Offlco of PobUeetloe» S007 South UwtmUU An Tolo phono RoohwoU «SSd GLASILO SLOVENSKÈ PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 19 DL, petek, 23. jsnusrjs (Jsnusry 23), 1931 of protideS JKl^SOOtion not, Ai il Pobißanh brezpo-m selnùêti v Chicagu Mahinaciye elek-trarshega trusta Porabil J» veliko denarja v volilni kampanji v dràavi Wash Ington Washington, D. C. — (FTP) -Washington Weter Power Co., podruAnisa elektmrskegs trust*, je porabila vsoto 9846,000, da poreal Iniciativni predlog, kl j« določal, ¿a lahko vaak okraj v drŽavi Wtshlngton sgrsdl svoje javne naprave. Predlog so volile! odobrili in s tem je elektrar-ska drulsa iigublla svoje koncesije, Oikritje je résultat preiskave, ki jo je uvedla federalna obrtna komisija. Predlog, ki so gs volilol v dràavi Washington sprejeli potom referenduma, dovoljuje vsakemu okraju, da lahko sgrsdl svoja elektrarn in prodaja električno silo tudi itven svojega območja. Rlektrarska drušba Je napela vse svoje sile, da bi ee vol Ud isrskll proti predlogu. V ves kraje Je poslsls svoje props-gstorje, da so agitlrsli msd ljudmi, sli svqjega namena vsllc temu nI dossgU, ker so se volllci s veliko veČino isrekll sa predlog. V kampanji proti trustu je bil se)o aktiven svasnl senator R. Dill in on je največ pripomogel, ds js Washington Water Power Co, izgubila koncesije v drftavl Waahlngton. Chkag» — (FP) — Gover-narjava komisija sa pobijanje Tu IIwsl»Mtt. ki je bila dele* aa vaMka publlsltste v časopisju, ko je Ms sstanevUena, js v e ku dveh SSSSOOSV preekibela dalo 5,000 proailasm. To na pome ni akoro aK.afcSee vpošteva dejstvo, da je v Chicagu več kot 800,000 breapoepbilh. To poročilo js podsla na Sberovanju Cika-tke delavske federacije Agnas Nestor, pasdssdnirs Ženske strokovno lig» In ¿laaioe governerje-ve komisije. T* pet tisočev opravlja rasli-čla dela par dni v tsdnu ki noben ne sastaH vsč kot sto dolarjev na mesec. Načelnik governerje-ve komtstje bankir Clarke Ae vedno pošilja apele sa prispevks v sklad v podpore; brespoaelnlm. Komisija st Je savsela, da Aere pat milijonov dolarjev, toda prispevki prihajajo počasi. Medtem, ko morajo ssposleni delavci na "sugestij?' svojih delodajalcev obračunati ehodnevni mesdo ns meneč v ta večina čikaš- kfh bogatinov ignorira kam pen- Kritizirajo svssao In dršavas od minlatmdje, ker ae ae nasal Jo ss trpljenja brospoeotalh Ženeva, 22. jan. — Dr. Julij Durtius, namAki zunanji minister, je včeraj med rsapravo o pritožbi Nemčija proti Poljski |ra
  • oje, da bi oprostitev Poljske zzvala v Nemčiji zahtevo si t** *op is Uga-aarodov ia pojfe. iala «tališče nemške vlade, kije to zdaj na Angleška MorHska ikh da poniiiM v ibomlel Pittaburgh, Pa. — (FP) — Ko so člsni Trade Union Unity lige zagrosill s masnimi demonstracijami brespooelnih, js bila takoj mlbillzirana polkljs, da •vstopi v akcijo. V*i policaji so ss oborodili do sob In močna četa ss js poeta vtis pred mestno hiAo, da Jo varujs v slučaju napada. Izgledalo Je kot da ss mesto nahaja v vojnem stanju. Veliko število policajev na konjih In motocUdih as je rsspostavilo okrog msetne hiAo, ki je iigledala kot kakšna trdnjava. Pripravljeni so bili tudi gasHci In v svojih rokah so dr* Aall cevi, da Poedravljo brezposelne s ledeno vodo. Prlsor pred mestno hiAo Je bil tsko nenavaden, da se js v kratkem čaau obrala velika mnolica ljudi, ki ni mogla rssumeti, kaj naj ves te priprsve pomenijo. Detektivi so Avigall msd ljudmi sem In tja, slssll so na hlAns strehe, s katerih so psslll ns more-bitne napadalce s bombami. Akoprsv je policije rssbils dva pohoda brssposptnii, se Je dslefadjl vseeno posrečilo, da Je predtoiUa svoj« sahteve mestni vladi. Zahtevala Jo $80 tedenska podpore sa vsaksfa brss-poeelnega delavca, prosto vol-njo na osatnl Islesnicl, sa otroke, ki pohajajo Aoio in ukinjanje New York. — (FP) — Zahteva, ki Jo naglaAajo delavske organizacije in Časopiaje, da kongres takoj določi mllijsrdo dolarjev za konstrukcijo javnih del, da so da tako brespoealntm priliko do dela, je sedaj dobila odobritev pri skupini 90 najpro-minentnejAih ameritkih ekonomih. Javna dela so neobhodno potrebna, da ss reAl na milijone brespooelnih delavcev In njihovih druAin pred pomanjkanjem, pravijo ekonomi. Rojssen pred visokimi dsvkl nI uprevUiena. ker se bodo svIAall Is ss nissk odstotek. Iajavo so podpisali med drugimi tudi Paul H. Douglas, John R. Commons, Edwin R. A. Seli gman, James T. fthotwell, Franklin H. Glddlngs in T. N. Csrvsr. "Logično jo, da federalna vlada, ki urgira mesta in drflave, da pričnejo s Javnimi deli, tudi sama pripomore, da se dvigne nakupovalna moč delavcev In farnuirjev," pravijo v izjavi. "Uvajanje programa javnih dsl ns Al roko zasnovani podlagi bi zahtevalo aioer milijonske stro-Aks, toda to Js v primsrl s škodo, ki jo trpijo brezposelni delavci in mali trgovci, ki so od- Moskva, 22. jan. — "lx vest je" so včeraj objavila dolg intervju s ameriškim inženirjem po Imenu Volin iz Arhangel&ka, ki senika, da je v drvarakih keropeh as severu Rusije prisilno delo. Volin pravi, da ima trinajet let te-kuAnje v lesni industriji v Zdru lenih dršavafa. V zadnjem novembru je sprejel akiAo Inženir, ja, katero je nastopil 10. decembra. Sovjetski lesni trust ga je poslal v Arhangelsk, kjer vodi traktorsko poetajo. "Do danea še nisem vide) prisilnega dela v tukajšnjih drvar-ektti kempeh", izjavlja VoMn. "V moji kempt je 800 delavcev in med temi je trideset Izgnancev, toda val delajo prostovoljno in celo odstopajo praznike delu sa intatrialisacijeki sklad. Vest! v < angleških Mitih, da eo delavd tukaj primorani delati in kdor ss upre, je vrten v graben, kjsr zmrzne, so nereenične In smešna. Ameriške plače od kosa sa tsko i delo eo niftjs in detovnfic jO dalj-11 ^^^^reejepen^ dno manj produktiven kot sme-riAkl In sato manj zsaktši." Danville, V a. — Sherwood Anderson, posnan ameriški pisatelj, Je v svojem govoru na shodu tekstilnih stavkarjev v Danvillu, pozival delavce, naj «vztrajajo v stavki, katero Je primerjal vojni sa oevobodttev ameriAklh kolonij izpod angleške nadvlad*. "Tudi takrat," Js dejal Andsrien, "so Ah pradedje v boj aa priznanje unije. Tekstilni delavni ne smejo odnehati od4 svojih zahtev, ker je tobof Za kontrolo industrijske mašinerije, ki skuSs zasužnjiti ¿lovska." > Dvorana, v kateri ss je vršil shod, je bpa iptrpana in veliko število moških, lensk in otrek je moralo ot$ti zunaj, ker ni bilo v