///rs/ta e/sfr/ca, f. december 2000
šf. 6
URADNE OBJAVE
ODLOK	j
o rebalansu 2 proračuna Občine Hirska Bistrica za ieto 2000
PRAVILNIK	2
o dopoinitvah in spremembah Pravilnika o piačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teies občinskega sveta in čianov drugih občinskih organov ter o povračiiih stroškov
(Uradne objave g!asi!a Snežnik, št. 4/1999 in 1/2000)
ODLOK	3
o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini [lirska Bistrica (Uradne objave, št 3/
93)
SKLEP	3
o vrednosti točke pri nadomestilu za porabo stavbnih zemljišč
SKLEP	4
o ukinitvi zemljišča v splošni rabi
ODLOK	4
o zazidalnem načrtu za cono Pl! v [lirski Bistrici - !. faza parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi
ODLOK	lt
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi delovnih teles
ODLOK	12
o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine [lirska Bistrica
ODLOK	14
o merilih za določanje dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Ilirska Bistrica
SKLEP	16
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za cono Pl -2 v [lirski Bistrici - [[. faza
proračuna občine H.Bistrica za teto 2000 (Uradne objave Snežnika št.4 z dne 5.10.2000) se 2.čten spremeni tako, da gtasi:
Proračun občine Hirska Bistrica za teto 2000 sestavtjajo bitanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in natožb ter račun financiranja.
v sit	
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
1. Skupaj prihodki	1.465.456.576
11. Skupaj odhodki	1.915.320.259
111. Proračunski primanjktjaj	-449.863.683
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV. Prejeta vračila danih posojit	4.238.000
V. Dana posojita	
VI. Prejeta minus dana posojita	4.238.000
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Vil. Zadolževanje proračuna	
Vlil. Odplačevanje dotgov	14.515.400
IX. Neto zadotževanje	-14.515.400
Pregted prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in natožb ter račun financiranja je sestavni det odtoka (tabeta št. 0)503-0001/99-10-2).
Proračunski primanjktjaj v višini 449.863.683 sit (zap.A), zmanjšan za prejeta vračita danih posojit v višini 4.238.000 sit (zap.B) in povečan za odptačito dotgov (zap.C) znaša 460.141.083 sit in se pokriva iz presežka prihodkov pretektega leta.
Na podtagi Zakona o financiranju občin ( Ur.list RS št.80/94 in 56/98), Zakona o javnih financah (Ur.hstRSšt.79/99), Zakona o lokalni samoupravi ( Ur.tist RS, št.72/93, 57/94, 14/95, 26/97 in 70/97,10/98,74/98) in 16.člena Statuta Občine It.Bistrica (Ur.objave št. ! 8/95) je občinski svet Občine H.Bistrica na prvem nadatjevanju 17.redne seje dne 23.11.2000 sprejel
ODLOK
O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE IL. BISTRICA ZA LETO 2000
1.	č t e n
V Odtoku o proračunu Občine Hirska Bistrica za teto 2000 (Ur.objave Snežnika št.2 z dne 31.3.2000) in Odtoku o rebatansu
2.	č t e n
Za 17.čtenom se doda 18.čten, ki gtasi:
Neporabljena sredstva za natoge, ki se nadaljujejo v naslednje teto oz.se bodo izvajate v naslednjem tetu, se koristijo v letu 2001.
3.	č ! e n
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem gtasitu "Snežnik"', uporabtja pa se od 1 .januarja 2000.
Številka: 01503-000t/99-10-2 Datum: 23.11.2000
Podžupan:
Vitomir Dekteva, ekon., t.r.
Ilirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 1
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95 J 8/97.30/98 in Ur. 1. RS. št. 3 !/99) ter v skladu s 1 OO.b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS. št. 72/93. 57/94.14/95.26/97.70/97,10/98,74/98 in 70/2000) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na svoji 17. redni seji, dne 21.11.2000 sprejel:
PRAVILNIK
o dopolnitvah in spremembah Praviinika o piačah občinskih funkcionarjev, nagradah čianov deiovnih teies občinskega sveta in čianov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
(Uradne objave glasita Snežnik, št. 4/1999 in 1/2000)
1.	člen
V Pravilniku o plačah občinskih funkcionaijev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/1999 in št. 1/2000 - dopolnitev in sprememba) se spremeni in dopolni prvi odstavek 6. člena, tako da pravilno glasi:
Plača oz. del plače podžupana se oblikuje na osnovi plače župana določene za poklicno opravljanje funkcije, v skladu s kriteriji in merili določenimi v tem členu:
-	za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po pooblastilu, povprečno dve uri na dan
12% plače župana
-	za udeležbo na redni seji občinskega sveta
5% plače župana
-	za udeležbo na nadaljevanju seje občinskega sveta
2% plače župana
-	za vodenje seje občinskega sveta
1,5% plače župana
-	za udeležbo na seji delovnega telesa
3% plače župana
-	za vodenje seje delovnega telesa
1% plače župana
-	za dodatno posebno nalogo po pooblastilu župana do
5% plače župana
-	del plače za posamezni mesec (stalni mesečni dodatek) za opravljanje funkcije člana občinskega sveta
5% plače župana
2.	člen
Spremeni se 7. člen, tako da pravilno glasi:
7. člen
Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15% plače župana, določene za poklicno opravljanje funkcije. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni mesec, glede na delo, ki gaje opravil, in sicer:
-	za udeležbo na	redni seji občinskega	sveta	5%
-	za udeležbo na	nadaljevanju seje občinskega sveta 2%
-	za udeležbo na	seji delovnega telesa	3%
-	za vodenje seje	delovnega telesa	1%
-	del plače za posamezni mesec (stalni mesečni dodatek) za
opravljanje funkcije člana občinskega sveta	5%
Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. Član občinskega sveta je upravičen do sorazmernega dela izplačila glede na prisotnost na seji, vendar mora biti na seji prisoten najmanj polovico seje.
3.	člen
V prvem odstavku 10. člena se 1,5% nadomesti s 3%.
Zadnji, tretji odstavek 10. člena se črta.
4.	člen
Vil. členu se:
-	v prvi alineji 1. točke drugega odstavka 5% nadomesti s 8,5%
-	v drugi alineji 1. točke drugega odstavka 3,5% nadomesti s 6%
-	v 2. točki drugega odstavka se 3% nadomesti s 5%.
5.	člen
Plače oz. del plač podžupana, članov občinskega sveta, nagrade članov delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in nagrade predsednika ter članov nadzornega odbora občine, se oblikujejo v skladu s kriteriji in merili določenimi s temi dopolnitvami in spremembami od 1.1.2000 dalje in se opravi ustrezen poračun.
6.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah v glasilu Snežnik.
Številka: 143-9/99-21 Datum: 21.11.2000
Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKJLEVA, ekon., l.r.
Snežnik - stran 2
URADNE OBJAVE št. 6
hirska Bistrica. 1. december 2000
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi 9., !!. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (UL RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95, 18/97, 30/98 in UL RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica dne 21.11.2000 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
(Uradne objave, št 3/93)
!. člen
Spremeni se prva alinea 1. točke 3. člena, ki se odslej glasi:
- historično jedro, katerega območje se spremeni tako, da se območje historičnega jedra, ki poteka ob Cankarjevi ulici zaključi pri par. št. 1829; priključi na Trg Maršala Tita pare. št. 1095/31 in poteka ob meji ceste ter se pri stiku pare. št. 1096/2 in 1685 priključi območju historičnega jedra: območje urbanističnega spomenika (v.r. II).
2.	člen
V	prvem odstavku 5. člena odloka se besedo »arhitektonski« nadomesti z besedo »arhitekturni ter se doda nova 15. točka, in sicer:
15. Gomja Bitnja - Tum Radlšek (v.r. II).
3.	člen
V	6. členu se dodata nova 6. točka, in sicer:
6. Knežak - domačija št. 103,
4.	člen
Odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 66000-1/00-240 Ilirska Bistrica, 21.11.2000
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi !. in 3. odstavka 41. člena in VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS,št. 18/84) Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Ur. list SRS, št. 19/86), Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave, št. 14/93) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica, je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 17 seji dne 28.11.2000 sprejel naslednji
SKLEP
I.
Vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini 11.Bistrica se za leto 2001 poveča za vrednost porasta cen življenjskih potrebščin v obdobju oktober 2000 -oktober 1999.
II.
Vrednost točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini H. Bistrica znaša v letu 2001 :
-	za fizične osebe	0,32741 Sit,
-	za pravne osebe	0,13091 Sit.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. 1. 200T
Številka: 462-23/97-230 Datum: 29.11.2000
Podžupan Občine Ilirska Bistrica: Vitomir DEKLEVA, ekon. Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r
Podžupan
Vitomir Dekleva, ekon., l.r.
Hirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 3
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi 16. etena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98 in UL RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na seji dne 28.11.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi zemljišča v spiošni rabi
i.
Del parcele št. 1095/31, vpisane v seznamu I. k.o. Ilirska Bistrica kot javno dobro, preneha biti javno dobro in se vknjiži kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Občina Ilirska Bistrica.
II.
Po izvedeni delitvi se parcela pripoji k pare. št. 1791, k.o. Ilirska Bistrica, vknjižena kot družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Občina Ilirska Bistrica.
III.
Sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica.
Številka: 46401-2/00-230 Datum: 28. i 1.2000
Podžupan
Vitomir Dekleva, ekon.,l.r.
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97) in 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju 17. seje, dne 28.11.2000 sprejel
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA CONO Pl-1 V ILIRSKI BISTRICI - L FAZA PARKIRIŠČE TOVORNIH VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNE SNOVI
L UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za cono Pl-1 v Ilirski Bistrici -1. faza parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi (v nadaljevanju ZN), ki gaje izdelal area - L!NE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, Kraška ulica 2, 1380 Cerknica, pod številko 90/XI-100.
2.	člen
ZN je izdelan v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave PN, št. 30/ 87 in 36/90) in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradne objave PN, št. 30/87) (Uradni list RS, št. 7/99).
3.	člen
ZN vsebuje:
I.	Uvodne določbe
II.	Območje obdelave
III.	Funkcije območja s pogoji izrabe
IV.	Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
V.	Pogoji prometnega urejanja
VI.	Pogoji komunalnega urejanja
VII.	Pogoji varovanja in izboljšanja okolja
VIII.	Obveznosti investitoijev
IX.	Končne določbe.
4.	člen
Sestavni del odloka so grafične priloge:
- Izsek iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica	
Prostorske planske celote	
Namenska raba prostora	M 1:5000
- Prikaz obravnavanega območja	M 1:5000
- Geodetski načrt	
Posnetek obstoječega stanja - situacija	M 1:1000
- Meja obravnavanega območja	M 1:1000
Snežnik - stran 4
URADNE OBJAVE št. 6
Mirska Bistrica, 1. december 2000
- Programske usmeritve	M 1:1000
- Ureditvena situacija	M ] :500
- Namenska raba	M 1:1000
- Geodetsko - zazidalna situacija	M 1:500
- Hortikulturne ureditve	M 1:500
- Prometne rešitve	M 1:500
- Zbima karta komunalnih naprav	M 1:500
H. OBSEG OBMOČJA
5.	člen
Območje leži na severozahodnem robu mesta Ilirska Bistrica ob vstopu v industrijski del. Območje se nahaja znotraj urbanistične zasnove Ilirska Bistrica. Obravnavana cona je nadaljevanje industrijskega območja Lesonit, med reko Reko, potokom Tmovšek in Ulico Nikola Tesla.
6.	člen
Območje ZN je zaključen kompleks danes prostih površin ob cesti, ki na zahodni strani železniške proge povezuje Ilirsko Bistrico z glavno republiško cesto in obsega naslednje parcele: 920/1,920/2,920/4, 920/5,920/6,921/1, 921/2, 930/2, 930/3 in del 1960 (pot) vse k.o. Tmovo ter navezava na cesto pare. št. 2260 k.o. Tmovo, ki ni v območju urejanja, je pa tangirana zaradi priključka območja urejanja na to cesto.
IH. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
7.	člen
Osnovna namembnost območja je plansko opredeljena kot območje proizvodno - skladiščnih dejavnosti s spremljajočimi funkcijami. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na 32. seji dne 30.07.1997 sprejel sklep, s katerim se del območja nameni za parkirišče tovornih vozil.
8.	člen
Območje Pl-1 je skoraj enovito in ga sestavljajo funkcionalni sklopi, ki tvorijo zaokrožen kompleks. Kompleks je razdeljen na štiri dele.
Delitev na morfološke in funkcionalne sklope:
V	grafičnem de!u so označene lokacije objektov, manipulativnih, urejenih parkirnih in prostih površin z osnovnimi komunikacijami in infrastrukturnim skeletom območja.
Vrste posegov v prostor
Osnovna namembnost območja je parkirna ploščad. V okviru ploščadi pa je možno urediti parkirna mesta za tovorna vozila različnega namena in velikosti, ki ga z oznakami fleksibitno pritagajamo glede na trenutne potrebe tako, daje znotraj območja in ne ruši ureditve celote.
V	dokumentu so označene tokacije želene ureditve. Smiselna dopolnitev dejavnosti je izgradnja objekta za avtomehanično delavnico s spremljajočim programom.
9.	člen
V	obravnavanih funkcionalnih sklopih so dovoljeni naslednji posegi, v kolikor v tem odloku ni drugače določeno:
-	redno vzdrževanje,
-	adaptacije,
-	spremembe namembnosti v programskih okvirih,
-	gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture,
-	postavitev ograj, delilnih in opornih zidov in barier, urejevanje parkovno oblikovanih zelenih površin in krajinskih
ločnic,
-	postavitev začasnih objektov za namen osnovne dejavnosti.
10.	člen
Spremembe funkcije posameznih delov območja so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja. Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvaija nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje (zrak, tla, površinske in podzemne vode, krajinsko sliko) in prostorje potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdajo lokacijskega dovoljenja.
V	primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter
PLANSKA CELOTA	LOKACIJA	NAMENSKA RABA
funkcionalni sklop
Pl-l-AM	območje ob vhodu v kompleks na južni strani	izgradnja avtomehanične delavnice s
južni del		spremljajočimi prostori in parkiriščem za osebna vozila
Pl-l-PC osrednji del	območje v osrednjem delu parkirnega platoja	parkirišče za cisterne (prazne, občasno polne)
Pl-l-PT severni del	zaledno območje - severno območje	parkirišče za tovorna vozila
PI-l-K krajina severni zaključek	severno ob potoku	odprt prostor - prvotna raba
Hirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 5
preureditev večjih površin (urbanistično mnenje ati zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presojo vptivov na okotje, geotoško mnenje, pedotoško mnenje, predhodne pogoje sogtasodajatcev, itd.).
!t. čten
Gradnja pomožnih objektov, ki jih dotoča občinski odtok o pomožnih objektih je dopustna te, kadar v sktopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb.
12.	čten
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovotjevanju prostorskih potreb za osnovno dejavnost območja, se tahko postavijo na zemtjiščih, kjer v tekočem ptanskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so anatogni pogojem kot za trajne posege v prostor.
Dovotjenje za postavitev začasnega objekta izda upravni organ. V dovotjenju mora biti opredetjeno, do kdaj je začasen objekt tahko postavtjen, kdo gaje dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tetefonske govorilnice, nadstreški, ktopi, brisoteji in zunanje svetitke, morajo biti obtikovno poenoteni in sktadni s cetotno podobo območja.
