kl # • naj bo bodoča mati tvojih otrok,mora biti srednje postave,veselega značaja,trdnega zdravja z ne prevelikim nagnenjem k mehkočutnosti. Predvsem pa ne sme biti previtke postave,”
Ker sem se redno odlikoval v vseh ppravilih a posebno točnostjo in hitrostjo,sem se takoj odločil,da si bimprej preskrbim naslednika in njemu potrebno mater. Zabel sem po vrsti s trgovsko tobnostjo slede bi inventar:
Gospodična lizika. Sredne postave,krasni brni las Je,lepo telo in lepe bele roke.Dosti njenih lastnosti se Je ujemalo z onimi navedenimi v knjigi.Ze nekajkrat sem bil pri Liziki,kar njeni materi obividno u-gaja.Tudi Lizika me z veseljem vidi.Dve nfleni stari samski teti si ze nekaj namigujeta.za svoj dva in dvajseti rojstni dan mi Je gospodibna Lizika poslala povabilo,naj se udeležim slavnosti na njenem domu.Bili so tudi drugi povabljenci.Skoro ves veber Je potekel brez posebnih do-godkov.Ko je gotpod Godovski sedel h klavirJu,Je zavladala sploina tišina.Med muziki Je gospod Godovski slovel kot najboljši klavirist in se Je tega tudi preveo obitno zavedal, po kratkem predhodnem trkiJanJu in tipkanju Je Godovski zasviral neko meni neznano( saj so * mi po vebini neznane) Chopinovo melodijo. Med splošnšrii pozornostjo pa je nenadoma nekaj kriknilo in se zgrudilo ne tla.Bliskoma sem se otrl in 4Mk A&Mt ugledal na tleh ležečo nezavestno Liziko.Splošno tekanje, vzklikanje in razburjenje,gele čez nekaj basa Mi Je Lizikina mati rekla: "Veste,gospod Keller,na^sa Lizika Je tako muzikalično nadarjena in za godbo tako občutljiva,da se pri poslušanju lepe melodije kar onesvesti.NJem učitelj se Je veoke** z navdubenjem zanimal za to I tako nadarjeno učenko." Hu,mene niso ta pojasnila prav nib navdušila. Kar se tiče Lizike,Ji še privoščim,da se onesvešča,kadar se Ji zljubi^ nikakor si ne morem predstavljati svojega naslednika,ki bi pri poslušanju godbe,kateri sledijo po radiu borzna poročila,omedlel. Kakšen trgoveo pa bi bil? - Mislim,da ne bo z Liziko,kar se tiče poroke, niČ.
Gospodibna Aniea,plemenita Ree.Osem in dvajsetletna blondinka z lepim sanjavim pogledom in žametastim glasom.V govoru ljubeznivo grgra orko r ter pozna štiri Jezike.Ima brata,ki se smatra za poeta,in ona ga kaj temeljito podpira v tem prepričanju ter mi vedno z navdušenjem pripoveduje o poetu Egonu.
V nekaj tednih sem se tako navdušil za gospodično Anieo.da sem zanjo že kupi£ zaročni prstan.Ba njeno nesrečo in mojo srečo pa se Je gospod Egon,ki Je bil na potovanju,nenadoma vrnil.Prvič v življenju sem imel priliko seznaniti se s poetom ali pesnikom,kakor Že te čudne prikazni imenujemo.Sedeli smo na terasi.Egon ,Aniea in Jaz.S terase Je bil prostran razgled na mesto,ki Je tonilo ir bližajoči se noči.Egon Je stal pri ograji in zamaknjeno zrl v daljavo.Hotel sem ga nagovoriti, a Anica mi Je s pritom na ustih dala znamenje,naj molčim.verno Je u-pirala pogled v njegove razkuštrane lase,ko Je on zalnel govoriti tja v oblake:
"0 sonce,ki umiraš na postelji krvavi, nad tabo pa baldahin plavi žaluje in neme valuje v mrak.
Ozri se v hiše,ki lesketajočih oči, žalujoč in vzdihujoč se ozirajo vate.
