■
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
/

_ . _
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
The f j-st Slovenic Daily* in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
U, 1903, at tke Put Ofice at I«w York. H. T, under the Act «f
sf Hank 6. It7».
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 163. — ŠTEV. 163.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 13, 1906. — V PETEK, 13. MALEGA SRPANA 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Ohijski premogarji.
V	RAZNIH KRAJIH I&ENOVANE
DRŽAVE PREMOGARJI ŠTRAJKAJO.
V	Clevelandu je Cleveland Electric
Railway Co^odslovila 100 uslužbencev.
DELAVCI IN VOLITVE.
Columbus, O., 13. jul. Strajk premo-garjev v raznih krajih države je mnogo bolj resen, nego se je dosedaj domnevalo, kajti mesto, da bi se delavci vn.il i na delo, še vedno počivajo. Oni so mislili, da bodo dobili plačo po lest-viei iz 1. 1903, toda glasom pogodbe do"be le 5odstotno doklado k lestvici iz 1. 1904—05.
Cleveland, O., 13. jul. Cleveland Electric Railway Co. je včeraj odslovila 100 motormanov, ker so se pridružili nekej na novo ustanovljenej lok al ne j organizaciji. To je družba storila, da bi novo unijo takoj spočetka zadušila.
Concord, X. II., 13. jul. Izvrševalni odbor newhampshirskega oddelka organizacije American Federation of I.Abor, namerava nastopiti s svojimi kandidati za državne volitve v jeseni.
Neljubo tekmovanje trusta za jeklo.
PITTSBURŠKI MILIJONARJI SO RAZBURJENI RADI TEKMOVANJA MID-VALE STEEL CO.
Slednja jim odvzame izdelovanje o-klopnih plošč za dve novi ok'opnicL
NAJCENEJŠA PONUDBA
Delavski nemiri.
Strajkarski boji.
ŠTRAJKUJOČI DELAVCI SO ZASEDLI VLADINO ZEMLJIŠČE OB CORBETTSKEM TUNELU V WYOMING U.
Oni so zapoved ali 500 svojim tovarišem, da ne smejo na delo.
PRIČAKOVATI JE BOJA.
Washington, 12. julija. iPittsburški milijonarj in. lastniki trusta za jeklo so do skrajnosti razburjeni, ker je Mid vale Steel Company vložila najcenejšo ponudbo za gradnjo oklopnih plošč za novi otklopnici Michigan in South Carolina v skupnej količini 17,328 ton. Pogodbo lx>de imenovala družba najbrže tudi dobila. Midvale Steel Company je ponudila tono o-klopnih plošč po $345, dočitn zahteva trust za jednaiko količino jednakega blaga $381.
Zastopnika trupla in Midvale C-o. sta se včeraj večkrat posvetovala admiralom Masonom, seveda vsaik posebej.
Trust protestira proti temu, da namerava vlada oddati vse delo Midvale Steel Co., ker je svoje tovarne uredil vsled tega na tako izboren način, ker mu je vlada obljubila, da bode tu pa tam izdeloval oklopne plošče za vojne 'ladije.
Midvale Steel Company naravno neče privoliti v to, da se trustu odstopi del dela.
Sedem deklic
vtonilo pri kopanju.
NESREČNICE SO BILE STARE OD SEDEM DO ŠESTNAJST LET.
Našli zlato
v iztočnej Afriki.
PORTUGALCI SO NAŠLI OB REKE AMBESI VELIKANSKA ZLATA POLJA.
Južne republike. Tornado v
Mehiki.
Pri kopanja se je najmlajša potopila, I Na tisoče zlato iskalcev hiti ▼ imeno-
druge so jo skušale rešiti in jedna za drugo vto-nila.
V CEDAR RIVERJU.
Cody, Wyo., 13. jui. Nad sto št raj-karjev si je prilastilo vladina zemljišča ob corbetskem tunelu na Shoshon-skej rezervaciji, osem milj daleč od tukaj. Oni prete vsakemu, ktori se jim bliža, s smrtjo in so svojim 500 tovarišem zapretili, da jih bodo po-streljali, ko bi se sku&ali vrniti na delo.
Šerif Hammett iz Codyja odjezdil je danes s 50 deputyji proti onem taborišču in ko pride tjekaj, je pričakovati ljutega boja, ker so štrajkarji dobro oboroženi.
Štrajkarji so ogorčeni proti oblastim, ker so jih slednje dne 4. julija pregnale iz Codyja.
BEDA V BOGASTVU.
Milijonar hoče izdati vse svoje premoženje za svoje zdravje.
Galveston, Tex., 12. jul. James M. Brin gas iz Guayamasa, Mexico, kteri ima premoženja za $5,000,000, je sklenil vse svoje premoženje izdati za svoje zdravje. Ubogi bogatin je namreč {Kjstal gobav in do sedaj je izdal že nad milijon dolarjev za zdravljenje, toda vsa zdravila mu niso hasnila. Bringas, kteri je star 55 let, je dobil bolezen preti pet leti v Avstraliji. Sedaj odpotuje v tretjič v Evropo, da ga tam zdravijo najboljši zdravniki, v nadi, da bodo preprečili nadaljno raz širjanje grozne bolezni, ktera mu je že razjedla nohte na rokah. Milijonar je oženjen in ima sedem hčera ter jednega sina, s kterim pa ne sme sta novati skupaj, da še oni ne dobe te bolezni.
Cedar Rapids, Iowa, 13. julija. Se dem deklic, v starosti od 7 do 16 let je včeraj v reki Cedar vtonilo, in sicer jedva tri bloke da-ieč od njihovega stanovanja. Najmlajša deklica je padla, tko so brodile po plitvi vodi, v ma lo globoikejšo vodo in je zginola pod vodo. Ostale deklice so jo skušale jedna za drugo rešiti in so ravno talko jedna za drugo vtonile. Samo Ruth Klersey se je rešila.
VtoniJe deklice so: Lucille, Hazel Gladys in Josie Sweeting, Ruth in Cora Coyle ter Clara Uher (po imenu Cehinja). Sweetingova dekleta stanovala so s svojim očetom blizo Ellis Parka na meji-Cedar Rapids. Clara Uher je bila hči hišnice Sweetingove hiše, dočim so bili Covlejevi otroci sorodniki Sweetingtovih iz Sioux City Iowa.
Ruth Klerseyeva pripoveduje, da so se deklice zabavale v vodi, ko je ma Ja Lucille naenkrat zakričala in zginola v vodi. Njena starejša sestra Hazel, ktera je bila blizo nje, hitela jej je takoj na pomoč, toda, tudi ona je zginola v vodi. Nato je tudi ostalih pet deklic prišlo na pomoč svojima tovarišicama in ker ni jedna ni znala plavati, so vse zgiuole v glo bočini. Ruth KIrsev je nato tekla do mov in naznanilu o groznem dogodku Pomoč je bila takoj pri roikah, toda ko so vzeli iz vode prve štiri deklice bile so Že mrtve. Ostala tri trupla so kasneje našli. Kjer se je pripetila nesreča, je voda sedem čevljev globoka.
MORILČEV SAMOMOR.
Morilec gospodične Millie Ellison Minneapolisu Be je ustrelil.
EI Roy, Wis., 13. jul. Sprevodnik H. M. Riggs, kterega so tukaj zaprli, ker je bil na sumu, da je v Minneapolisu, Minn., umoril gospodično Millie Ellison, se je ustrelil. Ellisonovo so, kakor smo poročali, našli dne 11. jul. v Minneapolisu v nekem hotelu umirajočo, privezano na gorečo zofo. Na sumu je bil neki mož, kteri je stanoval v istem hotelu nad sobo dekleta in ki je malo predno so našli grozni čin, ušel.
Poroka in dva mrtva.
Bluythville, Ark., 12. jul. Joseph Woods, čegar hči se je brez dovoljenja starišev omožila z Jos. Vaughnom, je včeraj slednjega vpričo svoje hčeri ustrelil. Ko je prišel deputy šerif James Wills, da aretuje Woodsa, se je slednji šerifu opiral, radi česar ga je Šerif na mesta ustrelil. Tast in zet sta •Weiala na mestu mrtva.
Todi db> j« hiša, v ktorej prebirate, Ba tako —Jhtifi, je ▼ njej vedno dovolj » Bidn> Pafa E^r
ImbnL StskUeiee po 60 Sn 26 Motov.
Osemdesetletni tat.
Pri Jefferson Market sodišču v New Jorku, zagovarjal se je včeraj osemdesetletni Charles Wards, kterega so aretovali v Fifth Avenue hotelu, ko je skušal priti v sobo nekega gosta. Starček vse svoje življenje ni delal drugo, nego kradel in je bil že v vseh mogočih ječah dežele. Leta 1866 je bil obsojen v prvič. Tedaj ga je zagovarjal mladi Grover Cleveland, kasneji predsednik.
Mornar pri predsedniku.
Oyster Bay, L. L, 12. jul. Bivši mornar oklopnice Kentucky, Edward More, je napravil danes tukaj veliko vznemirjenost. Mornar je telefoniral predsedniku v njegovo vilo na Sagamore Hill in naznanil, da bi rad po stal predsednikov detektiv. Potem je odšel v razne saloone, kjer je gostilničarjem naznanil, da so njihove lieence neveljavne. Končno so ga zaprli.
Povišanje plače.
Chicago, III., 12. jul. Uslužbenci nadulične proge nad Lake St. so dobili povišanje plače. Sedaj je torej vseh 10,000 uslužbencev naduličnih železnic dobilo povečano plačo, kar pomen j a za družbo na leto za pol milijona izdatkov več, neg<o do sedaj.
'MMMMMMWMWMMMMMWMMWWWMMMM
Zini, otroki
losi namenjen.,, „
asreMa ter ■ctjatifr v Ameriko vieti. piši zapoiasnUa in voine cene na: FRANK SAKSEfc m Oreasrfcfc St. few Yatk. N. Y, ker tu bodel naipotteneje in najbolj« poa trden. Fr. fiafafr je priznani nttop-nik vseh Lpvspitnih p&robrodnih dnw
NESREČA NA ULIČNEJ ŽELEZ NIČI.
Pri Buffalo je bilo usmrtenih pet osob.
Buffalo, N. Y., 12. jul. Dva skupaj zvezana voza ulične železnice sta na potu iz Lockporta proti zapadu, na tiru International Railway Co. zavo-zila na odprto izogibališče blizo Martinsville, kjer je stal tovorni vagon poulične železnice in več drugih vozov. Pet potnikov je bilo na mestu u-bitih in več je smrtno ranjenih. Prvi voz je popolnoma razdejan. Mrtvece in ranjence so pripeljali semkaj.
Proti kugi ▼ Indiji.
Bombay, Indija, 12. jul. Dr. Turner od zdravstvenega urada za Indijo je dokazal, da je mogoče preprečiti razširjanje kuge s pomočjo petrol ja. Sedaj bode vlada redno skrbela za to, da bodo močvirja, na kterih se rede komarji, vedno polita s petroljem in upa tako počasi grozno bolezen popolnoma zatreti.
vano srečo obetajočo pokrajino.
KAKOR V ALA AKT.
Lisbona, Portugalska, 12. julija.— Governer portugalske kolonije Loren zo Marquez, Ikjer je glavna luika portugalske iztočne Afrike v Mozambique, poroča, da so blizo mesteca Tete ob rei Zambesi našli nepregledna zlata polja.
Na tisoče iz'.ia to iskal cev se je napotilo tjekaj, kjer Vknjižujejo svoje "claime".
Governer poroča uradoma, da je iz dosedaj najdenega zlata sklepati da so tamkaj nepregledne množine zlata, taiko da bode mestece Tete povsem lahko tekmovalo bogatim Jo-h ann esburgom.