13.	člen
Večja znamenja in informativne oznake naj bodo pravitoma postavljena združeno na skupnih lokacijah tako, da niso motitna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa, maniputacije in vzdrževanja komunatnih naprav.
14.	člen
Območje je fizično zavarovano. Dostopi, dovozi ter navezava na javno cestno omrežje in intervencijski izhodi so razvidni v grafičnih pritogah.
Hortikulturne ureditve
15.	člen
Dosedanja, primarna raba območja so travniške površine v odprtem prostoru. Sprememba območja v urbano funkcijo zahteva tudi hortikuttumo ureditev, ki stedi značaju območja in predstavtja togičen prehod v raščen teren v zaledje, v katerega se vpenja.
Zaradi izpostavljene lege, so v grafičnem detu označene lokacije predpisane zasaditve z visokimi in srednje visokimi avtohtonimi drevesi ter površine, ki se sanirajo z vegetacijskim pokrovom. Vse zetene površine je potrebno ves čas vzdrževati in jih po potrebi obnavtjati.
IV POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE
!6. člen
Povezave med posameznimi deti območja ter napajanje vseh objektov omogoča načrtovan sistem notranjih cest, poti in
maniputacijskih ptoščadi, ki stedi osnovnemu programu in danostim prostora.
17.	čten
Območje je dotočeno z obrobno parcetacijo. Notranja detitev območja je v treh detih, kjer se osnovna dejavnost (parkirišče in območje avtomehanične detavnice) fizično ogradi in oddvoji od površin, ki ostanejo v prvotni rabi. Notranja parcelacija znotraj fizične (žične) ograje ni predvidena, ker je programsko zaktjučen kompteks z enim uporabnikom prostora, ki si mora na cetotni površini pridobiti tastninsko pravico.
18.	člen
Posamezne tokacije objektov, ptoščadi in ureditev znotraj kompteksa zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih pritogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov ati površin. Za reatizacijo predvidenih posegov ni potrebno odstraniti nobenega obstoječega objekta, prilagoditi pa je potrebno obodno ograjo in uvoz iz obstoječe ceste.
A.	OBMOČJE AVTOMEHANIČNE DELAVNICE
19.	člen
- novogradnja (P 1-1 - AM)
Nov objekt je industrijska hata grajena v rastru. Predviden program v objektu je : menjava olja, menjava gum, vzdrževanje vozit, sktadiščenje, upravni in sanitarni prostori zaposlenih. Ob objektu na zahodni strani je urejena ptoščad za pranje vozit.
Na vzhodni strani je na manipulativno ptoščad pred avtomehanično detavnico vezano pripadajoče parkirišče za osebna vozita.
OBJEKT 1:
namen: ttorisni obseg: vertikaten gabarit: streha: fasada:
OBJEKT 2:
namen: tlorisni obseg:
vertikaten gabarit: ureditev:
OBJEKT 3:
namen: ttorisni obseg: vertikaten gabarit:
ureditev:
delavnica;
4 x 6,0 m x 20,0 m (24,0 x 20,0 m); visoko prithčen, venec na višini cca 6,00 m; nizka dvokapnica; pritagojena namembnosti objekta ter oblikovanju kompteksa kot celote;
parkirišče za osebna vozila;
5x6PM
v petih nizih s cestnim priktjučkom na tranzitno komunikacijo območja; eno-nivojski, vezan na manipulativni ptato; pritagojena namenu ter obtikovanju kompteksa kot cetote;
plato za zunanje pranje vozil;
4,50 x 16,0 m;
enonivojski - vkomponiran na servisni ptato na severni strani avtomehanične detavnice;
pritagojena namenu ter obtikovanju kompteksa kot cetote;
Snežnik - stran 6
URADNE OBJAVE št. 6
Hirska Bistrica. 1. december 2000
B.	OBMOČJE PARKIRIŠČA ZA CISTERNE
20.	člen
- novogradnja (Pl-1 - PC)
Nov objekt je ureditev platoja za namen parkiranja čistem.
OBJEKT 4:
namen:
tlorisni gabarit: vertikalen gabarit:
ureditev:
parkirni plato za parkiranje cistern;
11 PM; H x 3,5 m x 18,0 m; enonivojski - priključen na tranzitno cesto območja;
prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote;
OBJEKT 5:
namen:
tlorisni obseg: vertikalen gabarit:
ureditev:
parkirni plato za parkiranje polnih cistern;
4	PM; 4 x 3,5m x 18,0 m;
enonivojski - priključen na dovozne notranje
poti z lovilno skledo in zadrževalnim
bazenom;
prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote.
C.	OBMOČJE PARKIRIŠČE ZA TOVORNA VOZILA
21.	člen
- novogradnja (Pl-1 PT)
Nov objekt je ureditev platoja za namen parkiranja tovornih vozil in interna črpalka za gorivo s podzemnim rezervoarjem prostornine do 30.000 1.
OBJEKT 6:
namen:
tlorisni gabarit: vertikalen gabarit:
ureditev:
parkirni plato za parkiranje tovornih vozil;
13 + 13 PM; 13 x 3,5 m x 18,0 m 13 x 3,5 m x 18,0 m;
enonivojski - priključen na dovozne notranje poti povezano na skupno interno cesto ter intervencijskim izvozom; prilagojena namenu ter oblikovanju kompleksa kot celote.
OBJEKT 7:
namen:
tlorisni gabarit: vertikalni gabarit: ureditev:
interna črpalka za gorivo z rezervoarjem;
minimalna nadstrešnica nad črpalko; do 2,0 m;
rezervoar vkopan, črpalka pokrita z nadstrešnico.
D.	OBMOČJE PRVOTNE RABE
22.	člen
- odprt prostor - krajina (Pl-1 - K)
Območje se na severni strani zaključuje s funkcionalnim sklopom, ki ostane v prvotni rabi in ohranja krajino ob vodotoku z obvodno vegetacijo. V tem delu se uredi oziroma prestavi peš pot za dostop
do zalednih zemljišč. Del obstoječe poti se zaradi ureditve parkirišč prestavi. Na tem območju se postavi nova transformatorska postaja, do katere se zgradi priktjučni daljnovod.
Na severno-zahodnem robu obravnavanega območja, ki meji na reko Reko, je vplivno območje naravne dediščine, v katerem ni posegov gradnje ah urejanja.
V POGOJ! PROMETNEGA UREJANJA
23.	člen
Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorski danosti območja. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po notranjem cestnem sistemu dvosmernih cest. Dostop v cono je urejen preko priključka na Ulico Nikola Tesla, ki je lociran ob južnem robu območja urejanja. Uvoz v območje parkirišča pa je lociran med avtomehanično delavnico in parkiriščem za osebna vozila.
24.	člen
Za potrebe funkcioniranja kompleksa in nemotenega prometa po lokalni povezovalni cesti je predvidena delna rekonstrukcija Ulice Nikola Tesla z izvedbo "T" križišča z razvrstilnim in zavijalnim pasom. Novo križišče se nadaljuje v napajalno cesto s priključkom novega območja ter omogoča dostop tudi na zaledne površine, ki v prvi fazi ZN ostanejo v prvotni rabi.
Predvideno navezovanje kompleksa z rekonstrukcijo uvoznega križišča ne ovira izvedbe razbremenilne ceste za mesto Ilirska Bistrica, kije opredeljena v idejnem projektu št. 1248, junij 1969, ki gaje izdelal PA-Ljubljana.
25.	člen
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah. Na severni strani je predviden dodatni izvoz ali uvoz za potrebe intervencijskih vozil. Ta uvoz je direktno povezan na lokalno cesto.
26.	člen
Peš promet v območju je minimalen in je urejen skladno s funkcionalno zasnovo celotnega območja po vseh prometnih površinah.
V!. POGOJ! KOMUNALNEGA UREJANJA
27.	člen
Na območju ZN se izvedejo vse potrebne komunalne ureditve za nemoteno funkcioniranje programa območja in rekonstrukcija tistih komunalnih vodov in naprav ter prometnega omrežja, ki so določeni s tekočimi veljavnimi planskimi dokumenti občine Ilirska Bistrica in veljavnimi predpisi.
