ISSN 0040-7712 MAJ-JUNIJ 2000 LETNIK XXXVIII CENA 600 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 1 O; FOKKER E-lll Razpetina 1250 mm. RV-polmaketa lovca iz 1. svetovne vojne. Model je izdelan iz stiropora v rumeni barvi. Pogonski komplet s priborom za FOKKER E-lll in WD SUNVVHEEL. oračunali tpner/JR i 'vosten sistem r~ !7, F3C, F3D in F3E, ki rabilski in ladijski atibilen z vsemi tudi s sistemi F... nik za 9 modelov; [jeni mešalniki in m nevtralnih pol WD SUNWHEEL Razpetina 900 mm. RV-polmaketa UL-letala v merilu 1 : 8. Model je izdelan iz stiropora v rdeči barvi. miška RV-naprava mc-12 ~t za RV, primeren za modele I , ..i ga lahko uporabljajo ti modelarji; običajnimi sistemi FM, FMsss-(PPM); ' /; možnost točne nastavitve kvajev servomehanizmov uporabe; imajo veliki! Uvoznik i, P°°blaščt distributer ' rn °deli@siol.net 5 CBS 1 brez rotorja eta znanega inskega bei l/D SUNVVHEEL* «F* Razpetina 900 mm. Model kategorije siow-fly, izdelan iz stiropora, namenjen za pogon z motorjem speed 280 : zobniškim prenosom. JIRKALNI MODEL* f .NA FORMULE - 1 Mžina približno 820 mm. ' Polmaketa dirkalnega katamarana, predvidena za pogon z izvenkrmnim električnim motorjem ali izvenkrmnim motorjem OS MAX 21 XM. ■ • • \ LIEBHERR Sfe. J HYDRAULIK & RADLADER L 5 ^ -j Polmaketa delovne! ] stroja z električnim | pogonom. tnc - * ■^4-kana'na —»•S'.«* “S®SS5 Katalog v ka 'atogu S M°P |s uidete 90 Novosti 2000. Www - 9 taupner.com KAZALO 9 10 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ—JUNIJ 2000, LETNIK XXXVIII, CENA 600 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 061/17 902 20, faks: 061/17 902 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://wvAv.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 061/17 902 24, faks: 061/17 902 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 300 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1500 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6000 SIT (66 DEM oziroma 36 USD). Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorni urednik: Andrej Gogala Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Lucija Martinčič, Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Ob pogledu na model jadrnice v bazenu nehote pomislimo na čas bližajočih se počitnic in prijetne trenutke na morju. Foto: Jože Košak KAZALO 1 86671 2 5 6 8 10 11 13 18 23 28 42 46 48 50 51 52 54 56 57 58 63 68 70 72 MODELARSTVO NA SEJMU V NURNBERGU. USPEH NAŠIH TEKMOVALCEV NA TEKMOVANJU "MAK MEN 2000" 3. SVETOVNO PRVENSTVO MODELOV JET ZAČELA SE JE SEZONA TEKMOVANJ RAKETNIH MODELARJEV. DRŽAVNO PRVENSTVO LZS V PANOGAH S6A/2 IN S4A ODPRTO TEKMOVANJE LADIJSKIH MODELARJEV LJUBLJANE RV-MODEL MOTORNE JAHTE POTEPUH. CURTISS P-40 WARHAWK TEKMOVALNI MODEL JADRNICE PIKA . LUPO MODEL AVTODOMA MODEL ZA KRATEK ČAS ELEKTRIČNI POGON, 6. DEL - RAZUMEVANJE MOTROJEV UTRIPAJOČA LUČ ZA KOLO. ROMPOMPOM V AVTU ALI NAPETOSTNI PRETVORNIK 12 V/ ±50 X 150 W SKUPNA RABA INTERNETNE POVEZAVE. LETNO KAZALO 1999/2000 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - MESSERSCHMITT ME-P-1111, R. M. S. TITANIC NOVO NA TRGU MAKETA GEOFIZIKALNE RAKETE VERTIKAL-4 . "GOMULKA" ENA SESTAVLJANKA - DVA IZDELKA OKRAŠEVANJE STEKLA Z MASO FIMO . UGANKARSKI KOTIČEK TZ EfflJ maj-junij 2000 1 REPORTAŽA Modelarstvo na sejmu v Nurnbergu JOŽE ČUDEN Proizvajalci modelov in vsega, kar sodi poleg, so na najpo¬ membnejšem svetovnem sejmu v Nurnbergu predstavili svoje letošnje novosti. Čeprav na prvi pogled pomembnih in revolu¬ cionarnih novosti ni bilo opaziti, pa razveseljuje veliko število novih modelov, ki v konstrukcijskih delavnicah velikih in tudi manjših modelarskih hiš nastajajo kot po tekočem traku. Vse več je takih, ki so že skoraj povsem izgotovljeni. Izjemno veli¬ ko je drobnih dodatkov in izboljšav RV-opreme, izpopolnjenih motorjev ter elektronskih komponent, pojavljajo se zmogljivejše baterije, boljši simulatorji letenja, neverjetno bogata je ponudba gradiv, orodja in pripomočkov. Oglejmo si nekaj najzanimivejših novosti podjetij, ki so po zaslugi slovenskih zastopnikov že vrsto let navzoča na našem trgu. Nekatere od teh so se že ali pa se bodo prav kmalu poja¬ vile na policah naših modelarskih trgovin. Sanjski Graupnerjev jet-model hot spot s turbinskim pogonom (jet cat PSO) buri domišljijo mnogih modelarjev po svetu. Komur ga bo uspe¬ lo pripeljati v svojo jato, mu bo pošteno stanjšal denarnico. Po vzoru čolnov s pogonom na zračni vi¬ jak, kakršne uporabljajo v močvirnih območjih Floride, je Graupner izdelal zani¬ miv 900 mm dolg model pacer z motorjem OS max 32 SX-H (5,32 cm 3 ). Impuls XXL s pogonom na vsa štiri kolesa je privlačen model popularnih vozil monster race-truck. V dolžino meri 490 mm, za po¬ gon pa skrbi motor 3,5 cm 3 . Graupner je s 14-kanalno RV-napravo mc-12 zaokrožil svojo ponudbo za začetnike. Na zunaj spominja na mc-10, vendar s spomi¬ nom za 9 modelov in sodobno programsko opremo dopušča številne možnosti pri kr¬ miljenju različnih vrst modelov. Mali električni motorni model terry je v celoti narejen iz vakuumsko oblikovanega penastega polistirena. Za pogon skrbi elek¬ tromotor speed 400, ki se napaja iz 6 celic 500 mAh. Krmiljeno ima smer, višino in motor (Graupner) (zgoraj). Novost med Graupnerjevimi avtomobilski¬ mi cestnimi modeli 4WD v merilu 1: 10 sta subaru impreza (na sliki) in audi A4. Mo¬ dela imata sestavljeno podvozje, vgrajen elektronski regulator za vožnjo naprej in nazaj ter možnost izbire že okrašene karo¬ serije (levo). Graupner pri svojem modelu dirkalnega čolna formule 1 ponuja dve možnosti pogo¬ na. Izbirate lahko med izvenkrmnim elek¬ tričnim motorjem ali motorjem z notranjim zgorevanjem OS max 21 XM. Električni pogon se vse bolj uveljavlja v le¬ talskem modelarstvu. Mali Graupnerjev elektrofilou je le eden iz množice jadralnih RV-modelov na električni pogon. Predviden je za motor speed 480 z neposrednim pogo¬ nom ali z reduktorjem in zložljivim prope¬ lerjem. Razpetina 1256 mm. Junior šport plus z razpetino 2100 mm je prava izbira za tiste, ki iščejo preprost in zanesljiv elektromotorni jadralni model- Graupner ponuja tri izvedenke, od katerih ima osnovna že vgrajen elektromotor s pre¬ nosom speed gear 500 plus, sicer pa lahko model poljubno motorizirate. maj-junij 2000 mcio 2 REPORTAŽA Med slow-fly modeli letal iz 2. sv. vojne sta pri Scorpiu na voljo polmaketi hurricane Mk. 1 Cna sliki) in Me-Bf 109 E. Znani in preizkušeni italijanski motorji OPS so se znašli v okrilju modelarske hiše Mantua. Za naše avtomobilske modelarje bodo posebej zanimivi motorji serije off-road in rally s prostornino 3 cm 3 . Mantuin BMW Z3 2WD (1 : 10) bo v kom¬ pletu z motorjem 1,98 cm 3 , RV-napravo Dash saber in priborom cenovno ena naj¬ ugodnejših ponudb na našem trgu. Multiplexov stiroporni pico jet bo nedvomno vroča tema sezone. Sestavite ga v pičlih dveh urah in že lahko uživate v vragolijah v zraku. Obstaja tudi izvedenka, namenjena za zrač¬ ni boj. Razpetina kril 895 mm, motor Permax 400 ali 480 v verziji "combat". DG 600 evolution z razpetino 3600 mm in dolžino 1450 mm je natančen posnetek znanega jadralnega letala v 18-metrskem razredu (Multiplex). Poleg slow-flyerja nieuport 28 (na sliki) ima Scorpio v svoji ponudbi še polmaketi nemškega dvokrilnika iz 1. sv. vojne alba¬ tros D. V in angleškega S. E. 5a. Modeli iz trenutno zelo popularnega vakuumsko obli¬ kovanega penastega polistirena imajo že pobarvane sestavne dele. Zanimiv RV-ja- dralni model super hirundo, motoriziran z motorjem 1,5-2,5 cm 3 , je izpeljan iz znanega mo¬ dela palio (Scorpio). Podvozje Larojevih RV-avtomobilov (1: 5) z motorjem 23 cm 3 , ki po¬ slej sodijo v Mantuino skupino. Nanj po želji postavimo karoserije vozil clio, laguna, peugeot 406, BMWserije 3 ali dodge ram. i- Priljubljenim Scorpiovim modelom na elek¬ trični pogon iz serije "miss" sta se pridruži¬ la še nizokrilnik miss moravia z razpetino 1380 mm in dvokrilnik miss chief. Oba mo¬ dela sta že izgotovljena in prekrita. Java 150 z razpetino 1500 mm je mali jadralni RV-model z nepo¬ srednim električnim pogonom. Uporablja motor vrste "400" s 6-8 ce¬ licami Ni-Cd. Izgotovljen in že prekrit model je idealen za začetnike (Scorpio). TTMlio maj-junij 2000 3 REPORTAŽA a Povpraševanju po že izgotovljenih modelih klasične gradnje sledijo tudi pri Multiplexu. Brummi, ki ga poganja elektromotor tipa "400" z reduktorjem, bo zanimiv tudi za naše modelarje. Lift-off xs je manjši brat lani predstavljene¬ ga Simpropovega jadralnega RV-modela na električni pogon. Model ima razpetino 1570 mm in tehta od 1200 do 1600 g. Izbirate lahko med popolnoma izdelanim modelom ali takim, ki ga sami sestavite. Se¬ veda je cena v zadnjem primeru nekaj nižja. Robbe je presenetil s čudovito repliko zgodo¬ vinskega dvokrilnika tiger moth 82 a. Model z razpetino 1760 mm in maso 4600 g je predviden za pogon z motorjem 15 cm 3 , prekrit s folijo in je praktično nared za polet. Calif A 21 v merilu 1 : 5, ki čez krila meri zavidljivih 4,12 m, je ena pomembnejših Robbejevih novosti med letalskimi modeli. Trup je izELSV, krilo in višinski stabilizator pa sta prekrita z abahijevim furnirjem. Pico cub nadaljuje tradicijo Multiplexovih stiropornih modelov za za¬ četnike. Ob razpetini 1160 mm dosega obtežbo krila komaj 20 g/m 3 . Krmili smer in višino, po želji tudi motor. Elegantna maketa ASW27B je z razpetino 2600 mm in maso nekaj manj kot 2 kg rav¬ no pravšnji jadralni model za vsakovrstno letenje. Vzleta lahko s pomočjo vitla ali aero- vleka (Multiplex). Popularni suhoj Su-31 je pri Simpropu na¬ šel svoje mesto tudi kot model vrste park-fly. Z razpetino 890 mm in maso 440 g zahte¬ va pogonski komplet acrodrive 350. Izdelan je iz vakuumsko oblikovanega ekspandira- nega polistirena in je naprodaj že okrašen. Novi Robbejev RV-model avtomobila 2WD peugeot 206 (1 : 10) na električni pogon z motorjem tipa "540". Pomanjšane verzije uspešnih modelov so pogoste pri vseh proizvajalcih. Eden takih modelov je tudi Multiplexov mini milan, kopija uspešnega modela F3J. Razpetina 1660 mm, obtežba krila 27g/m 2 , masa 590g- Pozornost med Simpropovimi modeli slotv- fly je pritegnil privlačni model sunnyboy iz vakuumsko oblikovanega penastega polisti¬ rena. Model dobite v izvedbi s kolesi ali plovkami, lahko pa je opremljen celo s foto¬ aparatom ali s sklopko za aerovlek. Jamara je predstavila model slavnega ame¬ riškega hitrostnega letala midget mustang v dveh različnih barvnih shemah. Model z razpetino 1512 mm poganja motor 10 cm 3 - Trup iz ELSV je pobarvan, krilo pa prekrito in okrašeno. 4 maj-junij 2000 REPORTAŽA Uspeh naših tekmovalcev na tekmovanju "Max Men 2000" Lost Hills, Kalifornija, 18,- 21. 2. 2000 MARJAN KLENOVŠEK Eno prvih tekmovanj za svetovni pokal s prostoletečimi modeli kategorij F-l-A, B in C v letu 2000 so v kraju Lost Hills v Ka¬ liforniji pripravili ameriški modelarji. Tek¬ movanje je potekalo od 18. do 21. februarja in udeležila sta se ga tudi dva slovenska modelarja. Damjan Žulič je tekmoval v ka¬ tegorijah F-l-A, F-l-B in F-l-H, Tomaž Hri¬ bar pa v kategoriji F-l-B. Pri pripravah in na tekmovanju jima je pomagal Jože Pa¬ vlin. Potrebna finančna sredstva, ki niso bi¬ la ravno majhna, so fantje zbrali sami, kar le potrjuje njihovo odločenost, da bi tudi v članski konkurenci Slovenci končno ujeli korak z najboljšimi modelarji sveta. Z re¬ zultati, ki sta jih dosegla, je našima tekmo¬ valcema to tudi uspelo. Na tekmovanju "Max Men", ki je iz leta v leto bolj priljubljeno, se zbira vsa svetov¬ na modelarska elita. Vzrok za veliko pri¬ ljubljenost tega tekmovanja je odlična orga¬ nizacija in impozantno velik tekmovalni prostor. Zato ni čudno, da so po odpovedi Avstralije, ki naj bi organizirala svetovno prvenstvo leta 2001, pripravo tega prven¬ stva zaupali ameriškim modelarjem. Tudi na letošnji tekmi se je zbrala pisa¬ na množica tekmovalcev iz mnogih držav, zato so dosežki naših modelarjev toliko po¬ membnejši. Prvi tekmovalni dan, to je v soboto, 19. februarja, so tekmovalci tekmovali v katego¬ rijah, ki se ne točkujejo za svetovni pokal. V kategoriji F-l-G je sodelovalo 26 tek¬ movalcev, zmagal je Rus Andrej Burdov pred Američanoma Rogerjem Morrellom in Bobom Tymchekom. 