dvorani prostora sa vse. Poleg Andsreona so nastopili tu-di drugi d^sv^ri epvoraiki, med n>iml preditdttifc dt^svne dalev- najsti teden, Slavka <000 r, Drušha ja števi-mflfr rekru-inimi farmar-lil in drugih Sovorner Pol-ro( okrajnega on sluga teks- A -i 1 lil vOZS»!. TU tj I tem čsai tiraÜAméS ji v Nor* južnih dri zaddlo nobene grupe. "Stališče svesne sdministrscl-Je, ki se Je Izrekle proti tem Izdatkom, Je obsojanja vrsdno. Potreba Je velikanska In sato Je potrebne tudi odločna in pogumna akcija, ki Je v popolnem soglasju z ekonomskimi prinslpl. Edino v slučaju, da ss s*ssna in drfsvns administracije isre-čejo sa Izvajanje programa jav-nlh del, je mošnoet za uMaiitev posledic, ki Jih Je prinesla In-dustrijska depresija. Ce se to ne zgodi kmalu, potem bo ameriško ljudstvo še čakalo na vrni-tov proeperitete." Tode vlada si Je hitro pom iz zedrege ia njena Soklrs d loga Je bik epmjete l»ndon, 22. jan. — MacDonal-lova vlada je bila včeraj poravna v zbornici, ko je bila na glasovanju njena predloga glede olske reforme. Nekaj minut je >ila konfuzlja v zbornici in to-iji so vpili, naj vlada rselgnlra, oda MacDonakJ je vstal in 0s-manil, da je stvar malenkostne, ldben večji princip nI prizadet n v s led tega ne bo nobenih poledic. Nekaj časa pozneje je bi-a. ista predloga, iz katere je M^ a sporna toOa izpuščena, spre-eta z vočino IS glssov. Versko vprašsnje je povtroč|-o poraz. Katoliški lsborit J<+n teurr je k šolski predlogi pfSd-rtil dodatek, da vlada podpira »udi katoliške šole. Vlada je sprejela dodatek. To Je povzrotf-o vihar med anglikani in protestanti, ki eo v vačlni v tfmmlci. >s so zavrgli dodatek s SS glaso-ri večine. Nato je bila origins^na »red loga sprejete, ki med drugim oloča, da obvezni pouk v osnovnih šolah traja do 1*. leta. t*>-tlej so otroci pustili loto g dopoJ-ilvšim 14. letom. okrajšan Je delo vn tka Richmoml, Vs. — J. H. Hali, drfavnl delavski komisar, Je dejal, da Je edina remadura proti breipooelnootl skrsjAenJe delovni ka. Tovarnarjem priporoča, naj upeljejo šeeturnlk brss ni-AanJa mezd v svoja podjetja. Na ta način bo dana prilika velNte-mu Številu delavstva do sasluš-ka. Komisar Je objavil tudi statistiko, ki kaAe, da Je vsak delavec v Vlrglnljl v prošlem letu produclrsl blaga v vrednosti $8,088, toda v mezdi je prejel samo $976, ostala vsota pa Je šla v lepe Induetrijsklh magna Kansas City, Mo. — Rev. fcd-»srd Taylor, katoliški ftupuik v Xbornu. Kana., In Halen Abfall, ijegova faranka. sta bfla 21. t n. aretirana v tem meetu na za-itss'o Heleninega mota, ki Jf e-rsdil župnika, da salesujs njego-leno. Policija Je prijele ¿raleo, Ico sta se vozila v avtu v Cansas City. Župnik Ja hitra po-üical advokata, ki Je Izpeeloval tanj in za leno tzpuetttev na po-Hagi "hnboss corpus" proceda- New TdHt — Baak of U-lifted ebttss, največje bančna instituées ad vash Id so propadlo v prsnem letu. ae bo reorga-nizüfaáa. M» Je sporočil Mes atener, âan drtavne bančne ko-mioije 4ÔS/W0 vlagateljem, ki sa postali fcrtve bančnega polo- pljučnico. "V > ufifnuiu PROSVETA PROSVETA THE ETOJCHTEMliBKiT net m uu. m m to Ct«M «TJ« fl Je «■ «atrt M»; •¿Ti m 9*1 M« i M ti DOM V «1 M 9*mm pNa wsn. »hin r«M« lu h u m mm rn m mu*l "Sveta nevoščljivo«!" It podirajoče se «tare Španije prihaja mila tofba, ki vsekakor pretreae marsikatero črno troe. Španski kardinal in nadftkof v To-ledu apelira na vlado, naj tvifta plače duhov-Mini v deielf. Španska hierarhija j« drlavna institucija in duhovni so plačani od države. Kardinal pa toži, da je ftpanska duhoviti na pla-buta tako slabo, da "20,000 župnikov je »veto nevoščljivih hišnikom in aficirakim slugam, ki to po tvojem zaslužku goapodje napram bednim t upnikom." Kaplani imajo po $260 letne plača, kar je veliko premalo. Končno pa kardinal aervira ftpanakl vladi iledoče pod not: "Vlada aa mora zavedati, da jI je eerkev potrebna sa pomirjen je naroda In po-tlačanje rebelnega duha. Socialni mir v Španiji ja v rokah duhovščine." — To je dovolj jaano priinanje, komu se mora ipanaki narod tahvalitl, da fte vodna Uva po irednjem veku. Grda, nehvaležna kraljeva vlada pa noče mastno plačati ta velike uaiuge. Žara» je laloatnol Z lofiko "svete nevoičljivostl" naj ae pečajo veliki modrijani, ki ao dvanajst let Študirati lira-čare in krukarako motanje beeed. Normalen človek pozna aamo eno nevoščlJivoBt Zanimivejša kot to ja krka ftpanake duhovftči-ne, čeprav aaa nič ne boli. Praktična rešitev krize bi bila, da gre polovica itevlla župnikov za titiknlke in oficirske slugf, ki ao bolje plačali. Ha Spanekem j« preveč duhovnov, zato ao "cheap". ftpanakl kralj vaekakor ve, da je so-dalnl mir, ki ja v rokah cerkve, zelo na slabem in nevreden kakega večjega plačila. Krizo reii revolucija. Nova Španija, ki prfcSe po revoluciji, polije hierarhijo v privatno življenje in lepi milijoni, ki jih danea požre eerkev, pojdejo ta ftole in pobijanje nepisme-noatl, ki je danea v Španiji največja v Evropi. Indija ▼ London, Indga iz Londona Dva meseca ao Indljaki delegntje aedeli pri ekrogtt miti v Londonu In ae pogajali t Anglijo aa evobodo v Indiji. AngHJa Jim je rekla, naj predloie načrt, kakšno evobodo hočejo. Dva meeeea so sedeli in kovali načrt — in morda bi sedeli in kovali še dva maaasa in polni Aa dva In «a dva .. . Končno aa je Mac-Donaldovl vladi zdelo to p re neumno, pa je zadaj! teden poalala fndijce domov. Odftll ao t praznimi rokami, toda MacDonald Jim je u-1J ud no povedal, kdaj ae lahko vrnejo v London — namreč tedaj, ko ae najprej med aeboj zedi-nljo, kaj pravzaprav hočejo. Zakaj ao Indijci odftll praznih rok? Zato, ker ao se dva meseca prepirali v Londonu o vprašanju, katera vera v Indiji bo imela največ pravic. Indijci razumejo nvobodo na ta način, da smejo Imeti kupček religij, kopico prav mističnih in skrajno bedsstlh zablod. In da ae potem lahko avobodno koljejo med seboj aa svoja praznoverja. Delegatje v Londonu ao bili lik 1Jučno verak! voditelji in pa bogati ma-haradfte (domači knezi), ki ao prišli vet okin-čani t zlatimi okraaki in dragimi kamni. TI ljudje razumejo evobodo v tem. da lahko brez ovir izkoriščajo parije ali isobčene v najnižji kasti. Gandi. živ "svetnik", vodja nacionali-slov, ki niso hoteli priti na konfereneo, razume svobodo v tem, da Indija podere vae tovarne In raabtJe vae etroje, ki eo Jih poatavili Angleži In se vrae nazaj v dobo. ko Je vsakdo na roke spredel in stkal koa platna, e katerim »i je po-tem pokril trebuh. Tako pojmujejo svobodo indljaki voditelji In Uko jo pojmuje maea 320 milijonov ljudi; izjemo dela le peščica. Intelektualcev, katerih nihče ne poelufte. T« eo kruta dejstva, ki Jih ne odpravijo vee simpatija do nesrečnega Indijskega ljud.tva. MacDonald je vprašal Indijee v Londonu, če morejo jamčiti aa mir v evoji deželi, ko bodo enkrat aami evoji — da ne bi proela\lli VPB-bode s civilno vojno in vereklml maeakrl. Nič mu nkso mogli jamčiti In odšli so domov akt«, gani. Zdaj bodo nadaljevali kave doma. Abo bi bU MacDonald hudoben, bi — če bi imel ab-solutno večino v parlamentu; danee bi tega ne mogel storiti, čeprav bi hotel — izpraznil indijo in pustil Indijee. da utonejo v evoji krvi In anarhiji in konec bi Ml intervencija In na okupacija. Glasovi iz naselbin Dogodek pri Traoalk, Mkk. — V zadnjem mojem dopisu sem poročal o slabih delavskih ter o farmarekih razmerah. Ker so fte vedno enake, zatorej dimen opustim te stvari Bom poročal nekaj drugega, aa kar ae komu mogoče zamerim, pa nič zato. Prijatelji bomo vaeeno ad moje štreni. Torej aaj omenim kaj da ae je zgodilo. Dne 81. dec. 1960 je preminul po vaej naselbini dobro znani Anton Levstik, po domaČe Jurseov Is Travnika pri Loftkem potoka. Kot prijatelji ter ssanei pokojnega smo ga obiskali na doma, kjer je pokojni umrl. Pogreb je bfl 2. jsn., po katoliškem obredu. N«gl«ie «a prepričanje so prijatelji in znanci slediti zs pokojnim v cetfcev. Ko eo bile vas ceremonije dogotovljene, se pa duini pastir spravi na po-grSbce, čeft, aadaj vaa imam v rokah ter JHi začel zmerjat. Prišteval jih ja k teletom ter da ao val pogifcljeni. Udarjal je po socializmu in da "Auetriens" ao burgfc Coal Co. je zopet tukajftni ja, kTbo ačasoms pogoltnite vse male trgovce. Doeti let je že, odkar aem prišel v Ameriko. Tak-rst fte nismo poznali vsakovrst-nih korporacij tako kot danea, in delavec je bU tista čase bolj svoboden kot je danee. Mi delavci ei aami spletamo MČ, a katerim smo tepeni. Poživljam vaa, rojaki ia Slovani, da se oklenemo vel skupaj edine delavske prodajalne v nafti naselbini in pokažimo, da smo za skupno delo ia skupni napredek nafte prodajalne. 12. aprila bo zadr. prodajalna obhajala avojo petletnico. Odbor je eklenil, da ae petletnica dostojno obhaja, zato Že dane« o-pozorim pueblodko javnost, da takrat pokažemo, da smo za naše zadružno podjetje. Delničar. MeOoaov premogovnik zaprt L*wrence, Pa. — Naj vam sporočim zopet novico hi dokaz, kako uspešni so gospodje pri pobijanju brezpoeelnoeti. Pitta- Ravno ko jo sa misel ata pripovedovali o mi ie, budi Naj fte omenim, da je direkto-rij Slov. daL dpma sklenil pri-rediti veselico na puatni torek, ds PETEK, 23. JANUA&Jj atari domovini. Od tedaj mora ae pozabimo na Kurenta radi ša- bili enkrat dobri katoličani, sedaj pa da ne čitajo pravih časopisov — in fte cele vrste drugih stvari. Ker nisem bil navzoč, ne morem vse tako natančno popisat. VSrok, da ae nisem pogreba u-deležll, je to, ker sem bil prepozen. Počakal sem' na vogalu, ker sem znal, da ae snidemo. Ifšenkrat mi pravi moj prijatelj: Glej, so Že nazaj, In resnično prikorakajo drug za drugim v biljardnteo nekako razja-denl. Vprašam prijatelja, kaj da ja. Odgovori da nikdar več ne gre v cerkev. Vsaki je bil bolj razkačen kot prvi. Nekdo mi fte celo reče: "Da veš kakšen ja bfl dušni pastir! Kar za bežati je bilo. Tako je bil razkačen, da me ga je bilo kar strah/' Da aem ae podal v javnost a tem dopisov, je razlog to, ker že deset let sem v Travniku in nismo bili Še v sovrafttvu zaradi prepričanja, temveč smo živeli slogi in roka v roki drug z drugim Hi svoji (k svojim. Ako bo ilo tako naprej, bomo ps svoji od svojih. Vem, da dušni pa-stir na more ničesar vedeti o nas, kako in kaj da smo in rov Montour št. 4 dna 15. jan. položila v zibelko miru in epan-Ja. Kako ga bo zibala in kake uspavanke mu bo družba prepevala in kako dolgo, je danes težko ugibati. Ko je družba leta 1&25 sredi zime kar nim negovanjem pripomogla do tako hitrega okrevanja. Globoko zahvalo aem dolžan številnim obiekovalcem niso nič pomagala, prodajalna je bila odprta 12. aprila 1906. Težaven Je bil začetek, v pr vi vrati na finančnem polju, drugič, ker nismo imeli nobenega is-k učenega poslovodja, kateri bi fte kdaj prej delal v kaki ni trgovini. Niemo pa Obupali. Ca ima delavec trdno voljo, premaga marsikaj, tako ja tudi zapreka za radi poalovodje bila premagana. Delničarji ao ri>rali iz svoje are-de M. Mlklloha, ki je večinoma delal po rudnikih, v trgovskih poslih nI Imel nobene skušnje Tudi tukaj ae Je pokazalo, da tudi navadni delavec lahko vodi tr-govake posle, ako ima trdno voljo kot jo je Imel In jo fte ima nad rojak M. M. Pod njegovim vodetvom ae prodajalna lepo rat-vlja. seveda v kolikor Je pieč mogoče v sedanjih trikih čaelh Prerokovanja naših nasprotni kov ae niao ureanlčtla. Kolikor veš so mvall proti prodajalni, toliko lepfte ae je ratvljsls Pa kljub dobramu napredku mo še marsikaterega na rojaka v naši vrsti. Ko bi delavec raaumel. kakšnega pomena je to podjetje. M ee tee nej# oklenil te edine delavake u-etanove v našem mestu. 2aloetno je od naših eotrpinov, ki grede mimo nafte prodajalne v Piggfr Wlggty. Ko M U enda-lav*r vedel, koga podpiraš. k*JOe ni kupuješ v dot trn »h prodajalnah bi nikoli ne e topil tjakaj. To nI drugega kakor velika korporaci- a svojimi poaetl olajšali, bridke ure v tujini. Nadalje tiaočera zahvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ki je prihajalo iz vseh krajev Amerike in s ka terkn ste spremenili mojo bolniško sdbo v pravcati cvetlični raj. Dalje se iakreno zah valju jem ta številna darila kakor tu di ta pismena In torto javna deša Ija. Overil sem aa, da dragi rojaki a evojim plemenitim sreem niso tapustili avojega rojaka nearečl v tujini. Zato kličem vsakemu poaebej In veem — ti aočera h vala 1 . operni In koncertni pevec. Trn jeva pat proleUrlata TerdaavUk, N. T. — 8koa dvajeet le že opazujem miserije In trpeljenje delavca. Ti« t i krst sem delal 60 ur zs aedem dolarjev In pol na teden. Nekaj Je bilo: zadovoljen sem bil. Vedno sem ps mialil. kako bi ep 11 nebi I kapitalista, da bi ml ne itpil mojo najboljšo kri. Danes pa je tako slabo posebno po meatih, da kaj takega nisem pričakoval v Ameriki. Delavec je sam kriv. a^j ima vee v svojih rokah, a noče poka-zati evoje moči. Le čaka mirno kdaj ga bo kapitalist poklical, da gre aopet garat aa njegovo malho, katera nI nikdar polna, kola aa vas ps osem ur na bi morali delati po ftttrl a-re. To bi morale biti psrols delavstva. biti neksko eto let. Ljudje ao ttsvo kuMi, Mtačf umiral ob cestah s travo v ustih. Živeža ni bilo nobenega. Hudi časi eo bili takrat. V Ameriki bi bilo eedaj kmalu tako, da bi moral delavec jeeti travo, dasi je vsega bogastva v obilici. Vpraftanje je, kdo ga ima.