Kad njimi pa oblaki kričeči roke v obupu viJČ in vpi Jo«
po zarje maščevanju... "
Povedati moram,da vkljub vsemu prizadevanju,da bi slišal Jok in stok kričečih oblakov in jokajočih his,nisem slišal nič drugega nego ropotanje krožnikov,ki Jih Je kuharica pomivala. - Anica pa Je krčevito stisnila mojo roko in dejala: "Oh,gospod Keller,kako Je to divno in
vzvišeno!"	„
Po pravici rečeno,nisem prav bojazljiv človek,a priznati moram,da me je bilo tisti trenutek strah.Kaj,to Je tista Anica,ki naj mi rodi dediča in naslednika?! Dedič,ki bo moral imeti možgane kot komptome-ter,zdravo razsodnost in praktično previdnost pri upravljanju moje tvrdke! Kar mraz me Je spreletel ob misli,da bo Keller mlajši zmožen imeti pesniške možgane.
Prepričan sem,da niti gospodična Anica,pl. Ree mi ne more dati zabeljenega dediča in naslednika, -
M	V	</
Gospioa Sora. Priznana lepotica.že ve^okrat je bila na veaelioah izvoljena za kraljieo večera. Keki študent se je usmrtil zaradi nJe.po-alala mu je bila namreč v ovitku naslovljenem nanj pismo,ki ^je bilo namenjeno njenemu zaročencu. Zaljubljeni študent ni o zaro^oenou niš vedel in Sorlna pomota ga je tako prevzela,da se Je zaprl v sobo in odprl plinsko cev. To je bil tudi povod,da je Soro zaročenem zapustil' Toda to me ni oviralo in zašel sem se tudi jaz zanimati za lepo Soro, ki sedaj z veseljem sprejema moje darovat/tdr sva so zadnje šaso pre-oej približala drug drugemu,si je Sora štela v dolžnost,poslati mi za moj god darilo. Poslala mi je krasno cigaretnieo,ki naj bi jo vedno nosil pri sebi v njen spomin. Skoro bi bil vesel darila,le škoda, da ne kadim.
Ko sem bil zadnjic url njej,sem Jo našel vso solzno.Povedala mi je, da se Ji Je neki stricev prijatelj po telefonu ponudil,da jo spremi na ples, Navzlic temu,da ga ni osebno poznala,je povabilo sprejela.
Saj je bil omenjeni gospod polkovnik in jo je prosil v stričevem imenu! - Ko je ob domenjeni uri pozvonilo,je Sora hitela odpirat,da gosta osebno sprejme. Z navdušenjem je došleea povabila v sobo in mu izkazala vse mogoše šastl. Sele pozneje pa je zvedela,da je omenjeni gost bil redar,ki je prišel k njeni kuharici.Nesreča pa je hotela,da Je kmalu za redarjem vstopil polkovnik sam, ki si ni štel v veliko eadt, da ga Je Sora zamenjala z redarjem. Nu,ko sem si bil o zadevi na jasnem, sem jo kmalu potolažil,Postala sva si tako zaupna,da mi je dejala: "Vi bi bili res vzoren zakonski moŽ,ko bi se porošila z vami.Kajini otroci bi bili prava člofeška popolnost.Imeli bi mojo lepoto in vašo razsodnost in inteligenco.
V hipu mi je prišla na misel možnost,da bi dediš,ki mi ga bi povila Sora,imel mojo lepoto in njeno razsodnost.Ob tej misli sem se preoej ohladil in zdi se mi,da mi niti Sora ne bo podarila naslednika.