28.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje v obsegu, ki ga zahteva posamezna raba.
Minimalna komunalna oprema za parkirne površine obsega odvodnjavanje vseh ploščadi ali utrejnih površin ter osvetlitev območja. Minimalna komunalna oprema za območje avtomehanične delavnice pa obsega omrežje in naprave za oskrbo
Hirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 7
s pitno vodo, oskrbo z etektrično energijo, odvodnjavanje fekalnih in meteornih vod in omrežje zvez.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, t)a) in obrambno zaščitnimi zahtevami (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti, itd.).
29.	č!en
Vodovodno omrežje
Ob območju urejanja poteka vodovod v smeri naselja Topole. Vsi novozgrajeni objekti v sklopi avtomehanične delavnice, ki koristijo pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje. Priključitev novozgrajenih objektov na vodovodno omrežje bo možno po izgradnji napajalnega vodovoda za Brkine - II. faza ter po obnovi vodovoda za naselje Topole.
Z dopolnitvijo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja v območju urejanja, se nato, pod pogoji upravljavca priključi na javni vodovod.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno zagotoviti še predviden sistem nadzemnih hidrantov, kot je označeno v grafičnih prilogah.
30.	člen
Kanalizacijsko omrežje
Za celotno industrijsko cono med železniško progo in reko Reko je predviden ločen sistem kanalizacije. Na kanalizacijsko omrežje se lahko priključi le fekalne odplake ter onesnažene tehnološke odplake, ki morajo zadoščati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motoma vozila (Uradni list RS, št. 10/99).
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Predvideno je ločeno odvajanje odpadnih vod iz virov onesnaženja od padavinskih vod iz utijenih površin.
Fekalna kanalizacija iz avtomehanične delavnice se priključi na kanalizacijski kolektor, ki poteka v severnem delu območja in zahodno ob območju. Vsa fekalna kanalizacija mora biti izvedena v vodonepropustni izvedbi.
Odplake iz nepropustno utijenega platoja za pranje vozil se vključi v zaprt krogotok, ker se pričakuje občasno večja poraba od 5 vode. Tehnologija čiščenja vode za pranje vozil se vgradi v fazi, ko se dnevna poraba poveča nad predpisano (5 ali 200 tovornih vozil mesečno). Usedline iz zaprtega krogotoka se tretirajo skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki.
31.	člen
Meteorne vode iz strešin je možno speljati preko peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode z utrjenih površin, prometnih površin in platojev je potrebno speljati v ponikovalnico preko lovilcev olj in maščob.
V meteorne odvodnike in v ponikovalnice se lahko spušča le čista meteorna voda. Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.
Objekt, prostori in platoji, v katerih se bodo skladiščili ali vršili pretakanje naftnih derivatov in drugih podobnih nevarnih snovi (akumulatorji, mazila in impregnacijska sredstva, hidravlična olja)je potrebno urediti tako, daje onemogočen izliv slednjih v podtalije. Za zunanje rezervoarje goriva je potrebno izvesti lovilne posode za primer razlitja in izdelati poslovnik v primeru razlitja.
Ker se na območju odvija dejavnost z nevarnimi in škodljivimi snovmi, je potrebno izdelati intervencijski plan ukrepanja v primeru ekološke nesreče.
32.	člen
Oskrba z električno energijo
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in zasnovo elektroenergetskega omrežja za to področje.
Napajanje cone Pl-1 z električno energijo bo možno z izgradnjo priključnega 20 kV daljnovoda na 20 kV daljnovod RTP Ilirska Bistrica - Prem, ki poteka po drugem bregu reke Reke, nove transformatorske postaje 20/0,4 kV in ustreznega nizkonapetostnega omrežja.
Lokacija nove TP je predvidena v obravnavanem območju in je razvidna iz grafičnih prilog.
Osrednje komunikacije, platoje in parkirišča znotraj območja je nujno osvetliti z zunanjo razsvetljavo.
33.	člen
Telekomunikacijsko omrežje
Na obravnavanem območju ni obstoječega telefonskega omrežja. Na osnovi potreb po telefonskih priključkih se dopolni telefonsko omrežje. Priključno mesto na telefonsko omrežje je novo predvidena telefonska centrala na lokaciji OIC Trnovo.
Napajanje predvidenih objektov se uredi skladno z zahtevami uporabnika in priključi na javno omrežje skladno s pogoji in možnostmi upravljavca telefonskega omrežja.
34.	člen
Piinsko omrežje
Celotno območje ni plinificirano in ni vključeno v mestno plinovodno omrežje, zato izvedba posegov predvidenih s tem ZN ne posega v trase plinovodnega omrežja.
Energent, ki se bo uporabljal za ogrevanje in pripravo sanitarne vode bo lahko kurilno olje. Cisterna za kurilno olje bo locirana na zahodni strani avtomehanične delavnice.
35.	člen
Ravnanje z odpadki
Zbiranje komunalnih odpadkov je urejeno skladno s funkcionalno zasnovo območja v internem smislu in odvoz se vrši, kot je predvideno za celotno mesto Ilirska Bistrica. Vsi uporabniki
Snežnik - stran 8
URADNE OBJAVE št. 6
!!irska Bistrica, 1. december 2000
odvoza so se dolžni ravnati v skladu z Odlokom o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 13/92).
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskimi vozili za odvoz odpadkov. Plato, na katerem se nahaja posoda za odpadke mora biti nezdrsno tlakovan brez možnosti odtekanja ali izcejanja vode v podtalije. Plato mora biti osvetljen.
Usedline iz zaprtega krogotoka pri pranju vozil se odlagajo in odstranijo iz obravnavanega območja skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki. Odstranjevanje izločenih trdih snovi, mineralnih olj in drugih lahkih snovi iz usedlin se očisti na način, kot ga predvideva 9. točka 11. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motoma vozila (Ur. list RS, št. 10/99).
VH. POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJA OKOLJA
36.	člen
Naravna in kuiturna dediščina
V območju ZN ni evidentiranih objektov in površin, ki naj bi se varovali kot naravna in kulturna dediščina.
Sevemo-zahodni rob obravnavanega območja meji na reko Reko, ki je uvrščena v Inventar naravne dediščine v občini Ilirska Bistrica. V grafičnih prilogah je označeno vplivno območje naravne dediščine, za katerega veljajo usmeritve varstva:
v vplivnem območju naravne dediščine gradnja objektov ni dopustna,
z ustreznimi okoljevartsvenimi ukrepi je potrebno preprečiti vsakršno onesnaževanje,
posegov v vodotok v okviru tega ZN-ja ni.
Območje, ki ga ureja ZN se nahaja v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/97).
37.	člen
Varovanje okolja
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja (Uradni list, št. 32/93) ter podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev varovanja okolja morajo biti vsi viri onesnaženja izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Ker je obratovanje v obravnavanem območju občutljivo na onesnaženje tal in naravnega vodnega sistema, je nujno poleg
kvalitetne izvedbe vseh zaščitnih ukrepov, tekoče opravljati obratovatni monitoring odpadnih vod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri ovajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96).
38.	člen
Urejanje okolice
Za izgradnjo parkirnih platojev je nujno izvesti predhodno planiranje območja, ki se ga izvede z nasipavanjem s sprotnim umevanjem. Celotni plato se dvigne na predvideno koto cca 401,30 m n.m..
Brežine nasutja se dobro utrdi in ozeleni. V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja vode na območju predvidenih posegov in vplivnem nizvodnem območju, ukrepe varovanja pred 100 letnimi vodami v območju potoka Tmovšek ter reke Reke v primeru sočasnosti visokih voda.