—Ignac Solgaj. PKtstmrgfc, Pa. — Ko sem fte! zadnjič a poulično kara v Weet-moreland, aem videl tri zanimiva rsži Na križišču 82. ceste in Lfceetjr etreet je poulična kara rifaAs nekega moAkega, katerega ima mi ni znano. Kakih 60 blokov dalje je ležal poleg ceste neki moški in bruhal iz sebe preobilico taviitega munftajna, nekaj korakov od njega je etal pa mož postave, ki ga je Čakal, da i iačisti in potem menda hajdi njim v luknjo. Ko se pripeljem v Wiikens-burgh, kjer sem moral čakati druge kare 20 minut, zagledam nekega moftkega, ki prileti H neke hifte na trotoar, za njim pa menda njegova boljfta polovica a skledo nudelnov, katero mu vile glavo. Sklada ee razbije, na srečnemu moškemu pa obvisi polovica nudelnov. Mož pobere čre-pinje in kar je ostalo nudsbiov v njih ter jih vrže v ženo. Izgledala sta kot dva božična drevesce. Kako sta se potem krtačila, mi ni znano. To je aad prohibi-dje. Bolj prijazni ljudje eo pa na ddteH, kot n. pr. na Herminie in Y«konu. PO teh naselbinah ae rajši s prekajenimi klobasami pretepajo in z nevryorčanom zalivajo ter se lepo razumejo med seboj. Tudi mene in mojo ženo to obdarovali s klobasami. Lepa hvala vsem. Ker sem 18. jan. aopet zbolel na revmatlamu, me je F. Kovačič popeljal na Herminie, odkoder sem ftel proti Pitts burghu. Ns ta način sem zapustil prijazne naselbine in zveste naročnike. Ostale ob iščem pri hodnjič. Hvala vsem za naklonjenost—Anton Zldauftek. «J? _ It detroi take naaelbine Detroit. — Živimo v času ko močnejfti krade slabšemu vsakdanji kruh. Mogotci, ki so vsega presiti in kruha pijani, ne vedo kako bi aadali fte hujši udarec delavstvu in gs pahnili v fte slabše razmere. Prilike in vzrokov i-mamo torej dosti, da se učimo. Največji preobrat pride tak rat, ko ljudje spoznajo sami sebe, ko uvidijo, da morajo epre-meniti svoje navade in nazore in priznajo, 4a imajo svojo odgovornost napram organizaciji, katere eo člani. Imeli smo Slov. del izob. klub, ki je bil ustanovitelj Slov. del. doma. Imeli smo na razpolago knjige In časopise Domu, rsvnotako tudi pevski in dramski zbor. Vae to je izviralo is Slov. del. itob. kluba, fh kaj imamo pa danes? Poalušali ste glas političnega tvona, ki je danes že popolnoma utihnil; na aejah se sliši le eno zvonenje, drugI se pa priklanjajo; člani dramskega kluba ee ne etrinjajo med seboj. Torej kje Je kak uspeh tega kluba? Rojaki, izselili in naaeleli smo se kot hlapci, živimo kot hlapci, ne bodimo pa hlapci hlapcev, da a tem ne omaloduftimo drugih predno stopijo na cesto življenja. Slovenci amo al pa največ aa ml krivi, ker verjamemo vaškemu natveaovalcu. Namesto da bi skušali priti resnici do dna, samo kričijo, da ae moramo od njih učiti. Ce pa kaj rečeft, ti pravijo. da nič ne veft. Krivda je pri dotičnlh, ki ae fttajejo, "da so", a ne fttudirajo sa skupno delovanje naselbine. Le evojo staro politiko gonijo pred seboj kot so volarji gonili vole is Ljubljane v Trat — vedno po stari ceeti — nikakor pa ne aa adružitev obeh dela vekih strank. Večkrat ae pripeti, da eape prežene meglo, ta katero ee ekri-vajo bresnačelneži ter jih pokaže Uudetvu v pravi loči. LJudetvo pa Ima aopet eno nalogo več, da ee uči le ftole življenja. Seme prepira rodi aevist. zavist mržajo, t katero amo Slovenci prežeti po naaot>inl. Tb ee dogaja ia ae bo dogajalo, dokler bomo vodili politiko vsak po svoje, brat cilja, ki ee da dooeči le v skupnosti. Torej upoštevajmo le tiete. ki v resnici delujejo ta skupne iaterese; tistim, ki ssjejo razdor, pokažimo pa vrata. le, ki je tvessns z njim. Igrala bo izvrstna godba. Prva točka na programa bo Kurent ta fante ia dekleta, ki so izostali . . . Cisti dobiček ja namenjen Domu. Ker bo res fletno, vabim v imenu odbora dbčinstvo na mnogohrojno udele&o.—-Frank Tekovnik. Nssvet Cleveland. — N* mi bo do-voljeno pojasniti ndskn L. Carlo» glede soč. Id. ftt 28 JBZ, oziroma njegs samega, kar pifte v Ameriški domovini, da je odšlo-pU od kluba radi par članov. Moje mnenje je, aka je opaafl, da se kluba ne vodi v smislu pravil in zaključkov JSZ, ja bila njegova dolžnost člane na to o-pocoriti. To tudi glede članov. Vaekakor bi bilo bolje apelirati nanje, da zavzamejo boljfto taktiko; ako bi pa apel ne zalegel, pa gledati, da njihova meats kot uradniki zavzamejo drugI Saj je rojak Cork tudi delavec in radi tega ae mi/ na vidi lepo napadati gibanje ia aktivne člane etranke. Vssk dala napaka in navadno jih je človek tudi pripravljen popraviti, ako te mu dokaže, da ja v nepravem. In ker ae kritik priftteva naprednjakom, bi po mojem mnenju vseeno boijie storil, ako bi se vrnil v soc. gibanje, postal aktiven vAlubo in stranki in s tam pripomogel do hitrejftega ureeničenja njenih aafctev In ciljev. Poanavatelj položaja. Smrtna koss . , Milwaukee, Wis. — Dne 8. jan. je tukaj našle smrti umrla Mary Bauer v starosti 05 let. Rojena Je bila v BeUkrajinl in v A meriko je prišla pred 80 leti. Tu zapuftča dve hčeri, Mary MHcsič hi Annie Kovač. Pokojna je bfla članica drufttva Nade, št. 266 HBZ. ■ .( Smrtna nesreča se je pripetila dne 18. jan. 40 milj severno od mesta, ko se je skupina rojakov peljala v Shdboygan. Nesreča je hotela, da je njih avto aa-voail v jarek s tako silo, da sta bili dve oedbi mrtvi na licu mesta, tri pa težko poškodovane. U bita sta bila Joe Gorahek In Frank Goličnik. Gorahek je bil 44 let atar in član drufttva it. 16 SNPJ, Goličnik pa 80 let in nI spadal k nobeni podporni or ganitpciji. Vai trije pogrebi so se vr*ili pod vodstvom novega slovenskega pogrebnika John Jelenca. Pogreb Žertev avtne nezgode aa je vršil db veliki udeležbi ljudi. Stične udeležbe nafta naselbina nI imela fte sa nobenim alovenakim pogrebom. Vsem preostalim sorodnikom moje globoko sožalje! Joka Verftnik. Blufanje delavstva EHizsbsth, N. J. — Poročilo v Prosveti z dne 12. jan. glede u-poelitve večjega števila delavcev pri Singer Maohine družbi, je neresnično. Ta družba ta šivalne stroja ima uposlenih okrog 8000 delavcev in delavk, ki delajo po tri in fttiri dni v tednu. Družba je več delavcev in delavk odslovila, ne pa vzela na dalo, kot te glasi poročilo. S takimi novicami kompanije, aH kdor že skrbi ta "publicity.N le bhifajo delavce.