r List T e čaj LVIIl I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za' četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje po dom v Ljub- ljani se plača leto 80 vm. Naročnino prejema upravniStvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Unbljanl februvarja 1900. » narodov. To nikakor ni sramota 1 če mali narodi ni majo posebno veliko taci h literarnih proizvodov bi imeli zahtevati svoje mesto v svetovni literaturi Sve tovni geniji so prav redki I Posebno drastično nam kaže Zaostali. to zbirka „Češka poesie XIX vška 1 ki je izdalo jednem zadnjih zvezkov francoske «Revue des društvo čeških pisateljev Maj CI Iz te knjige se vidi, da » deux mondes" je znani ljubljenec sedanjega papeža, Ferdinand Brunetiere, ki je proslul po svojem izreku o bankerotu vse dijo o e^ je bilo v XIX veku nad 5000 čeških mož in žen 1 ki so zlagale pesni, a pravih pesnikov bilo vseh skupaj osti, objavil obsežno in zanimivo štu vropski literaturi v devetnajstem veku. Brunetiöre konstatuje v tej razpravi, da je v tem stoletju vstopila mej evropske literature kot ravnopravna tudi ruska literatura, zajedno pa konstatuje tudi, da so uvaževani tisti ruski pisatelji, ki so živeli na komaj 90. Imenovana antologija pravi, da je bilo mej kacih 20 pesnikov prve vrste, a mej temi jih je temi zopet samo šest kateri so v resnici znameniti » in zaslu žijo mesto v svetovni literaturi Šest izmed 5000 In takisto tudi z nami Slovenci. Pesnikov nam najmanj zapaduin so pisali veliko po uzorih zapadnih narodov To dalo XIX. stoletje sicer dolgo vrsto, a pravi pesniki, ki se visoko dvigajo nad druge in imajo pravico. r. f opaziti njegovo padnega pejizoval sosebno dobro pri Puškinu. Marsiktero lepo delo se na zapadu prezira ker nasičeno za takih, da bi sedeli v evropskem aeropagu, nam je to stoletje dalo samo dva. To sta Prešern in Aškerc. duha Šele Evgeni Onjegin je Puškina evro polnim prepričanjem lahko rečemo, da nam je storil Brunetiere veliko krivico ko prezrl ta dva naša Brunetiere ie stem novič sprožil starodavno vpra šanje aJi naj bo literatura svetovna ali narodna Odgo voril pa je na to vprašanje s sintezo Po delo, ki katerega naroda.* njegovem spada v svetovno literaturo tisto velikana. Nihče, kdor pozna življenje slovenskega naroda ne more tajiti, da sta močno vplivala na XIX. vek, četudi samo na slovenskem ozemlju, in da sta dostojna re-prezentanta slovenskega naroda v svetovni kulturi. nosi na sebi pečat individualnosti naroda ) IZ Če JU Brunetičre prezrl na to pač uplival 9 zraslo, ki izraža čutila in mišljenje dotičnega da jih ne pozna. Kar ve Brunetiere o Slovanih je posnel iz raznih neznatnih spisov kakor o neki drugi tem vprašanjem se tukaj ne mislimo baviti. To je stvar, katere nismo mi poklicani rešiti. Omenili smo zategadelj le mimogrede. Čitaj e Brunetičrovo razpravo smo zapazili ) da priliki sam priznal in pa iz G. KrÄa antologije. Dobro znana samo ruska književnost. < , Temu se pač ni čuditi, pač pa se je čuditi nam • 9 iim Slovanom, da tako malo storimo za to, da bi se širši satelj popolnoma prezira češko, slovensko, hrvatsko srbsko gvet z nami seznanil. Tacih spisov, kakor je Krekov o in bolgarsko literaturo Morda da jih ne pozna in jih Aškercu bi več potrebovali, a spisati bi se morali ne le zategadelj ne omenja, morda pa jih pozna in jih nalašč y nemškem nego tudi v druzih jezikih. Sploh bi morali ne omenja ker se mu nobeno delo teh literatur ne zdi y tem oziru posnemati Norvežane, Dance in Švede vredno 1 da bi Ti zavzelo v zgodovini svetovne literature narodi niso večji kakor mi, a danes pozna njihove veli kako mesto kane ves svet. To so narodi sami z lastnimi močmi Bržčas pa sta vodila oba ta vzroka, da prezira dosegli J a kar se njim posrečilo, to bi se četudi v JSrunetifere na opisani način literature malih slovanskih manjši meri pač lahko tudi nam. stran Ljudsko štetje t X r • ' za to. štetju Žal. Mej da onimi časopisi ki so se dosledno poganjali slovenski poslanci posvečevali Važen Politični pregled» ministrski ukaz. Ministerski predsednik največjo pozornost ) so bile tudi ljudskemui dr. Körber je razposlal načelnikom deželaih vlad okrožnico po katerih ho5e da se ravnajo Novice katerem označil nadela