Leto 1903.
159
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 16. aprila 1903.
Vsebina: (Št. 83 ln 84.) 83. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. — 84. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča v Perastu v Dalmaciji.
S3.
Razglas ministrstva za železnice z dne 27. marca 1903. 1.
0	spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne
H.	oktobra 1890.1. (drž. zak. št-186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora, oziraje se na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne 12. marca 1901. 1. (drž. zak. št. 29) oziroma z dne
1	7. februarja 1902. 1. (drž. zak. št. 43), glasi takö-le:
Spisek železničnih kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
Avstrijsko in Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine
in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A. Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete zeleznične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1. C. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge 1' eldkirch Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—Knin, ß) Perkovič—Slivno—Šibenik,
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Železnica Ustje—Toplice.
3.	Češka trgovinska železnica.
4.	Češka severna železnica.
5.	Bolcansko—meranska železnica.
6.	BuStëhradska železnica.
7.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih želežnic :
a)	Friedland — državna meja blizu Hermsdorfa ;
b)	Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa in
c)	Raspenau — Weißbach.
8.	Cesaija Ferdinanda severna železnica.
9.	Košiško — boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
10.	Lokalna železnica Mori—Arco-—Riva ob gardskem jezeru.
11.	Novojičfnska lokalna železnica.
12.	Avstrijska severnozapadna železnica.
13.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic. 14 Lokalna železnica Privoz — Moravska
Ostiova—Vitkovice.
15.	Salcburška družba za železnico in tramway.
16.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
17.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice :
c)	Mödling—Hinterbriihl blizu Dunaja (z električnim obratilom),
tl) Preding-Wieselsdorf—Stainz,
e)	Poličane—Konjice,
f)	Kapfenberg—Seebach—Au,
g)	Sinča vas—Železna Kaplja,
h)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica
Bolcan — Kaltem).
18.	Južno-severnonemška spojna železnica.
19.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
20.	Železnica Dunaj — Aspang, izvzemši
i)	kos z zobatim kolesom Puchberg—Hoch-
schneeberg Sehneeberške železnice.
21.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah! obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od Lawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa | do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ)— Šopronj —Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Eben-furta do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
1.	Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
22.	pri Krminu do Krmina.
23.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
24.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Società Veneta per costruzione <d esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovani kos od italijansko-avstrijske meje:
25.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
11. Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
26.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
27.	pri Salcburgu do Salcburga.
28.	pri Waldsassenu do *Heba.
29.	pri Schirndingu do Heba.
30.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah i obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
31.	pri Brambachu do Heba.
32.	pri Bärensteinu do Vejprt.
33.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na C.
34.	pri Moldavi do Moldave.
35.	pri Schöni do Podmokel.
36.	pri Schöni do Dččlna.
37.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nontške meje pri Taubenheimu.
38.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
39.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
40.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
41.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
42.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
43.	pri Neusorge do Halbstadta.
44.	pri Krftovu do Krftova.
45.	pri Opavi do Opave.
46.	pri Boguminu do Bogumina.
47.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
48.	pri Nowem Berunu do Oéwiçcima.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v mér iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
49.	pri Radziwilowu do Brodov.
50.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
51.	do avstrijske Nowosielice.
C. Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih državnih železnic:
52.	Gruž — deželna meja pri Uskoplju.
53.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
54.	Deželna meja pri Igalu—Zelenika.
Op o mnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 101 do in s 115.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 37, 38, 39, 40.
Švica, številka 18, 19.
II. Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon — Breznica— Ščavnica,
lokalno železnico s pravilnim tirom So roksâr—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalno železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši :
ozkotirni kos Glinica (Gôlniczbânya)—Smol-nica lokalne železnice po glinski dolini,
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak — Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba.
4.	Železnična družba Raba—Šopronj—Eben-furt in lokalna železnica Ferlôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in čanadska, izvzemši:
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes— Menyhäza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Csibô-Nagybânya, ki je v njenem obratu.
7.	Lokalna železnica Kesztely — Balaton-Szl. György.
8.	Železnica Mohač — Pečuh.
9.	Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11.	Slavonska železnica po dravski dolini.