—Andrevr 84. LoaK Mo. — V nedeljo avsftar 26. jsn. prireja krvateki Sokol v tem mesta maškerado svojih prostorih. 14» Chouteau are. Pridetek db 7:80 zvečer. Razdeljenih bo |60 v nagradah Vstop**» v pred prodaji Me, pri vratih pa 80c. Poročevalec. Cleveland. 0„ V. B.:—Dotič ni rojak ne da naalova. Cleveland. F. K.:—V Chicago je aa Ueofte breapoaeUiik. ki bi radi delali. Ako bi korporscijs imela ne, na bi ft% lakat delsvoev v dru- Claridge. Pa.. H. M.:—O viti dokler ns paftijste dotlšai 1>1. A. Koftir: Zanimivosti o raku Kaj nam obeta rak v eksperimenta Zs Človeftke zlotvorbe je proučavanj* kov tem težavaejfte, kar je problem v v slučaju zamotan, take da moramo ; a hkrati mnogo vzporednih Vrst po*k U, na katere delujemo z enim samim činitel ev. povzročujočim zlotvorbo pri človeku. hg toga pa jč vsakokrat fte vpraftanj*č« faktorji iste učinke pri živaUh in pri čt Dovzetnost različnih organizmov je prav li£na> neka žival odgovarja z rakom teki mesecev, dočim draga na one dražljaje ne odgovarja. V neposredni zvezi g te« eventualna imunost (utrjenost) napram tvorbam (o tam kasneje). Dva temeljna poskusa na Živalih sta kronana s sijajnim uspehom, to je kati rak pri zajčkih in pri belih miših in žel rak pri podganah, dosežen na popolnoma podlagi. Japonska učenjaka Yamagiva in sta na zunanjem ušesu zajčka-kunca po 1. mesečnem mazanju s katranom dosegla ste zlotvorbe. Zopet japonski razisk« Tautsui pa je mogel eskperimentalno i kožne rake pri beli miši. Te poslednje je z uspehom nadaljeval in razširjal ki se ni zadovoljil t temi izsledki, temveč stveno izpremenil pogoje poskusa. On je mil podgane s ščurki (Periplaneta ameri ki so bili incifirani z neko glistico (Co nema neoplasticum.) Uspeh teh poskusov je v mnogih sliičajih očiten, ker so obolele v kot 60% podgane za raka v želodcu, ki jn drugačen od človeškega. Ne gre namreč, da Csplošili rezultate Fibigerjevih poskusov bi njih faktorje hotelf uveljaviti pri a ftkem želodčnem raku. Tudi ti Fibigerjevi j skusi, za katere je bil nagrajen z Noblovo i gredo, niso pravzaprav le žnanstveno toč analizirani. Jasno je, da ao se takšni in podobni posl ti delali v zavodih vsega sveta in da se do« jo vedno novi rezultati. Vrhu tega pa se sla poskus tako predrugačiti, da se rak poji preje aH kasneje. Zlasti s to spremes poskusa to se našle snovi, ki pospešujejo t voj raka in takšne, ki gs ovirajo. Od posl njih so fte najbolj važna neka barvila in pl tke zmesi. Vendar pa so praktični uspehi človeku za enkrat precej klavrni. Pri nekih poskusnih živalih so precej t ni vitamini (dopolnilne, za življenje neobh no potrebne snovi), ki jasno delujejo na poi nek raka. Intenzivna svetloba podpira i tvorbe (pri poljedelcih, mornarjih). Eksperiment na živali nam je torej brodoftel pripomoček, da preizkušamo vse n goče lastnosti bule na živalskem organizma da najdemo čim več analogij med človeik obolenjem in onim pri živali. Vsa sredstvi, kažejo v živalskem poskusu zdravilne učil pa preizkušamo s potrebno previdnostjo človeku. Je rak deden? Rak kot bolezen ni deden, kakor kaže dij rodovnikov, pač pa se podeduje nakks bolezni od starišev na otroke. Druge razU ne bi imeli za vse one slučaje, če se pojavi otroklh za rak bolnega star&a ali starišev kasta bolezen v precejšnem številu pri poti eih. Podeduje se sicer prikrita dispozicij«, izzovejo, pri takšnih poedincih isti činitelji. jih poznamo kot povzročitelje, tem laže in f je bulo. Vendar ne gre, da bi z gotovostjo | rokovali človeku rakaato bolezen v poznej letih, če je eden od staršev podlegel tej I tvorbi, ker so poleg prirojene dovzetnosti i rodajni tudi drugi činitelji. Vsekakor je vzetnost za raka v smislu biologov recesir lastnost in prevladuje zdravje nad narikloM čakajo pa rešitve Še važni problemi, ns k ftne druge Činitelje se bo še treba ozirati, oni o gotovem času napravijo obstoječo di| zlcijo očitno. * Ako zares obstoja prirojena ali pridobil na utrjenost (Imunost) človeškega telesa vm zlotvorbe, tega ne vemo, ko so nam še pril valil, kjer po ljubi volji postavljamo nove pogoje tlotvorbam, pravi vtroki «vel sine imunoeti prav malo znani. Vse kste gre verjetno za neepecifično imunost. Kool bi bilo to v zdravilnem oziru vse eno, da j* uspeh zagotovljen. O kakem imuniiirtf človeka zoper zlotvorbe pa fte ni govora. KakJtno orodje imamo zoper to kugo t Preventivno ako nam je na tem, ds <* jimo število slučajev s tem, da ščitimo zdrt ga šloveka pred vsemi činitelji, ki uteit povtročati rake, moramo zahtevati z* 1 obrate, ki tmajo nad poprečna števila oboH strogo higijenako urejene delavnice ia ^ obratne prostore. Končno pa se moramo ojunačm in pfij tudi v praksi z izvajanjem evgenskih Potomcem zdravih staršev moramo zsf0^ boljše uspehe in znosnejfto eksistenc« d bomo odsvetovali potocem zs raka umrl* * bolujočih starišev zakon Kako težak je H dar pri nas poslednji korak od teoretiči» < praktične evgsniket Zdravilno v medicini zadnjih dveh a je Joaip Stefek šel h gospe Mocnaj obenem službeno, so vedeli njegovi poklicni tovariši. Tjakaj pa je prišel tudi trgovski pomočnik Radomlr Ilič. Med tema dvema je prišlo do prepira, Ilič je pograbil sekiro ter večkrat udaril z njo Stefeka po glavi, da * je ztrrudil vea v krvi na tla. Uič je pobegnil, Stefeka pa so preHjall v bolnico, kjer je rve-<>r umrl. Imel je razbito glavo. HM ae je naslednjega dne aam Javil eodišču in so ga zaprli. Rodom je iz tačka, rojen 1904. torej «tar 26 let. Toliko pereča potici J s. Zakaj je prišel detektiv k Moc najevi goape in zakaj Ilič, zakaj j« prišlo med obema do prepira ia uboja, tega ne poročaj«. Društvo aa randre tirali spet naakafcuje javnost. naj vendar Tiomaga društvu c denarjem pri njegovem tako idealnem delu viti si reševalni voz za živali, ki so onemogle ter morajo na dolgo pot Potem hočejo ustanoviti a-zil za male živali, zlasti za pse. V poletnem čafu da gre mnogi posestnik pea na počitnice, pa ne ve, kam bi dal psa. Za take ps? in primere naj ae ustanovi azil, zaščitni dom. In tako dalje, samo tarnanje, ki na koncu preide v patos in "čuvsten izliv": "StraAna je beda revne živali, ki ae ponekod tako neusmiljeno trpinči in izrablja. Uboga žival nam ne more povedati in razložiti bolečin in muk, ki jih pretrpi zaradi Česar se jih