Sedaj so v Tete in v vsej zlatej pokrajini zavladale take razmere, kakor-šne so vladale za časa odkritja zlata v Califo'rniji in Alasiki. V jmžnej Afriki ljudje hite prodajati svoja zemljišča, da se napotijo v bogato de želo in postanejo po kratkih mukah srečni in bogati.
Afera Dreyfus.
Kapitan oproščen.
PARIŠKE KASACIJ SKI SODNI DVOR JE OPROSTIL DREY-FUSA VSAKE KRIVDE.
Prejšnja obsodba proglašena za neveljavno. — Kapitan dobi vse časti.
RAZGLAŠEN JE RAZSODBE.
DEL PISMA
Jaz ne morem najti dovolj besedi, da se Vam zahvalim. Bila sem zelo bolna, toda nisem mogla najti zdravila, ktero bi me zopet okrepilo. Tri-nerjevo ameriško grenko vino je bilo jedino zdravilo, ktero mi je pomagalo. Ono je v resnici dobro, ker daje tek in popravi vse truplo. Kadar koli bode* mo zamogli to zdravilo priporočiti, bodemo to storili." To je del pisma, poslanega izdelovalcu od Sestre M. Donaha iz Druvilia, O. To zopet dokazuje, da je Trinerjevo ameriško grenko vino povsem zanesljivo adra-vilo, kjer je moč trupla pomanjkljiva. Blede in bolefcns ženske na morejo najti kaj boljega. Tino je priporočati v vseh slučajih bolezni v zvezi a prebavnimi organi in krvjo. Nečista aH pomanjkljiva kri js edini vzrok bols-hanju. To sredstvo prano vi kri, jo pomnoži in okrepi ter tako podeli aovo energije telesu. ▼ lekarnah. Jos. Tri-700 flo. AaMaaJ	Chiesfo*
Paris, 13. julija. Kasačijski sodni dvor izdal' je včeraj razsodbo, vsled ktere se prejšnja obsodba^ kapitana Drevfusa razveljavi, ne da bi se razpisala nova obravnava. Sedanja razsodba pomenja popolno rešitev časti kapitana Dreyfusa, taiko da zamore zopet vstopiti v vojsko, kakor da bi nikdar ne bil obtožen.
Razsodbo je včeraj opoludne proči-tai predsednik, sodnik Ballot-Beaupre, ikafkor hitro so se zbrali vsi sodniki sodnega dvora. Justična palača je bila polna ljudi, kteri so skušali priti sodno dvorano.
Kapitana Dreyfus ni bil navzoč in je ostal v svojem podstrešnem stano-vanjuV kjer živi, odkar je v Parizu. Vseh 49 sodnikov je bilo oblečenih rudeče obleke. Predsednik je Čital dolgo razsodbo, v ikterej so bili navedeni vsi dogodki zadnjih 12 let. Dreyfus je vsega oproščen. Vlada mora objaviti njegovo oprostitev v 50 po njem določenih časopisih.
Čitanje razsodbe je trajalo nad jed-no uro, toda še le pri koncu čitanja so poslušalci zapopadli vsebino razsodbe.
V MESTU OCEAMPO, CHIHUAHUA MEXICO, JE RAZSAJAL IZREDEN VIHAR.
En del mesta je razdejan in deset osob je ubitih. — Guatemala in Salvador.
MESTO IQUIQUE, CTTTT.F., V PLAMENU.
Mexico Ciudad, Mexxico, 13. jul. Dne 10. jul. divjal je v mestu Oceam-po, država Chihuahua, izreden tornado z nepopisnim deževjem. Voda je provzročila, da je udri velik komad zemlje, tako, da je del mesta popolnoma razdejan. Deset ljudi je bilo usmrtenih in mnogo ranjenih. Hiša in ha-zienda polkovnika Qreeneja, kakor tudi poslopja neke rudniške družbe so razdejana.
Iuique, Chilee, 13. jul. Velik del tukajšnjega mesta je požar razdejal. Škoda je velikanska. (Iquique je glavno mesto chilenske pokrajine Tara-paca. Mesto ima 42,000 prebivalcev. Ured.
Guatemala in San Salvador.
Washington, 12. jul. Državnemu oddelku se brzojavlja, da pride med srednjeameriškima republikama Guatemala in San Salvadorjem do vojne. Guatemalski ustaši so dobili mnogo novih čet, ktere so zbrali na meji San Salvadorja. Boj je neizogiben.
Mexico Ciudad, Mexico, 13. jul. Iz Guatemale se poroča, da je ustaški general Toledo včeraj s svojimi pomožnimi četami napadel vladine čete v okraju Jutinpa, štiri milje daleč od meje republike San Salvador. Vladine čete so odločilno poražene. Na obeh straneh so izgube velike.
General Regalado, bivši predsednik republike San Salvador in vodja sal-vadorskih čet v boju proti Guatemali, je bil v bitki usmrten. Pokojni Regalado je bil predsednik v San Salvador-ju od 1. 1899 do 1903 in je bil določen, da bode zopet sledil sedanjemu predsedniku Escalonu.
Bitka, v kterej je bil Regalado ubit, se je vršila v sredo popoludne pri E1 Jicaro.
Vesfi iz Rusije. . 0, odstupu kabineta.
ODSTOP GO R EMY KINO VEGA MI-NISTERSTVA JE SEDAJ ODVISEN OD CARJA.
Car želi ustanovitev koalicijskega mi-nisterstva. — Podadmiral Čuknin umrl.
ŽID JE BEŽE IZ VARŠAVE.
Petrograd, 12. julija. Finančni mi nister Kokovzov naznanja, da je re-signacija, vsega kabineta v carjevih rokah. V ko.ikor je pa dosedaj znano, car še ne namerava naročiti ustavnim demokratom ustanovitev novega kabineta, kajti on bi rad izposloval kompromis in potem koalicijsko mini-sterstvo, v kterem naj bi bili konservativci in liberalci kot ministri. List
Rosija'' izjavlja danes odločno, da Rusija še ni zrela za sprejem principa odgovornega ministerstva.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, po veljnik carslkih gard in petrogradske •posadke, je radi znanega upora v Pre-obVaženskem polku podal resignaeijo, ktere pa car ni sprejel.
Sevastopol j, 12. julija. Podadmiral Čuknin, poveljnik črnomorskega vojnega brodovja, na (kterega je vče raj streljal neki mornar oklopnice O-čakov, je danes zjutraj v bolnici u mrl, ne da bi se pred smrtjo še za ved al.
jVaršava, 12. julija. Tu^aj kro žijo vesti, da bodo danes domačini klali zidove, radi česar je več tisoč čifutov bežalo iz mesta. Tudi v Lo-dzu vlada jedna k strah.
Iz Varšave je bežalo 40,000 čifutov, večinoma stari ljudje in otroci, dočim so mlajši ostali v mestu, da čuvajo svoje imetje. V mestu vlada popolni mir.
Denarje v staro domovino
s» | 20.60 ............ 100 kron,
n | 40.90 ............ 800 bon,
, i 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poitarina je viteta pri teh vsotah. Donu as mkatane vsote popolnoma isplažajo brez vinarja odbitka.
Vašo denarne poiOjaftra lapkSnjo ckr. poikni hranilni vradtU. io 12.
--ptalftt j« »najprfllt-
nsje 4o $25.00 ▼ att
Ordar all pa Iff Tsrk Bank Draft
m
•104 fltOOair Am M.
Smrt pri kopanju.
Peekskill, N. Y., 12. jul. V jezeru Oscawanna utonil je včeraj William A. McNassie iz New Yorka, kteri je taboril ob jezeru v svojem šotoru. Mc-Nessie je igral Lawn Tennis in ko se je razgrel, šel je v vodo. Jedva da je plaval par korakov daleč, že se je po greznil v globočino. Nesrečnika so hitro dobili iz vode, toda bil je že mrtev.
Štrajk nakladalcev.
Buffalo, N. Y., 12. jul. Tukajšnji nakladale! so pričeli štrajkati in zahtevajo, da se jim poviša plača od 17 na 20 centov na uro. Štrajk se je pričel s tem, da so nakladalci N. Y. Central železnice prenehali z delom, in se sklicevali na pogodbo, ktera baje določa, da morajo nakladalci od 1. jul. dobivati večjo plačo. Včeraj zjutraj so se pa štrajkarjem pridružili tudi vsi drugi nakladalci v mestu. Družbe so takoj naprosile za policijsko varstvo, v ktero je mesto tudi privolilo. Policaji so delavce, teri so se nabrali ob pomolih, razgnali. Tu pa tam je prišlo tudi do pretepa, toda nevarno ranjen ni bil nihče.
Zemljišča vredna nad milijardo dolarjev davka prosta.
Davčni urad mesta New York naznanja, da je v New Yorku za $1,117,-754,534 neobdavčenega zemljišča. Od te svote odpade na-mestne dele: Manhattan $817,602,300, Brooklyn $198,-367,853, Bronx $34,384,265, Queens $17,492,431 in Richmond $9,907,716. Zemljišče, ktero zavzema Centralni park v Manhattanu je vredno $200,-000,000; mali park pred City Hal lom $28,300,000, Manhatan Square $10,-000,000, zemljiSče, na kterem stoji glavni poštni urad $10,000,000, zemljišča pod ulične železnice $40,000,000, Battery park $15,025,000, zapori na Blaekwells Islandu $12,000,000, zem-ljiiSe cerkve sv. Patrieka $6,000,000, zemljišč* oerfcve Trinity $14^160,000 in Governor's Island $6,660.000.
Petrograd, 12. julija. V gornjej zbomici go^uilarstvone dume je pri včerajšnjej seji duhoven Butkovič pri poročal, da se smrtna ikazen še v nadalje obdrži Med debato je dejal, da je smrtna kazen opravičena pred Kri-stom in Bogom. V dokaz temu je navedel par Mojzesovih paragrafov in Kristovo izjavo pred Pilatom, pred •kterim je priznal, da imajo oblasti pravico vsakogar obsoditi v smrt, baš kakor so tudi njega obsodile. Predlo: za odpravo smrtne kazni so odkazaii posebnemu odse»ku, v kterem so tudi reakcijonarji , taiko da ni pričakovati, da bi potrdil sklep napredne dolenje zbornice. "Novoje Vremja" hvali konservativni značaj gorenje zbornice in prosi carja, naj ne izroči oblasti ustavnim demokratom dolenje zbornice.
Petrograd, 13. julija. Dasiravno je bil včeraj praznik Petra in Pavla, se je v dolenjej zbornici dume vendarle vršila seja, pri ikterej se je debatiralo o klanju čifutov v Bjalistaku. Ustavni demokrat Kokošk in je predlagal, da se sprejme resolucija, s ktero se via da obdolži, da ona organizuje taka klanja.
PoStava, 13. julija. Na stotine čifutov je po noči bežalo iz mesta, iker je pričakovati, da pride do klanja.
Bjalistok, 13. julija. Lastniki os mih tukajšnjih tovarn, ktere so v židovskih rokah, 'bodo svoje posle preselili v Palestino.
Petrograd, 13. julija. Ruski revolucionarji so prepričani, da bode na Ruskem še tekom tega leta razglašena republika. K temu je seveda potrebno, da se jim pridruži vse vojaštvo, o čemur so revolucijonarji docela prepričani. Sami pravijo o tem sledeče:
Bazne novosti
iz inozemstva.
STRAH EVROPE PRED AMERIKO RADI ŽITNE TRGOVINE. NEMCI NAMERAVAJO
DOBIVATI ŽITO	j
DRUGOD.
Grozodejstva turškega vojaštva na Armenskem. Pobiranje davkov.
*	—o—
BOMBE V ANCONI.