12.	Lokalna železnica z ozkim tirom Seges-vàr—Szentâgota.
13.	Lokalna železnica Szatmâr—Erdöd.
14.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, iz Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje.
1 5. Po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih Železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka ob L. do avstrijske deželne meje in iz Skalice do avstrijske deželne meje.
16. Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kos lokalne železnice Holič Hodonln iz Holiča do avstrijske deželne meje.
III. Bosna—Hercegovina.
1.	G. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske državne železnice, izvzemši dovlačnico Podlugovi — Vareš, toda vštevši električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Glede železniCnih kosov, ki jih obratujejo bosensko-hercegovinske državne železnice v Avstriji, je primešati:
Avstrija: številka 52, 53, 54.
Nemčija.
A.	Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane veliko vojvodske hesenske državne železnice — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augz-burg —Haunstetten; kopališče Aibling—Feilnbach; Murnau—Oberammergau; Lam —Kötzting, toda izvzemši lokalni železnici:
b)	Avgzburg — Göggingen—Pfersee;
c)	Augzburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heiligendamm.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhöfenska stranska železnica.
11.	Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
12.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
13.	Po badenski družbi za lokalne železnice obratovane postranske železnice:
a)	Bruchsal—Hilsbach—Menzingen ;
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
Herrenal b
c)	Karlsruhe—Ettlingen ——;—:— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
Meckesheim
"> "'““-witoiSö.
14.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne železnice v Monakovem:
a)	Fürth—Zirndorf — Cadolzburg;
b)	Trg Oberdorf—Füssen;
c)	Monakovo—Wolfratshausen—Bichl ;
d)	Murnau — Garmisch-Partenkirchen ;
e)	Sonthofen—Oberstdorf ;
f)	Stadtamhof—Donaustauf.
15.	Bentheimska okrožna železnica.
16.	Braunschweiška deželna železnica.
17.	Železnica Braunschweig — Schöning.
18.	Železnica Vratislava—Varšava.
19.	Broelthcàlska železnica.
20.	Brolthalska železnica.
21.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
22.	Kreefeldska železnica.
23.	Kronberška železnica.
24.	Železnica Dahme — Uckro.
25.	Železnica Deggendorf—Metten.
26.	Železnica Dessau — Orlica.
27.	Železnica Dortmund—Gronov—Ensched.
28.	Železnica z ozkim tirom Eckernförde— Kappeln.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Ermthalska železnica (Metzingen—Urach).
31.	Železnica Eutin — Ljubek.
32.	Fildska železnica.
33.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
34.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
35.	Železnica Gera—Meuselwitz — Wuits.
36.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
37.	Železnica Gotteszell—Viechtach.
38.	Železnica Greifswald—Grimmen.
39.	Železnica Halberstadt — Blankenburg.
40.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
41.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
42.	Železnica hoyanska (Hoya —Eystrup).
43.	Lokalna železnica Kahl — Schoelkrippen.
44.	Kaysersberška dolinska železnica, pri-vzernši železnico Colmar —Winzenheim.
45.	Kerkerbaška železnica.
46.	Železnica Kiel—Eckernförde — Flensburg.
47.	Železnica Kraljevec — Cranz.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
49.	Železnica Kremmen Neu-Ruppin — Wittstock.
50.	Postranska železnica Krozingen — Staufen—Sulzburg.
51.	Lahrska cestna železnica.
52.	Lužiška železnica (Rauscha— Freiwaldau ; Muskau — Teuplitz — Sommerfeld ; Hansdorf — Priebus).
53.	železnica Liegnitz—Rawitsch.
54.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek — Hamburg.
55.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
56.	Železnica Marienburg- Mlavka.
57.	Lokalna železnica Meckenbeuren — Tett-
nang.
58.	MeklenburŠka železnica Friderika Viljema.
59.	Železnica Meppen—Haselünn.
60.	Postranska železnica Möckmühl—Dörz-
bach.
61.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
62.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
63.	Železnica Novi Branibor —Friedland.
64.	Železnica neuhaldenslebenska.
65.	Železnica Neustadt— Gogolin.
66.	Dolenjelužiška železnica.
67.	Železnica Nordhausen—Wernigerod.