da se za te opomine v zadnjih petnajstih' letih ni ^^^'^^strski predsednik zahteva, naj se uradniki strogo drže nihče zmenil najmanj slovenski državni menda res mislijo, da poslanci ki 5 ------ kdor ima mandat, tistemu že da ljubi Bog potrebno zmožnost * • Takisto, kakor slovenski se tudi češki poslanci niso zakonov, da pa naj malenkostne pomislike opusöaj željam, katerih iz javnih ali iz zakonskih Oblastva prve instance i imelo nepotrebnih stroško ) in ugode ozirov ni zavrniti, podpirajo občinstvo, da to ne bo za to nikdar resnobno zavzeli štetju zagotovilo vsaj pravilno in posledica te malobrižnosti, zadene da se pri ljudskem da < pošteno zapisovanje J a vseh agend in rajo vedno misliti blagor, kulturelno pa ni dovoli, da izvršuj potov Zahteva se hitra rešitev prijazno občevanje z vsakomur. Uradniki mo- njihova naloga, pospeševati javni gospodarsko korist prebivalst V to svojo službo poprej Slovencem ravno češki narod naj- skušajo spoznati potrebe prebivalstva ampak treba da da pač samo po sebi razume seveda tudi ne bo prizanešeno, to se^ ^^^^^ njihovi intei ir^iivM^ To se naibolie doseže % lotijo inicijative # • • bolje do z vednim Oficijozni listi spravnih konferencah pričakovati ugodnega vspeha kontaktom s prebivalstvom naznanjajo namreč, da se bodo pri predsednik tudi to interesu dobre in nepristranske uprave zahteva ministerski se prično prihodnji teden da noben uradnik pri izvrševanju svojih pravljalo mej drugimi tudi o razdelitvi Češke 1 raz ki bodo kolikor na okraje možno jezikovno jednotni. Vse to se uradnih dolžnostij ne kaže svojega političnega prepričanj naj službe pa naj uradnik taktno postopa. zu zgodi na podlagi ljudskega štetja. V tistih okrajih, koder Spravne določen na dan konference Začetek teh konferenc je češka manjšina ne znaša 2 5 o/ ključno veljala bo nemščina iz m pomisli pride češčina malone ob ves upliv, a če se 1 da je bilo v nemških manj Čehov, nego jih je tam krajih februvarja. Mladočehi, nemški liberalci in nemški nacionalci se jih bodo udeležili. Nemški nacionalci so svoj prvotni sklep, da se jih ne udeleže, če se ne skliče dr. žavni zbor, premenili, Körber jim je obljubil, da skliče državni udeležili naštetih veliko zbor 15 ali 20. februvarija. Konferenc se ne bodo v resnici, si je lahko pred Schöneren stavljati, kako bodo Čehi odškodovani. Kdor bi se hotel tolažiti s tem, da spravne konference itak ne bodo imele pozitivnega vspeha, tistega opozarjamo, da tudi gospod češki radikalci. krščanski socialisti in soci- alni demokratje pa sploh niso bili povablj Čehi nili. šanj da pa hoče v tem slučaju svoj bodo češki zastopniki tega načelnega stališča Körber na to ne računa jezikovni zakon oktroirati in apelirati na volilce, če se parlament ne udal Šle zahtevati na teh konferencah rešiti ne samo za Češko so skle da za Moravsko mora jezikovno vpra zijo in sploh za vse dežele nego tudi za so jezikovno mešane. Ako se resnično držali. potem upati Na ta način pridejo Čehi za dolgo vrsto let ob takozvanih nemških okrajih in zlasti ker Čehe kaj več kakor zgol zakaj v nasprotnem da zmaga. Ako je „slovanska vzajemnost a za tem fraza, slučaj potem bili v vse pravice hoče vlada nemške in mešane okraje v zakonu imenoma ["^st izgubljeni. Vladni načrt morajo vstrajati pri Slovenci in Hrvatje Lidove Novine navesti vlada pripravljena na vse eventuvalnosti poročaj da in tedaj določiti, da more parlament ta zakon samo ference ne imele uspeha J ^ - ^ ^ ^ hoče vlada premeniti, če se za to izreče kvalificirana večina ^^^^^ jezikovnega zakona za Češko Ako predložiti Moravsko spravne kon drž zboru Tako se nad Čehi maščuje zanikrnos L njihovih po se V slučaju, stirala ustava slahcev. Kolikokrat so bili « če treba tudi s silo izposlujejo, da se pri ljudskem šte v časopisih opominjani naj zborov, sestavila novo ustavo da ga poslanska zbornica ne odobri, in bi gospodska zbornica, pomnožena po zastopnikih deželnih • I viljenju zapisuje narodnost neobčevalni jezik Praška županska volitev Občin s in da se že imel tri seje, v katerih svet praški pravilno zapisovanje, postavi pod jamstvo zakona. kazenskega se je bil boj za županstvo a » p kandidat dr. Srb i šteni Spravi z Nemci tudi mi ne nasprotujemo, ali