Berolin, 13. jul. V kratkem pri v Nemčijo delegacija skandinavskih irn-porterjev. da se z Nemci (.logove za skupen nastop proti ameriškemu ž'tu. Ker pa Evropa, posebno pa Nemčij i, brez ameriškega žita ne more obstati, uvažali bodo sedaj žito iz Argentine, ki je seveda tudi v Ameriki.
Tiflis, Transkavkaz, 13. jul. Grozne vesti prihajajo preko meje iz turške Armenske. Vojaki, ki pobirajo davke, neprestano koljejo ljudi in ropajo. Vojaštvo je pomorilo skoraj vse prebivalstvo armenskega mesta Van.
Rim. 13. jul. V An eon i, kjer so 2. junija našli bombe, namenjene za u-mor kralja Viktor Emanaela. so našli sedaj zopet tri bombe in sicer v hiši Annibate Perretija, kterega so zaprli.
"Ako se o tem dobro premisli, je razvidno, da je vojaštvo revolucijo-narno, a se dozdaj ne more smatrati kot zaveznik revolucije, ker je disciplina prestroga. Šele čez tri do štiri meseee postane tudi vojaštvo docela ■revolucijonarno, kar se zgodi že s tem, da se upotrebljajo vojaiki za dušenje revolucije. 'Pozneje se zvežejo tesno z revolucijonarji. Že zdaj mora vojaška sodni ja soditi cele vojaške oddelke oaradi neposlušnosti pri naprav-Ijanja miru. Med garni_zij.skimi ko-njiki služi mnogo Letov. Ti se nam pridružijo, ko bode revolucija dosegla prvi uspeh. Isto so zgodi s mitral j e-ško divizijo, fctjer služi mnogo Malo-A danes še ne moremo računa vojsko."
Premogarji pričeli z delom.
Dubois, Pa., 12. jul. Štrajk tukajšnjih premogarjev je sedaj po dolgotrajnih posvetovanjih med delodajalci in delavci končan in ,v ponedeljek prieno premogarji zopet z delom. Vsi premogarji rovov ButYalo, Rochester & Pitsburg Co. so štrajkali v skupnem številu 10,000 mož. Premogarji bodo dobivali sedaj plačo po lestvici iz leta 1903.
Nevihta v New Jerseyu.
Millville, N. J., 12. jul. Včeraj po-polunoči pričela je razsajati tukaj izredna nevihta, ktera je napravila na tisoče dolarjev škode. Med nevihto je padala debela tot-a, ki je merila v premeru po jeden palec. Toča je pokrila zemljo za tri palce na debelo. Streha hotela TVaterburv je deloma razdejana in sobe so preplavljene z vodo. Okna mnogih velikih prodajalnic so pobita in mnogo blaga je poškodovanega. Samo na tovarni Millville Bleach & Dye Works je pobitih 1500 oken.
Pomanjkanje delavcev v San Francisco.
San Francisco, Cal., 12. jul. Pri zo-petni zggradnji tukajšnjega mesta je nastalo občutno pomanjkanje delavcev. Vsled tega so poslovodje velikih stavbenih tvrdk naprosili železnice, naj jim gredo na roko pri nabavi potrebnih delavcev.
Železnice bodo brezdvomno nabirale delavce po mestih, skozi ktera vodijo njihove proge. Sedaj primanjkuje delavcev vsem podjetnikom v tukajšnjem mestu.

_______________'_

jiSftji
_i__._^ ŠsU_____ _ . . • _ i
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli is:
Barcelona 12. julija iz Hamburga s 455 potniki.
Dospeti Imajo:
Prinz Oscar iz Genove. Batavia iz Hamburga, Eger iz Hamburga. Kaiserm August© Victoria iz Hamburga. Caimania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Moltke iz Genove.	'
Furneasia iz Glasgow a. , Bremen iz Bremena. Georgia iz Liverpoola.
Odplaii so:
Zeeland 13. julija v Antwerpen. Celtic 13. julija v Liverpool.
OdpiaM Mm
SI Piani 14. julija v Southampton. Umbria 14. julija v Lirecpooi, Columbia 14. julija v Glasgow. Pennsylvania 14. julija v Hamburg. St. Laurent 14. julija v Havre.
"GLAS NARODA"
IjJsc slovenskih d'.-lav cev v Ameriki.
Tednik:	Editor
Z M AGO SLA V VALTAVEC. Wffwik:	Publishes
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
ta leto velja list za Amerike . . . $3.00
» poll-ta............. i.50
Ca Evropo, za vse I^to.......4.50
44 4" pol leta	2.50
44 44 " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošUjamo list skupno dve številki.
*GI-AS NAKODA ^haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
taoweti eve^-y day, except Sundays and
Holidayc. Subscription year*y $3.0C.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 3C flentov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se lc natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po •tfem-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov arosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali* te n^r.ani, da hitreje najdemo n=»sloV-' juka. - Dopisom in pošiljatvam natedUci,
"^^pVj	*
"Cjttt:i Nnroda" 09 Greenwica Street, New York Citv.
Izseljevanje v Canado.
Izseljevanje iz Nebraske, Iowe, Wis-©ousina, Colorada, lllinoisa in Minne-»ote v sosedno Canado postalo je tako vej&ansko, da je zlasti v Minnesoti postalo to vpra-šanje važnejše, nego kterokoli drugo in oblasti ter pred vsem politiki se resno bavijo s tem, da pronajdejo sredstva, s ibterimi bi preprečili izseljevanje, vsled kterega so nekteri kraji v Minnesoti izgubili skoraj vse prebivalstvo. Da so se tudi i>olitiki pričeli za to zanimanje za-aiimati, je naravno in tako so sedaj republikanskega kandidata za gover-ttierja imenovali le pod pogojem, da izseljevanje v Canado po možnosti prepreči, da tako državi Minnesoti o-lirani delavske moči, iklere so za blagostanje Minnesote pred vsem po-trebne. Kandidat je naravno tudi obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovih močeh, da prepreči ali saj u-stavi irnenovauio izseljevanje. Se mu bode .i to posrečilo, je seveda povsem d m go vprašanje.
Izseljevanje zapadnih farmerjev v Canado je pripisovati baje pomanjkljivi podjetnosti. Minnesotska vlada je dovolila, da je canadska vlada v Si. Paulu ustanovila izselniški urad, tot-eri ]i»>ilja domačine kar trumoma preuo meje v Canado. Po kandidatovem mnenju morale bi se oblasti za to stvar energično zavzeti in ako po-t-tavodaja dovoli zadostno svoto denarja, bilo bi mogoče dobiti mnogo <-anadskih naselnikov zopet nazaj v Zjedinjene države. Kaj se bode zgodilo s tem denarjem, še ni znano, toda neumevno nam je, čemu naj bi se izseljenec, ki je v Canadi žrtvoval (mnogo denarja, tako hitro zoj>et vrnil. liadi tega smo mnenja, da se l>ode z obljubo omenjenega kandidata godilo tako, kauor se z obljubami sploh godi. Ko se je pred leti pričelo izseljevanje v Canado, so skušale zapadne železnice izseljence pridobiti za to, da krenejo proti jugo-zapadu in -so v to svrho ustanovile agenture v St. PauDu in Chicagu. Toda njih trud je bil zaman in ker je izseljevanje v Canado vedno bolj naraščalo, so železnice s svojo agitacijo prenehale.
Da se naši farmerji izseljujejo v Canado, pripisati je pred vsem rodovitnosti tamošnje mlade zemlje, ktera je zelo jx) ceni. Nadalje skrbi canadska vlada po očetovski za naseljence, kterim nudi ceneno vožnjo in že cenejše materijaiile za ustanovitev domačega ognjišča.
čuden dogodek ob cesarjevem prihoda v Kutni Gori
Pred cesarjevim prihodom v Kutno Goro je prišel prosit oskrbnico cerkve neki gospod, da bi smel povodom cesarjevega cerkev fotografirati. Oskrbnica mu je to dovolila In kmalo nato prišla v cerkev. Na veliko iznenade-tije je opazila, da je uikradel tujec cerkveni ključ in izginil. Slučaj je bil pojasnjen policiji, ki je iskala na vso moč sumljivega tujca. Orožniki so 6tražili cerkev celo noe. Do zdaj je ostalo vse poizvedovanje brezuspešno.
'' Milost pane risar 1''
V Podhradiei pri Duhcovu na Če-skem neki zapuščeni birmanec ni mogel dobiti botra. Vsaik mu je odrekel. Kupil si je torej polo papirja in kakor je znal, »pisal je prošnjo, v kateri je naprosil cesarja za botrinstvo. V prošnji je nagovoril cesarja: 4'Milost pane eusar!" Prošnja je prišla na na Danaj in bila ugodno rešena. Cesar je ukazal okrajnemu glavarju v Duhoovu, da naj v (njegovem imenu gre k birmi ter birmancu izroči cesar-
Vzrujanost v Dead-woodu.
Iz Deadwooda, South Dakota, se poroča, da so tamošnji meščani sklicali ljudski shod, da protestirajo proti — ne\vyorškemu pokrajinskemu pravniku Jeromu. Slednji je namreč imenovano dakotsko mestece razžalil s tem, da je izjavil, da mesto New York se ni padlo na nivo kacega mesteca, kakorŠno je Deadwood, kjer se kaznujejo morilci, ikakoršen je pittsbur-5ki milijonar Thaw.
Toda naši sodržavljani v Deadwood naj se pomirijo, kajti Jerome ni taiko slabo mislil. Jerome je tudi imeno-val pokojnega Thomas Jctfersona navadnim fakirjem, ne da bi se modrijan iz Monticella radi tega obrnil v grobu.
Morilci in tatovi bi radi tega ravnali pravilno, ako bi sprejeli resolucijo, s k tem bi pravniku Jeromu) izrekli svoje popolno zaupanje. To resolucijo naj potem pošljejo svojim kolegom v Deadwood, S. D. Vse to naj-ložje izposluje/rnija tatov. K tej spadajo najprominentnej.ši meščani in radi vp.iva teh se bode javno mnenje v Deadwoodu kmalu spremenilo. Ako bode pravnik Jerome kedaj odšel na lov na prerijske pse, <bode lahiko z mirnim srcem prenočil v Deadwoodu, ne da bi mu bilo potreba preje kupiti svoj komadič zemlje na tamošnjem pokopališču.
Meščanom v Deadwoodu lahko zagotovimo, da se razmere v New Yorku od dne do dne boljšajo. Neka korpo-racija na Wal'l Streetu je ravnotkar naznanila, da preneha poslovati, ker se več ne izplača, kar naj ljudje v Dedwoodu vzamejo na znanje.
DOPISI.
Steelton, Pa.
V	času kislih kumar in pasjih dnij ni bogve kaiko pripravno pisati novice, kajti vsakdo je vesel, da se poti sam in da ima manj iko mogoče opravit i z drugimi. Dasiravno se tisdi jaz bolj k onim prištevam, vendar ne morem zamolčati, da ne bi opisal veselih ur, ktere sem preživel med našimi rojaki na Cornwall u, Pa., v nedeljo dne 2. t. m.
Z več drugimi, kteri smo bili vabljeni iz Steeltona, šel sem v soboto popoldan (kakor je bilo na vabilih pijano) na prijateljski sestanek in pečene janee.
Ker sem bil že veČikrat na enakih veselicah, predstavljal sem si malega košt runa, G—10 'ljudi, sodček piva — in veselje je tu.
A kako smo se začudili, prišedsi na postajo Cornwall. Tn nas je pričakovala domača godba, ki je začela igrati '' V boj, v boj'Še bolj sem se pa čudil, ko smo stopili iz vlaka, prišedši po lOminutnej hoji v krasen gozd; •tam sem zagledal celo vrsto nataik-njanih jancev, zraven pa cele grmade drv. V bistrem studeneu pa se je hladila cela zaloga piva, vina in tropin jevea za izplakovamje suhih grl. Dasiravno sem preje za trdno sklenil, da pijem samo vodo, vendar nisem mogel moje obljube držati.