Gosnodična Betty. Prikupijiva zunanjost,trdno zdravje,srednja postava, očarljive oši,živ pogovor.Prviš sem jo sreŠal na veselici,ki Jo je priredilo dobrodelno društvo.Bila je šlanica odbora in je prodajala srečke.Navzlic temu,da sem bil vedno proti nakupovanju srečk,mi jih je Betty vendar prodala za sto petdeset lir.Šobil sem žensko bluzo, par copat za desetletnega otroka in lesenega konjiška. Rad bi bil plačal še nekaj lir,da bi se predmetov odkrižal, a pokazati sem moral zadovoljen obraz in se še posebej zahvaliti. Gospica Betty pa je izrabila priliko in me povabila na ples,ki se Je vršil pod njenfm pokroviteljstvom.	*■
Ne moremvzamolčati,da me je Betty zelo navdušila,in da sem prisostvoval še neštetim predavanjem,predstavam in veselicam,kjer je ona vedno bila članica ali predsednica pripravljalnega odbora, seveda se kot lastnik tvrdke Keller nisem mogel odtegniti primernim prispevkom,ki so v obliki bankovcev kar frcali iz moje listnioe.
Že večkrat sem povabil Betty na izlet z avtomobilom,a je vedno odklonila, češ, da ne utegne,ker mora k temu predavanju,k oni seji in slično.Ko sem jo nedolgo od tega zaman šakal skoro poldrugo uro,sem prišel do prepričanja,da ne bo Betty,navzlic vsem svojim dobrim lastnostim nikoli utegnila dobiti potrebnega časa,da bi se z mano porošila in mi* povila zaželjenega dediča.
Razne oddaljene znanke.Gospiea Marioa.odgovarja popolnoma mojim za-htevam.Njena mati pa,navzlic temu,da je komaj pet in štirideset let stara,predstavlja ze staro podrtijo srednjeveškega gradu.Ker se bojim, da bo Marica v tem kmalu sličila materi,smatram za previdno,da je ne te Izberem za mater svojemu nasledniku.
Gospioa Olga.Sna najlepših meščanskih deklet.večino dneva ji poteče pred zroalom in vse njeno življenje so obleke,klobuki in razna lepo-tila.Nltl ta mi ne bo dala dediča,ker nočem,da bi se ta zanimal bolj za svoje nohte kot za važne trgovske opravke.
Jeriea.Olimpijska prvakinja.Kjen brat Je rokoborec. Jerica Je čvrstega zdravja in lepega telesa. Toda kdo mi jamči,da ne bo moj naslednik podedoval skupno z njenim zdravjem tudi njenih navad? Ne morem sl predstavljati gospoda Kellerja mlajšega močnega kot bika in ravno tako pametnega,
Gospioa Janka.Vesele narave.Fet in dvajset let. lepe zunanjosti.Bila je že šestkrat zaročena in/ ima mnogo oboževalcev, pravi,da ji bodo vsi znanci moškega spola vedno enako pri srcu,tudi ko bo poročena in da jih bo vedno sprejemala kot sedaj. Ker je med njimi tudi grbasti slikar Tedi,se boJim,da bi Keller mlajši prišel z grbo na svet,posebno še,ker gospod Tedi slovi kot posebne vrste zapeljivec žensk.
• /•
Ta prekinem svoj inventar,da omenim važen dogodek.
Predvčerajšnjim sem se zaradi važnih trgovskih opravkov odpravil z doma,z namenom,da ostanem za več dni.Zaradi neke neprilike pa sem bil primoran,vrniti se takoj drugi dan.
Hemalo sem bil začuden,ko sem našel gospioo Aido pri moji mizi zatoni Jeno v čitanje raznih pisem,Ko me Je zagledala,se ^e sila prestrašila. S solzami v očeh mi Je pripovedovala,da že nekaj casa oita in sežiga vsa ženska pisma naslovljena name.To priznanje me Je tako razburilo, da sem Aido takoj odslovil.
Ko Je danes prišla po svoje stvari,Je bila hudo potrta.S svoje strani pa moram povedati,da sem vso noč razmišljal o Aidi in prišel do zaključka, da bo najbolje,če ta ostane se nadalje pri meni.
Ko sem Ji to povedal,me Je v navdušenju objela in...ona mi bo dala
naslednika in dedioa.
ooooo
ooo
Ivanoe:
--------------------------- L	J	U	B	E	Z	ES.