68.	Železnica Oschersleben — Schöning.
69.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
70.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
71.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
72.	Železnica Peine—Used
73.	Palatinatska železnica.
74.	Prigniška železnica.
75.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
76.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
77.	Železnica Rhene—Diernelthal (Bredelar— Martenberg).
78.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
79.	Postranska železnica Rosheim —St. Nabor.
80.	Ruppinska okrožna želežnica.
81.	Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
82.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
83.	Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši železnico Glasov - Berlinchen.
84.	Železnica Stendal — Tangermünde.
85.	Železnica Stralsund—Tribsee.
86.	Strassburške cestne železnice.
87.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Bregthalska železnica (Furtwangen—Hüfingen);
b)	Kaiserstuhlska železnica ;
c)	Železnica Mannheim—Weinheini—Heidelberg — Mannheim ;
d)	Železnica Osthofen—Westhofen;
e)	Železnica Reinheim—Reichelsheim ;
f)	Železnica Spredlingen—Fürfeld;
g)	Železnica Worms—OtTstein in
h)	Železnica Zeli—Todtnau.
88.	Južno-Harška železnica.
89.	Teutoburgerwaldska železnica.
90.	Proge, ki so v obratni upravi thürinSkib stranskih železnic:
a)	Železnica Arnstadt -Ichtershausen;
b)	Železnica Eisenberg—Krosno;
c)	Železnica Greussen—Ebeleben—Keula:
d)	Železnica Hohcnebra — Ebeleben;
e)	Železnica Ilmenau —Grossbreitenbach in
f)	Ruh lanska železnica (Wutha—Ruhla).
91.	Lokalna železnica Tiirkheim — Wörishofen
92.	Železnica Vorwohle—Emmerthal.
93.	Westfalska deželna železnica.
94.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
95.	Po ravnateljstvu württemberèke železnične družbe obratovane postranske železnice:
a)	Amstetten—Laichingen ;
b)	Ebingen—Onstmettingen;
c)	Nürtingen—Neuffen.
96.	Po ravnateljstvu württemberëkih lokalnih železnic obratovane postranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen ;
b)	Reutlingen — Gönningen.
97.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
98.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydt-kuhnih do Eydtkuhnov.
99.	Po južnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkovu doProstkova.
100.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Howu do How a.
II.	Avstrijskih uprav.
101.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-wicah do Myslowic.
102.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
103.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
104.	pri Libovu do Libova.
105.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
106.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
107.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
108.	pri Klingenlhalu do Klingenlhala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
109.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
1 10. pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa/
111.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa.
112.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
113.	pri Pasovu do Pasova.
114.	pri Braunavi do Simbacha.
115.	pri Lochavi do Lindave.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih severnovzhodnih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
116.	pri Konstanci do Konstance.
117.	pri Rielasingenu do Singena.
118.	pri Waldshutu do Waldshuta.
119.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-nemške meje:
120.	pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
121.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
122.	pri Chambreyu do Chambreya.
123.	pri Novéantu do Novéanta.
124.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
125.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Niz.ozemskih uprav.
126.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
127.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Kranenburgu do Kleve-a.
128.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
c)	pri Achen do Achena*);
d)	pri Dalheimu do Dalheima. **)
e)	pri Gronovu do Gronova*).
129.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski želez-
*) Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
**) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih, v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe, pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu do Vlodropa (spisek: Nizozemsko B 11) \ smeri od Dalheima na Nizozemsko.
niški družbi soobratovani kosi od nizozemsko-1 nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
130.	Po holandski železnični družbi obrato-vani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizczemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Op o mn ja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v vnanjih deželah, je primerjati Avstrijsko, številka 26 do in z 48.
Dansko, številka 3.
Francosko, številka 19, 20, 21, 22, 23, 24. Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 6, 7, 8, 9, 10, 11.
Rusija, številka 31, 32, 33, 34, 35, 36.
Švica, številka 20, 21, 22, 23, 24, 25.
Belgija.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent-Terneuzen.
4.	Malines-Terneuzen.
5.	Zapadna flandrijska železnica.
6.	Železnica chimayska.
7.	Termonde —St. Nicolas.
8.	Hasselt — Maeseyck.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
1. Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
9.	pri Cominesih do Comines.