14 tekmovalcev je tekmovalo z modeli kategorije F-l-J. Tekmovali so le Američani in zmagal je Faust Parker, drugi je bil Mike Roberts, tretji pa John Warren. V kategoriji F-l-H (jadralni modeli A-l) se je pomerilo 16 tekmovalcev. Konkurenca je bila zelo ostra, saj se jih je kar 10 uvrstilo v prvi krog finala, v drugega pa 7. Zmagal je Rus Mihail Kočkarev pred Američanoma Bri¬ anom Van Nestom in Martinom Cowleyem. Damjan Žulič je v petem krogu tekmovanja dosegel "le" 119 sekund, Manjkajoča sekun¬ da mu je preprečila uvrstitev v finale in tek¬ movanje je končal na 11. mestu. Naslednji dan so se pričela tekmovanja v kategorijah, ki se točkujejo za svetovni pokal. V kategoriji F-l-A (jadralni modeli A-2) je tekmovalo 54 tekmovalcev, 66 tek¬ movalcev je tekmovalo z gumenjaki kate¬ gorije F-l-B, z vzpenjači kategorije F-l-C pa 30 tekmovalcev. V tej kategoriji nismo imeli predstavnika. V finale se je uvrstilo 11 tekmovalcev, zmagal je Britanec Stafford Screen, drugi in tretji pa sta bila Američana Bob Gutai in Henry Spence. Zaradi vetrovnega vremena, varljive ter¬ mike in nižje višine, ki jo dosegajo ti mo¬ deli pri odklopu, se je v kategoriji F-l-A v finale uvrstilo le 6 tekmovalcev. Prvo me¬ sto je osvojil Američan Steve Spence, drugi je bil Rus Mihail Kočkarev in tretji Ameri¬ čan Lee Hines. Damjan Žulič, ki je zaradi manjše napake v četrtem krogu dosegel 136 sekund, je tekmovanje končal kot 35. V tako ostri konkurenci pa tudi ta uvrstitev ni slaba. Naša dva predstavnika pa sta zableste¬ la v kategoriji F-l-B. Od 66 tekmovalcev se jih je v finale uvrstilo 18. Zmagal je Japo¬ nec Mitsuo Kobori, naš Damjan Žulič je bil drugi, tretji pa Američan Roger Morrell. Tu¬ di 9- mesto, ki ga je dosegel Tomaž Hribar, je v tako ostri konkurenci več kot odlično! Damjanu in Tomažu čestitamo in jima želi¬ mo takšnih ali pa še boljših rezultatov tudi v prihodnje! Tomaž Hribar pripravlja gumenjaka za start. TEM maj-junij 2000 5 REPORTAŽA L_£i 3. svetovno prvenstvo modelov jet JANKO RANT Na SP je bilo najuspešnejše nemško moštvo. Zadnjega svetovnega prvenstva mo¬ delov jet, ki so ga organizirali Avstrijci na vojaškem letališču Hinterstoisser pri Zeltwegu, se je lani udeležilo 68 tekmo¬ valcev iz 25 držav. Prireditveni prostor je bil precej velik, razdeljen pa je bil na več tematskih področij. V enem delu je bila gostinska in zabaviščna ponudba, naše zanimanje pa je seveda veljalo predvsem ponudbi modelarskih trgovin ter razstav¬ ljenim letalom avstrijske vojske. Organizator je v neposredni bližini prizorišča za tekmovalce in spremstvo uredil prostor za kampiranje. Poleg so postavili velik šotor, kjer so tekmovalci pripravljali modele za let. Sem so imeli dostop tudi gledalci, da so si lahko od blizu ogledali modele. Na prvenstvu so bili seveda navzoči tudi vsi večji proizvajalci turbin. Nizo¬ zemska firma AMT je tekmovalcem z njenimi turbinami zagotovila servis na te¬ renu in pomoč pri zagonu. Turbine upo¬ rabljajo praktično vsi tekmovalci, tako da je impelerski pogon že skoraj preteklost. Novosti na jetsceni je bilo kar precej. Proizvajalci skušajo iz turbin iztisniti čim več potiska, zato je bil napredek opazen predvsem v tej smeri. Največja potisna si¬ la je iz 70-80 N narasla že na 110-120 N, kar za večino modelov pomeni, da je razmerje med maso in potiskom že večje kot 1 : 1 in lahko model pospešuje tudi pri navpičnem vzpenjanju. Največja zanimivost je bila predstavi¬ tev turbine JetCat ing. Markuša Zippe- rerja. Konstruktor se je potrudil in razvil turbino s povsem avtomatskim zagonom in delovanjem. Turbino preprosto zaže¬ nemo s pritiskom na gumb na oddajni¬ ku, drugo opravi elektronika. Poleg tega ima turbina vse potrebno za zagon v mo¬ delu. Tako odpadejo težke jeklenke z zrakom in plinske jeklenke. Skrivnost je v tem, da se turbina požene s pomočjo majhnega elektromotorja, nameščenega na motorno gred. Elektromotor poskrbi za zadostno število vrtljajev, za pomožno zalogo plina (propan-butan) pa je v mo¬ delu nameščena miniaturna pločevinka. Mazanje ležajev je pri turbinah še ve¬ dno najbolj pereč problem. Najnovejši si¬ stem dovaja mešanico olja in goriva na ležaje pod tlakom. Ležaji morajo zaradi tega imeti keramične kroglice. Mark Leavesley je v svojem modelu imel vgrajene prototipe novih servome- hanizmov. Delujejo na principu linearnih servomehanizmov, pri katerih se vreteno pomika naprej in nazaj. Za celotni hod je treba 0,5 sekunde. Servomehanizem teh¬ ta le 4 g in doseže vlečno moč 90 N. 6 maj-junij 2000 TTEiHiio REPORTAŽA Švicarji so bili zaradi razbitih modelov precej razočarani (zgoraj). Hans Michael Binder (A). Ob vzletu njegovega F15-Eagle je snelo gumo s platišča. Srečen pristanek vendar brez točk (levo). Štartna naprava firme AMT Prototip miniaturnega servomehanizma Mark pravi, da bi lahko izdelali servo z vlečno močjo tudi do 500 N. Servo je iz¬ redno majhen, saj ima premer kakih 6 mm, v dolžino pa meri okoli 30 mm. Zanj bo treba odšteti blizu 150 DEM. Prireditev je potekala pet dni, vendar je tekmovalce vseskozi spremljalo slabo vreme. Razjasnilo se je šele proti koncu tedna, ko je bil na sporedu mednarodni miting. Velika vlažnost in s statično elek¬ triko nabito ozračje sta povzročila precej strmoglavljenj modelov. Pri tem je največ smole imelo švicarsko moštvo, saj je njihov član Franz Walti izgubil svojega rafala. Novi in stari prvak v kategoriji F4J expert scale je postal Wolfgang Kliihr, na drugo mesto se je uvrstil Stephan Volker in na tretje Patrick Reichstetter, vsi iz Nemčije. Seveda so bili Nemci tudi ekipni zmagovalci. V kategoriji F4J team scale sta zmagala John Tappin in lan Richardson, druga sta bila Mark Leavsley in Mike Cherry, tretja pa Arnold Peyer in Franz Walti. Pri statičnem ocenjevanju je v raz¬ redu expert največ točk dobil Philip Avonds, drugi je bil Robert Sedlmeier, tretji pa Patrick Reichstetter, Kliihr je končal šele na devetem mestu. Za zaključek prvenstva so organi¬ zatorji pripravili dvodnevni miting. Tu smo tudi zahtevnejši modelarji imeli kaj videti. Pika na i vsej prireditvi je bilo nočno letenje večkratnega svetovnega prvaka Hanna Prettnerja. Po nebu se je z osvetljenim modelom poigraval v ritmu glasbe. Bralci, ki o tem dogodku želijo izve¬ deti kaj več, lahko pri avtorju prispevka nabavijo videokaseto z dveurnim progra¬ mom posnetkov iz tekmovalnega dela in mitinga. Naročijo jih lahko po e-pošti: janko.rant@vasco.si Prodajni prostor firme Behotec TTMjio maj-junij 2000 7 REPORTAŽA & Začela se je sezona tekmovanj raketnih modelarjev ANTON ŠIJANEC Tekmovalcem so bila za izstreljevanje modelov na razpolago štiri izstrelišča. Letos so raketni modelarji s svojimi tekmovanji začeli že zgodaj. Kot je že v navadi, so bili prvi na terenu najmlajši, ki so se 1. aprila zbrali na poligonu na Ljubljanskem barju. Nastopili so v treh kategorijah za mladinsko državno prven¬ stvo LZS, odprto mestno tekmovanje in srečanje mladih tehnikov ljubljanske re¬ gije. Tekmovanja so potekala v organiza¬ ciji ARK Komarov in MZDTK Ljubljana. Udeležba na tekmovanju je bila kar lepa, saj se je zbralo prek 40 tekmoval¬ cev iz večine slovenskih klubov in enajstih ljubljanskih osnovnih šol. Skupaj z mentorji, starši in organizatorji se je ta¬ ko zbralo okrog 60 ljudi. Lep in obeta¬ ven začetek tekmovalne sezone bi lahko rekli, če ga ne bi spet zagodlo vreme, ki je spomladi modelarjem pogosto nena¬ klonjeno. Tekmovanje se je začelo ob 9.30 uri s kategorijo S3 (rakete s padali), tako v klasični različici FAI (35-centimetrski mo¬ deli), kot slovenski posebnosti S3B-naci- onal (50-centimetrski modeli). Prvi turnus je potekal brez zapletov, sredi drugega pa se je vreme nenadoma pokvarilo in močan dež ter veter sta preprečila nada¬ ljevanje tekmovalnega dne. Organizatorji in tekmovalci so se odločili, da izpeljejo dva turnusa letov in na podlagi teh rezul¬ tatov korektno zaključijo najbolj množične kategorije raket s padali. Vsi udeleženci so se mokri in prezebli, a vendarle zado¬ voljni s svojimi dosežki odpravili domov. Vsa pohvala gre mentorjem mladih raket¬ nih modelarjev, ki so zavzeto in kljub težkim razmeram s svojimi varovanci vztrajali do konca. V takih razmerah se je pokazala dobra pripravljenost tekmoval¬ cev, ki je rezultat načrtnega dela mentor¬ jev z mladimi. Na voljo so tudi sestavljanke oziroma kompleti modelov za vse kate¬ gorije, ki mladim omogočajo, da več ča¬ sa lahko posvetijo končni dodelavi mo¬ delov in treningom letenja. Mentorji so vse bolj suvereni in nimajo več težav pri pripravah, električnem vžigu motorjev in izstreljevanju modelov. Nekaj preglavic je bilo le z modelarskimi raketnimi motorji, za katere pa sta bila deloma vzrok tudi slabo vreme in visoka vlaga, za katero so motorčki zelo občutljivi. V Sloveniji že nekaj let tekmujemo v nacionalni kategoriji modelov raket s pa¬ dalom, kjer so predpisani večji modeli, ki jih je laže izdelati in z njimi rokovati. Čeprav so leti teh modelov nižji in časi krajši, so bolj slikoviti, modeli pa se manj izgubljajo, kar je pomembno predvsem Najmlajši raketni modelarji so navdušeni nad slovensko posebnostjo - kategorijo S3B-nacional. Tovrstni modeli raket s padali so večji in leti bolj zanimivi (zgoraj). Miha Čuden, OŠ Poljane, zmagovalec kategorije S3B-nacional (levo) TTKIiio 8 maj-junij 2000 K REPORTAŽA V kategoriji S3B-nacional je uspešno nastopi¬ la tudi modelarka Lana Razpotnik. Nekdanji mladinski svetovni prvak Tomaž Kogej se je tokrat prvič preizkusil tudi kot men¬ tor. Eden od njegovih učencev je v S3A osvojil celo prvo mesto. Najboljši v kategoriji S3A/2 na mladinskem dr¬ žavnem prvenstvu: Simon Urbas, MMK Logatec (2. mesto), Miha Pfeifer, ARK Vega (1. mesto), in Matic Rupnik, MMK Logatec (3- mesto) Prizadevna mentorica Mateja Kozjek v modelarski šoli Mladinskega teh¬ ničnega centra MZDTK Ljubljana skrbi za najmlajše. Tekmovalci, mentorji in starši so z zanimanjem spremljali trenutno sta¬ nje rezultatov na zbirniku tekmovanja. za najmlajše. Hkrati pa je raketno mode¬ larstvo s tem postalo zanimivejše tudi za gledalce. Raketni modelarji so si letos zastavili veliko nalog, saj jih skupno čaka kar osem vikendov različnih dejavnosti od mladinskih in članskih državnih prven¬ stev, srečanj mladih tehnikov do stro¬ kovnih razstav, vrhunec sezone pa bo 13. svetovno prvenstvo na Slovaškem. Sezona se bo po tradiciji zaključila z 22. pokalom Ljubljane, enim najbolj priljub¬ ljenih in obiskanih tekmovanj raketnih modelarjev v svetu. Nadaljevanje tekmovanja z raketopla¬ ni, ki je štelo za srečanje mladih tehnikov Ljubljane in odprto mestno tekmovanje, je raketnim modelarjem uspelo izpeljati šele v petek, 21. aprila. Ker so za izved¬ bo tekmovanja v eni kategoriji običajno potrebne tri ure, so se modelarji in njiho¬ vi mentorji dogovorili za popoldanski termin med tednom. Zbrali so se mladi iz petih ljubljanskih osnovnih šol in kluba ARK Komarov. V prekrasnem sončnem vremenu so vsem uspeli korektni Starti. Z izjemo dveh so bili vsi leti tehnično brezhibni, za kar velja posebej pohvaliti tudi mentorje, ki so mlade modelarje do¬ bro pripravili za nastop v zanje dokaj zahtevni panogi. V obeh konkurencah je znova slavil obetavni Miha Čuden. REZULTATI Odprto mestno tekmovanje in Srečanje mladih tehnikov Ljubljane: S3A - rakete s padali Mladinsko državno prvenstvo LZS: S3A/2 rakete s padali TEKIho maj-junij 2000 9 REPORTAŽA Državno prvenstvo LZS v panogah S6A/2 in S4A DRAGO PERC Tako kot že vrsto let zapored je Astro- navtično-raketni klub Vega iz Sevnice tudi le¬ tos (15. 