spravi. Taka sprava se mora skleniti na podlagi Podlpnv dr. Podlipny dobil jeden glas manj, kakor staročeški V soboto bo zopet volitev. To pot bo dr. gotovo po datu izvoljen, ker se je dr. Srb odpovedal man pravice 1 torej tudi Premogarski štrajk je zadobil velikanske dimen na podlagi pristnih, nefalsificiranih ^ije in prouzročil ogromno škodo. Večina podjetnike podatkov v narodnostnih razmerah v posameznih kralje- Ijestvih in deželah. Ako je Nemcem do pravice, potem ne smejo upirati poštenemu ljudskemu številjenju, a ker oni tega ne store, ker se upirajo nepristrani dolo. naj bo temu neče odnehati, dasi se vlada na vse načine dozeže mej delodajalci trudi vzlic . da mej premogarji porazumlj se Rusi in Poljaki v Gališki Kako sovraštvo vlada mej tema slovanskima, v jedni hiši stanujočima bratoma se čitvi narodnostnih razmer, je to dokaz, da hočejo podlaga spravi laž. pokazalo te dni. V Lvovu ) Narodnem domu Madina to koncentrirala v ruskem Morda se letos vender še snide parlament. Rotimo prečili ta koncert Francija. da Slavljanska. Poljaki so šiloma pre moralo intenvenirati vojaštvo. Minoli teden so se vršile volitve senat naše poslance, naj pri tej priliki store vse kar mo goče f da izposlujejo vsaj to, da se ljudsko številjenje postavi pod garancijo kazenskega zakona Zmagale so tiste republičanske stranke, ki so imele tudi do slej večino. Nacionalisti so v raznih okrajih postavili kandi a zmagali so samo z generalom Mercierom. Nemčija. — Sekvestriranje nemških ladij od strani An date gleške nemški vladi prav dobro došlo da je državi potrebna močna mornarica Narod Vsled tega poznal, tudi 9 LetDik LVIII Stran časa Zvezni svet je »adobnl izginilo tisto nasprotov agjge, ki se je pojavljalo do zadnjega ^ predloge, s katero se zahteva IbOO milnonov mark za poiDn(^itev mornarice in brez dvoma bo sedaj tudi državni zjwr tem-u predlogu pritrdil. Vojna v ražni Afriki Angleži nimajo pimajo sposobnih generalov. Fred dobrimi 14 dnevi koračili reko l^geio, da osvo'bode sre^e in pre Brez razširjenje lesni eksport Vsled tega predlagam ozira na druge obče priznane potrebe za vporabljivega obrežja v Trstu kliöe zlasti po hitrem zboljšanji ondotnih razmer. Zbornica naj se obrne do c. k. trgovinskega ministerstva raznih mestih do %oja. Grlavna «bitka Ladysmith. Prišlo je na ^^ nedostatke vsled z vlogo, v kateri opozarja onskop. Angleži se so to vzdržati goro eavzeli vnela na gori Spi zlasti z ozirom na lesno premajhnega obrežja v Buri S© jih z granatami kar deeimirali a se niso mogli na nji niso imeli topov, so se morali makniti tem Ker Angleži bila vsa vanja rešitve pristaniščne razširjatve Trstu trgovino ter prosi pospeše- Prov. predsednik Ivan Baumgartner pripo 1 •• ^ -------V^AU jV/ MUC» V DO •J , W -- akcija pepre^ena in vsa angležka vojska j^ morala zopet čez ^^ J® P" ^^ki seji pri trgovinskem minister reko naza). Izg-u'be Angležev ... Vztic temu pa Kit^j bil umorjen v «tej bitki so uprav velikanske. katere, se je kot zbornični odposlanec udeležil voino nadallAV^lfi ' ■ " «ZAln rknfor*r\TTol r,« _______*_____. _ ' Angležka vojno nadaljevati Kitajski cesar se N^i^vi zelo potegoval za pospeševanje prometa ttijcem sovražna cesar )e v rokah tiste klike odpovedal prestolu in je ^zarjal je na nedostatke v Trst. Opo ]e vsem ^zlast^ nujno priporočal v tržaškem pristanišču ih » i-1 I • - » • .v • ■ • t- •f > -I? II'« <« ^ t stom in pa da se brodarstvo drugo železniško zvezo t T v Trstu podpira s Tr- Da t-? ' f ^> / \ m 4 • « . » Trgovska in obrtniška zbornica za Kranj>kö 4. Tjžaško . pristanišče je mnogo premajhno 1" • I 4 / I obstoječe razmere vršiti vodni tem pristanišču ves promet v tujino , in za se moral res slabo stoji s tržaškim pristaniščem, kaže dejstvo da je Trst leta 1887 zavzemal deveto mesto prista-nišč v Evropi, 1. 1897 pa že sedemnajsto. Govornik toplo podpira predloge poročevalca. Predlogi se sprejmejo. XXIII. Zbornični tajnik t i i / ^ poti Tö korporacijah in so tudi uvideli iz , nje kteri . 