K), pri Halluinu do Menina.
11.	Luksemburških uprav.
11. Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kosi od belgijsko-luksemburške meje pri Rodangu do Athusa.
O pomn j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 15, 16, 17, 18.
»Nizozemsko, številka 12, 13.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani žreieznični kosi.
1. Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne :
a) čez Limfjord (Oddesund Nord —Oddesund Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre);
b)	čez Mali (Lille) Belt (Fredericia—Strib);
c)	čez Véliki (Store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn]—Malmö);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved); toda izvzemši:
po železnični družbi južnofiinenski obratovani železniški kos Nyborg—Faaborg in
parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi za-i sebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Sorö—Vedde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih železničnih uprav.
L Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne 'železnice, vštevši za račun konce-sijonarjev obratovane proge od Monthermé v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messemprč, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Château.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje> vštevši za račun koncesionarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
5.	Orléanske železnice, vštevši lokalne železnice Sarthe, ki se obratujejo z enakimi pogoji kakor glavno omrežje.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesi-jonarjev obratovane lokalne železnice od Ligré-Rivièra v Richelieu in od Barbezieuxa v Châteauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somama v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice.
13.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillara v Port des Pilotes (družbe médoSke).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
15.	Po belgijski upravi državnih železnic obra-tovani kos od belgijskofrancoske meje pri Doische do Giveta.
16.	Po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
17.	Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abeele do Hazebroucka.
18.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obra-tovaui kosi od nemško-francoske meje:
19.	pri Altmünsterolu do Petit-Croixa.
20.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
21.	pri Chambreyu do Moncela.
22.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
23.	pri Amanweilerju do Batilly.
24.	pri Fentschu de Audun-le-Roman.
III.	Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
25.	pri Delle do Delle.
26.	pri Vallorbe do Pontarlieru.
27.	pri Verrièresu do Pontarliera.
IV.	Italijanskih uprav.
28.	Po italijanski družbi za mrežo železnic sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modane do Modane.
(Ipomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 120. 121, 122, 123, 124, 125.
Belgija, številka 9, K).
Italija, številka G.
Švica, številka 26, 27, 28, 29,
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za mrežo železnic srednjega morja.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za adrijansko mrežo, izvzemši proge:
a)	Bologna—S. Felice,
b)	Foggia—Lucera,
c)	Foggia—Manfredoma,
d)	Brescia—Iseo.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo sicilijansko, vštevši kos čez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „ Société Veneta per costruzione e d esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovane proge:
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto —Portogruaro,
e)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V. — Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Pratovecchio—Stia,
i)	Conegliano—Vittorio in
k)	St. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Črvinjanu.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč'-
l)	Milan—Bovisa—Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como — Lecco, adrijanska mreža)—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (mreža osrednjega morja) in od Seveza S. Pietro v Gamnago (skupni kolodvor proge Ghiasso —Milan sredozemske in adrijanske mreže),
m)	Milan—Bovisa—Sarrono,
n)	Sarrono — Mainate — Varese	Nord — Laveno
Nord, s krilom od Varese Nord v Varese in od Lavena Nord v Laveno Mombello (mreža sredozemskega morja),
o)	Saronno—Grandate,
p)	Como Lago Nord — Camerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Camerlata (sredozemska in adrijanska mreža),
q)	Novara Nord — Busto Arsizio Nord—Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan sredozemske in adrijanske mreže), s kriloma od Novare Nord v Novaro (mreža sredozemskega morja) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (mreža sredozemskega morja).
B. Žeieznični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
H. Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske tneje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih uprav.
8.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 22, 23, 21, 25.
Francosko, številka 28.
Švica, številka 30.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in žeieznični kosi.
1.	Princa Henrika železnica.
B.	Žeieznični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Relgija, številka 11.
Nizozemsko.
A. Po nizozemskih upravah obratovane železnice in žeieznični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
5.	Družba za severno frizijško lokalno železnico.
B. Žeieznični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
6.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
7.	pri Borkenu do Winterswyka.
8.	pri Bocholtu do Winterswyka.
9.	pri Straelenu do Venloa.
10.	pri Kaldehkirchenu do Venloa.