Ob strugah vodotokov mora ostati prost in prehoden pas širine 4,0 m ter omogočen dostop težke gradbene mehanizacije zaradi izvajanja rednih in interventnih vzdrževalnih del na vodotokih.
Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
Za vse posege v brežine vodotoka in vplivnega območja le tega, kakor tudi z vzdrževalna dela s težko mehanizacijo si mora izvajalec predhodno pridobiti smernice izvedbe ter soglasje k posegu pristojnega javnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Zemljišče se v kar največji meri ozeleni z avtohtonim zelenjem. Območja predvidenih parkovnih ureditev so razvidna iz grafičnih prilog.
39.	člen
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic.
40.	člen
Varovanje zraka
V	območju ZN bo glavni vir emisij snovi v zrak motorni promet. Glede na frekvenco avtomobilov v bližnji okolici je ocenjeno, da dodatni promet na območju parkirišča ne bo bistveno poslabšal ozračja.
Povišane koncentracije polutantov v neposrednem vplivnem območju parkirišča ne bodo dosegle mejne vrednosti, zato je nujno izvajati omilitvene ukrepe kot so zadrževanje vozil v prostem teku na parkirišču in pretiranega sočasnega prihoda, izhoda ali manevriranja večjega števila vozil.
V	območju je možno dopolnjevati program le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje dodatne onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji.
«irska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 9
41.	člen
Varsvo pred hrupom
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primemo raven hrupa tako, da ta ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi.
Ureditveno območje ZN se uvršča v !V. stopnjo varstva pred hrupom po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). To je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni dejavnosti ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim dejavnostim.
Za obravnavano območje so določene naslednje mejne ravni hrupa:
	dnevna raven	nočna raven
- mejna raven hrupa	70dBA	70 dBA
- kritična raven hrupa	70 dBA	80 dBA
- posamezen vir hrupa	68 dBA	68 dBA
- konična raven hrupa	90 dBA	90 dBA
Dodatni ukrepi znotraj ureditvenega območja niso predvideni. Na osnovi izračuna hrupa, ki ga povzroča infrastruktura - dovozne in izvozne poti s parkirišča, so mejne ravni hrupa pod dovoljeno vrednostjo. Parkirišče tako ne bo obremenjevalo čezmerno okolja s hrupom. Predvideni pa so naslednji ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom:
-	potrebno je zagotoviti takšen režim vožnje, ki bo zagotavljal čimbolj tekoč promet;
-	v primeru namestitve kompresoija (vibracije) je potrebno predvideti ločeno temeljenje od talne konstrukcije in ga namestiti na vzmetne ali gumijaste podložke (dušenje vibracij).
42.	člen
Varstvo ta!
Območje ni v varstvenem pasu zalog pitne vode. Predvideno je ločeno odvajanje tehnološke odpadne vode iz virov onesnaževanja od padavinske odpadne vode z utijenih površin.
Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na vseh površinah, na katerih se zadržujejo razna vozila.
Tehnološke odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se morajo očistiti na čistilni napravi, s katero se zagotovi odstranjevanje mineralnih olj in bencina - lovilec olj. Le ta mora obratovati skladno z zahtevami tehnične specifikacije EN 858-
1.	Vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj, kjer se vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju lovilca olj, rezultati predpisanih parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, okvare ter druge prekinitve. Potreben je mesečni pregled oljnih lovilcev in po potrebi njihovo čiščenje.
V	objektih prisotne komunalne - fekalne vode je nujno speljati v obstoječ kanalizacijski kolektor, ki bo priključen na čistilno napravo.
Odpadno vodo iz pralnih površin in naprav za pranje karoserij za tovorna vozila naj se čisti tako, da se ustvari v celoti zaprt krogotok vode.
43.	člen
PARKIRNE POVRŠINE
Parkirna mesta, vozišča in druge površine parkirišč namenjene prometu motornih vozil morajo biti tlakovane tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti obdane z robniki, meteorne vode z njih pa morajo biti speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.
Parkirna mesta za vozila za prevoz nevarnih snovi morajo biti ustrezno ločena od ostalih parkirnih mest.
Parkirna mesta za vozila za prevoz tekočih nevarnih snovi morajo biti izvedena v obliki lovilne sklede, ki mora biti s kanalizacijo povezana preko zadrževalnega bazena. Zadrževalni bazen mora biti izveden tako, da ni mogoče njegovo nenadzorovano praznjenje. Lovilna skleda, kanalizacija in zadrževalni bazen morajo biti vodo nepropustni in odporni proti delovanju tekočih nevarnih snovi.
Na parkirnih mestih se ne sme prati, vzdrževati oziroma popravljati vozil. Na parkiriščih so dovoljeni samo dnevni pregledi vozil ter najnujnejša popravila nenadnih okvar.
Na parkirišču se ne sme pretovarjati ali pretakati nevarne snovi razen v primeru havarije, ko se to lahko izvede samo na delu parkirišča, ki je namenjen parkiranju vozil za prevoz nevarnih snovi.
44.	člen
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Prostor delavnice mora biti ločen od drugih delovnih in pomožnih prostorov. Tla delavnice morajo biti nepropustna za vodo in naftne derivate. V delavnici mora biti zagotovljeno odvajanje odplak s talnih površin v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in goriv. V delavnici morajo biti tla kanala za delo na podvozju obdelana prav tako kot tla delavnice.
Padavinske vode iz strehe objekta se lahko vodijo neposredno v ponikovalnico ali vodotok.
45.	člen
Požarna varnost
V	obravnavanem območju je predvidena gradnja avtomehanične delavnice, ki je locirana s primernimi odmiki od ostalih dejavnosti. Nosilna konstrukcija objekta (stebri, nosilci in stene) morajo imeti požarno odpornost najmanj 90 minut. Fasada, toplotna izolacija in strešna konstrukcija naj bo izvedena iz
Snežnik - stran 10
URADNE OBJAVE št. 6
!!irska Bistrica, 1. december 2000
negorljivih materialov. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektu obvezno namestiti naprave in sredstva za gašenje začetnih požarov.
Iz katerekoli točke v poslovnem objektu je evakuacijska pot na prosto žeto majhna in ne presega 20 m. Evakuacijske poti in smeri proti izhodom morajo biti vedno proste. V objektu morajo biti na vidnih mestih nameščene oznake za smer evakuacije in izhode. Na zahodni strani ob ploščadi za pranje vozil je predviden prostor za varen umik ljudi.
Na celotnem območju urejanja je zagotovljen dovoz in izvoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili.
Obvezna je izvedba zunanjega hidrantnega omražja za celotno območje ZN. Lokacije hidrantnih priključkov so podane v grafičnih prilogah. Območje ima visoko požarno obremenitev, zato je potrebno izvesti hidrantno omrežje, ki bo ustrezalo naslednjim zahtevam:
krožni cevovod DN 100,
hidranti ne smejo biti med seboj oddaljeni več kot 80 m, hidranti morajo biti oddaljeni od najbližjih vozil najmanj 5,0 m,
hidranti morajo biti opremljeni z ustrezno opremo, minimalni tlak v hidrantnem omrežju mora biti 2,5 bara.
VHI. OBVEZNOST! INVESTITORJEV
46.	člen
ZN je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju. Določila ZN morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah oziroma v odločbah enotnega dovoljenja za gradnjo.
Poleg določil ZN je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
47.	člen
Pri izvajanju ZN morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbeno -tehnični, prometni, zdravstveno - higienski, varnostni in drugi predpisi.
Pri urejanju objektov in spremembah namembnosti ter definiranju dopolnilne dejavnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije.
IX. KONČNE DOLOČBE
48.	člen
ZN je vsem na vpogled na Občini Ilirska Bistrica, na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo.
49.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
50.	člen
Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik.