1 \ tudi v raznih prizadetih osrednja : vlada je^rizn^Ia; po Dotični načrti , so menda gre po • kranjske poroča, da je mu-zealni kustos, profesor Alfonz Müllner iz zapisnikov vicedomskega in deželnega arhiva sestavil zgodovino trgovine z žitom od 16. stoletja naprej m oziroma trebo razširjenja pristanišča že zdelani ter čakajo rešifive ________ ko bode za take potrebne investije morda žavnih blagajnicah kaj denarja časa t a \ • I tudi - ' > » « . ; f V, dr zgodovino regulovanja Save in Ljubljanice za cesarja Karola I^. in cesarice Marije Terezije. Ker bi po zapiskih urejeni opis, kako se je trgovina z žitom razvijala, in njena zgodovina brezdvomno I Jaz hočem t ( jasniti trgo vi n e potrebo razširjenje • t ki. ■ «• « mala torej je želeti, da se ista natisne _ r I - • — Za 500 iztisov naj se da 100 gld mnogo zani- Odsek nasvetuje pristanišča po- sprejme Predlog z onega stališča, namreč iz stališča lesne XXIV. Poročilo o neki skarnice v omejenem ^ » I prošnji za napravo o --"....v. » umejBuern obsegu Se je po daljši debati, Večje možme lesa odvažajo se iz Trsta po ja- ,udeležili gospodje: Lenarčič, Baumgartner dernicah, ker imajo to prednost, da Krajec in Stare da o blago tudi v taka pristanišča, kamor parniki navadno ne zahajajo. Ob neugodnem vremenu počakajo i jader- na predlog prvoimenovanega njem na novo pozveduje in nice v pristanišču toliko časa vreme. Posebno ta pred parniki. • ^ t tržaškem jambori ne smejo na obali nice se da se prikaže ugodno f I < * 4 r > v pristanišču I pa večje jaderriice s m vpoštevajo za večji lesni premajhno pri pomolih i IZVOZ ker drugo pa ne pride v poštev, je morje drugod preplitvo. Pomolsko obrežje je v Da bo naša na Višjo stopnjo popolnosti O izdelovanju sira. sirarska obrt uspešnejša in se dvigne v onem prvi vrsti reservirano parnikom in _________ kadar se sme s popolno sigurnostjo raCMatl ^a pritisniti se smejo ozirati na njene določene kratkem času parnika ne v bode doslej Ti predpogoji so orodjem, dobra studenčnica v bližini se moramo veliko bolj kakor in gotove predpogoje velike jadernice na pomolsko obrežje Lesno blago se mora vsled resnici izučen in vešč sirar dobro opravljena sirarnica s potrebnim , dobro mleko in v kladati na prevozne čolne, brega do kteri zunaj zasidranih jadernic i teh okölnösti na- # prevažajo les od mleko vosti Kakor važno ) brez katerega se ne da narediti dobro isto tako sir prve kako «ti^ tttau je važen vešč in priden sirar, ki svoj poklic do dobrega spozna, ki natančno opazuje lastnosti svoj vsled tega silno otežkočeno, Vkrcavanje je mleka drago brez ozira na vremenske jako zamudno in jako različne kakor tudi vse pojave pri širjenju pri počasnem vkrcavanju tako rade pripete nezgode, ktere se uspehe ? pri tem opaža 9 presoja Vsak sicer spoznava njih vzroke in jih pravilno moral zapisoval vsa strokovna opazovanja imeti knjigo, v katero « Stran 36. LetDik LVin. £ Današnje razmere ter vedno večja konkurenca in vsled večje zahteve trgovcev s sirom 1 oziroma konsu- mentov, otežujejo položaj sirarstva: zato se mora smatrati za umetnost in pa tudi za srečo, ako kak v teku enega poletja izdela le dobre in nepokvarjene sire Naši siri glede ckusa enakomerne luknjičavosti Kaj se je Makaru sanjalo. Ruski spisal V. Korolenko; prevel M. Hostnik. i velikosti lukenj in finosti testa nikakor ne zadoščajo. (Vse tiskovne pravice prihranjene.) Vsak izučen sirar dobro ve ) da dober okus, oziroma To se je sanjalo ubogemu Makaru > dobra kakovost največ zavisi od pravilnega godenja sira nal svoja teleta^) v daljne 1 osorne dežele kateri je zag-. — taistemu in tvorjenja luknjic v njem godenjem dobi sir pravi Makaru, na katerega se vale, kakor je znano, vse bunke.^) duh, velike Inknjice pa nastanejo, če se godneje pospeši. To sirarja lahko zapelje, da godenje preveč pospeši, in 4 vsled tega se hlebi pokvarijo, ker godenja ne more v pravem času ustaviti. Nadalje zahtevajo velike luknje zaleglo in pročno testo, ki se ne trga rado in ne da raz- poklega sira. se Njega rojstveni kraj — gluha vas Čalgan v daljnjej jakutskej tajge.' Očetje in dedje karovi odvojevali so od tajge kos premrzle zemlje zgubil Mi-Disi je osorna goščava še vedno stala okolu kakor sovražna stena, ograje vendar niso obupovali. Po trebežih so se pokazale kopice žita in senk, rasle so majhene, stale so zakajene jurte 4 Naposled na hribcu. iz sredine na Poklic sirarja daadanes torej zahteva veliko več