4.) organiziral državno prvenstvo raketnih modelarjev LZS v kategoriji raket s trakom S6A/2. Tokrat je izpeljal tudi mladin¬ sko prvenstvo v isti kategoriji in z raketoplani S4A, ki je zaradi slabega vremena 1. aprila v Ljubljani odpadlo. Tekmovanje ob vzletno-pristajalni stezi Modelarskega kluba Krško je potekalo v mir¬ nem vremenu in ob občasnem pojavljanju ter¬ mike. Tako so tekmovalci imeli možnost za taktiziranje, kar je nekaterim uspelo bolj, dru¬ gim pa manj. V nasprotju s prakso preteklih let so bile tokrat razlike med tekmovalci kar precejšnje. Že v prvem turnusu je odlične vre¬ menske razmere izkoristil najmlajši tekmova¬ Mladi Miha Čudenje z osvojitvijo naslova član¬ skega in mladinskega državnega prvaka v S6A/2 dosegel svoj največji uspeh. Na sliki je v družbi z Igorjem Štricljem (2.) in Ivanom Turkom C3J- lec, Miha Čuden, in prešel v vodstvo s 36 se¬ kundami prednosti pred očetom Jožetom in Igorjem Štricljem. Drugi so zaostali še za do¬ datnih 12 sekund in več. Drugi turnus je bil glede na rezultate ve¬ liko bolj izenačen, vendar je tudi tokrat naj¬ boljši let opravil Miha in še povečal naskok. Najbližjega zasledovalca v tem turnusu Draga Perca je prehitel za 14 sekund. Za njim so se v skupaj sedmih sekundah razvrstili še trije tekmovalci. V tretjem turnusu je bil najbolj zanimiv boj za drugo mesto, saj je bil zmagovalec tako rekoč že znan. Le izredna smola ali pa izjem¬ no dober rezultat katerega od tekmovalca bi lahko Mihi preprečil osvojitev prvega naslova državnega prvaka v članski konkurenci. Za V mladinski kategorji raketoplanov S4A so si medalje razdelili Logatčani Leon Kranjc (2.), Simon Urbas (1.) in Matic Rupnik (3J- Igor Štricelj, v zadnjih letih naš najuspešnejši "strimeraš", pripravlja model na štart. drugo mesto so se potegovali trije tekmovalci. Igor Šticelj je imel pred Jožetom Čudnom 3 se¬ kunde prednosti, pred Dragom Percem pa 8 sekund. Drago je napravil povprečno dober rezultat in prišel na drugo mesto, medtem ko se Jožetu polet ni preveč posrečil in se je uvr¬ stil na trenutno tretje mesto. Vsi so čakali še na zadnja dva - Igorja Štriclja in Ivana Turka. Ivanu je tik pred koncem turnusa uspelo "za¬ deti" termiko in s 106 sekund dolgim letom prehiteti Draga. Takoj za njim je isto uspelo tudi Igorju, ki je s še za sekundo daljšim po¬ letom potisnil Ivana na tretje mesto. Mladinsko prvenstvo z raketoplani se je nadaljevalo v izjemno močnem vetru, ki je za¬ čel pihati takoj po tekmi raket s trakom. Mladinci, med katerimi je bilo nekaj takih, ki so sploh prvič nastopili na kakem tek¬ movanju, so kljub močnemu vetru opravili nekaj izvrstnih poletov in dokazali, da se znajdejo tudi v tako nemogočih razmeram. Najboljši so bili mladi Logatčani na čelu s Simonom Urbasom. Med mladimi tekmovalci z raketoplani jih je bila večina še osnovnošolcev. 10 maj-junij 2000 TIMI REPORTAŽA Odprto mestno tekmovanje ladijskih modelarjev Ljubljane JOŽE KOŠAK Modelarji so si na startu modelov jadrnic pomagali celo s pihanjem, ker tako zaželenega vetra ni in ni bilo. Na bazenu Belinke se je v soboto, 8., in v nedeljo, 9. aprila zbralo več kot 100 mladih modelarjev iz Ljubljane in širše okolice, ki so se pomerili na tekmovanju v kategorijah ladijskih modelov čolnov MČ in jadrnic razreda P in G, ki jih osnovnošolci izdelujejo pri interesnih dejavnostih. Letos je v primerjavi s prej¬ šnjimi leti sodelovalo nekaj manj mo¬ delarjev. To je bilo opaziti predvsem v kategoriji jadrnic, kar gre do neke mere pripisati tudi dejstvu, da se čedalje več mladih modelarjev odloča za jadrnice z radijskim vodenjem. Izdelava teh mo¬ delov zahteva več časa, z njimi pa tek¬ mujejo na posebej organiziranih tekmo¬ vanjih. Med tekmovalci z modeli motornih čolnov za vožnjo v cilj MČ-1 so letos pri¬ jetno presenetili modelarji iz Kamnika in okolice, ki so "papirnate" favorite iz Ljub¬ ljane premagali v izjemno izenačeni tek¬ mi. Najuspešnejši je bil Anže Veršnik z OŠ T. Brejca v Kamniku pred Klemnom Klemnom iz Šmartna v Tuhinju in Ale- nom Kvrgičem z OŠ M. Vrhovnik. Med hitrostnimi modeli MČ-2 se je znova izkazalo staro pravilo, da model z najmočnejšim motorjem ni vedno tudi najhitrejši, ker mora pripeljati tudi do cilja. Večina izjemno hitrih modelov se je namreč prevrnila, ali pa zavila iz prave smeri v rob bazena namesto proti ciljni črti. Tako so si prva tri mesta razdelili tekmovalci s počasnejšimi modeli, ki pa jim jih je uspelo pripeljati do cilja. Zma¬ gal je Gregor Podlesek z OŠ Poljane. V ekipni dirki MČ-3 sta bili spet naj¬ boljši OŠ F. Bevka in OŠ M. Vrhovnik. Kombinirana ekipa obeh šol v sestavi Luka Dolenc, Milan Grašič, Tomaž Biber je celo osvojila prvo mesto. Pri modelih jadrnic je rezultate spet krojilo za Belinko pogosto brezvetrje ali pa vrtinčenje vetra, ko je med regato na¬ ključno zapihalo. Tako so rezultati bolj odraz večje sreče z vetrom kot boljše iz¬ delave modela ali nastavitve jader pred Startom posamezne regate. Take razmere tekmovanja že kar nekaj let povzročajo slabo voljo pri modelarjih in njihovih mentorjih. V okoliščinah, ki so vladale na bazenu, se je pri jadrnicah razreda G najbolje znašel Štefan Šimec, pri manjših modelih P pa Milan Grašič, oba z OŠ M. Vrhovnik. Dokler v Ljubljani ne bo druge mož¬ nosti za organizacijo tekmovanj z mode¬ li jadrnic, se bo pač treba sprijazniti z razmerami, kakršne so na bazenu. Vsi pa upamo, da se bodo razmere na Koseš- Pri tekmovanju jadrnic razreda G se je pojavilo nekaj novih kon¬ strukcij, ki so se v razmerah na bazenu dobro odrezale. Štart modelov jadrnic kategorije P miliš maj-junij 2000 11 kem bajerju ob izgradnji novega stano¬ vanjskega naselja uredile, tako da bomo tudi modelarji končno dobili svoj del vodne površine in ustrezen čas za svoje dejavnosti, kar bo vsekakor pripomoglo k še večji priljubljenosti te zvrsti mode¬ larstva med mladimi. Hitrostni model razreda MČ-2 z mehani¬ zmom za izklop motorja, ki ga aktivira vr¬ vica, napeta nad ciljno črto. REPORTAŽA Pri spuščanju modela v cilj mora imeti tekmovalec mirno roko in čim manj treme. Veliko hitrostnih modelov MČ-2 se je zaradi premočnega pogona obrnilo ali zavilo s prave smeri. Model motornega čolna kategorije MČ-1 hiti proti cilju. V ekipni vožnji modelov motornih čolnov MČ-3 so ekipe izbrale raz¬ lične taktike spuščanja modelov. Na sliki je skupinski start ene od ekip. MČ-3 Rezultati: Modeli jadrnic 12 maj-junij 2000 smiliš RV-model motorne jahte potepuh MATEJ PAVLIČ Pred vami je načrt za izdelavo modela motorne jahte, ki je nastal po predlogi skoraj dve desetletji stare konstrukcije Toneta Zupančiča. Model je dolg dobrih 60 cm, zato je v njem več kot dovolj prostora za vgradnjo naprave za radijsko vodenje. Trup jahte je grajen klasično - z rebri iz 3 mm debele lipove ali sambove vezane plošče in s smrekovimi letvicami prekrit pa je s križno zlepljenim furnirjem. Tudi nadgradnja je iz vezane plošče. Izde¬ lave naj se lotijo predvsem tisti modelarji, ki že imajo nekaj izkušenj z gradnjo čol¬ nov, čeprav model zaradi preglednega načrta, podrobnih navodil in številnih fo¬ tografij ter ob pomoči bolj izkušenega modelarja z nekaj več truda lahko naredi tudi začetnik. Izdelava ogrodja Obrise reber 1-6 (naj vas ne zmedejo klinasti dodatki na vrhu reber, ki pridejo na vrsto šele po oblaganju korita) in prem¬ ca 7, ki so na načrtu v prilogi narisani v merilu 1:1, prekopirajte na 3 mm debelo vezano ploščo in čim bolj natančno izža- gajte z modelarsko rezljačo. Upoštevajte smer letnic, da se rebra kasneje ne bodo zvijala. Rebra obrusite ter vanja z rezljačo in iglastimi pilicami naredite vse utore. Nji¬ hovo globino in širino sproti preverjajte s koščkom letvice 5x5 oziroma 3x5 mm. Ker trup potepuha nima glavnega okvirja korita, za njegovo sestavljanje po¬ trebujete šablonsko desko. Na 70 cm dolg in 25-30 cm širok kos iverne plošče, ki mora biti debel vsaj 14 mm in popolnoma raven ter gladek, narišite simetralo. Nanjo vsakih 100 mm načrtajte pravokotnico, s čimer ste dobili položaje reber. Do pravil¬ ne razporeditve pridete tudi tako, da me¬ re na stranskem risu in tlorisu, ki sta na načrtu pomanjšana, pomnožite z 2,5. Prek narisanih črt nalepite 20 mm širok lepilni trak, ki bo pri lepljenju letvic in opiate preprečeval stik lepila s površino šablon¬ ske deske (slika 1). Iz odpadnih kosov smrekovine naredite oporne letve za rebra in jih pribijte na desko. V dobljene reže nato po vrsti vstavite vsa rebra, pri čemer pazite, da stojijo popolnoma pravokotno in res natančno na sredini. Da se ne bi premikala, jih s strani utrdite z nekaj žeb¬ ljički (slika 2). Ne glede na to, ali boste na tej šablonski deski sestavili le en sam mo¬ del ali pa bo prišla prav večkrat (npr. pri modelarskem krožku), jo naredite kar se da natančno in trdno, kajti le v tem prime¬ ru bo takšen tudi trup čolna. Prek postavljenih reber najprej nalepi¬ te letvico 5x5 mm, ki poteka od klinasto oblikovanega utora na premcu (7) po sre¬ dini vseh reber do krme (6). Sledi leplje¬ nje bočnih letvic s prerezom 3x5 mm. Vedno lepite levo in desno letvico hkrati, da ne bi prišlo do zvijanja korita. Poma¬ gajte si s ščipalkami, elastikami in kosi mehke žice, s katerimi letvice med suše¬ njem lepila privežite k rebrom. Lepljenje opiat Čas med sušenjem ogrodja izkoristite za pripravo križno zlepljenega furnirja. Za oplato jahte boste potrebovali dva kosa velikosti 100 x 700 mm in dva kosa veli¬ kosti 120 x 700 mm. Furnir naj bo debel 0,8 mm. Ker je lažje lepiti večje ploskve, si po možnosti priskrbite 7 okrog 250 mm ši¬ rokih in 700 mm dolgih kosov furnirja. Razrežite jih tako, da letnice v zgornji in spodnji plasti potekajo vzdolžno, v srednji pa prečno (slika 3). Za lepljenje uporabite lepilo Neostik, ki ga na furnir nanesite z majhnim čopičem in čim bolj enakomerno. Slika 1. Izdelava šablonske deske, na kateri označite položaj posameznih reber; oporne letve morajo biti nekoliko krajše od reber, da ne bi bile v napoto pri lepljenju bočnih letvic. Slika 3- Oplato korita naredite iz treh križ¬ no zlepljenih plasti 0,8 mm debelega fur¬ nirja. Za lepljenje uporabite neostik. Slika 4. Čez prvo plast pravokotno položite kose druge plasti furnirja in zlepek dobro stisnite ali povaljajte. Slika 2. Sestavljanje ogrodja na šablonski deski Lepilo naj bo sveže, sicer je pregosto, ra¬ do se vleče in v njem začnejo nastajati ke¬ pice. Premažite obe stični ploskvi ter ju po 10-15 minutah sušenja stisnite (slika 4). Lepljenec dobro povaljajte s kuhinjskim valjarjem ali pa ga (vedno samo vzdolž letnic!) po vsej površini predrgnite z zaob¬ ljenim vrhom ožjega dela kladiva. "Kroja" za opiati dna in bokov trupa narišite na kos