Koliko je bilo pijače, gospod urednik, ne smem povedati, kajti prišel bi v navskrižje z ljudmi, kteri prepovedujejo: za žejo pij vodo, ako si bolan, zdravi se z vodo, ajko te ščiplje, rabi vodo, ako si prehlajen, se ribaj z vodo, — povsod sama voda. In te je v ti blaženi Pennsylvaniji veliko. Jaz sem pa človek, kteri najraje z vsakim v miru živi; zato ne povem javno, ampak le Vam, gospod urednik, kadar se osobno snideva. Dasi prijatelj vode, vendar pravim vedno: kadar koga v želodcu bode, naj si ga privošči za kozarček.
V	nedeljo zjutraj še ni bilo solnce zunaj, smo že čuli igrati godbo. Pod skrbnim in skušenim vodstvom g. Ivam Šustaršiča se je peklo tako, da bi delal šef kuhinje čast vsaki, tudi najslavnejši ikiuhinjL
Krompirja smo imeli, prigrizek samo tri bušlje. Pekel ga je Jože Bučar, kteri je trdil, da eo mu priznali že njegovi tovariši na paši, da se glede pečenja krompirja lahko meri z vsakim ministrom. Rekel je, da mora koža lepo rumene ti in se ni zlagal. Bil vam je kot cvrtje. Medtem so pa ženske snažile čebulo, pripravljale na mize maslo, kruh in pa kisle kumare.
Po obedu smr- se starejši vsedli v senco in pogovarjali o naših krajih; mlajši svet se je pa obrašal, tako da so pozneje še mene zmotili, da sem pričel privzdigovati moje stare kosti kajklor pred 25 leti. Med točkami čud sem domačo pesem pod vodstvom g. Fran Jakliča. Pričakuje«a pa, ko pridem drugikrat, da bode že osnovano pevsko društvo, kajti materija! je tukaj izvrsten.
Prva zarja ponedeljkia se je že kazala in jutranje ptice budilke bo že pele po košatem gozdu, ko smo se razšli. —
ReSi moram, da je toil pravi domaČ praznik in da se je vsakdo ločil z željo: na veselo svidenje ▼ knrtkem t
gozdu Oornwalla med Tiažimi gostoljubnimi rojaki.
Omenjati moram, da so vsi Angleži prišli zijala prodajat in marsiikrteri se je gotovo prepričal, da se znamo boljše zabavati kot oni.
Da je bil izlet tako imeniten, se moram v prvi vrsti v imenu vseh gostov zahvaliti g. Ivan Sustaršiču in soprogi, Peter Hočevarju in soprogi, Fran Jakliču in soprogi, Fran in Anton Si-moniču in soprogam ter sploh vsem fantom Corawalla.
-Pozabiti pač tudi ne smem "kre-marja" Franca iz Readinga, kajti on je preakrbel koš t rune in kar rado po grlu teče.
Gospod urednik, kadar me zopet sreča doleti dobiti enako "vabilo, tedaj tudi Vas povabim in verujte mi, da Vam ne bode žal.
Vaš	J. Pibernik.
Se enkrat Bosna.
Sarajevo, v juniju.
.Danes imamo v Bosni polno avstrijskih propalih baronov in grofov, ki niso imeli ni škorjice kruha v Avstriji.
Ta sekta si je našla ikiruha v naši domovini. Vsi iz te gospode so dobili v Bosni in Hercegovini najvišje časti uradniške, a večina njih brez vsa-koršnje potrebne priprave šolske naobrazbe. In ta gospoda še svojevoljno upravlja osodo slavjanskega naroda v Bosni in Hercegovini. Za to gospodo ni do voljno samo to, da so našli mastnih grižljejev v naši domovini, ampak gledajo še z največjim preziranjem na nas in nas nazivljajo za bosansko žival, mesto da bi bili hvaležni, da so našli sebi novo domovino, ki jo niso zaslužili.
Sedaj se hvali bosanska, absolutna uprava, kako da je "uredila" stanje v Bosni in Hercegovini, kako da je popravila ceste in železnice, popravila šole itd.
Res je, železnic nam je dozidala, ali te so se dosedaj izplačale. Ceste je uredila, ali ne morda majka Avstrija, ampak narod v Bosni in Hercegovini, ker se ceste delajo tu na sledeči način:
vsaki človek, seljak in meščan, mora graditi državno cesto po G dni na leto in sedeti po ves dan na cesti, tolči kamen itd. To je dolžan in mora storiti vsaki Bošnjak in Hercegovec od 15 do GO let svoje dobe.
Osobito se delajo te ceste po leti, ko ima vsaki kmet dovolj dela doma na svojem gospodarstvu*
Okrajni predstojnik pošilja pozive po glavarjih vasi, a ti jih razdeljajo kmetom. A če kteri njih ni prišel na delo, pošilja okrajni predstojnik orožnike, a ti zbirajo seljake in gonijo kmete na cesto. Ne da bi vpra-ali ikimete, zakaj da niso prišli, jim okrajni predstojniki nalagajo zapor treh dni, a mesto da bi delali 6 dni na državni eesti, morajo izgubiti tudi po 12 dni. To jim je v kazen.
Ko vidi seljak navadno, da se mu letina — kakor n. pr. žito, seno itd. — mora pogubiti, ako njega ni doma, začenja prositi okrajnega predstojnika, naj ga pusti, ker bode sicer trpel veliko škodo. Te prošnje so večinoma brezuspešne. Kdo je torej uiredil bo-samsko-hereegovske ceste? Kdo drugi, nego ta narod, ki je tu njegova domovina, kjer pa nima niikakega prava ?
Torej vsaki človek od 15 do 60 let mora delati samo na cesti po 6 dni. A koliko je takih v Boni in Hercegovini? Če ni dovoljnega števila, potem trpi zopet narod, ker mora delati kaikor rob toliko, kolikor hočejo okrajni predstojniki, ker imajo ti v ro-kah slepo orodje: orožniške puške in bajonete, ki svojevoljno krojijo zakone v naši tužni domovini.
Koliko je toTej ljudi v Bosni in Hercegovini od 15 do 60 let? Vsaki človek mora — vrhu kazni — delati po 6 dni na državni cesti. Koliko brezplačnih delavcev dobiva torej naša absolutna uprava?! Kdo dela torej eeste v Bosni in Hercegovini? Ali absolutna uprava, ali pa siromašni narod trpin?! Narod dela, rečena gospoda pa vlečejo korist. V Bosni in Hercegovini so ceste za propadle avstrijske plemiče in določevalce naše csode. Kako je z našo kulturo ? Ubija jo absolutizem naše uptraviteljiee!
NAZNANILO.
New York, 11. julija
P T.
Mnogo tukajšnjih ncojatov in rojakinj se zavzema za misel1, da 'bi imeli Slovenci tukajšnje okolice redno vsak mesec po enkrat slovesno službo božjo, to je sveto inašo in litanije v češki cerkvi sv. Janeza Nepomufca, iztočna 72. ulica in 2. Avenue, po našem rojaku Rev. Alojzij L. Blazniku.
V ta namen ste vabljeni najvljudneje na tozadetni občini sestanek in razgovor, kteri se vtrši V nedeljo dne 14. julija i L ob 6. ui v češki Na^ rodni Budovi na iztočnej 73. ulici po dokončanih popolud anskih slovenskih litanijah.
Vaši prijatelji in znanci: dobrodošli!
Z velefitovanjem	Odbor.
Sreča.
Spisal Rado Murnik.
Da je zmagala Avstrija pred štiridesetimi leti tudi drugič pri Ku-stoci, se ima zahvaliti poleg hrabrosti moštva celi vrsti srečnih slučajev.
Pruska zastopnika Teodor Bern-hardi in Usedom sta zastonj priporočala izborili vojni načrt Moltkeja ; po njem se Itaiijani ne bi smeli brigati za avstrijske trdnjave Verono, IJes-chiero, Mantuo in Legnago, in bi bili morali Paduo izbrati za podporno točko. Talko bi bili prisidli Avstrijce, da bi prišli iz trdnjavskega štiri-kota in se postavili zunaj v bojni red. Italijanski vojskovodja general Al-fonzo Lamarmora pa je bil lesen, počasen možakar, velik v malenkostih, majhen v velikih rečeh, pedanten in trmast starokopitnež. 0 nemškem načrtu ui hotel nič slišati in je bil skoro užaljen zaradi tujih svetov in poukov.
Avstrija je imela v Italiji na razpolago samo okolo 72,000 mož, 3536 konjenikov in 168 topov, Italija pa skoro dvaikrat več konjenikov, pehote pa celo trikrat več. Prvo neumnost je naredil krepostni general Lamarmora s 'tem, da je delil italijansko vojsko. Dal je Cialdiniju 80,000 mož, da bi operiral ob Padu, sam pa se je postavil s 120,000 možmi ob Minčiju. Imel je torej še vedno mnogo več vojakov, nego Albreht. Kmalo nato je pregrešil drugo nerodnost; 22. junija je prekoračil Minčij in čisto po nepotrebnem pustil cel voj pri Goitu.
Nadvojvoda Albreht je dobil poročilo o delitvi italijanske vojake že 2. junija. Mnogo so že pisali o tem, kako visoke svote je dal bogati vojskovodja iz svojega žepa vohunom, ki so prežali po vsej Italiji. Neki GrisceLii pa omenja v svojih "Spominih'' sam, da je bil Albrehtov ogle-diili in da mu je poslal iz Florence vojni načrt italijanskih generalov.
Albreht in poveljnilk generalnega štaba baron John sta uvidela, da je avstrijska armada izgubljena, ako jo primeta Lamarmora in Cialdini od dveh strani. Cialdini je potreboval še Štiri dni hoda, da bi se približal. Zato je sklenil Albreht napasti La-marmoro ob Minčiju. Pustil je proti SO,000 možem Cialdinijevim ob Padu samo deseti lovski bataljon in 4 škad-rone 13. huzarskega polka, vse drugo pa je razpostavil na holmoviti pokrajini o-b Minčiju.
Lamarmora je pričakoval naše od izhoda, Avstrijci pa so prišli nadenj od severa, da bi zajeli ievo italijansko k'rilo. Blizo Minčija se vzdiga Monte Vento, severno Moute Cricol, izhodno je Santa Lucia, najbolj proti jugoizhodu sta hriba Belvedere in Monte della Croee. Ta dva in pa za njima skrita vas Kustoca so bili ključ bitve. Dični Lamarmora je pregrešil tretjo hudo napako, ker ni zasedel hribovja sevemozahodno od Villa-franee blizo Kustoee in Somma Com-pagne. Bil je preverjen, da pride brez boja v Villafraneo, Sono in Somma Compagno. Mož je mislil, da AlbuWit ne bode napadal močnejše kraljeve vojske in ni vedel ničesar o tem, da so zapustili Avstrijci tiho in naglo svoj tabor za Adižo in se raz-posta\ili v hribovju izhodno od Minčija. Sleherni avstrijski vojak je vedel 23. junija, da bode drugi dan v nedeljo odločilna bitka; to je bilo mogoče sklepati že po tem, da so pustili ves pratež onstran Adiže.
Ne da bi slutili, kako blizo je sovražnik, so vodili italijanski generali svoje voje v dolgih kolonah po cestah, vodečih od Minčija proti Adiži. In tako se je zgodilo, da so korakajoč nenadoma zadeli ob Avstrijce na več krajih.
Razun tega, da je ravnal sam v se zaljubljeni vojvoda Lamarmora tako nespametno, so imeli Avstrijci neverjetno srečo s svojo maloštevilno konj i eo. Ulanei in huzarji so presenetili in v besnem diru razjezdili pri Villafranči mnogo večje kavalerijske oddelke in eele bataljone pehote. Vsi ti divji naskoki so se posrečili takoj začetkoma bitke in prestrašili sovražnika tako, da vseh 36 bataljonov divizij Umberta in Bixia ni poskusili nobenega napada vec in da je italijanska konjiča iz večine klaverno ostala v defenzivi, dasi je bila mnogo številnejša od avstrijske.