Ko sem onidan po štempiharsko sedel v osmioi in po svoje zlival vase ono kemično sestavino,kateri vsi pravimo vino,Je prisedel k moji mizi neki moj znanec,s katerim sem se kmalu zapletel v pogovor.Marši -katero sva uganila in marsikaj prerešetala,a opazil sem,da ima prijatelj nekaj na srcu,kar bi mi rad razodel.m prišlo Je; a ni bilo razodetje, temveč le navadna radovednost.
Prosil me Je,naj mu govorim o ljubezni,Češ,da sem menda vendar podkovan v tem predmetu in o vsej stvari dobro poučen.
"Ti neroda nerodna,”, sem mu dejal,”mar misliš,da sem morebiti sam "Nova hiša" (Casanova) ali pa kak Pon Janez (Pon Jouan),da bom več vedel o tej bolezni kot vsak drugi smrtnik!”
Pa mi ni dal miru in moral sem mu obljubiti,da bom o stvari kaj napisal ter mu poslal. - Sam pa nimam veselja do pisanJa,pa tudi talenta ne.Zato sem doma stikal za kako knjigo,ki bi govorila o zadevi,z namenom da mu Jo pošljem.Res sem našel nekai in zdelo se mi Je,da bi to moglo zanimati vse one,ki o tej panogi se ničesar ne vedo. Hitro sem iz knjige prepisal Mb poglavje o ljubezni in nesel v urad "Stempihar-skega glasa” s prošnjo,naJ vse to objavijo v listu.
Oni prijatelj naj vse pazljivo prečita in veselilo me bo,ako mu bom s tem ugodil.
Kemično fizično besedoslovje (po II. izdaji ”CoprniJ” od dr.l.)
črka L - :
Ljubezen.
Kaj Je lJubezenT"- Ljubezen Je ona sila,ki privlačuje dve spolno različni bitji. Ljubezen ima dve fazi,in sicer:
1.faza: a) Škiljenje z enim očesom in navidezna hladnokrvnost.
b) Spremljanje (ne na klavir) domov in vzajemno vzdihovanje, o) Škiljenje narašča,a srce bije kot parni stroj, č) (če je zadostna tema in primeren kraj); poljub,ki se takoj začne pomnoževati kakor bakoili.V izrednih prilikah Je tukaj umestna primerna klofuta.
2.faza: a) Obljuba poroke,večne zvestobe do groba in še notri,če treba.
Ta formalnost Je neizogibna,ker drugače nobena ne gre na p led. 7 primeru poroke Je - poroka neizogibna,a zakoncema f se svetuje nabava pločevinaste posode,ker Je bolj trpežna. Zaključek Je navadno nekaj razbitih šip,nočna posoda na dvoriščjšu in zlomljena metla.
Poljub. - Poljub Je na kratko dotikljaj spodnje ustnice z nasprotno spodnjo in zgornje z nasprotno zgornjo.Stvar kot taka Je precej zabavna, posebno še,če Je eden od obeh prej Jedel bonbone,a popolnoma drugače Je s kemične strani.Dogodi se namreč lahko,da iz enih (katerih koli) ust skoro smrdi,kar ni ravno najprijetneje za drugo stranko. Vzroka Je iskati v teh dveh prvinah,ki se lahko mimogrede nahajata v želodcu:	,tsohessenowi' stroochi'ali pa faezolus"* „tschebullai' V tem
primeru Je možna le ena obramba: maska proti strupenim plinom.
Objem.- Objemov Je več vrst: drzni,plastični in plahi objem.
Pri dbznem objemu se Človek kar na lepe»t izmisli, da bi objel in <tt>-Jame z najveojo orzino.Možni sta dre poslediol.ih sioer: 1. oela kopa klofut^najmilejših epitetov,kakor. nesramnež,predrznež,falot,ali pa: da veajaz sem poštena punea itd. in 2. da omenjena obrne oči pro* ti nebu in presladko vzdihne.
|>ri plastičnem objemu pa človek najprej premisli,kakšno pozo bo napravil,da bo na celi stvari več impozanthosti.