tankega kartona in izrežite. S pomočjo dobljenih šablon prenesite obliko opiat na kos križno zlepljenega furnirja. Pri opiati dna notranji rob (ki teče po sredini trupa) pustite nespremenjen, TTKfio maj-junij 2000 13 zunanjega pa odrežite približno 5 mm večjega. Pri oplatah bokov naj bosta kosa večja na obeh straneh. Pred lepljenjem opiat morate ogrodje še obrusiti, zato ga z izvijačem ali dletom previdno snemite s šablonske deske. Stike letvic z rebri posnemite z rašpo in brusil¬ nim papirjem, ki ga ovijete okoli kosa ravne deščice. Brusite vzdolž roba reber in vedno prek obeh letvic. Odvzemite tudi sprednji rob rebra 1, da se bo linija trupa enakomerno spuščala proti premcu. Sedaj ogrodje spet vrnite na šablonsko desko in začnite z oblaganjem. Najprej prekrijte dno (slika 5). Srednji stik obeh polovic mora potekati točno po sredini letvice 5x5 mm in mora biti čim manj opazen. Za lepljenje uporabite belo lepilo UHU coli express, ki ga na tanko nanesite na vse stične površi¬ ne. Posušeno oplato dna previdno obrusi¬ te, nato pa jo snemite s šablonske deske, da boste lahko obdelali še zunanji rob. Sledi lepljenje bočnih opiat (slika 6), pri katerem si spet pomagajte s ščipalkami in bucikami. Če ste bili pri delu natančni, ste dobili korito, kot ga kažeta sliki 7 in 8. Obrusite ga najprej z večjo ploščato pilo, nato pa še z grobim in na koncu s finim brusilnim papirjem, da bo popolnoma gladko. Izdelava palube Ker je paluba potepuha na sredini ne¬ koliko izbočena, takšne pa na šablonski deski ne bi bilo mogoče narediti, morate na vrhu vseh reber nalepiti klinaste podalj¬ ške, ki jih naredite iz smrekove letvice s prerezom 5x3 mm. Izjema je rebro 2, pri katerem je podaljšek višji, zato ga izžagaj- te iz vezane plošče (oziroma ga naredite iz smrekove letvice 10 x 3 mm). Sedaj je tu¬ di pravi čas, da korito z notranje strani vsaj dvakrat prelakirate z nekoliko razredčenim nitrolakom, ki bo zalil morebitne špranje in preprečeval vdiranje vode v trup. Vzdolž utorov na notranji strani reber 3, 4 in 5 na obeh straneh prilepite letvico 3x8 mm, ki naj se zadaj dotika rebra 6. Nanjo tik ob rob, ki je obrnjen proti sredi¬ ni modela, prilepite letvico 2x2 mm, z vrha pa še iz 3 mm debele vezane plošče izžagana para stranic 16 in 19 (na načrtu glej detajl C pri rebru 3 in prerez B-B pri rebru 50. Med deloma 16 in 19 pustite 3,5-4 mm veliko režo (slika 9), v katero boste kasneje potisnili zadnjo steno kabi¬ ne. Stranice se morajo povsod dotikati spodnje letvice, reber in njihovih podalj¬ škov. Vzdolž zadnjega rebra z notranje strani 2 mm pod vrhom prilepite smreko¬ vo letvico 3x8 mm, nanjo pa ob zuna¬ njem robu še letvico 2x2 mm (glej stran¬ ski ris oziroma prerez na načrtu!). Sedaj je na vrsti prekrivanje palube, ki je sestavljena iz treh delov: dveh večjih (14), ki sta simetrična, in enega klinastega (15) na premcu. Njuna obrisa najdete na načrtu. Prekopirajte ju na karton, da dobite šablo¬ ni, s pomočjo katerih iz 3 mm debele lipo¬ ve ali sambove vezane plošče izrežite opiate. Notranji rob od premca do krme potekajočih kosov izrežite kar se da na¬ tančno, zunanjega pa pustite nekaj mili¬ metrov večjega. Trakova pomerjajte toliko časa, dokler natančno ne ležeta na svoje mesto (slika 10). Šele nato ju prilepite. Na koncu mednju vstavite še klinasti del in Slika 8. Pri brušenju si pomagajte s plošča¬ to pilo in brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli večje deščice. Slika 5. Preden oplato dna prilepite na rebra in letvice, se prepričaj¬ te, ali njen notranji rob poteka točno po sredini. Slika 7. Notranjost korita dvakrat prelakirajte, da bo bolj odporna proti vlagi. Slika 9. Med stranicama 16 in 19, ki ju prilepite na letvico prek uto¬ rov na notranji strani reber, pustite 3,5-4 mm veliko režo za zad¬ njo stranico kabine (zgoraj). Slika 6. Opiati bokov naj bosta na vseh straneh nekoliko večji. Pre¬ sežek boste odbrusili, ko bo lepilo popolnoma suho (levo). mr to 14 maj-junij 2000 PRILOGA Slika 10. Klinasti del na premcu obdelujte, dokler se natančno ne prilega odprtini med stranskima deloma opiate na palubi. Slika 12. Ves zadnji del je mogoče izvleči ter tako priti do vgrajene opreme. Slika 13■ Poskusno sestavljanje delov kabine Slika 15. Prilagajanje kabine obliki krova vzame veliko časa. Slika 11. Pokrov zadnjega dela jahte je na¬ rejen iz več med seboj zlepljenih kosov. Slika 14. Pogled na sestavljeno kabino in zadnji del jahte vso palubo gladko obrusite. Narejeni trup nekajkrat prelakirajte in prebrusite, da bo čim bolj gladek. Izdelava dna in kabine Da bi bilo mogoče v model vgraditi motor, krmilo s servomehanizmom, bate¬ rije za napajanje in sprejemnik za radijsko vodenje, si je treba do njih zagotoviti nemoten dostop. Zato morata biti dno in kabina odstranljiva, obenem pa morata preprečevati vodi dostop v notranjost. Vsi sestavni deli so iz 3-milimetrske vezane plošče in so med seboj zlepljeni. Najprej izžagajte zadnjo stranico kabi¬ ne (8), v katero naredite utor za pokrov dna (9). Stranica mora na obeh straneh brez zatikanja sesti v režo med deloma 16 in 19. Pokrov dna boste morali najbrž nekoliko prilagoditi, preden se bo natan¬ čno prilegal odprtini med stranicama 19- Na spodnjo stran pokrova tik ob obeh daljših robovih prilepite letvico 2x2 mm (slika 11, prerez B-B), nato pa dno poti¬ snite v vodoravni utor v zadnji stranici kabine. Stik naj bo čim bolj tesen, da bo omogočal pomerjanje. Šele ko oba dela skupaj lahko brez težav postavite na nju¬ no mesto in prav tako tudi izvlečete, ju zlepite. Stik utrdite z dvema trikotnima kosoma vezane plošče (13) in letvico s poljubnim prerezom (glej stranski ris!). K zadnjemu robu pokrova dna prilepite (in za vsak primer še z nekaj majhnimi žeb¬ ljički previdno pribijte) 138 x 30 mm velik kos vezane plošče (21), nanj pa 11 x 144 mm velik zaključek (22), ki se mora naslo¬ niti na zadnje rebro. Njegova naloga je, da z vrha zapre korito. Ko na del 22 s spod¬ nje strani približno na sredini po vsej dolžini prilepite še kos letvice 2x2 mm (slika 11), je dno narejeno. Če ste bili pri sestavljanju natančni, mora gladko sesti v odprtino v trupu (slika 12). Kabino (glej prerez A-A!) sestavljajo zadnja stranica (8), ki obenem služi kot povezava s pokrovom dna (20), dve bočni stranici (9), streha (10), sprednja povezava (11) in vmesnik (12). Čeprav je oblika ka¬ bine razmeroma preprosta (slika 13), je z njeno izdelavo zelo veliko dela. Največ ča¬ sa vam bo vzelo prilagajanje obliki palube, saj morata bočni stranici (9) "zajahati" no¬ tranji stranici korita (16), ki ju je zato treba zgoraj poševno obrusiti (glej detajl C pri rebru 30, obenem pa se morata na spodnji strani povsod natančno prilegati palubi. Sprednjo povezavo (11) je priporočljivo narediti iz 5-milimetrske balze, saj jo je ta¬ ko lažje klinasto obrusiti. Na zunanji strani posnemite tudi vse stične robove strehe in stranic kabine, ki stojita nekoliko poševno. man maj-junij 2000 15 Na koncu vse skupaj zlepite v celoto, ki jo kaže slika 14. Šele sedaj pride do izraza elegantna oblika trupa jahte in njene nad¬ gradnje (slika 15). Vsi deli morajo biti dobro zlepljeni med seboj, da se med po¬ stavljanjem na korito in še zlasti med sne¬ manjem z njega ne bi poškodovali. Vgradnja motorja, osi, sprejemnika in krmila S pomočjo stranskega risa na načrtu določite mesto na dnu trupa, skozi katero boste potisnili os motorja. Podložite jo s klinastim opornikom (17), katerega kot ne sme presegati 11°, prehod skozi oplato trupa in sredinsko letvico pa dobro zalijte z epoksidnim lepilom (slika 16). Z njim pred spodnji del rebra 2 zalijte iz žice ukrivljeni kljukici, za kateri boste z nekaj elastikami pritrdili motor. V prostor med ohišjem motorja in dnom modela potisni¬ te košček trde penaste gume ali stiropora (slika 17). Pazite, da bosta vzdolžna os motorja in os pogonskega vijaka popolno¬ ma sovpadali. Pred sestavljanjem osi in motorja na kardansko spojko navlecite košček plastične cevke, ki bo utrdila zglob, poskrbite pa tudi za možnost obča¬ snega mazanja (olje) osi. Košček cevke, ki Slika 18. Sprejemnik RV-naprave je pritr¬ jen ob notranjo steno korita s koščkom tra¬ ku velkro, da ga je mogoče po potrebi vzeti iz modela. ga mazanja osi. Slika 16. Pogled na os, pogonski vijak in krmilo Slika 17. Motor pritrdite v model z nekaj elastikami, kardansko spojko utrdite s ko¬ ščkom plastične cev¬ ke, poskrbite pa tudi za možnost občasne¬ ga prispajkajte v izvrtano odprtino, na vr¬ hu pokrijte s plastičnim pokrovčkom, kot je prikazano na slikah 17 in 18. Sprejemnik RV-naprave pritrdite na steno trupa s pomočjo koščka ježkastega traku, da ga boste lahko, če po treba, od¬ stranili (slika 18). Pazite na oddaljenost med sprejemnikom in motorjem, saj so žičke, ki vodijo do nanj prigrajenega elek¬ tronskega regulatorja števila vrtljajev, dolge le okrog 25 cm. Enako velja za ser- vomehanizem (slika 19), ki ga pritrdite na Slika 19. Pritrditev servomehanizma in nje¬ gova povezava s krmilom lesen podstavek. Med os krmila in zadnje rebro prilepite še pravokoten opornik (18) iz nekoliko debelejše vezane plošče, na dno pa z epoksidnim lepilom zalijte klju¬ kice za pritrditev akumulatorskih baterij, ki jih boste utrdili z nekaj elastikami (slika 20). Iz tanke jeklene žice, ki jo zgoraj in spodaj oblikujte v zanko, naredite zunanjo anteno (slika 20, levo spodaj), ki jo boste po barvanju z majhnim vijakom in podlož- ko pritrdili na palubo modela. Sedaj pre¬ verite delovanje vse vgrajene opreme. Zaščita in barvanje modela Preden se lotite zadnje stopnje izdela¬ ve modela, tj. njegove zaščite in barvanja, Slika 20. Preizkušanje vgrajene opreme za radijsko vodenje V model jahte potepuh je vgrajena naslednja oprema (slika 20): - elektromotor Graupner speed 400plus 6-9,6 V/15 A z elektron¬ skim regulatorjem števila vrtljajev (Graupner, kat. št. 6324), - kardanska spojka 2,3/3 mm (Graupner, kat. št. 355.2), - os motorja 260 mm x M 4 (Graupner, kat. št. 412), - trikraki ladijski vijak 0 45 mm (Graupner, kat. št. 2308.45), - krmilo, višina 45 mm (Graupner, kat. št. 430.45), - 2-kanalna RV naprava Graupner C4-X, 40 MHz, - vilična spojka za povezavo med servomehanizmom in krmilom z navojem M 2 (Graupner, kat. št. 3548), - žica z navojem M 2 (Graupner, kat. št. 3522.1), - akumulatorska baterija Ni-Cd eco-power, 7,2 V / 1500 mAh (Graupner, kat. št. 2496). Vso našteto opremo, ki jo je med pripravo tega članka vgradil mo¬ delar Roman Zupančič, je prispevalo podjetje MIBO modeli, d. o. o., iz Logatca (tel. 01/750-90-60), ki je uradni zastopnik firme Graup¬ ner v Sloveniji. Njeni izdelki so naprodaj tudi pri vseh pooblašče¬ nih prodajalcih oziroma v modelarskih trgovinah. maj-junij 2000 TEEEn 16 PRILOGA morate na palubi izvrtati luknje za postavitev ograje. To naredite iz aluminijaste žice s premerom 2,5 mm, kot je prikazano na načrtu. Če ste model že enkrat prelakirali z nekoliko raz¬ redčenim nitrolakom in prebrusili z vodnobrusilnim papirjem št. 240, ga sedaj še dvakrat prebarvajte z nitrolakom, ki mu primešajte malo smukca. Po dveh ali treh nanosih in vmesnem brušenju bo površina modela dovolj gladka, da jo lahko prekrijete z japon¬ skim papirjem. Te¬ ga nikar ne poza¬ bite, sicer vam bo model že po ne¬ kaj tednih razpo¬ kal. Nato model še zadnjič prebarvajte z nitrolakom (more¬ bitne neravnine zaki- tajte z mešanico nitro- laka in smukca). Na prerezu B-B (ob rebru 5 na načrtu) lahko vidite, kam morate prilepiti