smilimo !n pristopimo k društvu za varstvo živali.." Tako jedikujejo in naz-nanjajo proglasi Društva za varstvo Živali po mešč. časopisju. — Toda na človdta menda ti zaljubljenci v pse ne pomislijo prav nič. Azilov poštenih za brezposelne ljudi nimamo, tu pa se nekateri navdušujejo za azil, ki naj bi služil živalim. In aioer psom onih bogatincev, ki si lahko privoščijo večtedenski dopust nekje na rivijeri. Da, njim res ni do človeka, psi so jim bližji. Ker so pasji. Sodrug Tokan umrl Ponoči 2. jan. je po dalšem bo-lahanju umrl sodrug Tokan, referent Delavske zbornice, star socialist, Vbdja strokovnih organizacij, zlasti lesnih delavcev, soustanovitelj Produktivne zadruge ljubljanskih mizgrjev, blagajnik delavske železn. godbe "Zarja", itd^ Sodrug Ivan Tokan je rodom s Češkega, prišel je mlad v slovenske kraje ter ostal tu ves Ča4. Delal je pri raznih podjetjih, vodil strokovno organizacijo lesnih delavcev (Tokan je bil mizar), ter je postal leta 1910 tajnik Strokovne komisije za slovenske dežele, torej tajnik centrale vseh socialno-demokrat-skih »trokovnik organizacij v slovenskih krajih. Po pístanos-vitvi Delavske zbornice je bil nastavljen pr,i njej (kbt referent, toda delal je dó smrti še v strokovnih organizacijah. Bolehal je že dalj časa na astmi, pred sedmimi dnevi je legel v postelj in včeraj ponoči umrl. Delavnega sodruga, kakršen je bil, ga bodo delavci o-branili v dobrem spominu t „ Ogajealkl aa «Mm Javi Najbolj nevarno ognjeniško ozemlje na svetu je mala j ako o-točje, kjer so nedavno ognjeniki zopet povzročili silno nesrečo in razdejanje. Od zadnjtti izbruhov ognjenikov je največ trpel otok Java, kjer je strahovito bij uval ognjenik Merapi. Pred dvemi leti pa je uničila ognje-niška lava otok Palpeve, kjer je našlo amrt nad 1000 ljudi. Naj-veča katastrofa pa je doletela to otočje 26. avgusta leta 1883, ko je ognjenik Krakatau velik del otočja pokril s 4 metre debelo plastjo lave in uničil vsa pomorska mesta na teh otokih. Takrat je našlo nad 70,000 ljudi svojo amrt. Na Javi ao doživeli največji ognjeniški izbruh, katerih pa deluje navadno komaj le polovica. V Ameriki in tudi drugod poznamo sicer večje, višje in tudi bolj nevarne ognjenike, pa nekateri ognjeniki na Javi vendarle tudi niao ravno majhni. Ognjenik Ardjun n. pr. je visok 8843 metrov. Na Javi ao doživeti ognjeniški iabruh leta 1772. ko je ognjenik Popandajan žalil z lavo nad 40 vasi. Takrat ao ljudje poverili, da je tiste vaai "zemlja požrla," tako naglo in nepričakovano je prišla nesreča; v resnici pa je vae tiste vasi pokrila lava in petek. Značilno za delovanje ognjenikov na Javi Je silna moč njihovih Izbruhov. Ognjena alia trga kar cele vrhov* ognjenika proč in nanaša ni I ne mase zemlje In kamenja daleč naokrog. Ko Je deloval ognjenik Popando jan. se je odprlo na njem novo frelo, Irf Je Imelo nad 20 kvadratnih kilometrov površine. . . Ognjeniško ozemlje na Javi, v čigar središču stoji naselbina Garvef, nudi popotniku vellčast-no in prekrasno pokrajinsko sliko. I Mi na Je ailno rodovitna in | line. Okoli doline pa ae dvigajo nevarni .stožci ognjenikov, tako da je vsa pokrajina podobna staremu a mf i teatru (odprto po-doljgasto gledališče bras strehe). Popotniki obiskujejo naj-rajše ognjenik Palagn-feada, v čigar najbližnji okolici ne živi noben ptč, noben metulj in sploh nobeno Živo bitja—vae zavija grobova tišina. Ob vznožju tega ognjenika pa leži staro indijsko svetišče . ., Vladna uradnica «brana za $¿0,0«) Chicago. — Mrs. Myrtle T. Blacklidge, zvezna davčna kolek-torica za čikaški distrikt, je-v sredo zvečer informirala policijo v Springfieklu, da so jo navihani igralci osleparili za vaeto >60,000 pri igri "faro" v St. Nicholas hotelu. Denar, kl ga je zaigrala, si je izposodila od Ed. R. Litaingerja, predsednika čikaš-kega okrajnega pregledovalnega odbora in bivšega županskega kandidata, a pogojem, da mu plača $10,006 od dobitka. Igralska druiba ji je od sačetka pustila dobiti .$40,000, nato pa so ji vzeli dobitek in vseh izposojenih $60,000. Policija še ni izvršila nobenih aretacij. Združena Evropa Strojniki nadaljujejo s pike t Iran je m Paterson, N. J. — Strojniki, ki so zastavkali pri Wright Ae-ronatutical Co., nadaljuje s masnim piketiranjem tovarne vzlic injekciji, ki je bila izpo-slovana proti Mednarondl asociaciji strojnikov." Policija atraži vae vhode v tovarno in več piketov je bilo aretiranih, toda Večina je bila i^a sodišču oproščena. Dva milijona dolarjev meeečno - za brezposelne New York. — Episkopalna cerkvena organizacija v New Yorku je apelirala na mestno vlado, naj določi dva milijona dolarjev mesečno za razna dela in tako da priliko do zaslužka brapoaelnlip delavcem, kl imajo družine. Ta' vsota naj se apro-priira mesečno toliko časa, da se industrijski položaj v New Yorku izboljša. Seaat sprejel Wagner jeva načrte Washington, D. Ci — Senatna zbornica je 21. t. m. sprejela načrt senatorja Wagnerja is New Yorka za pobijanje brezposelnosti. Načrt določa, da ae uatanovi federalni načrtni odbor, kl naj regulira koitatrukcljo javnih del, tako da bo v bodoče dovolj dela v alučaju deprealje. Zanimivosti o rak« (Nadeltavanje a B. stresi.) Nekateri znameniti zdravn nočejo več operirati raka, več ga od početka obaevajo. amejo storiti, če imajo roentg ski savod s vasmi pripomočki na razpolago in ako je zsvotf še opremljen s zadostno količino radija. V naših razmerah v dravski banovini bomo priallje-ni operirati vae alučaje, tudi o* ne rakaate tvorbe glave, kl ao za terapijo z radijem zelo hvaležne, če nam radij ni doaagljlv. Delati pa moramo z vsemi alla-mi na to, da'«t vss j največja bolnica banovine dobavi v dogled-nem času radostno količino radija. Jš4i rak ozdravljiv? Je naše prizadevanje v boju zoper zlotvorbe zaman ali imamo pričakovati kaj uapehov? Težišče boja proti rakastim boleznim ni v bolnici, temveč v laboratoriju. Vae kulturne dr-lave opremi j d jo poeebne institute za proučevanje in zatiranje te kuge in kakor pri mnogih drugih boleznih bo tudi tukaj odločil laboratorij akl poekua. Zdravnikom v bolnicah prepuščamo zdravljenje, ki je najprl-kladnejše In nsj zanesljivejše. Zdrave ljudi moramo podučiva-ti. kedaj ae morajo dati gdrav-ntfko pregledati, če ae javlja še prvi sna k i bolezni, ko še «r drla mnogo neprillk. Pri vsaj tej laloetai alf k i aedanji pa imejmo pred očmi, da je rek ozdravljiv In to tem laže. čim prej s« Jsvl bolnik