Zaklad na otoku.1 šft *Bgle8kega prevedel Paulns, Izgubljena sva bila! Kako sem klel bojazjTjivost naših' &o *eaov, kako sem ofiital materi njono svoj8glavno poštenost, ki je bila ob enem skopost, in njeno predrznoat, k< se jej je v usodnem trenutku izprevrgla v strašljivo slabost! K sreCi sva bila blizu mostiCa. — Pomagal sem opotekajofii se matori dr roba potoka, tam je z onemoglira vzdiBom padla na moja ramena. Ne vem, kje sem našel toliko mo6i, in bojim se, da nisem bil ravno -prevefi nežen, pa zavlekel som jo ven 0ar po bregu navzdol in pod mo.st. — Nizko obokan je bil in le kloGe sem se splazil pod n]ega ter potegnil mator za seboj. y. Pa radovednost je bila Ifujša kot strah". Ni mi dalo miru pod mostom ¦ Klez8i sem nazaj na rob' potoka in sr skril za gDniC.iem, odkoder sem mogoi opazovali cesto pred gostilno. Komaj sem zložno logel na svojo mesto, že so prišli. Sedem ali osem jib je bilo. Niilio vi airjajoči koraki so odmevali po cesti, mož s svetiliko je tekal neka- f»v'rak"ov prt. finrgiJPL iTroje eo, bb Uržali /a roke, kljub megli sem spoznal, da je bil slepi berač srednji med rjiini. V« iem sem že tudi slišal njo^"vv gJas: ,,Doli z durmi!" je zaklical. ,,Takoj, takoj!" so mu odgovorHi. frije, štirje in z vso silo so se zatsteli proti hiSi, mož s svetiljko za njimi. Pa obstali so presenečeni — \r-->(a so bila odprta! Tiho so se nekaj fcasa posvefovali je spet jc zadonclpo veljujoCi glas slepfiev, pa za nokaj stopinj viSi in poznalo se mu je, da je mož ves razpaljen od jeze in to&ote. ,,V hiSo, v bifio!" je kričaT^ in se liudoval nad njibovo pofiasnostjo. Stiri ali pet jili je skočilo v vežo, "dva pa sta ostala pri strašnem siopcu na cesti Nastal je molk. — Krik iznenadenja ga jc pretrgal in nekdo jo zaklical iz bifte: ^Bill je mrtev!" In zopet jih je klel slepec zavoljo njihove nerodne poSasnosti. ,,Preiščite ga, strahopetni tepci!! Dnugi pa skofiite gori k njegovemu zaboju!" Cul sem jih, kako so topotali po naših starih stopnicah, da se je menda hiša tresla od njihovih korakov. Novi kriki iznenadenja! — Okno kapitanove sobe se^je s troskom odprlo, stekla so se zarobil?, in se žvenkefaje usula na cesto, nekdo se je naslonil do ramen skozi okno in zaklical siopemu berafiu doli pred vrata: vPeJer, prehiteli so nas! Prebrs kali so kovčeg od vrha do tal!" ,.Si našel -?" vDenar!" Slepec je preklel denar. ,,Flintovo forbico mislira." «Je ni videti!" ,,He, vi tu-le spodaj, ali jo ima Se Bill pri sebi?" ,,So že tudi bili pri njeml Ni6 ni naiti! ¦ ,,Ti-lo gostilnifiarski ljudje! iTisti fant!" je rohnel berafi. ,,Da bi mu bii Iztaknil o5i! — Ni So dolgo, kar so So bili v biši! .Vrata so bila zapahnjena, ko sem jih skušal odpreti. ISCite, i§6ite! Prevrnite hišo!" Tako je rohnel Peter in udarial s palico ob tla. In tedaj je zabobnelo po naSem Je tako starem in ljubem hramul S težkirai koraki so stopali gori in doli, — premikali in prevračali omare in rai ze, razbijali vrata, tolkli po tleh, d« je odmevalo ven pO skalovju in griQ#» vju. ¦ Pa eden za drugira so prišli nazaj ven na cesto in pravili, da nas m in pa ni. iV tistem hipu se je spet oglasilo za (eglo žvižganje, ki sva ga z raaterjo čula, ko sva štela kapitanove zlale —• topot pa dvakrat zaporodoma. Mislil sem tedaj, da je dal slepi rokovnjriJ svojim pomagaSem z žvižganjem znamenjo za napad. iToda žvižganjie ]• priftlo od vaških gričev sem in je ui •* Io, kakor scm spoznal, znajnenje bližs jofe se nevarnosti. ,,Zopet Dirk!" je rekel nekdo. — ,,Pa dvakrat! ,Treba se bo zganiti!* (Dalje prih"odnji»5»l'