štiri letvice. Manjši s prerezom 2x2 mm potekata po sre¬ dini obeh polovic dna, večji iz balzove letvice 3x5 mm, ki ju na zunanji strani polkrož no obrusite, pa tik ob stiku bokov in dna. Vse letvice prej nekajkrat prela- kirajte, na trup pa jih prilepite z ace- tonskim lepilom. Na enak način kot trup obdelajte tudi kabino z zadnjim dnom. Prebru- site jo in nekajkrat prelakirajte, odpr¬ tine pa zaprite s celuloidom ali kako drugače. Odločite se sami, kar velja tudi za sklepno barvanje modela, za katero uporabite barve na nitro osnovi. Ko na model prilepite še ograjo, privijete zuna¬ njo anteno ter ga spolirate s polirno pasto in kosmom vate, ste z delom gotovi. Na vrsti je spuščanje na bližnjem jezeru, pri katerem vam želimo seveda čim več užitka. KOSOVNICA Merilo 1 : 2,5 tem maj—junij 2000 17 MODELARSTVO Curtiss P-40 warhawk SAŠO BABIČ P-40 ivarhaivk privlači mnoge letalske modelarje. Tokrat predstavljamo polmaketo zani¬ mivega ameriškega lovskega letala iz dru¬ ge svetovne vojne curtiss P-40 warhawk. Letalo je zaslovelo predvsem po letenju v enotah Letečih tigrov na Kitajskem tik pred drugo svetovno vojno. P-40 warhawk je bil naslednik lovca P-36, ki so mu vgradili močnejši in aerodinamično primernejši vrstni motor. Kljub temu se še vedno ni mogel kosati z boljšim japonskim zerom, katerega je prekašal le po hitrosti strmo¬ glavljenja. Za bojne naloge so ga uporab¬ ljali pretežno na tihomorskih bojiščih, veliko pa jih je letelo tudi pod ruskimi in angle¬ škimi oznakami. Kljub temu da je bil leta 1941 razmeroma zastarel, njegove proiz¬ vodnje niso ustavili (takrat še ni bilo letal P-47 thunderbolt in P-51 mustang) in so ga izdelovali še do zadnjih let vojne. Vsega skupaj so izdelali več kot 14.000 teh letal. Model za zračne boje Model je konstruiran v merilu 1 : 12 in je namenjen za tekmovanja v modelarskih zračnih bojih, ki potekajo pod okriljem or¬ ganizacije ACES (vse informacije na splet¬ nih straneh http://fly.to/aces-slovenija). Model seveda ni primeren za začetnike. Njegovo pilotiranje zahteva precejšnjo me¬ ro izkušenj in dobre reflekse, saj je zelo hi¬ ter in okreten. Krmilimo ga samo po višini, nagibu in plinu. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih je model namenjen izkuše¬ nejšim modelarjem. Prav zato smo se pri opisu omejili le na konstrukcijo, medtem ko graditelju puščamo proste roke pri no¬ tranji razporeditvi servomehanizmov in ba¬ terij (oboje je odvisno predvsem od teže motorja), povezavi servomehanizmov s krilci, izvedbi tečajev krmilnih površin in drugih podrobnosti. Sicer pa velja, da je konstrukcija mode¬ la dokaj preprosta; prototip je bil izdelan v treh popoldnevih, seveda ob uporabi hi¬ trih epoksidnih lepil in sekundnega lepila. Pred rebrom R 3 je del P za pritrditev krila, za rebrom pa je vidna servisna odprtina za dostop v notranjost modela s spodnje strani. Ker zanj ne porabimo dosti materiala, je model dokaj poceni. Krilo je izdelano v t. i. sendvič izvedbi s stiropornim jedrom, prekritim z 1,5-milimetrsko balzo, osnovo trupa tvorijo rebra iz vezane plošče in je v celoti prekrit s 3 milimetre debelo balzo. Pod pokrovom motorja je ogromno prostora za montažo kakršnega koli mo¬ torja, obrnjenega, kakor nam srce poželi. Kljub vsemu priporočamo motor MWS 2,5 cm 3 , ki je trenutno eden močnejših tega razreda, obenem pa bo presenečenje tudi njegova ugodna cena. Kot je videti na na¬ črtu, je motor vgrajen točno v osi modela brez vsakršnih zamikov, kar se dobro obnese. Če pa dvomimo o tem, lahko pr¬ vo rebro trupa vlepimo za 2° zamaknjeno navzdol in v desno. Stranici trupa sta še neukrivljeni, dno pa je v grobem končano. Stranici trupa sta ukrivljeni, hrbet je dokončan in grobo prebrušen. 18 maj-junij 2000 Trn Rep je prilepljen na trup, manjkata samo še dela ZT, da se trup lepo ^ zaključi v rep. Del D pod krilom služi za dopolnitev silhuete in držalo pri metanju. Krilo Za krilo bo najprej treba iz 5 cm debe¬ lega stiropora izrezati jedra. Na šablonah, ki so priložene načrtu, sta že upoštevana geometrično zvitje krila in V-lom (po 3° na polovico krila). Odrezano krilno jedro sti¬ snemo v sendvič skupaj z balzo debeline 1,5 mm. Ko se lepilo posuši, morebitno od¬ večno balzo obrežemo in obrusimo. Na sprednji rob krila prilepimo 10 mm debelo balzo (SR), na zadnjega pa 5 mm debelo balzo (ZL). Za krilca in njihov podaljšek do sredine krila (skupno del ZR) uporabimo 25 mm široko 8 mm debelo balzo, ki jo po- brusimo v ustrezno obliko trikotnega pre¬ seka. Prilepimo samo del pri korenu krila, krilce dokončamo kasneje. Iz zlepljene bal¬ ze ustrezne debeline (12 mm) naredimo še konico krila (KK) in polovica je gotova. Ko imamo narejeni obe polovici krila, ju zlepimo s 5-minutnim ali še bolje s 30- minutnim epoksidnim lepilom in podloži¬ mo z ostanki stiropora, da bo V-lom krila ravno pravšnji. Spoj na sredini krila okrepi¬ mo s 60 mm širokim trakom steklene tka¬ nine 100 g/m 2 , ki jo prepojimo z epoksi- dno smolo ali redkim sekundnim lepilom. Zdaj manjkajo samo še krilca, servomeha- nizma in mehanski prenosi med njimi. Za servomehanizem v težišču krila izdolbemo pravokotno luknjo (kot je označena na na¬ črtu) in vanjo vlepimo nosilec iz vezane plošče 3 mm. Servomehanizem s krilcem povežemo s t. i. "torzijskim" prenosom ozi¬ roma "z-pogonom" iz 2 mm debele jeklene žice. Vsako kriice pritrdimo na krilo s po tremi šarnirji po svoji izbiri. Dobro se obnesejo tanki šarnirji iz poliamida, ki jih samo zataknemo v krilo in prilepimo z ne¬ kaj kapljicami sekundnega lepila. Pri tem bodimo previdni, saj običajno sekundno lepilo topi stiropor, iz katerega je jedro kri¬ la! Manjkata še izvrtina za plastični vijak M 5 in bukova palica 0 6 mm na spred¬ njem robu krila, ki se zatakne v rebro R 2. Oboje služi za pritrditev krila. Izvrtina za vijak je nekoliko pod kotom, tako da je vi¬ jak pravokoten na spodnjo površino krila. Celotno površino še enkrat fino prebatsi- mo in krilo je nared za prekrivanje. Trup Gradnja trupa je ravno tako hitra in preprosta. Najprej iz lahke vezane plošče 3 mm izrežemo rebra R 2, R 3 in R 4. Prvo rebro R 1, na katero bo pritrjen nosilec za motor, je iz vezane plošče 4 mm. Na rebrih označimo srednjico in trikotne oznake na robovih. Iz balze 3 mm po načrtu izrežemo stranici trupa, ki sta označeni s trikotnimi oznakami, in si na njih s svinčnikom ozna¬ čimo položaje reber ter srednjico trupa. Preden se lotimo sestavljanja, na vsako stranico prilepimo notranje ojačitve (O 1 in O 2) iz 3-milimetrske balze, ki sedlo krila naredijo širše ter okrepijo trup, kjer je naj¬ bolj obremenjen. Pri tem pazimo, da naredi¬ mo eno levo in eno desno polovico trupa. Zdaj na eno od stranic položimo prva tri rebra (R 1, R 2, R 3), tako da poravnamo sred- njice stranice in reber ter da so rebra pravo¬ kotna na stranico. Vsako rebro prilepimo s sekundnim lepilom, a samo med trikotnimi oznakami na robovih reber. Ko so rebra del¬ no vlepljena, prilepimo na nasprotno stran še dmgo stranico. Konstrukcija postane trdnejša, ko vlepimo 4 mm debelo ploščico (P) iz vezane plošče. Vanjo vrežemo navoj M 5 ali pa na predvideno mesto prilepimo matico M 5, ki služi za pritrditev krila. Stranici trupa pri repu klinasto pobrusi- mo, da bo stik natančnejši, preverimo, ali je trup raven, in ju zlepimo. Nato vlepimo v trup še zadnje rebro (R 4). Zdaj je treba stra¬ nice kar dobro ukriviti, da povsod naležejo na rebra. Krivljenje ni preveč težavno in ne zahteva močenja z vodo ali amoniakom. Pri tem si lahko pomagamo z ličarskim maskir¬ nim lepilnim trakom. Sam sem vso balzo na modelu ukrivil brez namakanja. Opiate lepi¬ mo z gostejšim sekundnim lepilom. Ko so prilepljene in trak odstranjen, na spoje ka¬ nemo še nekaj kapljic redkejšega sekundne¬ ga lepila, da okrepimo spoje. Po krivljenju stranic manjkajo še strani¬ ci hrbta (SH), opiata na vrhu nosa, ki jo je prav tako treba kriviti, in dno trupa - vse iz 3-milimetrske balze. Zaključek vrhnjega dela trupa oz. hrbta je iz 5 mm debele bal¬ ze, dno nosa trupa pa iz 10-milimetrske balze. Pri izdelavi zadnjega dela dna trupa je priporočljivo za rebrom R 3 napraviti servisno odprtino, ki bo kasneje, ko bo model sestavljen, omogočala dostop do zadnjega dela trupa. To bi lahko bilo ko¬ ristno v primeru, ko bo težišče preveč na¬ prej in bo morda treba v zadnji del trupa vgraditi servomehanizem za višino in bate¬ rije. Ko vse to zlepimo, nas čaka kar nekaj obrezovanja in brušenja, toda rezultat bo lepo oblikovan trup, ki mu bo treba dodati le še rep, kabino in pokrov motorja. Repne površine Za višinski del repa (VR) je priporočlji¬ vo, da pripravimo dve križno zlepljeni pla¬ sti 2 mm debele balze. Tako bomo dobili trši del, ki se bo težje zvijal. Smerni stabi¬ lizator (SR) naredimo iz več delov 4-mili- metrske balze, pri čemer pazimo na smer letnic, ki je označena na načrtu, da bo la¬ hek in trden. Po načrtu izrežemo še smer¬ no (SR) in višinsko (VR) krmilo. Višinski stabilizator prilepimo na trup, pravokotno nanj pa še smernega, oba dela seveda toč¬ no v osi trupa. Zaključek hrbta trupa (ZT), ki se na¬ daljuje v rep, izrezljamo iz 15 mm debele balze. Iz enake balze izdelamo še del pod krilom (D), ki dopolni silhueto letala, ob¬ enem pa služi kot držalo pri metanju mode¬ la iz roke. Po prekrivanju nanj v ta namen s strani nalepimo brusilni papir. Del D oblikujemo, ko je krilo pritrjeno na trup. Pogon modela Motor pritrdimo na nosilec, s tem da je kot zasuka povsem poljuben. Prostora je dovolj, celo če motor obrnemo navzdol, bo še vedno vse ostalo skrito. Sam sem motor zasukal za 30° v desno, ker se mi je to zdela najbolj elegantna rešitev. Mikalo me je celo, da bi uporabil motor, ki je z zadnjim izpuhom zasukan navzdol, ker bi tako izpušni lonec lahko popolnoma skril v trup. Da bo model imel res podobo ma¬ kete, uporabimo kapo propelerja s preme¬ rom 64 mm v barvi, ki se ujema z barvno shemo modela. maj-junij 2000 19 Vse stranice in opiate na trupu so iz balze debeline 3 mm. Pri opiati na vrhu nosa in zadaj na stranicah hrbta je treba balzo kriviti, da je pravilne oblike in se prilega rebrom trupa. Nezvita stranica trupa je na stranskem risu označena s trikotnimi oznakami. Na presekih trupa so narisani spoji že zvitih stranic in manjkajočih opiat, da se lahko zaključijo manjkajoči obrisi pri prekrivanju trupa s 3 mm debelo balzo. MODELARSTVO maj-junij 2000 rmfliS 20 MODELARSTVO TUflii maj-junij 2000 21 MODELARSTVO Detajl poenostavljene kabine modela Motor MWS 2,5 cm 3 s stranskim izhodom je zasukan 3CP v desno. Glede na to, da ima model razmeroma dolg nos, je položaj baterij in servomeha- nizmov odvisen predvsem od tega, kakšen motor uporabimo. Pri motorju MWS 2,5 cm 3 sem moral vgraditi baterije in servo- mehanizem za višino v trupu za rebro R 3, da model ni bil spredaj pretežak. Če pa bomo uporabili kak drug lažji motor, npr. OS Max .15 FP ali ASP .15, nam RV-opre- me ne bo treba tlačiti v rep modela. Pro¬ stora je več kot dovolj, saj je trup pri krilu širok dobrih sedem centimetrov. Z ustrez¬ no razporeditvijo RV-komponent moramo sami najti pravilno lego težišča na modelu. Kabina in pokrov motorja Kabino in pokrov motorja lahko izde¬ lamo z laminiranjem iz steklene tkanine in epoksidne smole ali z vakuumiranjem iz prozorne plastike ali leksana (postopek je bil opisan v letošnji 6. številki Tima). V obeh primerih je priporočljivo za osnovo vzeti modri stirodur, ki se lepo obdeluje. Sam sem tako kabino kot pokrov motorja