zdravniku. , (Zdrav j«) „ . (Isin Vedno bolj občuti svet slabe poaledice razdrobljenosti Evropa v polno držav a carinskimi meja mi in razvijajočimi ae političnimi nasprotstvi. Glasovi o «družitvi evropskih držav so vedno bolj pogosti in jasni. Potrebno je, da o tej novi orientacj evropske politike informiramo svoje bravce. Najboljši pomožni vir v tem problemu je nedavno iai-šla knjiga Vladimirja Vojtin-akega 'Taltsachen umi Zahlen Europns." Vojtinaki načenja problem takole: "ZdraŽttsv Evrope je ena o-nih novih misli, ki ae nenadoma pojavljajo ht na katere ae je treba privaditi, preden opazimo, kako stare so. Dovolj je, da se spomnimo cesarskega Rima in katoliške cerkve srednjega veka, da spoznamo, kako atari ao poskusi politične, nadnacionalne združitve Evrope! Resničnega očeta Ideje adružitve, evropskih držav pa ni troba iskati niti med državniki stare rimske drlsvs niti med cerkvenimi knezi — prvi, ki je dal tej ideji popolnoma jaaen izraz in ki jo je utemeljil kot pravi genij, nI bil nihče drugi kakor Salnt-Simon. (Salnt-Simon je tlvel v 1. 1760—1825. Oznanjal je nsko "novo krščanstvo,n ki naj bi rešilo avet. Ker je hotel zbotjiatl avet z zboljšanjem ljudi, ne da bi računal s razmerami, ga prištevamo mod takozvane utopične aocialiate). Oktobra 1814, ko ae js Evropa prebudila od krvava opojnoatl napoleonakih vojn, v času, ko ao v vrtincu alavnoati ministri srna govitih cesarjev in kraljev risali novo karto Evrope in ustanovili avsto svszo absolutizma, Js U vsliki francoski filozof sanjal o taki evropski organizaciji, kl nfc bi onemogočila nadaljne vojne in M bi zagotovila ljudstvom mir, napredek ht svobodo. "Evropa," je pisal, "bi bila najbolj« organizirana, če bi v ta njena ljudstva vladali parlamsn ti ln če bi istečasno priznavali prvenstvo splošnega parlamenta, ki bi atal nad vsemi nacionalnimi vladami In kl bi bil pooblaščen, da odloča o medsebojnih sporih." Poleg tega naj bi evropski parlament akldpal o splošnih davkih, vodil gospodarske Obrate mednaronega pomena, skrbel za menarodne prometne poti, zagotovil svobodo vsSti, nadzoroval ljudsko izobrazbo v vseh priključenih državah itd. Parlamentu naj bi bila podrejena evropska banka, ki bi ustvarila enotno valuto. Jedro združene Evrope naj bi bila po Saint-Simonovem mnenju zveza Francije in Anglije, torej dveh drŽav, fljlh medaebojnl boj Je več desetletij držal Evropo v stalni oboroženoatl. K tej zvezi bi morala pripadati tudi Nemčija, ki v oni dobi I« nI MU enotna država, temvsč je predstavljala le veliko število rasnih kneževin, kl so blls neodvisne draga od drug«. Več nego sto let Js žs preteklo od tegs Salut-Simonovega načrta. Evropa, kl so Jo tedaj Skovali reakclonar Metterslch Is njegovi fovsrlfti, Jd le d*vno utonila v preteklosti. Bslnt-81-monov Ideal ps še vedno čaka i**ločnofll . . . e Svetovna vojna 1914-18 je o-pustošila večji dal Evropa, do-čim J« ostalemu svsta prižene sla» Zato ae js zopet v Evropi pojavila prva misel o združitvi narodev; Evropa, ognjišče neprestanih vojn ia nemirov, naj postane končno branik miru! Take preobrssbe aa pa ae morejo fcvrškl od danes do Jutri Oni, kl pravijo, da Je združi-' tev Evrope utopija, t. J. neures-nlčljlvs mlsri. Ims jo prsd očmi današnjo Evropo: S* včeraj Je tu divjala vojna. Ljudstva še krvave iz dobljenih ran; nekateri prenašajo breme poraza, drugi plovejp v opoju zmage Is v stre hu pred maščevalno bodočnostjo. Nacionalna aasproUtva ae pooetrujejo. Kapital ae oboro. tuje, da doeeže boljši položaj na avetovnem trgu.' Nacionalizem cvete v nekaterih državah, ker so še mlade, v drugih pa, ker so na to: \ utopikmu? stare in nočejo prisnati prvih} pri nekaterfti narodih, ker so izgubili vojno, pri drugih, ker jim je vojna poleg Izgubljenih človeških življenj in materialnih dobrin prinesla tudi lovorjev venec vojaške zmage. Pri tem velikem vi valovanju nacionalističnih atl ne preostaja nobenemu narodu, ki noče propasti, tega pa noben narod noče — nič drugega, kakor da ae brani To še ne pomenja pripravljanja novih vojn — bog varuj, to vsak zanikava — vendar" je povsod potrebna "zdrava nacionalna politika Vojthnakl pravi '.'Realizem proti Dejstva proti fantazijam? N«! Kratkovidno, statično presojanje sedanjega položaja proti poskusu, zajeti dinamiko -življenja In—če le mogoče—vplivati na njot Da ao nasprotatva med evropskimi narodi, s« ne da utajiti, kakor ae ne da utajiti tega, da imajo neke skupne interes«. Vprašanje o usodi Evrope se glasi: Kako vcfllke ao združevalne sile med evropskimi narodi v razmerju z raskrojevalnlmi silami? Kako ss itpremiaja to raamerje sil z gospodarskim rasvoj em avsta, s kulturnim in teh-nlčnim napredkom? Katera atruja bo v bodočnosti prevladala? In končno—«praktično najvažnejše vprašanje: Kak konec si želimo pri tej zgodovinski borbi nasprotnih tendenc? "Združene države Evrope" aU "Panevropa" dajejo določen odgovor na ta vprašanja. In upam si trditi, da ta odgovor prej odgovarja znanstvenemu pojmovanju politike kot dala zgodovin-skega razvoja,. nego dvomlji-voet, člje modrost lahko osnači-mo z besedami i • "Kar j« danes ros, bo ostalo tudi v bodočnosti rast" Čudovito močne so rsskrojs-vsflne sile, kl dsnsa vplivajo med narodi: materialni interesi, nacionalni egolftem, ne vošči Ji-voat In aumničenje, strah In ma-ščevanlost. In vse predobro js znsno, ksko se znajo posluževati teh sil v svoje namsme nekateri krogi težke in oborožene Industrije, militarizms in šurna-lizma! Tem razkrojevalnlm silam nasproti pa delujejo slls mednarodnega sbllževanja, slls, ki uspsvajo v razvoju svetov ns-ga gospodarstva, v značaju modernega kapitalizma, predvsem pa v novem socialnem oblikova- nju držav, v napredku mednarodnega delavstva. Prav v negovanju teh sil je pa začetek In konec akcijskega programa zdru iltve Evrope." e "Čemu pa govorimo o zrušenih drŽavah Evrope, o Panevro-pi, namesto ds bt ms v 111 problem združenih držav sveta? To vprašanje vedno rodi zavihte kot polemično orožje proti pristašem evropske sdružitve. Zato mora mo odgovoriti nanj popolnoma resno. Samo ob s4ri j« razum Ijivo, da se misel mednarodne sdružttvs ne sme ustaviti na meji Evrope—kje teč« sploh ta me Js? Končnega cilja tega gibanja si ne moremo prodstsvljbtl drugače nego pod sdruftftvtjo vsega Človeštva. In prsv temd končnemu cilju služI idsja evropske enotnosti; nadnadonalna sdru-žltev, M obsega evropako celino, J« zamišljena h kot prvi korak k