selbine, izkušenj in temeljitega znanja kakor poprej; dandanes zastava. zafrčal proti nebu zvonik, kakor zmagonosna ne zadošča več, če sirar zna zvršiti z rokama potrebna dela, ampak mora sodelovati tudi glava. sirar mora Čalg an postal velika vas. vedeti 1 zakaj dela to in ono. Veda mora biti združena Pa ko so očetje in dedje Makara vojevali tajgo«) t 8 prakso. žgali laze, sekali, postajali so sami vedno bolj divji ) ne Širjenje ima tudi v tem svoje težkoče, ker ima da mali to zapazili Za žene so si jemali Jakutke, spreje-so jakutski jezik, jakutske navade. Značaj ne črte širno mleko različne lastnosti in se v vsaki sirarnici ne more enako sirariti celo v eni in isti sirarnici, sirarjenje ni vsak teden enako 1 da ) celo z jutranjim mlekom je velikega ruskega plemena so se zbrisa vale in zginjale. Pa naj bo uže kakor hoče, moj Makar je vendar tvrdo znal, da je čalganske kmetske korenine. Tukai se drugače delati kakor z večernim. Ob vlažnem in hladnem rodil, tukaj je tudi umreti mislil. Zelo ponosen je bil vjemenu se tudi drugače siri, kakor ob suhem in gorkem na to, da češ veliko ve in večkrat druge psoval ) češ 1 vremenu in spomladi je delo drugačno kakor po leti in zopet različno je jeseni ali po zimi. Glavna reč vedno dasi 1 da so „nečisti Jakuti", ni imel drugih običajev in ni drugače živel, ko oni ostane izdelovanje nežnega, prožnega In vender zadosti suhega testa, ki ima v sebi dovolj sposobnosti za godenje (kipenje). rusko je govoril malo po pravici rečem, on sam Pa in dovolj slabo, oblačil se je v zverinske kože, obuval se v torbase«) živel je v navadnem času o mlincih z naslojem opečenega čaja^), po praznikih Izkušen in ob enem znanstveno naobražen sirar in v drugih posebnih slučajih pa je pojedal toplenega pazi na vse pojave pri izdelovanju sira, te je natančneji ravno toliko, kolikor ga je stalo pred njim na bil pri delu! Njegova opazovanja so bolj premišljena in mar sikak pojav, ki ga kak drugi sirar prezre ali ga niti ne zapazi, mu je dovolj važen, da ga upošteva in ga presodi glede na njegove posledice. Tak sirar je bolj gotov v svojem delu, on ne dela tja v en dan, temveč pazi na predpogoje v sirarstvu, ki se mu vedno pravi kažipot. masla mizi. Jezdil je prav umeteljno na voleh, kadar pa bolan, povabljal je k sebi šamana^) ki se je kakor stekel in SÖ skripom zob metal nanj, da bi ustrašil in izpodil iz Makara bolezen, ki je tičala v njem. Delal in hlad. Ali je imel kakršne si boii misli, razen vednih strašansko veliko, živel ubogo, trpel glad Dober sirar strogo zahteva le dobrega mleka, naredi pa tudi iz slabega mleka še vedno boljši sir kakor kak slab sirar iz dobrega mleka. « skrbij o mlincih in o čaju? Da, imel jih je Kadar je bival pijan, se je jokal n Kako naše življenje govoril moj Bog!" Razen tega je včasi govoril, da bi najraji vse pustil in šel na » goro tt Sicer ima pa sirar tem večje veselje s svojim po- ^^ qj-^i^ ni sejal, ni sekal, ne bo vozil drov 1 Tam celo klicem skrbi. » ako ga temeljito pozna, ter ima manj jeze in žita na ročnem mlinu ne bo mlel. Samo za nebssa se ker se ve varovati škode. Za naše sirarje torej neobhodno po^^rebno, da spoje svoje izkušnje z znanstve Kamor M. telet ni gonil zelo daleč. nimi nauki, kajti šele tedaj se nam jati dobrih uspehov in napredka. v sirarstvu nade 2) Na bednago Makara vse šiški valjat. Poslovica. S) Les, v katerem še sekira ni pela; sibirska beseda Šotori sibirskih drugodcev, nam. Koč. Tajga. Opanke. Slab čaj, v podobi opeke. 8) Paganski čarovnik. h'.A f. • • ' . -I 9 Letnik LVIII. Stran 37. ( * 1)0 pripravljal. Kaka je ta n gora tt I kje je ona, tega na D Ča tanko ni Tdrugič cd ondod vedel, vedel je samo, da ta gora vprvič rekel je, češ, kako hudo je mraz. Tu sta bila doma pa t da je ona nekje daleč tako daleč, da česar delali ga ne d( bode 8am tojon-izpravnik. Davkov » dima moža Na mizi je gorela sveča, dasi nista[ni-Jeden je ležal na postelji, puščal je kroge bilo zamišljeno sledil, kako se dim zvija vidno seveda, tudi ne bo plačeval. da s temi kolobarji zvezuje dolge nitke svojih lastnih Kadar je bil trezen, ni inoel (e misli, morda zato mislij Drugi je sedel proti peči in je tudi zamišljen ker se mu ni zdelo mogoče, da bi se našla