Hudo smolo je imela italijanska divizija Sirtorijeva. Njen poveljnik je prijahal daft-č pred svojimi vojaki sam po cesti mimo avstrijske patro-le, skrite v grmičevju. Poveljnik te pa t role je vzel vojaku puško in ustrelil italijanskega generala. Zaradi tega divizijina predstraža ni prišla v S. Rocco, kamor je bila namenjena, ampak v vas Oliosi in se morala umakniti, ker je izgubila dobrega povelj-niba.
Polkovnik 12. ulanskega polka Ber-res je videl pri Co rte, da je Banko va brigada v hudih škripcih. TJkaxal je
Iritmojstru Bechtolshftimu, naj napade s tremi vodi sovražni oddelke, prodirajoče proti Fenilu. Bechtoleheim je
dirjal po cesti sredi med dim in odposlal nadporoenika z enim vodom po stranskem potu proti izhodu, on pa je hitel samo 95 konjeniki dalje in I nenadoma zadel ob sovražno pehoto. ' Preden so se zavedli presenečeni It a-lijani in preden so mogli streljati, so 1 bili jezdeci že daleč. Potem je trčil Bechtolsheim ob goste trume korakajoče Ceralejeve divizije in se zapodil sredi med sovražnike. Celi bataljoni so bežali pred nekterimi avstrijskimi konjeniki. Po tisti poti se je vrnil rit mojster ob najhujšem streljanju; ostalo mu je le 5 mož.
Bechtolsheim sam ni vedel, koliko zmešnjave je provzročil, ko je raz-jahal sovražne trume; zvedelo se je to šele iz iknjige italijanskega gene-ramega štaba.
Manj sreče nego na krilih so imeli Avstrijci v sredi; stalo je mnogo krvi, preden je bila Ivustoca v njih rokah. V vseh drugih armadah so bili že davno uvideli, da divja bajonetska taktika ni prava; le v Avstriji so jo zagovarjali in jo smatrali za edino zveličal no. Zato so zanemarjali pouk in vaje v streljanji!, ter dresirali moštvo le za naskok z nasajenim bodalom. Avstrijci so drago plačali svojo zmago. Izgubili so 314 častnikov in 7242 mož, Italijani pa le 226 častnikov in okolo 4000 mož. Avstrijci so dobili štirinajst topov in nad 5000 pušk, zastave pa niti ene, ker so bili Italijani tako modri, da niso prinesli nobene s seboj.
Svoje zmage Avstrijci niso mogli izkoristiti in docela poraziti bežečega sovražnika, zakaj njih konji so bili že štirideset ur osedlani in niso bi.i od treh zjutraj ne napojeni ne nakrm-ljeni. Po tem porazu pa Cialdini ni mogel več čez Pad in Re galantuomo Viktor Emanuel je čakal zastonj, kdaj pridejo Prusi s severa, Italijani pa z juga na Dunaj, da lizasede tam Avstriji nož v srce".
Slov ensk j katoilžko
0=
OPOMIN.
Vse one ude od društva sv. Barbare št. 9 v Weir City, Kansas, kteri so odpotovali od tukaj in se ne javili, opozarjana, da naznanijo svoj naslov in poravnajo zaostale mesečne doneske v pravem času vsaj do 1. avgusta.
Pavel Obregar, tajnik, K. F. D. No. 1, Weir City, Kansas. (12-14-7) J
Iščem svoje ga bratranca MARKO BARTOLA. Pred 3. leti bila sva skupaj v Clevelandu, Ohio, in od istega časa ne vem, kje je; zato prosim cenjene rojake, kdor ve zanj. da mi naznani njegov naslov. — Frank Bartol, Box 300, Roulette, Potter Co., Pa.	(12-13—7)
Pozor Slovenci in Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedek rat v iednu na-prašite nogoviee s Kneippovim pra-kom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega.
JAKOB VAHCIČ & CO.,
850 Second St.,	Steelton, Pa.
(12-7—12-8 v d)
POTREBUJEMO AGENTE
za prodajo naših predmestnih stavbenih zemljišč, da se zgradi novi del mesta v New Yorku od 34. uliee dalje. Iskušeni ljudje zamorejo zaslužiti od $25 do $50 na teden provizije. Oglasite se v sobi št. 501 na 299 Broadway, New York.	(12-18—7)
PROŠNJA.
Dne 12. mairea t. L umrl je nekje v Ameriki rojak Josip Jaklič, doma iz Sadinje vasi, P. Dvor, na Kranjskem. Dotičnik je bil po izatrdilu njegove žene pri nekem podpornem društvu.
Kdor ve kaj natančnega o tej zadevi, naj nam blagovoli naznaniti, za kar mu izrekamao na tem mestu v imenu žalostne vdove zahvalo.
Upravništvo "Glasa Naroda". (13—14—7)
podp. društvo
o
Jr.
svete Barbare
T 'I
V_V
Za Zledlnjene države Severne Amerike,
Sedež: Forest City", Pa,
«fefSta?p«)rlrflno dno 3!. januarja i902 v držav« Pennuv«-
ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, For*t Oity Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Krna, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa......
II.	tajnik: ALOJZIJ 2AVERL, Box 374, Fordt City, P* Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forwi Oity, fm
NADZORNIKI: JOHN DRAiSLER, Box £8, Foreit City, V*
ANTON PIRNAT, Box 81, Duryt*, P*. ANDREJ SUDER, Box ICS, Thoma«, Tf FRANK SUNK, P. O., L-zern«, Pa.

POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest Oity, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Fa Dopisi maj m poialjajo L tajniku: Ivaa Telbaa, P. • OUJ,
Bmi tat, p«cm«
Društveno glasilo j« "GLAi KARODA".
Išče se JOSIP KOVAČ, doma iz Pre-zida na Hrvatskem. Pred dvemi leti je bival v Memphisu, Tenn. Kdor rojakov bi vedel za sedanje njegovo bivališče, naj ga blagovoli naznaniti uredništvu " Glasa Naroda", ker ima zvedeti zelo važne stvari.	(10-17—7)
Resna beseda rojakom
r

Vedno se oglašajo in ustanorljajo takozvani " bankarji", kteri rojakom gostobesedno obečajo zelo *'hitro" in ceno pošiljanje denarjev v staro domovino. Koliiko je med obečanjem in 4 resnico, se je žalibog že mnogo roja- -ft kov prepričalo in trpelo občutno ško-'_ do, ker težko prislužene novce ni vi-' del ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Več taeih bankar-jev labkomišljeno špekulira s tujim
naznamlo.
Rojakom Slovencem in Hrva-j tom, kteri potujejo čez Duluth, 1 naznanjam, da sem se preselil z f mojim saloonom, in sicer prav bli-J zo kolodvora.
J Moj SALOON se nahaja pod gt % 409 W. .Michigan St.,
J in ie samo pol bloka oddaljen od J kolodvora. Kadar prideš iz dipe 1 kreni na desno in si takoj pri meni. | Zahvaljujoč se za vso aosedanjo ^ naklonjenost rojakov, se za nada-| lje najtopleje priporočam in vsa-^ komu najboljšo postrežbo zaeo J tavljam.
j S spt štovanjem|
JOSIP SCHARABON,
j 409.*\\'. Michigan JSt.,
ULIXTH, All.-N.-N.
-e^jrr
Čast
mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Calcigi, Ili.. kakor tudi rojakom po Zjed. Grzavali, denarjem, zvrtoglavi se jim, obetajo (jj* da sent otvoril novo urejeni
veliko in gostobesedno, prekladajo'^ SalOQn DM "TfiglaVil",
pošiljatve od tedna do tedna, ali zra- L	6i7 S. f.«n»er Ave., Chicago. II!.. me na ramo, ko se pa le malo kriza po- j X 19. ulice>
javi, ali pa zaupani denarji v preveli- j ^	kjer točim pristno uležan.0 Atlaš-
kem številu zašpekulirajo, nastane! "ropot". Ta Ikropot je po navadi zelo žalosten: ječa, nbeg ali samo-i mor, — zato naj postanejo naši ro-j jaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesanje prepozno.
Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh banc-1 nih potih postregel FRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Clevelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsalkomu zaupani denar. Največji in najbogajte denarni zavod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svojim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Fran Sakserja in so mu zaradi njegove kuiantnosti dali to zaupno mesto.
Zatorej, rojaki, bodit prvidni in se vedno t je zatekajte, kjer veste, da ste na sigTirnem-
W pivo, izvrstni whiskey. ^Najbolj* gl vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu t^J] na razpolago dobro urejeno keg-
fij! ljišče in ijjralna miza (pool tablet.
r Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen rtj| obisk se priporoča
• Mohor Mladič, 9 617 So. Center Ave., Chicago, LIL
Išče se FLORJAN TREJAN. Pred jednim letom je bil v Pittsburgu, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sedaj iz starega kraja prišli stVičnik: John Terjan, Box 44, Ashtola, Somerset Co., Pa., ali pa: Jakob Pugel, Box 799, Coll in-wood, Ohio.	(11-13—7)
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Ml kupujemo in Udatajemo pogodb« a francoske dog* in sa ioft u kadi Posodimo toil potnimi denar sa h-dakfttla doc. Ako Imate doge na predaj. pittfee mam, aaM pogoji ao vgodaL
WEDLABHDSB k OLIVER 00« Skmeport, t*. P. O. Bn Mt
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje, posebno Fr. Knausa in njegovo družino v Hostet-ter, Pa.
New York, 12. julija, 1906. Alojzij Lušina, Luka Lušina, Josip Zupan, Fran Šulen, Fran Spi t al ar, Ivan Mohorič.
Kje je JAKOB FIDERŠEK? V Ameriko je prišel lanskega leta meseca marca iz Nemškega. Kdor ve za njegov nasJov ,naj ga blagovoli naznaniti na: Upravništvo "Glasa Naroda".	(11-13—7) !
Za vsako hišo"
koristne in ia-
ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA:
Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nj|f l> v-z&na
III	75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri po tec, rožmarin, ametlika, tav-žentrože, šenfjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street, Brooklyn, N. Y.
NA PRODAJ
M E S IV I G
v kterej poslujem na jednem in istem prostoru že 14 let in v kterej sem prislužil lepo svoto denarja. Sedaj sem se namenil mesnico prodati, ker želim iti v pokoj. Imam vozove, konje in popolne stroje za izdelovanje klobas "bologna" itd. Odjemalci so večinoma Poljaki. Mesa se rnzpeča vsaki teden za $1000 do $1200, dočim znaša tedenski dobiček od $250 do $300. Izvrstna kupčija za pravega moža.
Podrobnosti zvedeti je pri: P. KLE VAN SKY, 620 So. 7th St.,	Reading, Pa.
(6-13—7)
WARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
gaion s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3
galon s posodo vred. ITj Manj nego lO galon naj /{. nihče ne naroča, ker m an je ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma. Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich, 594 Verm oat St., Saa Francisco. CaL

Pozor! Slovenci Pozor! pSALON^'
^modernim kegljiščem,
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. (enter Ave, Chicago! IH.
časih zavladala velika strast za igro, zlasti odkar so pričeli igrati igro bridge- Zgube so zelo velike. Nedavno je izgubil neki lord 220,000 K. Lorde, ki so na kartah izgubili ves svoj ime-tek, slavijo kakor junake. Polkovnik Mellirsh je v dveh igrah izgubil dva milijona kron.
Trepov in spiritizem. Iz Peterbur-ga poročajo: Trepov je imel te dni s špiritistom Papusom tajne pogovore. Nihče ne more izvedeti, kaj sta govorila.