po merah v načrtu oblikoval iz stirodura, nato pa oboje laminiral s stekleno tkanino. Curtiss P-40 ivarhaivk v maskirnih barvah Pokrov motorja pritrdimo na trup s šti¬ rimi majhnimi samoreznimi vijaki, kabino pa preprosto prilepimo na trup z notranje strani s sekundnim lepilom. Zasteklitev ka¬ bine, kot je označena na načrtu, je seveda prozorna, zadnji del kabine pa na trup na¬ rišemo, ponazorimo s trakovi, nalepkami ali podobno tehniko, saj je pri pravem le¬ talu zasteklitev tu segala čez pločevino v barvi letala. Ta del kabine seveda naredi¬ mo po prekrivanju modela. Prekrivanje in okrasitev modela Pred prekrivanjem pregledamo površi¬ no modela in jo po potrebi še enkrat pre- brusimo, da bo res gladka. Glede na to, da je naš P-40 polmaketa, izberemo barvno shemo, kakršno je imelo pravo letalo. Pro¬ totip sem prekril s folijo oracover, in sicer spodaj z golobje sivo, zgoraj pa z olivno zeleno. Model sem okrasil še z ameriškimi oznakami, risbo žrela morskega psa in še nekaterimi nalepkami. Različic kamuflaže je bilo veliko - najbolj pogosta je bila spo¬ daj siva, zgoraj pa progasto peščeno rume¬ na in olivno zelena. RV-oprema Izgotovljen model je pravi lepotec, tehta pa, odvisno od pogona in opreme, okoli 900 do 1050 g. Prototip, na katerem so vgrajeni motor MWS 2,5 cm 3 , servo- mehanizmi Futaba 3001 ter sprejemnik in baterije standardne velikosti, tehta točno ki¬ logram. Z uporabo miniservomehanizmov in lažjih baterij pridobimo skoraj 100 g, vendar model s tem podražimo in zmanj¬ šamo njegovo robustnost. Letenje Model je pripravljen za testni polet. Za začetek nastavimo odklone višinskega kr¬ mila po 7 mm, krilc pa po 5 mm v obe smeri. Podatki so zgolj za orientacijo in bi morali ustrezati za prvi polet. Natančne odklone si vsak pilot kasneje nastavi sam po svojem občutku. Za prvi polet potrebujemo predvsem dobro utečen motor. Pri prvem Startu je dobro, da višino natrimamo nekoliko nav¬ zgor, da se bo model lepše pobral. Lega težišča je v načrtu pomaknjena na 25 % globine krila, kar bi moralo zadoščati za začetek. Med preizkusnimi poleti si sami nastavimo lego težišča, ki bo ustrezala na¬ šemu slogu letenja. Če bo težišče bolj spredaj, bo model zelo hiter in prodoren, a bo slabo jadral in bo dokaj neokreten. Če pa ga bomo premaknili nazaj, bo zelo okreten in odziven, vendar pri težišču, ki je pomaknjeno preveč nazaj, lahko hitro postane muhast ali celo neobvladljiv! Pri prvem poletu naj pomaga zanesljiv pomočnik, ki bo model vrgel v zrak, da se lahko osredotočimo samo na vodenje. Mo¬ del je treba vreči v zrak precej močno in naravnost. Opazili bomo, da so krilca učinkovita že pri majhnih hitrostih, model pa je hiter. Tudi z ugasnjenim motorjem dokaj dobro jadra, a se na to ne zanašajmo - motor ugasnemo šele tik pred pristan¬ kom, ko imamo model že poravnan. Pilo¬ tiranje takega modela je resnično užitek, že z dvema ali tremi takimi modeli v zra¬ ku pa lahko dobri piloti za občinstvo pri¬ redijo zelo zanimivo predstavo. maj-junij 2000 mas 22 Tekmovalni model jadrnice pika ANTON PAVLOVČIČ Pika je prava tekmovalna jadrnica, ki je namenjena predvsem mladim mode¬ larjem začetnikom. Spada v razred P, za katerega je določena največja dolžina modela 500 mm, največja širina 120 mm, največja višina 75 mm, skupna površina jader 800 cm 2 , višina jambora 650 mm, dolžina kobilice 180 mm in teža obtežila (balasta) 150-200 g. Gradnje tega mode¬ la se lahko loti tudi začetnik. Za izdelavo pike potrebujete 4 mm debelo topolovo vezano ploščo (za glav¬ ni okvir in rebra), smrekove letvice 5x5 in 5 x 10 mm, okroglo palico s premerom 10 mm za jambor, 2 mm debelo balzo za oplato, dakron, najlon ali balonsko svilo (v skrajnem primeru je uporabna tudi večja polivinilna vrečka) za glavno jadro in flok, nekaj metrov 0,6-1 mm debele najlonske vrvice za napenjanje jader, košček tanke aluminijaste pločevine ali vitroplasta za napenjala, 1 mm debelo žico za pritrditev burna, 10 očesnih vijakov 0 8 mm ter 400 g svinca za obtežilo. Ker je priloga na sredini revije "zase¬ dena" z dvema drugima načrtoma, oblika in velikost strani v notranjosti pa ne omo¬ gočata objave načrta v enem kosu, je oblika glavnega okvirja korita razrezana na tri dele. Obris okvirja je torej treba pre- fotokopirati in natančno zlepiti ter ga na¬ to prerisati na obrušeno vezano ploščo. Ob tem morate obvezno upoštevati smer letnic, ki naj potekajo navpično prek ko¬ rita oziroma vzdolž kobilice. Le tako se ta ne bo zvijala. Prava smer letnic je narisa¬ na tudi na rebrih (1-7), ki jih čim bolj natančno izžagajte. Vstavite jih v okvir korita, kot je prikazano na načrtu, vendar jih še ne prilepite. Najprej v utore na zgornjem delu z bucikami z vsake strani okvira pritrdite po eno letvico 5 x 10 mm, ki ji prej nekoliko posnamete notranji spodnji rob. Ko vsa rebra stojijo pravo¬ kotno na okvir, jih prilepite s katerim koli belim lepilom za les in dobro stisnite (sli¬ ka 1). Na enak način prilepite tudi spod¬ nji par letvic. Tako ste dobili ogrodje, ki je zelo trdno in se gotovo ne bo zvijalo. Sledi lepljenje dveh spodnjih bočnih le¬ tvic 10 x 5 mm in nato še dveh zgornjih bočnih letvic 5x5 mm, ki vse potekajo od prvega rebra na premcu do krme (sli¬ ka 2). Konce, ki segajo čez zadnje rebro (slika 3), boste previdno odrezali šele po¬ tem, ko bo lepilo res popolnoma suho. Z brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli ko¬ sa ravne deščice, vzdolž korita zgladite vse odvečne robove letvic, da se jih bo nanje nalepljena balzova obloga dotikala na čim večji površini. Najprej prekrijte oba boka. Lepite hkrati na levi in desni strani, pomagajte Jadrnica pika ob večji sestri na lanski no¬ vembrski prireditvi "Dnevi tehnične kultu¬ re" v Ljubljani (foto: A. Pavlovčič) pa si s ščipalkami za obešanje perila. Obloga sega le do prvega rebra oziroma kak milimeter čezenj. Odvečno balzo na zgornjem in spodnjem delu reber spet odstranite z brusilnim papirjem na ravni deščici. Sledi oblaganje palube, ki je iz dveh delov. Pazite, da se bo obloga po vsej dolžini dotikala zgornjega roba okvirja korita, ki poteka po simetrali pa¬ lube in ostane viden (slika 4). K rebrom jo pritrdite z bucikami. Prekrivanje palu¬ be je na vrsti pred prekrivanjem dna zato, da na notranjo stran trupa lahko prilepite ojačitve, v katere boste na koncu privili in prilepili očesne vijake za pritrditev na¬ penjalnih vrvic. Na koncu na enak način kot palubo prekrijete še dno. Balzo, ki sega čez rob boka, odstranite s fino raš- po in brusilnim papirjem različnih zrna- tosti (slika 5). Na premcu pred prvo rebro in ob okvir korita z obeh strani prilepite debe¬ lejši kos balze ali smrekovine (slika 6) ter ga z rašpo in brusilnim papirjem na de¬ ščici oblikujte po obliki obloženega kori¬ ta. Premec bo tako trdnejši in se ne bo odpiral že ob manjšem udarcu ob rob ba¬ zena ali obale. Na koncu s koščkom bal¬ ze, ki naj bo nekoliko večji od rebra 7, prelepite še gladko obrušene stike letvic Slika 1 Slika 2 Tim maj-junij 2000 23 MODELARSTVO ff- na krmi (slika 7). Trup sedaj prekitajte in zgladite s finim brusilnim papirjem (sli¬ ka 8) ter vsaj dvakrat prelakirajte z neko¬ liko razredčenim nitrolakom. Po vsakem nanosu površino obrusite z vodnobrusil- nim papirjem št. 400 (slika 9). Jadrnico nato pobarvajte po svojem okusu. Na koncu jo lahko še spolirate s polimo pasto, ki jo na površino nanesete s kosmom vate. Končni sijaj dobite po drg¬ njenju z mehko krpo. Na mestu palube, ki je označeno na načrtu, prilepite prstan iz 5 mm debele vezane plošče, v katerem bo stal jambor. Luknjice za očesne vijake nekoliko povr- tajte z 2 mm debelim svedrom. Vijake previdno privijte s kleščami (slika 12). Delo boste opravili lažje, če boste na na¬ voje vijakov kanili kapljico tekočega mila. Slika 4. Zgornji rob okvirja korita, ki poteka vzdolž simetrale palube, mora ostati viden. maj-junij 2000 TIKE to OBLOGI KORITA m OČESNI VIJAKI 0 8 mm Slika 3 ■ Ogrodje pike med sušenjem 24 MODELARSTVO NAPENJALO LETVICA 5x8 mm TEKMOVALNI MODEL JADRNICE PIKA Razred P M 1 : 1 Konstruiral: A. Pavlovčič Polovico oblike obtežila, ki je v trojnem risu prikazana na načrtu, izdelajte iz kosa balze ali smre¬ kove letvice z mera¬ mi 25 x 15 x 65 mm. Večkrat jo prelakirajte, da ne bo vpijala vode, nato pa jo odtisnite v mavec. Zahtevano količi¬ no svinca s škarjami za pločevino razrežite na kos¬ ce. Za topljenje uporabite kak odslužen lonček ali do¬ volj veliko pločevinasto kon¬ zervo, ki jo postavite na preno¬ sni električni kuhalnik. To delo opravite na prostem, npr. na bal¬ konu. Ne pozabite na rokavice in kombinirane klešče za prijemanje! Raztopljen svinec ulijte v dobro po¬ sušen mavčni kalup. Ko se ulitek ohladi, ga previdno iztresite in steh¬ tajte. Če je pretežak, ga nekoliko po- vrtajte, da dosežete zahtevano maso. Gladko obrušeni obtežili z epoksidnim lepilom prilepite na kobilico, po potrebi še nekoliko obrusite in prekitajte ter na koncu nekajkrat prebarvajte. balza ^tako zazija grda luknja, v katero je treba vlepiti nor kos balze in ga pre- kilati ter zbrusili. Jambor, ki je dolg 580 mm, naredite iz okrogle pa¬ lice s premerom 10 mm. S skobeljnikom in brusilnim papirjem različnih zrnatosti ga obdelajte tako, da se bo proti vrhu enakomerno tanjšal. Bum glavnega jadra (slika 10) je dolg 200 mm in ima prerez 8x5 mm. Na¬ redite ga iz smrekove letvice 10 x 5, v katero na eni strani previdno zavijete očesni vijak 0 8 mm. Bum floka je dolg 160 mm, njegov prerez pa je 5 x 5 mm. Glavno jadro in flok sta na načrtu narisana v po¬ manjšanem merilu. Iz tanjšega kartona naredite ša¬ bloni, po katerih nato ukrojite jadra (slika 11). Če bodo ta iz tkanine, pazite, da bo smer tkanja pravokotna na zadnji prosti rob jadra. Obe jadri imata na sprednjem delu širši rob, ki ga zavihajte Tim maj-junij 2000 25 MODELARSTVO ob 1 mm debelo najlonsko vrvico in za¬ lepite z razredčenim lepilom Neostik ali UHU greenit. Ta rob je treba zalepiti oziroma zašiti tudi prek vrvice, ki se v ja¬ dru oziroma floku ne sme izvleči. Jadri k bumom prišijte samo na zunanjih voga¬ lih, tj. na dveh mestih, kot je narisano na načrtu. Napeti lok bo tako ob pihanju vetra ustvaril obliko, ki bo modelu daja¬ la večjo hitrost. Jambor je pripet na palubo s tremi vr¬ vicami, ki jih zategnete z napenjali, nare¬ jenimi iz tanke aluminijaste pločevine ali vitroplasta. Flok privežite skozi drugi očesni vijak in ga ob jamboru zategnite z napenjalom. Če boste piko vzeli s seboj na morje, jo privežite na vrvico, kajti njena plovba je zelo hitra in na odprti vodi se vam bo ob nekoliko močnejšem vetru prav lahko zgodilo, da bo ves vaš trud dobesedno odplaval po vodi ... (Izdelava in fotografije: Matej Pavlič) I p-n/mp R ~ 1f) mm l PTMinA R s, R mm 0 maj-junij 2000 iTEEEi 26 Slika 6 Slika 8 Slika 7 Slika 9 TTM maj-junij 2000 27 MODELARSTVO Lupo BOŠTJAN PERDAN Električno gnani letalski modeli so najnovejša zvrst letalskega modelarstva in se počasi, a vztrajno uveljavljajo tudi pri nas. Do sedaj smo lahko modelarji načrte za tovrstne modele, z izjemo jadralnih s pomožnim motorjem, našli le v tuji litera¬ turi. Na srečo se tudi pri nas stanje poča¬ si izboljšuje. Za začetek objavljamo načrt preprostega električno gnanega modela z neposrednim pogonom z motorjem spe- ed 400. Lupo je izpeljan iz modela tele- master 400, katerega pomanjkljiv načrt mi je po elektronski pošti poslal neki ameri¬ ški modelar. Modelu sem nekoliko spre¬ menil obliko, na novo konstruiral krilo