Plahi objem Je splošen pri novinoih.Cele ure studitaJo,kako bodo objeli in kedaj.Začnejo s tem,da tipajo "teren^.UajpreJ primejo za prstke,potem za roko itd.,nazadnje ne objamejo ničesar. fedenje Jd zelo važna stvar. Od tega Je večkrat odvisna vsa zadeva.
naj pazi,kakšnega značaja Je "ona", če Jo ona sentimentalha,naj on gledavkar v luno,vsakih pet minut globoko vzdihne ter po možnosti obrača oči kolikor bolj zapeljivo more.Vsako toliko naj blekne primerno bedarijo. Ta prooedura bo njo čisto gotovo očarala.n*
vCe pa Je ona bolj materijalistiČna,Je umestno,da on/govori po pesniško, ne buli v luno,ne šteje zvezd in ne opeva njenih oči,las,noska itd.Tega ne sme,če noče,da se zadeva podere.naj se Je kar s kraja loti; v najhujšem primeru dobi klofuto,kar pomeni v skrivnem Jeziku: lahko nadaljuješ brez strahu.
Govorjenje,- Prišli smo na točko,ki Je vsega ovaževanja vredna,Govor Je pri novinoih strašno sitna roo,navadno se začne z vremenom.On govori o vremenu,v resnici pa pošilja k vragu vsa vremena na svetu,ker no more najti drugih besed. Ozira se okoli in išče predmeta za pogovor. Vsaka stvar mu je dobra:drevo,voz,ma-ček,crknjena podgana sredi cesta itd. 0 politiki pa ne sme biti govora.NaJveoja amo|a za njega je, oe njej primanjkuje Jezika.Sicer ga ima vsaka ženska mnogo preveč, a so trenutki,ko ga nima. On piha,se muči,a ne iztisne več kakor: da, ne in nekakšno momljanje.
Zlata doba Je pri^omenjenih dveh ona doba,ko se oba še dobro razume-ia.se more se določiti natančno,koliko časa naj traja,ker to je od -visno od omenjenih dveh samih.
Znaki propada zlate dobe so: l.da se začne eden ali drugi na kateri koli način kisati, 2.da gre kak sestanek po vodi in 25. če v to privatno zadevo vtakne nos kaka tretja oseba.Tedaj se začenja vsa stvar vidno in prav pretresljivo ohlajati,tako da pride nažadnje do precejšnjega mraza in - zima Je! Zima pomeni v našem besedoslovju razdor in ••• adijo vsa zadeva.
Sedaj bi lahko prav za prav končali,a ker smo že pri stvari,naj govorimo se o presenečenjih.
Presenečenj Je mnogo,So lahko sladka ali grenka.Da navedemo dvoje najgrenkejšlh.
1. Dogodi se lahko,da se pri objemu (glej drzni objem,7.poglavje, stran 16$ vrsta 21;) njej utr-že ovratna verižiea,in da medaljonček pade na tla ter se odpre. On ji ga kavalirsko pobere in pri tem opazi na notranJivstrani sliko moškega,Na njegova vprašanja se ona izvija, a slednjič prizna,da Je to njen zaročenec,po poklicu rokoboreo...
2. Drugo imenujemo lahko skeleče presenečenje. To se dogodi navadno takrat,ko se med ljubkanjem obeh prikaže tretja oseba z grčevko v roki,s katero nekajkrat močno pozdravi nJega,njo pa zapodi domov.Ta oseba Je lahko oČe,brat,pa tudi zakonski mož,kot se vzame,
zaplenjeno
zaplenjeno
zaplenjeno
Kot zadnje naj še opozorimo vee one,ki imajo opraviti s tako zv&no ljubeznijo,naj se pazijo.Poučili smo Jih dovolj in s tem storili svojo dolžnost. Pika.
ooooooooo
ooooooo
ooooo
000
o
Meni pa se vendar ne zdi,da je človek najbolj pametna žival, leze na hrib po skali,ko bi lahko dospel tja po lepi oesti.V hudem poletju si natakne frak,da se še bolj poti.Ko je do grla sit in napit,si požene kroglo v glavo.Pokleka pred kosom kamenja ali papirja.&os Je zelo krat-koumna,a ne uganja nikoli kaj takega.	*
Kaj se,vraga,ljudje jezijo zaradi Darwina ?! Edino opice bi imele pra-▼ioo,jeziti se, saj ja Darwln storil njim krivico in ne ljudem!