Oče, ki svoje otroke žive pokoplje.
Iz Magdeburga na Nemškem brzojav-ljajo: Porotno sodišče v Stendalu je obsodilo delavca Koetnerja v osemletno ječo, ker je dva svoja otroka živa zagrebel. Otroka so ljudje sicer še živa izgrebli, a sta kmalu nato u-mrla.
Anarhist umoril duhovnika. V Rimu je anarhist Desanctio napadel 84 let starega duhovnika Corsi in ga zabodel. Aretirani anarhist je izjavil, da duhovnika niti poznal ni.
Nagla smrt poljskega poslanca. Na Dunaju je nagloma umrl poljski državni poslanec dr. Emil Byk. Bil je v družbi svojih prijateljev poslancev v prijetnem razgovoru. Nakrat se je nezavesten zgrudil na stol ter je bil v par minutah mrtev. Zadela ga je kap.
Jugoslovanska ©p Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi MioMCsota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
LTRADNIKl;
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GEEZIN, 306 Pine St. Hibbing,
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek
Vrhovni zc'ravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov fn druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarna pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: 00HN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastipnikiki krajevnih društev m»j pošljejo duplikat vsake pošiljatve tadi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABOKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki svake pritožba.	~
Slovencem in Hrvatom pri* poročam svoi
SALOON
V obilen poset. Točim vedno sveže ' pivo , dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo flne smodkc.
Rojakom pošiljam denar« Je vstaro domovino hitro in poceni; preskrbim pa> robrodne in že!eznI-Ake listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Vorku.
Z velcspoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Društveno glasila js: "GLAS NARODA'*.
ČRTANI.
Iz društva sv. Peti a in Pavla št. 51 v Munrayu, Utah, 23. junija: Ivan Pečan cert. 3SC0 L razred. Društvo šteje 53 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddodku, Pa., 28. junija: Ivan Kalina cert. 3932 I. razred. Društvo šteje ISO udov.
Iz društva sv. Jožefa .št. 12 v Pittsburgu, 1*11., 28. junija: Ljude-vit Pfclanc eert. 2545 I. razred. Društvo šteje 101 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu. Minn., 28. junija: Ivan Starec eert. 3077 II. razred, Fran Lužar cert. 1713 L razred. Društvo šteje 109 udov.
Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., 28. junija: Josip Petan eert. 4149 I. razred. Društvo šteje 42 ujdov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddooku. Pa., 28. junija: Frančiška Dolitiar cert. 3932. Društvo šteje 101 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Skušnja uči 2
Podpisani naznanjam rojakom« da izdelujem
ZDRAVILNO URcMKO VINO
po najboljšem navodilu. Iz najbolj« čili rož is korenin, ki jih je dobiti v Evropi U Ameriki, ter iz finega naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije jredn o.	____
ttih driav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS. 132 South Santa Fe Ave., Paebic.
GROBMOSTI
PRIMORSKE NOVICE.
Gad je pičil v nogo llletno Elizo Mahne pri Trstu. Prepeljali so jo v tržaško bolnico.
cJf1^!	^blazne^ Fiumi-
sekiro napadel lekarnarja Suzijar Ranil ga je smrtno.
Strašna nevihta s točo je razsajala okoli Vidma na Laškem. Toča je napravila na polju velikansko škodo in je ležala marsikod po četrt metra na debelo. Voda je porušila več hiš, mlinov in mostov. Železnica je poškodovana 15 km na dolgo. Tudi brez človeških žrtev ni bilo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Razbit splav. Dne 25. jun. popoldne se je po Dravi pripeljal proti Mariboru zvezan splav. Splav je vodilo pet splavarjev. Pri mostu so zadeli ob podval (kobilo) in se je splav čisto razbil. Dva splavarja sta se rešila, tri pa je voda odnesla. Poslali so rešilne čolne za njimi.
Izginil je iz Brežic posestnik v Bre-zini, Josip Novoselc, ki je bil usluž-ben na kolodvoru. Zagrešil je neko kaznjivo dejanje ter se bal kazni. Najbrže je skočil v Savo.
HRVATSKE NOVICE.
Novi reški guverner. — Reka za večne čase Hrvatom izgubljena. Pri
slovesnem umeščenju je govoril novi reški guverner Nako italijansko: O-grska toliko let z ljubeznijo negovana kultura ne namerava izpodriniti domače potrebne italijanske kulture, marveč jo le izpopolnuj". Državno pravno posebno stanje Reke je zgodovinsko dejstvo, ki se je popolnoma izkazalo. Za večne čase pripada Reka po zgodovinskih in državnopravnih vezeh Ogrski. Nova vlada namerava rešiti važna dnevna vprašanja za reško trgovino in pristanišče. Guverner hoče posebno skrbeti, da se izvrše socialno gospodarski vladni načrti. Sedanji ogrski trgovinski minister hoče odkrito pospeševati reške zahteve/ker je obljubil slovesno, da se za gospodarski napredek Reke ne boji nobenih žrtev. — Madžarski sluga Supilo bo seveda Madžarom slavo pel tudi zdaj, ko tako jasno izpovedujejo, da so Reko Hrvatom ugrabili za večne čase. Žalostna majka takim Hrvatom!
Koliko vode porabi Zagreb? Preteklo leto so porabili v Zagrebu 51 milijonov hektolitrov vode. Največja dnevna poraba je bila v avgustu.
Zakonska zvestoba in ljubezen. Neki oženjeni trgovski potnik se je šel v Zagrebu sprehajat z neko prostitutko. Kar ju sreča potnikova žena, ki je spremljevalko svojega moža zmerjala in pretepala s solnSnikom, dokler ni ta zbežala. Tu pa je mož zgrabil ženo, jo vrgel na tla in jo pretepaj da so morali priti stražniki, ki so napravili konec tej nenavadni sceni.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 2G. jun. se i*1 ^sijalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 49 Slovencev, 40 Hrvatov in 15 Ivočevarjev.
Poskusen samomor konja. Iz Cerknice se piše: Pri nas imamo izvrstnega "fijakarja" v osebi Jurja Turšič. Mož je zelo priden in delaven. Trudi se neprestano s svojo fijakerijo, ker to je v resnici edin njegov dohodek. To pa je, da ima samo enega konja in tega goni okoli, da je veselje. Konju se je vsa gonja že najbrže preneumna zdela, in sklene izvršiti samomor. Nedavno je TurŠic spravljal gnoj iz jame. Poleg te jame ima pa hlev in je moral konja spraviti ven na vrt- ter ga privezati. Konj je bil slabo privezan, zato porabi priliko, da se odtrga tc-r leti naravnost nazaj; mesto v hlev se pogrezno v jamo. To je bilo vrišca in suraa pri sosedih. Konj v jami in ne more ven! Hitro prihiti pomoč. Konja so privezali na vrvi in jermena in ga le s trudom- potegnili ven. Najbrže si je konj hotel privoščiti v jami malo počitka, toda motil se je; čez par ur sno ga videli zopet upreženega.
Ogenj. Dne 26. jun. popoldne okoli tričetrt na 1. je naznanil čuvaj na Gradu v Ljubljani s strelom, da gori v Mostah pri gostilničarju Černetu. Vnel se je kozolec, na kterem je tudi pod, in pogorel do tal. Tamošnji požarni brambi je prišel na pomoč oddelek ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva in tudi oddelek sanitetnih vojakov je naglo došel na lice mesta. Ognjegasci kozolca niso mogii rešiti, obrnili so pa svojo pozornost na sosedna poslopja in jih s trudapol-nim delom rešili. Prav blizu kozolca je hiša, ki je krita s slamo.
Ogenj na Nanosu. Na Nanosu sta pogoreli hip Alojzija Pižentija in I-vana Mazgona. Škode je 6000 kron. Ogenj so zanetile iskre iz pomanjkljivo izvršenega dimnika.
Strela je ubila na Slapu pri Vipavi dne 23. jun. popoldne posestnika Janeza Žorža, kteri je vedril s svojim 1 "letnim sinom pod nekim drevesom. V trenutku, ko je sin odskoeil od drevesa, hotee iti pod drugo, je udarila strela v drevo, od kterega je skočila na očetovo glavo. Bil je takoj mrtev. Sinu, ki je bil komaj dva metra oddaljen, se ni zgodilo nič. Možu-pošte-njaku bodi žemljica lahka.
Potres. Dne 25. jun. malo po 9. uri zvečer je bil v Črnomlju precej močan potresni sunek spremljan s podzemskim grmenjem. Istotako se je čutil manjši potres ponoči ob 22. uri 47 minut dne 26. junija. Smer od vzhoda proti zahodn. Škode ni. Tudi v okolici so čutili potres.
fttUlLU IIH IIHIIUUUU
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©)
*MSm£ Zdravimo vse 'plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
^^ tajne moške in ženske bolezni.
J^K Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z eTopejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^B^Al ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem ~TB predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. W	Govori se slovenski in hrvatski.
£	Ordinacijske ure so vsaki dan cd 9 zjutraj do G zvečer,
ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od zjutraj do 1 popol.
THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y.
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kterim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti 'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRB, GRB — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne 'še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Kaše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!
Upravništvo 'GLAS NARODA*.
Vrhunec lahkovernosti. Štefan Ha-lužan, mešetar iz Prislina na Hrvatskem, je prišel v Zagreb na kolodvor, da počaka vlak v Sisek. Ko je sedel v čakalnici HL razreda, pridružil se mu je neznan človek v železniški obleki in mu rekel, naj da njemu svoj denar, da mu ga kdo ne ukrade. Halu-žan je bil res toliko pameten, da mu je izročil 820 K, kterih gotovo ne bo nikdar več videl, ker je neznanee takoj izginil.
Ljubico odpeljaL Miha Lovrie iz Golubinca na Hrvatskem je bil v bliž-, nji In d ji ji za pomočnika pri obrtniku j Vujaniču. Vujanič ima pa lepo sestro Evico, ktera se je Lovriču prirastla k j srcu, da jo je zasnubil. Ker ga dekle J ni maralo in je bil tudi njen brat zoper zaroko in puroko, je sklenil Lov-rič, da jo odpelje. In res jo je v nedeljo, ko se je šla sprehajat, počakal s svojim bratom, jo položil na pripravljeni voz in hajdi ž njo v Grolubinac. Ko je brat dekličin izvedel, kaj se je zgodilo, pohitel je na konji; za Lovri-čema, ki sta ga pa precej ranila, ko jima je trgal ljubico iz rok. Vujanič se je vrnil s sestro domov, stvar pa prijavil orožnikom, ki so mlada tiča utaknili v zapor.
Mati — nemati. Marija Hernjako-viČ v Dalju na Hrvatskem je imela že dalje časa ljubavno razmerje z nekim kočijažem. Ker ju je pri tem večkrat zalotil Hernjakovieeve dveletni sin, j sklenila sta ga odstraniti. V ta na- \ men ga je mati ponoči, ko je spal, za j vrat zgrabila in ga toliko časa dušila, \ da ga je zadušila. Nečloveško mater j in ljubimea so seveda aretovali.	j
BALKANSKE NOVICE.
Preganjanje časnikarjev v Bosni
Za časa nemirov v Zemunu sta bila prijeta in nato izgnana sledeča časni- I karja: Špiro Bocarič in Gjorgje Na-stič. To je dalo povod, da so poslali sarajevski časnikarji brzojavni protest na ministra Buriana. Minister je na brzojav odgovoril in imenoval Štefana Kobasico, Špiro, Bocariča in Gjorgje Nas tiča upornike. Nato je prinesla o zadevi širše poročilo "Bosni-sche Post". Nastič pa je vložil zdaj tožbo proti odgovornemu uredniku navedenega lista in proti ministru samemu. Tožba je sprejeta.