Številka: 352-13/99-231 Datum: 29.11.2000
PODŽUPAN
OBČINE ILIRSKA BISTRICA: Vitomir DEKLEVA, ekon.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 in 70/ 2000) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95,18/97,30/98 in Ur. 1. RS, št. 31 /99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju 17. seje dne 28.11.2000 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI DELOVNIH TELES
1.	člen
V	1. členu Odloka o ustanovitvi delovnih teles (Ur. objave Primorskih novic, št. 18/95 z dne 29.9.1995, v nadaljevanju: Odlok) se v prvi točki (1. odbore) črta naslednja alineja:
g) nadzorni odbor, ki šteje 5 članov
V	prvi točki (I. odbore) se dodata naslednji alineji:
g)	odbor za stavbna zemljišča, ki šteje
5	članov
h)	odbor za stanovanjske zadeve in poslovne prostore, ki šteje
5 članov
V	I. členu Odloka se črta tretja točka (3. sklade:).
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik.
Številka: 012-7/95-2 Datum: 28.11.2000
Občina Ilirska Bistrica Podžupan
Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r.
Hirska Bistrica. 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 11
Na podlagi Zakona o gostinstvu (Uradni )ist RS, št. 1/95 in 40/ 99), 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, št. 18/97 in št. 30/ 98, Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na prvem nadaljevanju 17. redne seje dne 23.11.2000, sprejel
ODLOK
o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Ilirska Bistrica
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila za izdajo soglasja za podaljšanje obratovalnega časa gostinskim obratom in kmetijam, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnem besedilu: kmetije), kot tudi postopek za njegovo izdajo in pogoji za njegov preklic.
Redni obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij
2.	člen
Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:
-	gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske
restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
-	restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 1. uro naslednjega dne,
-	slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 23. uro,
-	obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
-	gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovskoposlovnih centrih, kulturnih
ustanovah, ipd.) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev.
Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).
Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena, se šteje da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.
3.	člen
Za poletni čas se po tem odloku šteje obdobje od 15. aprila do 31 oktobra. Ostali meseci v letu se štejejo za zimski čas.
Merila za določanje podaljšanega obratovalnega časa
4.	člen
Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa Občine Ilirska Bistrica Soglasje za podaljšani obratovalni čas praviloma velja za obdobje enega leta. Za gostinstvo pristojen organ lokalne skupnosti lahko izjemoma gostincu, ki zaproša za podaljšani obratovalni čas, skladno z določili iz 10. člena tega odloka, izjemoma izda soglasje k prijavljenemu obratovalnemu času za obdobje, daljše od enega koledarskega leta.
Če se gostinski obrat nahaja v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih ter če se izletniška kmetija nahaja v stanovanjskem naselju, mora gostinec za podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata zaprositi tudi za mnenje krajevne skupnosti. V primeru, da krajevna skupnost ne posreduje mnenja v roku 14 dni od podane vloge gostinca, se šteje, daje mnenje krajevne skupnosti pozitivno.
5.	člen
Izdaja soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije temelji na naslednjih merilih:
1	- potrebe razvoja turizma:
-	oživitev mestnega jedra
-	vključevanje gostinskih obratov oziroma kmetij z dodatno ponudbo (kulturni in zabavni programi, prireditve)
-	vključevanje gostinskih obratov oziroma kmetij, ki so dopolnilna ponudba drugim aktivnostim in programom (gostinski obrati v športnih objektih, kulturnih ustanovah)
2	- vrsta gostinskega obrata:
-	ali gostinski obrat oziroma kmetija nudi gostom hrano
-	ali je brez ponudbe hrane
3	- lokacija gostinskega obrata:
-	ali je gostinski obrat v stanovanjskem bloku ali stanovanjski hiši
-	ali se gostinski obrat neposredno drži stanovanjskega objekta
-	ali je gostinski obrat oziroma kmetija v stanovanjskem
naselju
-	ali je gostinski obrat oziroma kmetija izven stanovanjskega naselja
4	- struktura obiskovalcev:
-	pretežno mladoletna oziroma šolska mladina
-	pretežno odrasli/polnoletni gostje
5	- izpolnjevanje ureditvenih pogojev gostinskega obrata oziroma kmetije v smislu:
-	navodil gostom v zvezi s parkiranjem avtomobilov
-	da skrbi za primeren in za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata oziroma kmetije
-	da skrbi za urejenost okolice gostinskega obrata oziroma kmetije, zlasti ko gostinski obrat koristi javno parkirišče.
6	- omejitvena merila:
-	kršenje obratovalnega časa oziroma obratovanje izven določenega obratovalnega časa v zadnjih dvanajstih mesecih
Snežnik - stran 12
URADNE OBJAVE št. 6
Hirska Bistrica, 1. december 2000
-	kršenje javnega reda in miru v zdanjih dvanajstih mesecih
-	števitne pritožbe sosedov in krajanov na kršenje obratovatnega časa v zadnjih dvanajstih mesecih.
Podaljšani obratovali čas gostinskih obratov
6.	čten
Ob izpotnjevanju meri) iz 5. č)ena odtoka, tahko gostinski obrati iz 2. in 3. atinee prvega odstavka 2. čtena odtoka
-	restavracije, gostitne kavarne, iztetniške kmetije, staščičame, okrepčevatnice, bari, vinotoči in osmice, ki so izven stanovanjskega naselja, obratujejo od ponedetjka do nedetje med 00.00 in 24.00 uro.
-	nočnim barom in diskotekam, ki obratujejejo izven stanovanjskega naselja, se podatjša
obratovatni čas:
-	od nedetje do četrtka do 2. ure nastednjega dne
-	v petek in soboto do 3. ure nastednjega dne.
Ob izpotnjevanju merit iz 5. čtena odtoka, se gostinskim obratom iz 2. odstavka 2. čtena odtoka
1	- v strnjenem stanovanjskem naselju, podaljša obratovalni čas
a) dnevnim barom, okrepčevalnicam, slaščičarnam, restavracijam,
gostilnam, kavarnam, izletniškim kmetijam, vinotočem in osmicam:
-	do 24. ure ob ponedetjkih, torkih, sredah, četrtkih in nedetjah
-	do 2. ure nastednjega dne ob petkih in sobotah b) nočnim barom in diskotekam:
-	do 24. ure ob ponedetjkih, torkih, sredah, četrtkih in nedetjah
-	do 2. ure nastednjega dne ob petkih in sobotah.
2	- v nestrnjenem stanovanjskem naselju, se podaljša obratovalni čas
a) dnevnim barom, okrepčevatnicam, staščičarnam, restavracijam,
gostitnam, kavarnam, izletniškim kmetijam, vinotočem in osmicam:
-	do 24. ure ob ponedetjkih, torkih, sredah, četrtkih in nedetjah
-	do 3. ure nastednjega dne ob petkih in sobotah b) nočnim barom in diskotekam:
-	do 1. ure nastednjega dne ob ponedetjkih, torkih, sredah, četrtkih in
nedetjah
-	do 3. ure nastednjega dne ob petkih in sobotah.
3	- enote gostinskih nastanitvenih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih
prostorov (hotelske terase, vsi ostati gostinski vrtovi ) - v strnjenem in nestrnjenem
stanovanjskem nasetju do 24. ure v potetnem času, izven stanovanjskega nasetja ni omejitev.
4	- gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko postovnih centrih, kuttumih
ustanovah, ipd.) in ki gostom nudijo te jedi in pijače - v sktadu z vetjavnim hišnim redom
oziroma programom prireditev in v sktadu s tem odtokom.
Ne gtede na prejšnje dotočbe tega čtena, gostinski obrati oziroma kmetije tahko brez dovotjenja za gostinstvo pristojnega organa tokatne skupnosti obratujejo dtje, kot traja obratovatni čas na dan pred prazniki dotočenimi z zakonom, ob pustovanju, martinovanju (vsakič po enkrat), ob drugih pritožnostih (občinski praznik, ob godu farnega zavetnika (shodi, opašita)), drugih tradicionatnih in sejemskih prireditvah pa te po odtočitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo.