11.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II. Belgijskih uprav.
12.	Po družbi za železnicoMalines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzena.
13.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 126, 127. 128, 129, 130.
Rusija.
A. Po državi obratovane železnice in žeieznični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Rždv— Vjazma).
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltske železnice (izvzemši 2. oddelek) in železnica Pskov—Riga.
4.	Železnica Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromsku železnica.
6.	Železnica -Syzrànj — Vjazma.
7.	Jekaterinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orel (z železnico Riga — Tukum).
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Vislanske železnice.
11.	Železnica Gharkov—Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Gharkov —Sevastopolj.
13.	Železnica Samara—Zlatoust.
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
16.	Permska železnica.
17.	Sibirska železnica.
18.	Transkavkaške železnice.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
19.	Železnica Varšava—Dunaj.
20.	Vladikavkaška železnica.
21.	Lodžska železnica.
22.	Železnica Moskva-—Kijev—Voronež.
23.	Železnica Moskva—Kazanj.
24.	Železnica Moskva—Jaroslavelj—Archangelsk-
25.	Železnica Moskva—Windau—Rybifisk.
26.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
27.	Južnovzhodne železnice.
28.	Železnica Belgorod—Šumy.
29.	Lokalne železnice Pemau—Reval, s progami:
Walk —Pernau,
Moisekull—Fellin,
Fellin—Revalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany ;
Južne železnice, s progami:
Rudnica—Olwiopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Hoščevato—Mogiljanska tvornica,
Žitomir— Gaiworon,
Holonewskaja — Zemska,
Voronovici—Vinica.
30.	Lokalna železnica Novozybkov.
C.	Mejni kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih
uprav.
I. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
31.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
32.	pri Otločinu do Aleksandrova.
33.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
34.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
35.	Po vzhodnopruski južnoželeznicni družbi obratovani kos od nemško-ruske meje pri Prostkovu do Grajewa.
36.	Po družbi za železnico Marienburg— Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje pri Ilowu do Mlawe.
II. Avstrijskih uprav.
37.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
38.	pri Brodih do Radziwitowa.
39.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
40.	pri Nowosielici do Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železnifnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 98, 99, 100.
Avstrijsko, številka 49, 50, 51.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi
1.	Švicarska zvezna železnica.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Železnica Jura—Simplon brez vrvne železnice Cossonay kolodvor J.-S.—Cossonay mesto, ki jo obratuje ona.
4.	Neuenburška železnica čez Juro.
5.	Emmenthalska železnica.
6.	Železnica Langenthal— Huttwil.
7.	Železnica tössthalska.
8.	Švicarska seethalska železnica.
9.	Švicarska južnovzhodna železnica.
10.	Železnica Rorschach-Heiden.
11.	Sihlthalska železnica.
12.	Thunerseeška železnica.
13.	Železnica Önsingen—Balsthal.
14.	Železnica Bern—Neuenburg (direktna proga).
15.	Železnica Freiburg*—Murten.
16.	Ozkotirna železnica Yverdon—St. Croix.
17.	Rhatiška železnica z ozkim tirom.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
18.	pri Buchsu do Buchsa.
19.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
(Slovenlich.)
40
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
20.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
21.	pri Stettenu do Basela badenska železnica.
22.	pri Leopoldshöhe do Basela badenska železnica.
23.	pri Grenzachu do Basela badenska železnica.
24.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
25.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela švicarske zvezne železnice.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
26.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
27.	pri Ghêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
28.	pri La Plainei do Genf-Cornavin.
29.	pri Gol-des-Roehes do Locla.
IV.	Italijanskih uprav.
30.	Po italijanskih družbah za sredozemsko in adrijansko železnično mrežo obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
O pom n j a. Kar se tiše železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 116, 117, 118, tl9.
Francosko, številka 25, 26, 27.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.
84.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 10. aprila 1903.1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Perastu v Dalmaciji.
Ukaz pravosodnega ministrstra z dne 30. oktobra 1901. 1. (drž. zak. št. 178), s katerim se je preložil uradni sedež za okraj Rižano postavljenega okrajnega sodišča iz Rižana v Perast, stopi v moč 1. dne maja 1903. h
Koerber s. r.