Sole za orožnike v Macedoniji. V vseh -glasilih grofa Golueliowskega se že nekaj časa slava poje šolam za orožnike v Macedonije. zlasti onim v Solunu, kjer baje turški major Ferid-bej, pod pokroviteljstvom načelnika mednarodnega orožništva, italijanskega generala di Georgis paše, dela na-nče se ' Turki "in Tcrfstjani v ten'soian. jezika in navad dotičnih krajev in postanejo "žandarmerijski komandiri", kakoršnih ni nikjer na svetu. Čudno! Namestu šol za ljudstvo ustanavljajo se samo šole za orožnike!
RAZNOTEROSTI.
Higijena lepote. Anglež dr. Brown dokazuje, da je ženska lepota največ odvisna od hrane. Na barvo kože, predvsem lica, upliva glavno prebava želodca. Najmanjše motenje v prebavi kvari kri in slabi delovanje živčnega sistema. S tem pa je vedno tudi v zvezi sprememba lica tako glede barve, kakor oblike. Nektera hrana daje koži poseben sijaj, ker utrjuje mišice; zopet druga jedila vnemajo kožo, a meso delajo brezbarvno. 1 'Večina žensk je preveč," pravi dr. Brown. Za ženske, ki ne delajo težko, je popolnoma dovolj trikratna hrana na dan. Ako ima želodec preveč posla s prebavo, postane barva kože rumenkasta. Čaj in kava delujeta neugodno na barvo kože. Najbolj priporočljive so sledeče hrane: ostrige, jajca, pomaranče, piščanci, jagnjetina, teletina, mleko, špinača, kumare, jabolka, hruške, smokve, grozdje in jagode. Lepoti škodljiva pa je sledeča hrana: gos, govedina, svinjetina, sardine, morski rak, kapus, karfijola, redkev, črešnje, slive in kostanj. Pijača lepote je je-dino le voda.
Morala v Italiji Kakor znano* je bil bivši italijanski minister Nasi zaradi poneverbe več stotisočakov državnega denarja obsojen v večletno ječo. Vrhovno sodišče je sedaj zavrnilo njegov priziv proti obsodbi. To pa je po Siciliji provzročilo veliko razburjenje. V volilnem okraju obsojenca, v Trapaniju, so priredili velike demonstracije proti oblastim. Zavili so v črno vsa okna in svetilke, zaprli vse trgovine ter priredili velik ljudski shod, na kterem je več govornikov, med njimi tudi mestni župan, proslavljalo zasluge bivšega ministra Nasija.
Veliki dobitki na kartah. Nedavno je ruski car odslovil nekega svojega častnika garde zato, ker je v eni uri dobil v igri na karte 80,000 rubljev. Je ljudi, ki so dobili še mnogo večje svote. Nek bogat madjarski plemič je nekolikokrat v eni uri dobil 200,000 kron. Isti plemič je enkrat v Budimpešti v eni in pol ure dobil nad dva milijona kron. To svoto so izgubili grof Karoly in še dva druga tovariša. Drugikrat je zopet omenjeni igralec izgubil v nekoliko minutah 60,000 K, pozneje je pa ozpet dobil 280,000 K Nek Poljak je v Sašu štirih ur izgubil 3,200,000 K. V Londonu je v zadnjih
pmny niyimiyu^u' i^n^myuuy. niyni^i miip«
i	BRATOM	|
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj iz- jI vrstna domača naravna vina lastne- J
jjj) ga pridelka po j ako nizkej ceni. |
i Staro belo ali čmo vino po 40c., ( Claret 4Dc. s posodo vred. Pri manj- ( ših naročilih od 50 galon se mora I plačati $2 za posodo. Z naročilom ( se naj dopošlje polovica zneska na- , prej, druga polovica se pa plača pri < sprejemu vina.	(!
K Za obilna naroČila se toplo pri- fl
P poroča	1
| Frank Stefanlch,	J
9 posestnik vinogradov	*!
J Box 34 R. It No. 7 Fresao, Cal.	t
T-5 S Si TU S! S IT SS IE	r
litiriSi-.irggr..wA.: jaž-.ji^,, LIAI- r>»3'|—j
* MU ne veš po kom bi zanes-
■	If II ljivo in brzo denarje M A II domu poslal ali kupil
■	■ ■■ " parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FeINK SAXSERjA, 109 Greenwich Street v New Yorku.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Box 547.
Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase teT pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig.
Uradne ure: vsak dan od 6. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa.
Uredništvo in npravnižtvo.
"Glas Naroda."
1
Spominjajte m oh ranih prilikah tik prefceristna dražba ev. Cirila b Metoda v Lj*>!|«11 1fel ptkifl da.
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izbomo pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi amod kami
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa *Phone.
Občevalni jezik: slovensko, hrvat ffeo, slovaško ali nemško.
Zo mnogobrojen obisk se eenj. ru jakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostiln r
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ''GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK t
POZOR ROJAKI!
rojakl^zKjo^z^fsma in^llf^' ^	P-roki, kateri med naš,
vse izkušene stroko^ake I t^ a Po S^f^f ^.T T ,n.esram1ni	blatijc
strani V k-jt^rih	• • - L razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obse</a oče le na:
L £ A .	E]SCI! Pazite, komu poverite zciravlienie svok
Dr E. C. COLLINS "Medical Institute,
niči ganfntirati z^^^Cnl^vs^^r1'^ 1" t*™1*0 ZnaBa tpr	™
črevah, ledvicah, jetrahf meh!rjj iSS tud?vl h f '	l50'6*" na Plu£ah- P«ib, felodcu.
nervoznost, živčie holežnCprehudo mrinJ.lnW f	V 'rfu5m vothni>	v grlu, nosu, glavi
pljučni in prsni kašelj, bluvanie krv= m£r™ - ^	„katar. Prehlajenje, naduho, bronhialni
zem, giht,trganj jinbolečihT tI""?'^t*1? d^fnje' nePr;™'lc" Prebavljanje, revmati-Iiv, nečisto in i^varj^H,^ ' !d".h ,a. b?k"' zlf ° «'? (hemeroide), grižo ali pre lucijo, nasledke onanije (samoizrahltv^ l	.1>02last. sl?bvos" P" spolnem občevanju, po-
danje las, luske ali prh na gTavftrbeniJ uLe" » 'Z,U?"S' 0.el"^nje, vse bolezni na očeh, izpa-tranjih organih, neurastenični JlatotoH VeSf™	' hrast,e ,n mne' v5e	bolezni na no-
kakor tudi vse ostale notranje fn zunan e bSSn? On"""0	■be,1' t0k> b°leZni na ma'«nici i. t. d.,
tudi vSe tajne spolne bolelni molke in žensiT m,%m',k*ten oz?'rav!ietiko ia S,filis kakor
noma tajno.)	>	(Zdravljenje spolmh boleznij ostane popol-
uapis^ilvnte^n^^'taX^oH j ^ <»ba™ "ujigo „7AnvS*«, katero' je mark za poštnino.)	' " d°b' VSakl ZastODJ' ak°	nekoliko poštnih znamk aii
-°	lahk° prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega kol, ozdravljenih rojakov.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins '	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, _Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, to raj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, __Box 87, Forest City, Pa.
Zatora] rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trpleilja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku -natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
^ WJf / A nt. Klapčlč, Bo» 183, Barberton. O.
ur. t. c. COLLINS Medical institute,
140 W. 34th St., New York, N. Y.
osebn^f^
praznikih od io ure dopoludne do I. popoludne.	J U in
Telefon 2034.	4
Frank JPetkovšek |
214-218 , Market Street, Waukegan, 111. j
pri poroča rojakom svoj
^ S LOON,^)
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine sniodke.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno sveže 'gročeri je po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino eelo hitro in ceno; v 1 zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
. . . .___. _ . . i
Kako dobite lepe in goste lase?
Največji špecijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne ikože skozi eno ali celo dve leti. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus.
Najtiolje in edino po zdravnikih presknšeno in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je
"G R E S C E IN T".
Okrepčuje lasišče. odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah. —
Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o •negovanju las velja lOe. Mazilo za pospešen je rasti brk in brade velja $1.25. Nedosežno in neprekošeno.
* IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor pošlje snaenkrat $10 ali pa v dveh obrokih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj ** Crescent a", ali pa vsak mesec eno škatljo.
P. FRAKE, 22ff &rt llth Street, Newark, N. 7.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. En Cleveland, O.
Izdelovalec ikranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoma rojakom za izdelovanj« in popra v) j en je harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od f2il do $45. Ploiče so iz najboljšega cinka. Iadeln^em tndi plošč« iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstni »r- >«> od ."Mn H/i £«0
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. \
Pošilja
denarje v staro domovina
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorsi e črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podučijivih knjig.

mm.
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevan je.)
Ko me natančno premeri, vpraša puškarja s tankim, skoro otročjim gia&om:
" Ali je to tisti greenhorn, o kterem ste mi pripovedovali, Mr. Henry?" "Yes." pritrdi.
'*Weell! Ne na pravi j a slabega utiša. Upam, da mu bode Sam Hawkens tudi ugajal, hi-hi-hi!"
Med tem finim posebnim smehom, kterega sem pozneje čul tisočkrat, obrnil se je proti vratom, ktera so se prav v tem trenutku odprla. Hišni gospod in <fo.spa vstopita in pozdravita lovca na tak način, da se je takoj videlo. da niso danes prvič skupaj. Seveda nisem vedel jaz zato. Povabili so nas in odšli smo v obedovalno sobo.
Vsi smo so takoj odzvali povabilu; zelo čudno se mi je zdelo, da ni Sam Hawkens odložil prej obleke. Šele ko so nam odločili prostore, pravi,, kažoč na svoj strelni kol:
<4P.*avi westman ne odmakne očesa od svoje puške, jaz pa še najmanje od svoje dobre Liddy. Obesim jo na kavelj tja pri oknu."
Torej Liddy je imenoval svojo puško. Poznejše sem že zvedel, da imajo zapadm ljudje to navado, da ravnajo s puškami kot z živimi bitji in dajejo vsaki svoje ime. Obesi jo torej na prej imenovano mesto in hoče še svoj klobuk pridejati; ko ga sname, se primejo klobuka v moje veliko začudenje vsi njegovi lasje. V resnici je bil grozen pogled na glavo brez lasi, prevlečeno s krvavordečo kožo. Lady je na glas zavpila in otroci so se drli na vso moč. On pa se obrne do na« in pravi mirno i
' 'Ne prestr&jiie My lad les in Messrs.; saj ni me. Nosil sem svoje lastne las* z vso pravico in pošteno od mladih nog; iiobea odvetaik bi ne mogel dokazati nasprotnega, dokler me ni napadlo jeden ali dva tucata Paw-neesov in mi odneslo lasje s kožo vred. Bil je hudimanovo neprijeten čut zame, a sem vse srečno prestal, hi-hi.hi! Šel sem potem v Tekamo, kjer sem kupil nov skalp; če sc ne motim, se pravi lasulja, in me je veljala tri debel« šope bobrovih kož. Sicer pa to nič ae škodi, ker je nova koža veliko bolj pripravna kot stara, posebno poleti; ee se potim, jo kar snamem, hi-hi-hi!'
Obesi klobuk k puški in si potegne lasuljo na glavo. Nato sleče suknjo in jo položi preko stola. Ta suknja bila je dosti — dostikrat zašita; kipa se je prišila vrh krpe in je vsled tega bila tako trda in debela, da bi jo ne bila predrla nobena indijanska pšica.
Sedaj smo videli popolnoma njegove tanke krive noge. Gornji del telesa je tičal v usnjatem telovniku. V pasu pa je imel nož in dve pištoli. Ko pride zopet do stola, pogleda najprvo prav zvito mene, potem pa hišno gospodinjo in vpraša:
'• Ali bi ne povedala mylady temu greenhornu, predno začnemo jesti, za
kaj se gre, če se ne motim?"