Gostinec mora poskrbeti, da se mtadina do ) 5. teta starosti po 23 uri brez spremstva staršev ati skrbnika ne sme zadrževati v prostorih gostinskega tokata, ter da se mtadina od 15 do ! 8 teta starosti ne sme zadrževati v gostinskem obratu po t.uri nastednjega dne.
Gostinec prijavi obratovatni čas na obrazcu, kije objavtjen skupaj s pravilnikom o merititi za dotočitev obratovatnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravtja gostinska dejavnost (Uradni tist RS, št. 78/99).
izpolnjevanje drugih pogojev
7.	čten
Gostinec mora zagotavtjati nemoteč odhod gostov iz gostinskega tokata in parkirišča ter skrbeti za čistost in urejenost okotice tokata.
8.	čten
Gostinski obrati tahko v sogtasju pristojnega organa Občine Itirska Bistrica obratujejo dtje kot dotoča 6. čten tega odtoka, vendar samo v i2jemnih primerih (kuttume in športne prireditve, prireditve turističnega značaja, sejmi in podobno).
Taka sogtasja se bodo izdajata na podtagi vtoge, ki bo vtožena najmanj 8 dni pred pričetkom prireditve.
9.	čten
Gostincu oziroma kmetu, ki v gostinskem obratu oziroma kmetiji organizira praznovanje ob izjemnih pritožnostih in za zaktjučene skupine (vateta, matura, poroka, fantovščina, srečanja, proslave in drugo) in traja do 4 ure nastednjega dne, ni potrebno posebej prijavtjati podatjšanega obratovatnega časa.
Preklic soglasja
tO. čten
Sogtasje za obratovanje v podatjšanem obratovatnem času, ki se gostincu oziroma kmetu izda za določeno trajajoče obdobje, občina prektiče, če ugotovi, da je podan kateri od navedenih raztogov, in sicer:
-	da gostinec oziroma kmet ne skrbi za primeren in za okolico nemoteč odhod gostov iz
gostinskega obrata oziroma kmetije
-	da gostinec oziroma kmet ne skrbi za urejenost okotice gostinskega obrata oziroma kmetije,
ztasti ko gostinski obrat koristi javno parkirišče
-	da obstaja utemetjena pisna pritožba občanov oz. btižnjih sosedov, ki daje podtago za
Hirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 13
utemetjen zaktjuček, daje ogrožena njegova pravica do miru in nočnega počitka
-	da obstaja utemetjena pisna pritožba občanov, tastnikov stanovanjskih objektov ob dovozni
poti do [okata, ki so postedica motečih dejavnikov nastahh zaradi obratovanja gostinskih tokatov ati kmetij
-	daje iz zapisnika tržnega inšpektorja in poticista razvidno, da je gostinec večkrat prekoračit
podatjšani obratovatni čas
-	na podtagi zapisnikov inšpekcijskih stužb in poticije
-	daje poticija posredovata več kot trikrat v obdobju vetjavnosti sogtasja za podatjšanje
obratovatnega časa, o čemer je sestavtjeno poročito oziroma predtog inšpekcijskim stužbam oziroma drugim pristojnim stužbam (organom)
-	da gostinec ne poskrbi, da se mtadina do 15. teta starosti po 23. uri brez spremstva staršev
ati skrbnika ne zadržuje v prostorih gostinskega tokata ter da se mtadina od 15. do 18. teta
starosti ne zadržuje v gostinskem obratu po l.uri nastednjega dne
-	v drugih utemetjenih primerih, ko to narekuje javni interes. Gostinec, kateremu je bito sogtasje po prvem odstavku tega čtena preklicano, ne more zaprositi za novo sogtasje pred pretekom 6. mesecev od dneva prektica sogtasja.
Nadzor
11.	čten
Na podtagi 18. čtena Pravitnika o merititi za določitev obratovatnega časa gostinskih obratov, na katerih se opravtja gostinska dejavnost (Uradni tist RS, št. 78/99) uresničevanje dotočb tega odtoka nadzorujejo pristojni tržni inšpekcijski organi in poticisti.
Prehodne in končne določbe
12.	čten
Odtočba za podatjšani obratovatni čas, ki je bita gostincu oziroma kmetu izdana pred uvetjavitvijo tega odtoka, ostane v vetjavi do izteka roka določenega za podatjšan obratovatni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, vendar pa najdtje do 31.12.2000.
13.	čten
Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, prenehajo vetjati dotočita 11.,
12.,	13., 14. in 15. čtenaOdtokaoposlovnemčasu (Uradneobjave PN, št. ! 1/88) in Odtok o spremembah in dopotnitvah odtoka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. !8/94).
!4. čten
Ta odtok začne vetjati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah časopisa Snežnik.
Števitka: 30601-0024/00-220 Hirska Bistrica, dne 23.11.2000
Občina Hirska Bistrica Podžupan
Vitomir Dekteva, ekon., t.r.
Na podtagi Zakona o trgovini (Uradni tist RS, št. 18/93), 4. čtena Pravitnika o obratovatnem času prodajatn (Uradni tist RS, št.79/ 97, 78/98 in 36/00) in t6. čtena Statuta Občine Hirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, št. 18/97 in št. 30/98, Uradni tist RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Hirska Bistrica na drugem nadaljevanju 17. redne seje dne 28.11.2000, sprejet
ODLOK
o merilih za določanje dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Hirska Bistrica
I. SPLOŠNA DOLOČBA
t. čten
S	tem odtokom se dotočajo merita za določitev dežurstev prodajatn in pogoji za prodajo btaga zunaj prodajatn na območju občine Hirska Bistrica.
Prodajatne tahko obratujejo v času dežurstev, če trgovec za to zaprosi in mu čas dežurstva potrdi pristojni oddetek občinske uprave Občine Hirska Bistrica (v nadatjevanju pristojni oddetek).
Trgovec tahko prodaja btago zunaj prodajatn, če za to zaprosi in v sktadu s IH. poglavjem tega odtoka dobi sogtasje pristojnega oddetka.
Kot trgovec se po tem odtoku šteje vsaka fizična ati pravna oseba, ki opravtja trgovinsko dejavnost v sktadu z Zakonom o trgovini.
II.	MERILA ZA DOLOČITEV DEŽURSTVA PRODAJALN
2.	čten
Redni obratovatni čas prodajatn je od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro.
Prodajalne, ki obratujejo izven zgoraj določenega časa ter ob nedetjah, praznikih in deta prostih dnevih, so dežurne prodajatne.
3.	čten
Trgovec zahtevek za prijavo umika dežurstva prodajatne vtoži pri pristojnem oddelku.
Trgovec prijavi dežurstvo prodajatne na predpisanem obrazcu, vtogi pa pritoži fotokopijo odtočbe o izpolnjevanju pogojev za opravtjanje trgovine na drobno v obravnavani prodajatni
V kotikor se prodajatna nahaja v trgovsko postovnem oziroma nakupovatnem centru ati mejnem prehodu, je potrebno pritožiti še pisno sogtasje upravtjatca nakupovatnega centra oziroma mejnega prehoda.
Snežnik - stran 14
URADNE OBJAVE št. 6
iiirska Bistrica, 1. december 2000
Pristojni oddelek ima pravico od trgovca zahtevati dodatna pojasnita in morebitno dopotnitno dokumentacijo, v kotikor je to potrebno za ugotavtjanje izpotnjevanja merit.
4.	čten
Merita za določitev dežurstva prodajatn na območju občine Ilirska Bistrica so:
-	izvajanje detovno
-	pravne zakonodaje in kolektivne pogodbe pri detodajatcu
-	interes trgovcev
-	interes potrošnikov
-	turizem
-	tranzitni cestni promet
-	gostota naseljenosti prebivalstva
-	gostota dežurnih prodajaln
-	krajevni običaji
-	nakupovalne navade potrošnikov
-	zagotavljanje javnega reda in miru.