Ni večjega egoista,kot je altruist.Saj ta stremi za tem,da bi bil naj-večji in edini altruist!
Neka dama je pohvalila eno mojih pesmi.Ko je zvedelajkdo jo Je napisal, je takoj menjala mnenje.Jaz pa eem prepričan,da omenjena pesem jo in & bo redno enaka! Saj ge v njej ne pozna,da Je moja roka umazana in žulja-ra!	*
Med. optimistom in pesimistom je edino ta razlika; prvi trdi,da je nje-gc7 žop napol poln,drugi pa,da Je napol prazen.
Ne morem 4& ometi,oemu se mehkoeutnežem bolj smili lažen psiček kot raztrgan in sestradan človek.
Je že tako! Ko imamo zdrave zobe,da bi Jedli,ni kaj Jesti.Ko pride jed, pa ni veo zo$.
Ne vem,kako si morete misliti,da sva s Fjoketom srečna. Kaj ne -ffldite, da sva še oba žira?!
Našel sem fanta,ki mi je dokazal,da^ eem prismojen.Postal Je moj najboljši'! prijatelj,kajti,ko mi je dokazal tudi mojo pametno stran,sem prvič v mladeniški dobi verjel bližnjemu.
Brani se Šeegetalnega stanja; ko pa pride,okleni se ga z vsemi moomi.
Kadar kdo Fjoketa hvali,Je to slabo znamenje : prišla bo v FJok-širou Čajsko vas kakšna nova nadloga in zahteva.
Kaj jamrate o davkih? Jaz bi zanje rad plačal nekaj tisoč lir na dan*
ščegetanje, ščegetanje, Rajlepše,a najgrše sanje...
Kdo bo tvoja žena? - Upam,da ženska!
ooooooo
ooooo
TAJNa POROKA?
? dobro poučenih krogih zatrjuje jo,da sta se v nedeljo,8. t.m. tajno poročila neka bivša štempiharea in neki študirar, čestitamo, a ker Je poroka tajna,ne napišemo o tem niš.
ooo
o
ZA U&AHKARJE.
Rešitev ugank v 3. štovllkl:
1, frr^kovnloa: Ivan,vino,alga,noga,čelo,eden.-Ivance, g. Kebua:	prazna	blagajna,
oooo
oo
1.S tolp (priredil Ivance);
.a b e č d e	l.reš.: a. soglasnik
............................ b,	geom. oblika
* a • e»
    ........................... o.	madež
• o. g, h, 1,
   ............................ 6.	ni mlad
• i. It# 1, a#
 ................................   d.	doma bi giodaleo
.p. r. s# e, s, t,
 ................................  e.	soglasnik
g,rešitev:	Se	brke	v	stolpa	anagramiraš,dobiš ime Časopisa.
Pravokotnik (priredil Ivance):
Poziv:
K.I.g. 17*78'.' s.r.a.n. i.p. ž.a.š.f. e.n.
e.t.i.s.i.p.
ooooooooo
ooooooo
ooo
Pri žrebanja rešiloev agank v 3. številki je bil izžreban ivanČe.
Za nagrado dobi knjigo "Mlhee in Jakee",v
Rešitve ugank v tej številki naj se izročijo Fjoketu do ŽO.hraš-kcvca, Ivance ne more tekmovati,ker so uganke njegove.
ooo
o
Dragim štemgldarjem,
le dni sem vložil prošnjo za upokojitev.prosim vee drage btempinarje in štempiharoe,da mojo prošnjo podprejo,čo pride do glasovanja. - FJoketo.
• • e
«	•	t
• * •
TTTTrrmTTncmri^xii7jgx)jargxxmiixn xiimmxximmxxxxxxi
USOPaOVOKai TJR2DbrIK:FJ(.'KE?0.	RE0B&0V0R5I	RAVHATELJ:	BM-DAE.
XXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXZXXXXXXrrX*XTXXXXXJLXJtJLLXXJaULXXXXXXXX
§55§§^§i§§