Izraz "če se ne motim!" bi! je namreč pri njem pri vsakem stavku. Lady pokima, obrne se k meni in pravi, kažoč na mlajšega gosta: "Mogoče še ne veste, da je Mr. Blaek vaš naslednik, Sir." "Moj na-sled-nik?" vprašam začuden.
"Tako je. Ker obhajamo danes vaše slovo, smo bili prisiljeni, poiskati novega učitelja."
"Moje--slovo---?"
Še danes se mi dobro zdi. da me ni v istem trenutku kdo fotografiral.
ker sem moral biti v resnici precej komičen,
"Da. vaše slovo, Sir," potrdi ona z dobrohotnim nasmehljanjem, ktero »V ni zdelo posebno na mestu, zlasti, ker nisem imel sam prav nobe-
■ • Odpotovalif ju,ri» Ka„, pa?" vprašam s komaj slišnim „lasom pravi	Sa'°	k,<ri * SUI «">'«* —% potreplja P„ ranuin
Druffi Ku~	'	VaŽ° Sku5nj° «*> "M-Presta.i, hi-hi!
uno po t anadianu navzgor v notranjost New Mexike. Ne vr-jamem, da želite ostati tu kot večni greenhorn!"
- Bilo mi je kot bi bil spregledal. To je bilo torej že vse dogovorjeno Sur e.vor, merilna orod.,a. mogoče celo za ktero izmed nameravanih vel^ že W Kako vesela misel! Meni ni bilo potreba ni vprašati; dobiltm raz
"Saj sem vam rekel, zakaj vas imam rad. Pri dobrih ljudeh ste, toda mesto Insnega uetelja ni za vas, Sir, prav nič za vas. Vi morate na iapad. Obrnil sem se radi tega na Atlantic and Pacific Ralroad Company in vas dal izprašati, ne da bi vi vedeli o tem. Dobro ste prestali. Tukaj je vzprejem "
Da mi listino. Pogledam jo v naglici in ko zagledam mojo približno plaeo, se mi lice razjasni. On pa nadaljuje:
-Ker se bode jahalo, potrebujete dobrega konja. Kupil sem belca, kterega ste sami priučili; tega dobite vi. Orožje morate tudi imeti; dam vam Puško za medvede, stari, težki gun, kterega nimam sam kaj rabiti, vi pa nmete tako izvrstno meriti nanj. Kaj pravite vi na to, Sir. kaj?"
Par trenutkov ne spregovorim ničesar; ko se zdramim, hotel sem darove odkloniti, a imel sem slab vspeh. Dobri ljudje so bili sklenili, da me osrečijo-da sem odklonil, bi jih bil gotovo silno bolelo. Da se pogovor vsaj začasno' sklene, sede lady za mizo in mi smo bili prisiljeni slediti ji; pričeli smo jesti m zato se ni spodobilo, da pogovor takoj nadaljujemo, Šele po jedi zvem kar se« hotel znati. Železnica naj bi se podaljšala po Indian Territoiyju' *ew Meriti, Arizoni in Californiji do pacifične obali; zato se je sklenilo' da se ta dolga proga v posameznih oddelkih preišče in premeri. Tisti oddelek, kteremu sem bil prideljen jaz z dvema drugima surveyerjema pod vodstvom neke« nadinženirja, imel je preiskati ozemlje med izvori Rio P«©* m južno Canado. Trije priznani voditelji, Sam Hawkens, Diek Stone :n Will Parker so imeli nalogo, dovesti nas tje, kjer nas je pričakoval* že * «ta krepkih westmanov, kteri naj bi skrbeli za našo varnost Poleg teb «, nas branile tudi vse posadke. Da bi me presenetili, so mi sporočili žele
kar * bll° rsekakor prilično pozno. Vendar pa so me potolažili s tem, d. X> popolnoma vse preskrbljeno zame. Edini opravek je še bil, da se predstavim mojim kolegom, kteri so me pričakovali v stanovanja nadinženeije-vem. V spremstvu Henryja in Sam Hawkensa grem tje. kjer sem bil ^prijaznejše vzpnejet. Vedeli so, da se me hoče presenetiti in zato mi niso zame-rili moje zakasnitve.
Drugo jutro se poslovim najprvo od nemške družine in grem nato k Hcnryju. Moje hvaležne besede mi pretrga s tem, da mi iskreno strese roke m pravi trdo po svoji navadi:
"Držite jezik, Sir! Pošljem vas samo zato, da pride moj stari gun ^pet do veljave. Kadar se povrnete, poiščite me in povedali mi bodete, kaj ste do-Kr<AL Potem bodemo videli, ali bodete še to, kar ste dane«, namreč green-hom prav za uisorecl"
S temi besedami porine me med vratmi vee; a predno jih zapre, ocram «• m enkrat aaeaj in videl sem solze v očeh---.
(Dalje prihodnjič.)	,
Delavci na prostem-
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareutnatizmom in neuralgij«, ako rabijo
Pr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zaikonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 A let.
iTi V vseh lekarnah, 25 ^^^in 50 centov, ali pa pri ^r izdelovalen.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Cenik: len jig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI P BANK SAKSEB-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.

NAZNANILO.
Rojakom v Johnstown u, Pa., In okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 619% Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s nami še več lev v kupčijskej sveži
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO.
Rojakom ▼ Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BATJDE-KA, stanujoč 842 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne zlovenak* knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Rojaki, naročajte m na "Glas Na
roda", največji in na 1 cenejši dnevnik!
BRZ0PARNIE3 francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine..2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne. .9. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm II.
17. julija opoldne. Kronprinz Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
V Hamburg :
Deutschland.. 26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na PRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York Oity, kteri Vam bode točno odgovoril.
MOLTVENIBX
Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $L00, rudeča obreza 75c.
Jezus in Marija^ vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. Brost $1.50, slon. kost z okraski $2.00.
Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza SOc.
Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25e.
Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00.
Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata obreza, $1.00.
Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c.
Rožni venec, platino, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25.
Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00.
Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
A Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25.
A. Aškerc: Primož Trubar, 50c.
F. Gestrin: Izza mladih let, 25c.
F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c.
Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New'Yorka v Trst" m Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte: ~ -----
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Parniki Austro-Americana-črte:
GiuIia............12. julija opoldne.
Georgia..........18. juHja opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V Antwerpen:
Zeeland... .14. juL ob 10.30 dopoldne. Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland....4. avg. ob 3.30 popoldne.
V Hamburg :
Pennsylvania. .14. jul ob II.30 dop. Aug. Victoria ..19. juL ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher.. 9. avg. ob 9. uri dopoldne.
V Rotterdam : Statendam. .XL juL oh 10. uri dop.
Kmfan..........18. juUja opoldne.
Rotterdam....25. juL ob 10. uri dop.
Potedam.........L "gasU opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš naložbena« na postaji, dovede k nam v pisarno in «pn»-mi na parnik brezplačno. Ako pa do-•pete v New York, ne da hi Val prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 127» Rector in takoj po obvestilu rrršljss¥s našega uslužbenca po Vaa.
Le ns ta način ae je možno rojakom, ki niso zmožni ftagMOnga jezika, Izogniti oderuhov in slspaijev v New Torku.
Voligo listke za naroden« panike predajamo po is« eeni, kakor ▼ glav. »ft pisarnah perohrodnih draft.
naxuxn
lHOre
Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vp reže ni vi-tez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Bo ro graj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20c. Tv~ ,: 1 ■»«'« Arnoeorka. 20c.
tov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15e. General Laodon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Grofica heračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivmi Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c.
Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, I0c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20e. Naseljenci, 20c. Naselnikova ha, 20e. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolinoit pnpjau in povdičana 20e.
Nesrečnica. 20e. Nesgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zriajski, 20c. Ob tihih večerih, 70«. Oh nori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40e. Od pluga do krone, 75c. Pav!iha, 20c.
Pod ^iTftia januoin, 20c. Poslednji	20c.
Potovanje v Ulipnt, 20e. Povesti (Kalan), 90s. Pravljice (Majar), Me. Pred nevihto, 20e. Princ Bf|en, 20e.
WWW iHk lWfc . -
• ••tel !
Robinson Crusoe, 40c. Rodlrinska sreča, 40c. Rodbina Polameških, 3 zvez&i $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. , -Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20c. . Tegethof, glavni admiral, 20c. Timotej in Pilomena, 20c. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak
40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20e.
UČNE KNJIGE. Za angleški jezik:
Ahnov nemško - angl eški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar, 30c.
Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Bačai -^pfi^^w^^W ^fe učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50e. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, loc.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
veaamo 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
BAZNE DRDOE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20c..
Narodne pesmi Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje rasnih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Sa^ivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, Toc. Vette egiptske sanjske bnkve, 30c. Voadlni listi, 20e.
Ehirka ljubavnih in nilrffi»f|| pjaon,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
CUNARD LINE
PARN3K1 PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNNEW TORKOM.
JfARNlJQ IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR *As MMTU ZA SETANJK FOTNIKOT	EAZKRI?
PMMIA
CARPATHIA I?""-
fT iirn&rrl o^P^je iz Xew
Mrnlk it^28
€XT0NIAv 8LATON1A m PANNONIA parmia na a.a n faka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio pnkladn? s« tretji razred, JEDILA eo dobra i a potnikom trikrat na da* pr* poetrtržena=
Vožnje listke prodajajo pooblaš&jii agentj^ te
fhe Cunard Steamship Co., Ltd.
W Sraadwfcf, Hew J9A0	126 State St9 Bostoa
67 Dearborn ^ Ohicago.
ComDapie Generale Transatlantique,
|Francoska parobrodna družba.|
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO :
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2^,000 konjskih moči.
I^Savoie" „ .......................12,000 ,, 25,000
t Jf*T°"ra?ne " » " ...................10,(HX)	„	12,000
L'Aquitaane „ „ „ ...................10,000	„	16,IXH) „
"La Bretagne"..................................8,000	„ 9,000
"La Champagne" ..............................8,(XK1	„ 9,'XKl
"La Gascogne".................................8,000	„ 9,0<3u „ „
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pri dopolndn« iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St, N. I.
j'aliia 1S8§ \	23. avg. 1906.
^ av" S. -ti PR0VEXCE • f^f La Gascogne	9. avg. 1900 *LA LORRAINE 13 Zt 1 m
La Bretagne ^ 16. avg. 1906. *LA TOURAINE 4 sept* 19^
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M/W. Ko2min«il<;	t •
ivuzmmski, generalni agent za zaiiad,
•71 Dearborn St., Chicago, III-
mm-mmm use
Regularni potni pat-nlld
^^QIUUIA'* odpluje 12. julija"* ^RANCESCA" odpluje 28. julija. "SOF,A HOHENBERG" odpluje 16 avg
med^New Yorkom, Trstom In Reko.
ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranj Aa dafada, 20c. w^japoiuk« vojake, 25c. 25c.
Cjedioj«B* držav«, 25c.
EA£OLEDHIOE:
P> 3c., dneat 30e.
IWjaiHka, in
Naj pri pravu ej ž a in najcenejša parobrcdna črta v
Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub
ljane le «0;centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko od doma gredo.	'
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington St^New^York.
P -1	IftM	^	„	^ g
f Rojakom ii™^*"-^
naznanjam, da j.- za tamošnji okraj moj "
•edini pooblaščeni zastopnik za vse posle«
JAKOB ZABUEOVEC,
'4824 Blackberry Alley-_ Pittsburg, Pa. |
1 » - J"'1?6 V8ak d<U10,1 *7- d0 i8" ^ "b <»botah do [ o. ore zvečer.	^
■ ^fc^JifciM (ft tofdt pripwoftun.	p
Pi'ank Sakser. f
1*L