5.	člen
Prodajalne z živili lahko kot dežurne prodajalne obratujejo od ponedeljka do sobote med 5. in 7. uro, od ponedeljka do petka med 21. in 24. uro, ob sobotah med 21. in 22. uro, ob nedeljah med 7. in 18. uro, ter ob praznikih ali dela prostih dnevih med 7. in 15. uro.
Lekarne, prodajalne z motornimi gorivi in prodajalne na mejnih prehodih lahko kot dežurne obratujejo od ponedeljka do sobote med 0. in 7. uro in med 21. in 24. uro ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med 0. in 24. uro.
Vse druge prodajalne in trafike lahko kot dežurne obratujejo od ponedeljka do sobote med 6. in 7. uro in med 21. in 22. uro ter ob nedeljah, prznikih in dela prostih dnevih med 7. in 16. uro.
Odločitev o obratovanju prodajaln iz prejšnjih odstavkov tega člena, na podlagi meril iz 4. člena odloka, sprejme pristojni oddelek.
6.	člen
Če pristojni oddelek ugotovi, da je prijava umika dežurstva prodajalne popolna in so upoštevane vse določbe odloka, prijavo umika dežurstva potrdi najpozneje v roku 30 dni.
Pristojni oddelek potrdi dežurstvo prodajalne za tekoče leto.
Prijavljen umik dežurstva prodajalne lahko z odločbo zavrne deloma ali v celoti, če ta ni v skladu z določbami tega odloka.
7.	člen
Ne glede na določbe 11. poglavja tega odloka sme pristojni oddelek dovoliti, da lahko prodajalne na celotnem območju občine obratujejo kot dežurne prodajalne v primeru:
-	večjih javnih prireditev
-	posebnih dogodkov turističnega značaja
-	ostalih dogodkov, če tako narekuje javni interes.
Trgovec lahko zaprosi za enkratno dovoljenje za obratovanje prodajalne iz prvega odstavka tega člena, ki velja samo za čas trajanja dogodka. Časovno obdobje dovoljenja se določi ob nastanku vzroka.
Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka mora trgovec vložiti vlogo vsaj 10 dni pred dogodkom iz prvega odstavka tega člena.
8.	člen
V mestu Hirska Bistrica lahko ena prodajalna deluje poleg rednega obratovalnega časa od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro tudi kot dežurna prodajalna od ponedeljka do sobote med 0. in 7. uro in med 21. in 24. uro, ter ob nedeljah med 0. in 24. Uro, kar pomeni da obratuje vsak dan med 0. in 24. uro.
IH. MERILA ZA DOLOČITEV POGOJEV ZA PRODAJO BLAGA ZUNAJ PRODAJALN
9.	člen
Trgovec mora za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno pridobiti soglasje pristojnega oddelka.
Soglasje iz 1. odstavka tega člena izda pristojni organ za mesto, kjer se bo blago prodajalo in za blago, ki se bo prodajalo na enega od naštetih načinov.
Ì0. člen
Trgovec vloži vlogo za pridobitev soglasja najmanj 10 dni pred pričetkom prodaje blaga.
Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora trgovec predložiti:
-	odločbo upravne enote o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno zunaj
prodajaln ali potrdilo pristojnega občinskega organa o lastni proizvodnji
-	opis oziroma navedbo blaga, ki ga bo prodajal
-	časovno obdobje, v katerem bo prodajal z navedbo dni in ur prodaje
-	seznam lokacij, na katerih bo prodajal
-	pisno soglasje lastnika nepremičnine, kjer se bo opravljala prodaja blaga izven prodajalne
-	dokazilo o lastništvu nepremčnin.
Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena mora trgovec, ki želi izvajati prodajo na javnih površinah ali nepremičninah, ki so v lasti občine Ilirska Bistrica, priložiti še potrdilo, iz katerega je razvidno, daje predhodno poravnal vse obveznosti, ki se nanašajo na prijavljeno prodajo.
11. člen
Če pristojni oddelek ugotovi, daje vloga za pridobitev soglasja iz prvega odstavka 9. člena tega odloka popolna in so upoštevane vse določbe tega odloka, v 10 dneh izda soglasje za prodajo na enega od naštetih načinov iz 9. člena tega odloka.
Pristojni oddelek izda soglasje iz prvega odstavka 9. člena tega odloka za posamezne dneve v letu, vendar največ za obdobje enega leta.
Hirska Bistrica, 1. december 2000
URADNE OBJAVE št. 6
Snežnik - stran 15
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolaijev se kaznuje trgovec - pravna oseba ali podjetnik posameznik:
-	če obratuje v času dežurstev brez potrditve s strani pristojnega organa
-	če obratuje preko potrjenega umika dežurstva prodajalne
-	če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na javnih površinah ali površinah, ki so v lasti Občine Ilirska Bistrica, brez soglasja občine.
Z denarno kaznijo kaznijo 100.000 tolatjev se kaznuje trgovec -pravna oseba ali podjetnik posameznik, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne na zasebnih površinah brez soglasja občine.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje:
-	odgovorna oseba pri trgovcu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena
-	fizična oseba, ki prodaja izdelke lastne proizvodnje, če opravlja prodajo blaga izven prodajalne brez soglasja občine.
V.	NADZOR
13.	člen
Na podlagi 23. člena Zakona o trgovini uresničevanje določb tega odloka nadzorujejo pristojni tržni inšpekcijski organi.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Prijava umika dežurstva prodajalne oziroma odločba o prodaji blaga izven prodajaln, kije bila trgovcu izdana oziroma pot!jena pred uveljavitvijo tega odloka, ostane v veljavi do izteka roka določenega za dežurstvo prodajalne oziroma za prodajo blaga izven prodajaln, vendar pa najdlje do 31.12.2000.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določila 1.,
2.,	3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 16., 17., 18., 19., 20., 21.,22., 23.,
24.,	25., 26., 27., 28., 29. in 30. člena Odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 11/88) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času (Uradne objave PN, št. 18/94).
16.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah časopisa Snežnik.
Številka: 30602-0022/00-220 Ilirska Bistrica, dne 28.11.2000
Občine Ilirska Bistrica Podžupan
Vitomir Dekleva, ekon., l.r.
OBČINA IURSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93,47/93, 56/93,71/93 in 44/97) in
16.	člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/ 95) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 2. nadaljevanju
17.	seje dne 28.11.2000 sprejel naslednji
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za cono Pl-2 v Hirski Bistrici - II. faza
1.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za cono P1 -2 v Ilirski Bistrici 11. faza, katerega je izdelal CEP Danilo Jež s.p., Sežana, oktobra 2000 pod št. U-012-2000.
2.
Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo razgrnjen od ponedeljka, 11.12.2000 do petka, 19.01.2001 v sejni sobi KS Ilirska Bistrica - Provizorij, Bazoviška 12, Ilirska Bistrica, levi hodnik, prva vrata levo, v delovnem času upravnih organov.
Javna obravnava osnutka odloka bo izvedena sredo, 10.01.2001 s pričetkom ob 10,00 uri v sejni sobi KS Ilirska Bistrica, Bazoviška 12, Ilirska Bistrica, levi hodnik, prva vrata levo.
3.
Občani in organizacije lahko podajo pismene pripombe, mnenja in druge predloge na kraju razgrnitve (knjiga pripomb) in na javni obravnavi ali pa jih pošljejo na naslov Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Bazoviška 14, pod oznako "Pripombe na ZN Pl-2, II. faza".
Rok za oddajo pripomb se izteče z zadnjim dnem razgrnitve.
4.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica.
5.
Sklep se objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik.
Številka: 352-66/98-23! Ilirska Bistrica, 29.11.2000
Podžupan Občine Ilirska Bistrica: Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r.
Snežnik - stran 16
URADNE OBJAVE št. 6
Mirska Bistrica, 1. december 2000