in repne površine ter ga izpopolnil. Za na¬ meček sem mu dal še drugo ime, ki mu prav lepo pristoji. Model lahko uvrstimo v skupino t. i. "park-flyerjev" in ga priporočam vsem modelarjem. Namenjen je predvsem re¬ kreativnem letenju na manjših površinah, kot so parki, nogometna igrišča ali pa kar travnik za domačo hišo. Skratka, idealna rešitev za trenutke, ko si zaželimo letenja, pa nimamo časa, da bi se odpravili na modelarsko stezo. Nič lažjega! Napolnimo baterijo, se z modelom odpravimo na bližnje improvizirano letališče in si damo duška. Po poletu model pospravimo in nadaljujemo z vsakdanjimi dejavnostmi. Slika 1. Preden na zadnjem delu zlepimo stranici, mednju vlepimo trikotnik T 8. Začetniki ga ob mirnem vremenu lah¬ ko uporabijo tudi za učenje letenja. Mo¬ del je v celoti izdelan iz lesa, pri čemer prevladuje balza. Za lepljenje bomo upo¬ rabili predvsem sekundno lepilo, saj bo tako prirastek na teži minimalen, delo pa bo teklo hitro. Primerna so gostejša lepi¬ la, ki imajo nekoliko daljši čas sušenja, ni¬ majo pa kapilarnega učinka, pri katerem lepilo potegne v špranjo med deloma, ki ju lepimo. Pri Mladem tehniku v Ljubljani lahko izbiramo med lepili "Zack", bogato izbiro lepil "Pro CA" pa ima tudi Top-mo- deltehnik v Novi Gorici. Trup Načrt trupa z lepilnim trakom prilepi¬ mo na ravno šablonsko desko in ga zašči¬ timo s plastično folijo. Najprej se lotimo izdelave stranic trupa. Iz balze 3 mm iz¬ delamo sprednji opiati T 1 in zaključka T 2, ki jih z bucikami namestimo na šablonsko desko ter s sekundnim lepilom prilepimo vzdolžnice iz balzovih letvic 3x3 mm. Nato prilepimo pokončne letvice iz balze 3x6 mm in na koncu še poševne letvice iz balze 3x3 mm. Trup bo brez težav prenesel vse obremenitve, ki jim bo izpo¬ stavljen med letom. Če želimo imeti še malo rezerve, balzove letvice 3x3 mm zamenjamo s smrekovimi. Stranici obru¬ simo in prilepimo okrepitve ležišča krila T 3. V stranici izvrtamo še luknje preme¬ ra 4 mm za okrogle bukove letvice, ki slu¬ žijo za pritrditev krila z elastikami, in jih na notranji strani okrepimo z obročki iz 1 mm debele vezane plošče. Nato začnemo sestavljati trup. Med stranici s sekundnim lepilom vlepimo osrednji rebri T 6 in T 7, ki ju izdelamo iz letalske vezane plošče 2 mm. Rebri morata biti točno pravokotni na stranici, sicer bo prišlo do zamika stra¬ nic. Trup položimo na načrt in stranici zlepimo na zadnjem delu, pri čemer med¬ nju vlepimo trikotnik T 8 (slika 1). Naj¬ bolje je, da ga najprej prilepimo na eno izmed stranic, ko je lepilo suho, pa strani¬ ci sestavimo točno po načrtu. Sledi leplje¬ nje prečnih letvic 6x3 mm in 3 x 3 mm, pri čemer pazimo, da oblika trupa ustreza načrtu. Na koncu prilepimo še poševne letvice, ki dajo končno trdnost trupu, ter sprednji rebri T 5 in T 4. Pri tem pazimo na nagib sprednjega rebra T 4, ki določa tudi nagib motorja. Ta znaša 4° navzdol in 0° v desno! Nosilec podvozja T 8 izdelamo iz letalske vezane plošče 2 mm in ga prile¬ pimo na svoje mesto. Nato prilepimo spodnjo oplato iz balze 2 mm. Pri tem pu¬ stimo 4 mm širok pas nosilca podvozja neprekrit. Iz 1 mm debele aluminijaste pločevine izdelamo dve ploščici za pritr- Slika 4. Smerni in višinski stabilizator izdelamo na šablonski deski iz balzovih elementov debeline 3 mm. Iz enake balze izrežemo tudi smerno in obe polovici višinskega krmila. Slika 5. Zgornji in spodnji nosilec povezujejo ploščice iz 1,5 mm de¬ bele balze. Letnice morajo potekati v navpični smeri. maj-junij 2000 iTi m 28 MODELARSTVO ditev podvozja in na trupu izvrtamo potrebne luknje za pritrditev z lesnimi vijaki. Sledi namestitev servomehanizmov in bovdnov. Na predvi¬ deni del v trupu na stranici prilepimo dva bloka balze, ki ju prilagodimo velikosti servomehanizmov. Pred lepljenjem vanju izvrtamo luknje za pritrditev servomehanizmov z vijaki. V našem primeru je velikost bloka 8 x 6 x 25 mm. Izgotovljeni repni površini poskusno namestimo na trup in napeljemo bovdne. Uporabimo tanjše plastične bovdne, saj so obremenitve relativno majhne. Pritrdimo jih z letvicami, ki jih vlepimo med pokončne letvice 6x3 mm. Zaključek trupa obrusimo na debelino 3 mm, da se bo njegova širina ujemala s širino smernega krmila. Nato poskusno namestimo motor in preverimo, ali se lepo prilega na svoje mesto (slika 3). Spoj med sprednjim rebrom in stranicama trupa še dodatno okrepimo s trikotnima balzovima letvicama 5x5 mm, ki ju prilepimo z epoksidnim lepilom. Spred¬ nji del trupa zapremo z oplato debeline 2 mm in ga narahlo obru¬ simo. Sledi prekrivanje trupa, pri čemer najprej prekrijemo zadnji del in nato še sprednjega. Za prekrivanje sprednjega dela upora¬ bimo folijo oracover, zadnji del pa prekrijemo s prosojno folijo oralight, ki je precej lažja od običajne. Zaradi lažje dostopnosti vgradimo servomehanizma, še preden se lotimo prekrivanja. Smerni in višinski rep Smerni in višinski stabilizator izdelamo na šablonski deski iz balzovih elementov debeline 3 mm (slika 4). Na desko namesti¬ mo srednji del višinskega stabilizatorja iz balze 3 mm, nato sesta¬ vimo okvir iz letvic 10 x 3 mm ter na koncu prilepimo še prečne in poševne letvice 3x3 mm. Na podoben način izdelamo tudi smerni stabilizator. Medtem ko se lepilo suši, iz balze 3 mm izre¬ žemo smerno in obe polovici višinskega krmila. Ko je lepilo suho, Slika 2. Nogi podvozja izdelamo iz 2 mm debele jeklene žice. V trup prilepimo ušesci T 9a in T 9b iz vezane plošče, ki preprečujeta, da bi se podvozje premikalo najprej in nazaj. vse elemente zbrusimo v obliko, kot je prikazano na načrtu, in polovici višinskega krmila med sabo povežemo z okroglo buko¬ vo letvico 0 3 mm. Vse dele prekrijemo s prosojno folijo oralight in krmili s posebnim lepilnim trakom za šarnirje pritrdimo na sta¬ bilizatorja. Smerni rep prilepimo na višinskega točno na sredino pod pravim kotom in oboje prilepimo na trup. Krmilne ročice iz¬ delamo sami iz 1,5 mm debelega vitroplasta ali jih kupimo. Krilo Krilo je klasične gradnje, osnovni material pa je balza. Najprej izdelamo dve šablonski rebri iz vezane plošče, vitroplasta ali alu¬ minija. Utorov za nosilne letvice še ne izrežemo. Rebra izdelamo v bloku iz 1,5 mm debele balze, jih natančno obrusimo, nato iz¬ režemo utora in ju obdelamo s pilo, da se bosta nosilni letvici lepo prilegali. Načrt krila z lepilnim trakom prilepimo na šablon¬ sko desko in ga zaščitimo s plastično folijo. Najprej sestavimo skelet krila iz letvic in reber. Spodnjo nosilno in nosno letvico z bucikami pritrdimo na desko ter začnemo lepiti rebra s sekund¬ nim ali belim lepilom, pri čemer pazimo, da so poravnana, pra¬ vokotna na podlago in enakomerno razporejena. Notranje rebro nagnemo navznoter pod kotom 4°, da dobimo potrebni V-lom krila. Pomagamo si s šablono iz kartona. Ko je lepilo suho, pri¬ lepimo še zgornjo nosilno letvico in počakamo, da se lepilo posuši. Nato krilo odstranimo z deske in se lotimo lepljenja po¬ končnih ploščic iz 1,5 mm debele balze, ki povezujejo zgornji in spodnji nosilec (slika 5). Letnice naj potekajo navpično. Skelet krila obrusimo in se lotimo lepljenja najprej zgornje in nato še spodnje opiate iz 1 mm debele balze. Lepimo s sekund¬ nim lepilom, saj delo poteka zelo hitro, vendar moramo biti zelo skrbni, saj si napak ne moremo privoščiti. Oplato najprej prilepi¬ mo na sprednjem robu na nosno letev, nato lepilo nanesemo na glavni nosilec in notranjo stran opiate, kjer bodo prilepljena re¬ bra. Delati moramo hitro, zato preprosto naslonimo vrat stekle¬ ničke z lepilom na rebro, tako da drsi iztok po notranji strani opiate, in lepilo nanesemo. Krilo položimo na mizo, ga zasuka¬ mo tako, da opiata naleže na svoje mesto, in počakamo, da se le¬ pilo posuši. Ker je krilo še vedno dokaj gibko, lahko možno zvitje še vedno odpravimo. Na podoben način prilepimo še spod¬ njo oplato, le da zdaj nimamo dostopa z notranje strani. Zato uporabimo sekundno lepilo le za lepljenje sprednjega roba opia¬ te, pred tem pa na glavni nosilec in rebra nanesemo belo lepilo. Sprednji rob opiate poveznemo na krilo in počakamo, da sekund¬ no lepilo prime, nato krilo položimo na ravno desko in nekoliko obtežimo. Ko bo lepilo suho, bomo dobili zelo močan torzijski nos, zato dobro preverimo, da krilo ni zvito. Rebra se morajo povsod natančno prilegati podlagi. Za lepljenje opiat lahko uporabimo tudi kontaktno lepilo. V tem primeru na notranjo stran opiat s svinčnikom označimo mesta, TUU maj-junij 2000 29 MODELARSTVO kjer rebra in nosilne letvice nalegajo na oplato. Kontaktno lepilo nanesemo na ro¬ bove reber in nosilno letvico, nato pa še na označena mesta na opiati. Zgornjo oplato lepimo tako, da jo poveznemo na skelet krila, spodnjo pa tako, da oplato namestimo na šablonsko desko in nanjo poveznemo skelet z že nalepljeno zgor¬ njo oplato. Tako dobimo zelo ravno krilo. Če pa je morda rahlo zvito, lahko to po¬ pravimo takoj po lepljenju, ko lepilo še ni povsem prijelo. Na zadnjem robu najprej prilepimo spodnjo letvico s presekom 10 x 1 mm, nato zaključno trikotno letev in na koncu še zgornjo. Sledi lepljenje opiate v kore¬ nu krila in 8 mm širokih trakov balze na rebra, ki jim precej povečajo trdnost v prečni smeri. Z uporabo sekundnega lepi¬ la je to delo hitro in preprosto. Krilo obrusimo in oblikujemo nos profila, na zunanji rebri nalepimo zaključ¬ ke kril iz 8 mm debele balze ter jih obru¬ simo v zaokroženo obliko. Polovici krila zlepimo z epoksidnim lepilom ter pazi¬ mo, da ležita vzporedno in da se profila obeh polovic povsem ujemata oziroma le¬ žita pod enakim vpadnim kotom. V-lom krila naj bo 8°. Spoj okrepimo s 60 mm ši¬ rokim pasom steklene tkanine 120 g/m 2 , ki ga najprej s sekundnim lepilom prilepi¬ mo na zgornjem zadnjem robu, napnemo okoli krila in spet prilepimo na zgornjem robu. Nato ga dobro prepojimo z epok- sidno smolo, nekoliko počakamo in s pa¬ pirnato brisačo popivnamo presežek smole, da bo manj dela z brušenjem lami¬ nata. Na koncu celotno krilo obrusimo s finim brusilnim papirjem in prekrijemo s folijo. Koren krila prekrijemo s folijo ora- cover, ki bo lepo prekrila laminirani del krila, preostali del pa s prosojno folijo oralight. Tudi tu najprej prekrivamo s prosojno folijo in nato nadaljujemo z na¬ vadno. Vgradnja opreme Servomehanizma smo vgradili pred prekrivanjem trupa. Zdaj na smerno in vi¬ šinsko krmilo namestimo še krmilni ročici ter vse povežemo z bovdni. Sam sem upo¬ rabil servomehanizma giga line power micro 13, ki sta sicer nekoliko težja (14 g), a cenejša. V trup z dvema vijakoma M 2,5 pritrdimo motor speed 400 7,2 V. Vijaka moramo kupiti posebej. Na motor na¬ mestimo še propeler gunther ali kakega drugega podobne velikosti. Omenjeni Slika 3■ Motor mora natančno sesti na svoje mesto. Spoj med sprednjim rebrom in stranicama trupa okrepimo s trikotni¬ ma balzovima letvi¬ cama 5x5 mm. propeler modelu prav lepo pristoji, never¬ jetno preprosta pa je tudi montaža, saj ga le potisnemo na gred motorja. Majhna ka¬ pa propelerja zagotavlja dobro hlajenje motorja (slika 6). Priporočam uporabo Kontronikovega regulatorja rondo 400, ki ga prispajkamo na motor, še preden ga vgradimo v model. Poglavitna prednost tega regulatorja hitrosti je, da nimamo do¬ datnih težav z montažo. Regulator ima tudi t. i. funkcijo BEC, kar pomeni, da se spre¬ jemnik napaja neposredno iz pogonske baterije in zato sprejemniška baterija ni potrebna. Če uporabimo drug regulator, Slika 6. Namestitev propelerja gunther je ze¬ lo preprosta, saj