nadaljnjemu dbHŽevanju človeštva. ^ Ta korak j« treba napraviti v Evropi, prvič, ker je roseeplje-na Evropa največja nevarnost za svetovni mir, in groglč, ker sdrušitev Evrope v mnogo osi rlh pripravlja gospodarski razvoj .. . Mir J« I« ena stran pan«vrop-skega gesla druga stran J« pospeševanje evropskega gospodarstva. Tudi v tem osiru pome. nI sdrutH«v Evrope prvo stopnja k medsebojnemu sbliianju človeštva» k naekmalhupciji sv«-tovnegs gospodarstva. Samo db sebi je umljivo, da vsaka sdrušitev skupine držav ne pomeni korak« naprej k «družitvi človeštva. Združenja vsč držav Ims včasih lahko namsn kl j« v popolnem nasprotju s in* tereni miru .. . Združitev Evrope, kafesr si jo ml ssniñSlj«mo, nI nspsrjsna proti nikomur, ima 1« pozitivne notranje «lije, čljih uresničenje j« doslej ovlrsls neenotnost evropAlh narodov." ■r. • e V drugem delu svoje knjig« dokasujs Vojtinaki s mnogo številčnimi podatki In tab«laml, ds js Evrops kljub svoji politični rasc«pU«nostl — gospodarska e-nota. Vss blagovni In os«bni promet evropskih držav Je med ss-boj mnogo livahasjii in Večji nego s ostalim svstan. I* _ Evropske drfaye vedno bolj Miruftujejo mednsrodnl goapo-darakl harteljl, kar dokasujs, da so postáis politično meje posameznih držav proosks sa modsr-no gospodarstvo. Od 1000 UarSkih kartelov v Evropi jih J« 200 mednarodnega značaja. Največ j« pri teh mednarodnih kar-lolih udeletena Nemičja (pri 60 —66). Udeležba posameznih dr-lav pri mednarodnih kartellh je pribHfno sledeča (številka pomeni, prt koliko kartellh je udeležena Industrija te države): Nemčija 68. Češka 46, Avstrl-ja 44. Francija 48, Anglija 87, Belgija 88. Nizozemska 86. Ma-djarska 84, Italija 80, Švedska 18, NorvsAka 17, Švica 14, Polj. ska 18, Finska 11, Jugoslavija U, Sev. Amerika 10, Rumunija 8, Danska 8, Apanlja in Lukeem-buržka po 6, % Evropa Js štela 1.1700 110 ml-lljonov prebivalcev, 1. 1900 pa is 406 milijonov. Ker se to naraščajoč« prebivalstvo ni moglo prehraniti v Evropi, se je v množicah isssljevalo v preko« morske detel«. To veliko iseslje-vanj« se j« pričelo po napoleonskih vojnsšt: v letih 1816—M60 j« do 6 milijonov ljudi, od teh 8,400,000 Is Anglije In Irske, 1,100,000 i« Nemčije, de več ljudi se je Isselilo v drugi polovici 19. in s«d«tkom 80. stoletja. Koncem osemdesetih let je pri-Miftao 700,000 Uudi vsako leto »MpmtHo Evropo, V letih pred svetavno vojno so ss isseljevall ljudje največ Iz agrarnih dežel. T«daj j« dal« Evropa vsako leto okrog dva milijona izaelj«ncev. Po sv«tevni vojni pa sapusti Ev« ropo vsako lato komaj 600,000 ljudi. In to število ss bo n«jW. Šs zmanjševalo, kar proko-morske države vedno bolj omejujejo priseljevanje. V Evropi pada število rojstev; v severni In sapadnl Evropi je povprečno Število rojstev as tretjino nižje nsgo sredi 19, stoletja. Evropa J« najbolj gosto naseljen del sveta in tudi «dlnl dol, kl svo-Jega prebivalstva sam I« sebs a« moro prshranltl. Evropa J« danss sa 70% rovnsjša od Ams-rlks in sa 66-40% rovnsjša od Avstralije. Sev. Amerika pro-spsva radi svoje snotnostl. Evropa pa js rsvns rsdl svojs raz-oepljenostl. Ce bi se evropske države sdrušfle, d« bi mogle pametno gojiti poaamesne gospodarske panoge, namesto da tekmujejo v medsebojnem oškodovanju, bi ae dvignilo blagostanje evrop-akeg« prebivalstva. C« bi ponovno zmagalo šovinistko slls In zapletle evropske drtave v novo vojno, ki bo nelsmerno hujša,, bo Evropa propsdla. Rešitev Je samo ena: sbllže-vanje narodov, mir, sboljšanje položaja ljudskih množic. . ("Svoboda") Moj! vtiči iz Juiqske Benečije (Pile r. časdek, West Allia, Wis.) MoJ vodnik ml j« razkazal vse prostors v grsdu, kjsr so bili kanonl In munlclja; vss podse-meljske temnice, v katerih so ss odigrsvsll pretresljivi prizori ln so žrtve umirale počasna smrti. Vodnik ml Je tudi pokazal vodnjak nsd 76 metrov gftbok, v ksterem, Je rekel, J« na stotine človeških trupel s prsvegs šte-vila nihče ne v«. V grsdu živi ena sama družina, katera ôprsvljs službo hišnika in čuvaja. V ««loti pa grad, kar k« Js Bs ostalo od vojne, ki Je divjala celih 81 masses v, rszpsds ns vssh strsneh In se bllžs svojemu zgodovinskemu koncu, ker ss nihče ns briga, ds bi gs obdržsl v dobrem stanju. Ko sva si v teku ure In pol vse ogledsls In ko mi Je msrsikaj zanimivega povsdsl Iz Čssov svetovnega klanja, sem mu dal malo odškodnino, se poslovil ter odpotoval skoal Dornberg na Reko In Opatijo. OhUk na R»M V Reki živi moja 78-letna mati, ki je na eno oko sleps ; tam imam tudi sestro. Kmalu po vojni js zasedel in zagoepodarl! Reki rszupiti D'Annunzio t njegovimi zapeljanimi šovinističnimi legljonsrjl. Tudi na Reki ss ni v goupodsr-akem osiru niš spreatguilo na bolJŠs. Vsa njena sunanjodt zgleda bolj zanemarjena kot je bila leta 1906, ko sem bil tam. Kasen par nevlh hiš v meetu In ena na Tastrldl, Je vae por starem, ene In iste hiše, ene In Iste tovarne in druga poslopja, le ds so bolj zapuščena, vss skupaj pa izgleda kot en vslik fašistov-ski tabor. To ps zsto, ksr lsžl mesto sa jugoelovasskl meji, oziroma Js tri šstrtins Rske obdane s mejo Jufoslsvlje. Ob meji J« Italija postavila 80 č«v-I Jev visoko žično ograjo. Voja-ške Strsže so stalno na ms jI — ksrsblMrJI In flnanearji — In čs gre človek Is mimo žične o-grsje, gs žs vprašajo ss Isgltl* mscijo. Ljudstvo pa preklinja (n se J«sl, ker ne sms nikamor bras postavnega dovoljenja. Vzhodno od Kastvs, blizu Csntrlds, so msls vrsta mi Kal,-jugosl. meji, kjsr so ns Italijanski «traal po dvs flnsncsrjs In ns Jugoslovsnskl pa sdsn. Vrsta so odprta samo podnsvu. Nsrnenjsns so najvoč Jugoslovanskim delavcem In krošnjar-Jem, kl salsgajo mesto z zele-njsvo In Jsjol ter 8 drugimi potrebščinami. Ker pa js š«'vedno nsvsds, da delavssm noaljo kosilo v tovarne, ss ponsvljs Še vedno tudi aedaj, ds Is Jugoslavije nosijo otroci In trne avoj-c«*m na Reko kosilo v rssne roške delavnice In tovsrne. Tod« Italljsnsks flnsncs Jim na meji vse pregleda, ds, celo s žlico po hrsnl premečejo, da se ne bi u tihotapi I kakšen k ontrabant. Tako morajo Jogoalovsnakl delavci utlvati hrano, ki Jo je dobro prsmsisl Italijanski etrgž-nlk " Vodil vo ladjedelnice j« rs v ne v Času mojega oblaka na Reki odatovllo večje število Jugoalo-vgnakfh delavcev, 8 motivacijo, da Js mnogo ItaJIJanekih delavcev brez deta. Toda allšal aem od delavcev, kl delajo tem že nad 80 let, da ae Je ravnatelj temu protivll, ker so Jugoslovanski delavci iskušenl str