taka prelepa sledil, kako ogenj skače z jednega polena na drugo gcra no kadar je bil pijan, inoel je več poguma. Morda ti Zdravi rekel tudi ne najde prave gcre in nalete na drugo. „Takrat ki mu je bilo težko Makar, da bi nehalo molčenje i bo huda pela, govoril je, pa vendar se je pripravljal iti; ako pa nj izpolnil tega svojega namena, tak bržkone zato, ker so neu tatarski poseljenci predajali vselej slabo žganje, ki je bilo nalito na mahorki*). tujcev Seveda . kaki ) on ni vedel, kako gorje je ležalo na srdcn spomini so rojili v 1 - njiju glavi ta večer 9 da bila moč- kake slike so se jima vrtele v fantastičnih prelivih ognja nejši; od nje je takoj vpadul v slabost in zboljeval. in dima nameček je pa on imel še svojo skrb * * Bilo na sveti večer Makaru bilo znano da jutri velik praznik. Zato ga je mučila želja, da se Mlajši človek,: ki je sedel poleg kameljka, vzdignil je glavo in kalnimi očmi pogledal na Makara, kakor da ga ni izpoznal. napil, ali v žepu ni bilo ni cvenka, žita je bilo pa tudi uže bolj malo. Makar je bil uže dolžan kupcem in Ta- # tarom. Ali jutri je velik praznik, delati se ne sme; kaj pa bo vendar delal, ako ne bede pijan? Ta misel delala nesrečnega. Kako je njegovo življenje: Celo o ve- Potem pa je potresel glavo in hitro vstal. J zdrav, zdrav, Makar! Nu, odlično. Ali boš pil čaj z nama? > Makaru ponudba bila pogodi ga likem zimskem prazniku ne izpije poliča žganja! Prišla mu je v glavo srečna misel. Vstal n čaj? To pa to! Prav izvrstno, brat. to m Hitro se kučmo z glave. začel slučiti Slekel kožuh potegnil i oblekel svoio žena raztrgano son o (kožuh). Njegova nenavadno močna in ravno tako nenavadno varu Čutil uže se bolj prostega zaplapolali goreči Videl } krepka, žilava, grda baba, ki je raskvoz znala njegove ne posebno zvite mlademu človeku prilizljivo oglji 7 , da so v samo v zato se je obrnil misli uganila je tudi to pot njegov namen. » Jaz vas ljubim oh O Kam pa 1 hudiman ? Hočeš zopet sam žganje ljubim! Tako fljubim J tako ljubim.. Po noči ne spim žlebiti? tt Molči! En polič kupim. Tujec se je obrnil, na licu se mu je pojavil grenak Jutri bova vkup pila. smehljaj Hlopnil jo je po pleču tako ncočno, da se je zamajala. ■- f m že namižknil jo je. Žensko srce je uže tako! Ona vedela ) da jo Makar gotovo opehari, pa udala se je čaru soprogove Šel nežnosti „A, ljubiš?" reče oni. „Kaj bi pa rad? t Makar je bil v zadregi. « * ^ „Imam nekaj za bregom", odgovori. „Kako si pa ven, ujel v a lasu starega lisca, pri vel ga za uganil! tt grivo sanem in začel zapregati. Kmalu je lisec svojega gospodarja potegnil črez vrata dvorca. Tu se je ustavil h „Prav. Potem, ko se napijem čaja, povem. Ker sta sama gospodarja Makaru ponudila čaja > 1 obrnil gla m prašalno pogledal na zamišljenega Ma zdelo se mu da gre lehko daljše kara. Takrat je Makar potegnil za levi vajet innapremil » konja na kraj vasi. Prav na kraji vasi je stala majhena jurta kakor meljka » Ali kaj pečenega pa Ni.« . Imam prav rad« rekel je I iz * Iz nje, drugih jurt tud, vzdigal se je visoko dim ka- plenfee zagrinjale so Nu » njega bele zibajoče se hladne zvezde in jarki mesec. Ogenj se je veselo prelival in blestel skvoz motne ledene sveče. Vse okoli je bilo tiho. vse jedno, tolaži ga Makar« drugo pot smem. „Drugopot." Zdaj je Makar računil, da sta mu tujca dolžna kos pečenke, take dolgove pa je on vselej izterjavah Črez jedno uro je zopet sedel v sani. Dobil je cel Tukaj sta živela dva tuja moška iz daljnih dežel. rubelj; prodal je pet voz drv za dovolj dobro ceno. Res Kako sta prišla semkaj, kaka huda osoda jih je vrgla v te daljne goščave, tega Makar ni vedel in mu tudi mari opraviti z njima, ker nista ga je prisegal je in pridušal se da ne zapije teh de narjev danes 9 ali v resnici je imel namen, da stvori to m bilo pa rad je imel pritiskala in nista posebno tirjala, da bi plačal dolg. Ko vstopil v jurto, krenil jo je makar takoj k kameljku iztegnil m ognju svoje zamrzle roke nemudoma! Prava reč! Veselje, ki ga je čakalo, zaglu-šalo je očitanje vesti. Celo o tem ni mislil, da ga dobro vklesti zvesta žena, opeharjena žena, kadar se pijan vrne domov. » Kam pa, Makar« zakričal je s smehom tujec, ko « Najbolj smrdeči tobak. Veliko ognjišče (namesto peči.) videl, da Makarbv konj, namesto da bi šel narav nost, krenil proti Tatarom. I • ^ •t ' ^ -ft s » Vi Stran 38. N LetDik LVITL Tpru u! Tpru-u!*) Prokleti konj, viž, kam p.član društva in izpolnovati larne certifikate, o katerih ima proračunski zakon za dolžnosti. Redni člani plačujejo udnino po 5 gld., sledeče temeljne določbe društvene podporni pa po 2 gld. Društveni odbor ima pa pravico ubo Od prosmca 1900 . 1900 mora imeti vsaka ladjina listina deklaracijo blaga, katero mora odpravnik žnim županom ali podžupanom udnino znižati ali celo spre- spopolniti in natančno popisati. Odpravnik gledati. 4.) Društvena denarna sredstva j in podpornih članov; b) darila in volila; vvoznik moratar udnina rednih dve spopolnjeni deklaraciji braziljanskemu konzulu luke, naročnina za dru- se ladija naloži, predložiti, da jih pregleda; ena pregledana štveno glasilo ii Vsak društvenik skupilo za spise katere društvo izda dolžan društvene • # namene po svoji . 5.) moči Kakor hitro se tr obrtniški zbornici natančnejše poroča oblika in načia deklaracija mora spremljati vkrcano blago govski pospeševati *in udnino v prvem četrtletji vsacega leta plačati, izdaje deklaracij, kakor tudi postavki nove tarife v številkah Vsak društvenik ima pravico udeleževati se društvenih shodov tedaj bo nadaljno poročala i • I Lptnfk LVIII Stran 41 I \ 1 'i' . l'»* . >. T t •t i ■f Mati nemške cesarice umrla ravnokar umrli vojvodinji Slezvik-Holšteinski materi sedanje nemške cesarice piSe nek nemški častnik, da ni dosti manjkalo, da bila svojeČasno postala Tat prstanov Štefan je prišel Marij Lozej francoska cesarica. Ko ki stanuje v Trstu v ulici Farneto št. 21, ter se ž njo razgovarjal naj Med tem časom je prišla soseda in prosila Marij Napoleonu posrečilo priti na vladarski da poroči pokol j en ji kako delala prestol evropsko n čast mislil na Karlo Wass francoskemu prestolu potomstva ker iz nekdanjega Najprej Lozej, princu ji posodi en prstan, da ji ga precej nazaf prinese. Lozejka je prstani ) posta- se je namenil, šla v omaro in prinesla v kuhinjo malo škatJii princezinjo, katera bi po svojem od katerih je jednega oddala sosedi s vila na mizo švedskega pa se je ta zveza razdrla in kraljevega dala v škatlj lepa si potem vzela Alberta sedanjega saksonskega kralji leon iskal druge neveste in med tem tudi postal cesar Karla Napo- Fran- Kasneje je hotela prstane a prstanov ni bilo več dva pa škatlj sp-raviti in je pogle Ker cije. Izvolil si je toraj princezinjo Adelajdo Hohenlohe-Langen burŠko in se nadejal podpore pri angleški kraljici onem času v hiši ni bilo stvar redarstvu, katero gs^nici zlateoine pozneje zaprli. je precej sumila na drugih oseb v in prijavila čez nekaj ur prstane dobilo v zalo kjer je tat na nje sprejel 140 kron Tatu s^ teta princezinie ki je ta namen je poslal svojega zaupnika Wa Premoženje umetnika Na Dunaju umrli skia premoženj levskega v London, da poprosi roke princezinje Toda tu so Millöcker je zapustil 300 000 goldinarj ^________ se začele gibati politične intrige Nemcev, kateri so imeli že ^^^^r glavne dediče je imenoval šest dobrodelnih društev du ßvoj napad na Francijo za 1870-1871 sklenjen. Knez Hohen- majskih, udova njegova dobode 4.000 gld. letne rente in do lohe pisal tajno pismo angležki kraljevi dvor vendar veliko težkoČ da je hodek od tantijem Mülöckerjevih skladb v gledališčih govorijo zoper zvezo Napoleona III. 8 princezinjo Adelajdo in te težkoče da so „narodnost in vera" (Adelajda je bila protestantinja) itd. Tudi knez Bismarck imel svojo besedo vmes in tako se je zveza razbila. Ker so umetnikova dobi 40.000 goldina mladih in gataš, a ajlepših dneh moral Hči v. Skladatelj, ki je v svojih stradati, je umrl kakor bo- svojega pošteno zasluženega bogastva ni dolgo užival Nemci kakor rečeno, že imeli načrt tudi razdrobiti če mogoče, seveda, pa niso Francijo napasti in Odškodnina za ukradeno Yorku v Ameriki * ljubezen Novem hoteli da doleti obravnava na francoskem prestolu nezgoda germansko žensko, kar Soprog se bila dne 5. t. m. jako zanimiva kazenska Melvinije Prunier, jako lep in od gospe bilo tudi zgodilo, oziroma bi Nemci proti Franciji morda dru- bogatih dam novojorških zelo iskan kočijaž, je tako zelo do gaČe nastopali da bila ondi cesarica Grermanka Ker padel milijonarki gospej Lilian Nemci še imeli tako napeljano s svojimi intrigami v. Parizu so pa način dobiti v last njegovo srce. Ash No da hotela na vsak tudi posrečilo 1 da zapeljani francoski narod vrže cesarstvo in si speče repu- bila meni nič tebi nič kaj se za denar vse zgodi naposled se jej to bliko. nezgodo kar vedno pomeni poraz ženi države, so hoteli prihraniti zadovolj soproga Toda kočijaževa tem ni svoje vere in svojega mišljenj Taka manska politika ger imela stareje pravice do njega, kakor milijonarka. Izmislila sledeče ker si mi ukradla srce moža z denarjem in šla je tožit. Na sodišču plačala mi ga bodeš Pobarvana zaušnica Propalost neke izvrstne pa- dolarjev odškodnine. Sodišče je zah rižke družbe se pojavlja zlasti v tem predpustnem času. Tu voljno, vendar jej je priznalo 15000 s to zahtevo ni bilo 75000 zado- dolarj itd vse polno raznih afer in aferčic med nezvestnimi zakonskimi bogata gospa in si lahko poišče drugega » Kočijažka je kateri se medsebojno zastruplj strelj polivajo z Morda se je) posreči še kaka kupčij lepega moža razjedajočimi kislinami, in kar je tacega še več. Tragikomičen se je pripetil mej dvema ljubosu pa bil sledeč prizor mnima ljubicama ni dolgo tega v Parizu. Obe sti imeli radi nekega brhkega častnika, vender je bila od njega bolje odlikovana gospica Luciene kakor pa gospica Eozika. To je pa poslednjo tako užalilo, da se je hotela nad svojo prijateljico zmaščevati. Seveda jej ni od svojega črnega načrta ničesar ra- nasprotno, ob novem letu letos jej je poslala dve ste- Usmrčenje ktičnejši narod na svetu teatralično Američani so najpra so v mestu vsako stvar znajo izrabiti. Nedavno na javnem trgu usmrtili morilca ur pred obešenjem pa je oblastvo izvedelo, da Malo žena in otroci v veliki bedi mori Zato usmrti morilec na dvorišču, a okoli in okoli šerif ukazal, da se naj zodela, kleničici parfuma z voščilom posta vij klopi stoli vred kar vzradostilo menivso da prijateljico zelo ona vse pozabila. V tej mehki dolarje. Občinstvo se morilca usmrtili. morišča naj se veljal mu zavesti je odprla eno stekleničico ter si pomazilila z duhtečo tekočino obe lici. Pri tem je pogledala v zrcalo groza! V tem trenotku se je prepričala o vsej hudobij sovražnice: njena lica so bila najprej zelenkasta, toda joj k gledalce. Vsak sedež kar trgalo za vstopnice, in predno sodnik povedal, da znaša vstopnina, po odbitku stroškov, malone 2000 dolarjev, katere dobe žena in otroci. Morilec se je ginjen zahvalil za plemenito inicijativo in odšel v smrt. svoje kmalo na to temnozelena in naposled črna ko krokarjevo perje. Zdaj je videla, kaj je pomenilo laskanje nasprotnice in šla je. da bi v bližni drogeriji najprej da kemično izprati da izvede tudi svoj načrt maščevanja Kakor vihar obraz, potem pa planila v sobo svoje sovražnice in predno se je ona mogla skriti, za-ßlonila jej je krepko zaušnico. Loterijske srečke t v Lincu dne 27. januvarja t. 1.: 62, 63, 19, 22, 85 V Trstu dne 27. januvarja t. 1.: 25, 79, 64, 14 > malo ^nala na licu Rozike cela roka z vsemi trenotkih se po V Pragi dne 31. januvarja t. L: 70, 20, 51, 41, 54 najprej zelenkaste barve črna ko krokarjevo perje potem petimi prsti in sicer temnozelena Stvar naposled se kmalo raznesla pa zvedel je tudi ljubček, ki je obe potem zapustil Tržne cene. * » Cvetice za svoje junake v Afriki generali. Kako se Angleži navdušujejo sledeči dokaz družba v Londonu priredila zdaj razstavo Neka ^mih Vsaka posebna vrsta teh cvetlic po nosi ime kakega žkega generala v Afriki. Tako je ime eni „general vrtnarska orhidej. V Ljubljani,dne 31. decembra 1899. Pšenica 18 kron vin., ječmen 13 kron 60 vin., oves vin., rž 14 kron angle druga »žetrta » „general Erench Lord Kitschener" tt tretj general Sir Eedv Eoberts 1 Bulier u 12 kron 40 vin.-, ajda 18 kron vin., turšMca 12 kron vin. t proso 20 kron 20 kron itd vin. vin. - fižol 20 kron leča 24 kron vin., grah vin. 100 kilogramov Vse cene veljajo za ^ ti C. . ■ I IN njil ■ ^ stran 42. Lotnik LVIII Vizitnice firmo priporoča I Blaznikova tiskarna Ljubljani I ■s - p s r- Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki i\ KI