ga le potisnemo na gred motorja. Majhna kapa propelerja zagotav¬ lja dobro hlajenje motorja. ga namestimo pod motor v tok hladnega zraka in ga pritrdimo s samolepilnim tra¬ kom velkro oziroma "ježkom", ki ga dobi¬ mo v modelarski trgovini ali na tekstilnem oddelku veleblagovnice (npr. Nama). Pred servomehanizma s trakom velkro pritrdi¬ mo sprejemnik in speljemo anteno proti trupu modela. V prototipu je bil uporab¬ ljen sprejemnik Hiteč HFS04-MI, ki tehta kar 38 g, zato ga bo verjetno v kratkem zamenjal precej lažji sprejemnik. Na trup modela pritrdimo podvozje s kolesi, na rep pa prilepimo smučko, ki jo izdelamo iz vezane plošče 3 mm. Slednja služi tudi za napenjanje antene. Uporabi¬ mo kolesa premera 40 mm ali manjša. S položajem pogonske baterije uravnovesi¬ mo model, da bo težišče natanko na predvidenem mestu. Uporabimo celice Sanyo N700AR ali podobne in jih poveže¬ mo v baterijo, ki jo poljubno oblikujemo. Na načrtu je prikazana ena od možnosti. Način pritrditve baterije je odvisen od nje¬ ne oblike. V prototipu sem uporabil mizi¬ co, na katero sem prilepil ježka in s tem preprečil vzdolžno premikanje baterije. Da bi preprečil gibanje v prečni smeri in navzgor, sem v model namestil še od- stranljivo rebro, ki baterijo dokončno učvrsti (slika 7). Rebro preprosto pritrdi¬ mo z namestitvijo krila. Varnost Električni motorji lahko, v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem, stečejo tudi sami od sebe, zato se moramo pri ravnanju z njimi vedno držati določenih pravil. Najprej vklopimo radijski oddajnik in pomaknemo ročico plina v položaj iz¬ klopljenega motorja, šele nato lahko pri- Slika 7. Z odstranljivim rebrom preprečimo premikanje baterije v prečni smeri in po vi¬ šini. Pritrdimo ga z namestitvijo krila. rondo 400 Sprejemnik Sanyo N700AR Priključek za polnjenje Risba 1. V model vgradimo varnostno stikalo in po želji dodamo še priključek za polnjenje. maj-junij 2000 TTUBio 30 MODELARSTVO ključimo pogonsko baterijo. Če zdaj po¬ maknemo ročico za plin naprej, bo motor začel delovati. Danes ima večina regulatorjev vgrajen mikroprocesor, ki omogoča popolnoma avtomatsko nastavljanje. Uporaba je pre¬ prosta in varna, saj preprečujejo, da bi motor stekel takrat, ko ročica plina ni v izklopljenem položaju. Glede na to, da se regulatorji različnih proizvajalcev med sa¬ bo nekoliko razlikujejo, se bomo osredo¬ točili na priporočeni regulator rondo 400. Ko prvič priključimo baterijo, se lahko zgodi, da motor kljub upoštevanju pravil ne bo deloval. Razlog se lahko skriva v napačni nastavitvi smeri hoda ročice za plin, ki jo zato spremenimo. Motor prav tako ne bo deloval, če bo ročica oddajni¬ ka ob priključitvi baterije v položaju pol¬ nega plina. Če bo v vmesnem položaju, bo motor deloval normalno, le dolžina hoda bo nekoliko omejena. Ko pade na¬ petost baterije na določeno vrednost, re¬ gulator motor izkopi in s tem prepreči, da bi povsem izpraznili pogonsko baterijo, kar bi povzročilo izgubo nadzora nad modelom. Po končanem poletu iz mode¬ la obvezno najprej odstranimo baterijo in šele nato izklopimo oddajnik. Da bi bilo upravljanje z električno gnanimi modeli ker se da varno, običajno v model vgradimo še varovalko in varno¬ stno stikalo. Varovalka prekine električni tokokrog v primeru blokade motorja ob strmoglavljenju in s tem prepreči uničenje pogonskega sistema. Pri regulatorjih, ki imajo funkcijo BEC, varovalko namestimo med motor in regulator. Ker to v našem primeru ni mogoče, varovalko raje opusti¬ mo. Možnost blokade motorja je v našem primeru malo verjetna, saj bo prej prišlo do zloma propelerja! Varnostno stikalo pa povsem izključuje možnost naključnega zagona motorja. Bistvena prednost je, da nam ni treba odstraniti pogonske baterije takoj po končanem poletu. Če dodamo še priključek za polnjenje, odpade zamudno menjavanje baterije, saj lahko polnimo baterijo kar v modelu (risba 1), toda le pod pogojem, da se ta preveč ne greje. Uporabimo manjše stikalo, ki ga dobimo v vsaki elektrotehnični trgovini. Ker so to¬ vrstna stikala namenjena precej manjšim tokovom (2 do 3 A), ga uporabimo le za prekinitev oziroma sklenitev tokokroga, ne pa tudi za vklop motorja. Pri takšni rabi bo zdržalo precej večje tokove, izgube pa bodo minimalne. Sicer prihaja v stikalu do močnega iskrenja, zaradi česar se po¬ veča upornost in s tem izgube. Letenje Na modelu nastavimo odklone krmil, ki naj bodo + 10° za višinsko in + 25° za smerno krmilo, ter preverimo nastavni kot krila proti višinskemu stabilizatorju - ta mora biti 2°. Pogonsko baterijo napol- Slika 8. Preizkusni polet sta v dokaj hlad¬ nem in nekoliko ve¬ trovnem vremenu s skupnimi močmi opra¬ vila Toni Bitenc in Jure Nastran. nimo in pred prvim poletom obvezno preverimo doseg RV-naprave z delujočim motorjem pri polovičnem plinu! Z mo¬ delom lahko brez težav vzletamo iz roke, pri čemer je potreben le nežen sunek (sli¬ ka 8). Model usmerimo v vodoraven let ali blago vzpenjanje in počakamo, da na¬ bere hitrost. Lupo je presenetil z odlični¬ mi letalnimi lastnostmi, saj je v letu precej živahen, a še vedno dovolj stabilen, da mu bodo kos tudi začetniki. Maksimalna hitrost je precej visoka, kar pripisujem iz¬ biri propelerja. Morda bi veljalo izbrati propeler z večjim premerom in manjšim korakom, vendar za to ne vidim tehtnega razloga, saj so zmogljivosti že zdaj boljše od pričakovanih. Izvede lahko vse akro¬ bacije, ki so mogoče z uporabo smernega in višinskega krmila. Pri počasnem letenju model sam od sebe ne bo padel v vrij, temveč bo le nekoliko povesil nos in na¬ daljeval letenje. Če pri prevlečenem letu odklonimo še smerno krmilo, model pade v vrij in se vrti, dokler ne nevtraliziramo vseh komand. Za pristajanje ne potrebuje velikega prostora, zadošča že manjša trav¬ nata površina. Časi poletov so dokaj dolgi in znaša¬ jo pri letenju z veči¬ noma polnim pli¬ nom dobrih 8 minut. Pri križarjenju z zmanjšanim plinom, npr. pri učenju lete¬ nja, brez težav dose¬ žemo tudi do 12 mi¬ nut dolge polete. Ker sem pričakoval, da bodo poleti s pol¬ nim plinom trajali le okoli 6 minut, sem z dosežkom zelo za¬ dovoljen. Podvozje je konstruirano ta¬ ko, da ga lahko pre¬ prosto odstranimo in tako nekoliko zmanj¬ šamo maso modela, predvsem pa zračni upor. Pri tem moramo nujno preveriti položaj težišča in ga po potrebi popraviti s premikom pogonske baterije. Zaključek Lupo navdušuje tako s svojimi zmoglji¬ vostmi kot tudi s trajanjem poletov. Kar težko je verjeti, koliko užitkov lahko nudi tako preprost in cenen model! Glede na to, da letim pretežno s polnim plinom, sem štoparico nastavil na čas 8 minut, tako da mi ostane še nekaj rezerve za po¬ novitev ponesrečenega pristajalnega do¬ leta. Menim, da je za tak slog letenja to kar soliden čas. Ker bi rad iz baterije iz¬ tisnil čim več, upam, da bom ta slog lete¬ nja, ki je posledica letenja z modeli z notranjim zgorevanjem, počasi opustil in začel uporabljati tudi ročico za plin. Za vsa dodatna vprašanja v zvezi z gradnjo modela ali naročilom pogonske baterije se lahko obrnete na naslov avtor¬ ja prispevka: bostjan.perdan@kiss.uni-lj.si ali telefon: (064) 411-389. Tim maj-junij 2000 31 MODELARSTVO MAKETARSTVO MODELARSTVO UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: vezana plošča, žica Področje: preoblikovanje lesa in njegova površinska obdelava Model avtodoma ANTON PAVLOVČIČ Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 3 do 4 dvojne ure (skupinsko delo) Naloga in motivacija Ob izdelavi modela avtodoma morajo učenci uporabiti risal¬ no orodje ter ročno ali električno orodje za razrez, vrtanje in brušenje. Na koncu morajo poskrbeti še za ličen videz izdelka. Težišče učenja: - natančna proučitev načrta, kosovnice in sestavne risbe, - prenos oblike sestavnih delov na vezano ploščo (prerisovanje ali uporaba fotokopij), - vrtanje lukenj in izdelava sestavnih delov s pomočjo ročne ali električne rezljače, - poskusno sestavljanje, - lepljenje, - površinska obdelava, - sestavitev podsklopov v celoto, - sklepna obdelava. Gradiva, orodje in pripomočki: - vezana plošča 4 mm, žica (ali lesena paličica) 0 3 x 150 mm, lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli wasserfest), epoksidno lepilo (npr. UHU plus endfest) in lepilo za papir (npr. UHU Stic), proti vodi obstojna barva, lak ali toniran za¬ ščitni premaz za les; - risalno orodje, škarje, modelarski nož, ročna (ali električna) rezljača, podložna mizica, grob in fin brusilni papir, vrtalnik z navpičnim stojalom, sveder 0 3 mm in 0 4 mm, žaga za že¬ lezo, fina rašpa, pila, nekaj manjših svor, močnejše elastike, čopič. Slika 1. Ko je lepilo suho, s fino rašpo in brusilnim papirjem raz¬ ličnih zrnatosti zgladite vse stične robove in površino modela. Več¬ je špranje zakitajte z gosto mešanico smukca in nitrolaka. Slika 3■ Iz: šeleshamerja izrezana blatnika prilepite v pravokotni odprtini v podvozju. Podobne blatnike lahko naredite tudi za sprednja kolesa. Izdelava Bližajo se počitnice, ko bo tudi na naših cestah spet mogoče videti veliko najrazličnejših bivalnikov na kolesih ali avtodomov: od velikih, razkošno opremljenih in zato tudi ustrezno dragih do takih, ki so jih njihovi lastniki izdelali sami. Kdor je naredil mo¬ del prekucnika, katerega načrt je bil objavljen v prejšnji številki Tima (str. 16 in priloga), se bo gotovo razveselil modela avtodo¬ ma, ki smo ga pripravili tokrat. Ima enako obliko kabine in še nekaj drugih delov, saj je narejen na enaki osnovi, torej skoraj ta¬ ko, kot dandanes poteka proizvodnja v avtomobilski industriji. Vsi sestavni deli so narisani v merilu 1:1, tako da jih ni tre¬ ba povečevati ali pomanjševati. Najbolje bo, da načrt dvakrat prefotokopirate, kopije razstrižete in posamezne elemente (ra¬ zen št. 2, ki je iz šeleshamerja) drugega poleg drugega položite na kos 4 mm debele vezane plošče, ki ga prej obrusite, da bo njegova površina na obeh straneh popolnoma gladka. Sedaj vse Slika 4. Izdelek pobarvajte po svojem okusu, lahko pa ga zaščitite tudi samo z brezbarvnim nitrolakom. maj-junij 2000 imu 42 MODELARSTVO kose papirja na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim lepilom Scotch Attacca-Stacca v stiku, s čimer ste se izognili za¬ mudnemu in nenatančnemu prerisovanju s pomočjo kopirnega papirja. Vse dele najprej skrbno izrezljajte z ročno ali električno rezljačo. Njihovo število najdete v kosovnici, kam spadajo posa¬ mezni deli, pa je razvidno s sestavne risbe, kjer je vsak del oz¬ načen s svojo številko. Za lepljenje uporabljajte belo lepilo za les (npr. UHU coli, Mekol). Najprej sestavite podvozje. Nosilca koles (1) s spodnje strani prilepite v utore na dnu avtodoma (3). Nato montirajte zadnjo steno kabine (4) in stranici kabine (5). Da ne bi česa zlomili, uto¬ re ob strani nekoliko posnemite z rašpo. Prednji steni kabine (6) in prednjemu oknu kabine (7) poševno posnemite rob, da se izognete reži na njunem stiku. Tega do neke mere prekrije še maska motorja (9). Medtem ko se lepilo suši, sestavite "hišico". Vrata izrezljajte samo v levi stranici (10). Izrezani del vzdolž ene daljše stranice posnemite za približno 1 mm, da dobite prostor za trak tkanine, ki bo služil kot šarnir in bo omogočal odpiranje oziroma zapiranje vrat. Zadnja stena avtodoma (11) in streha (13) se stikata pod pravim kotom, vsi drugi stiki (med deloma 8 in 12 ter med deloma 12 in 13) pa spet zahtevajo dodatno obdelavo z rašpo in brusilnim papirjem. Da se bodo vrata lahko premikala, med levo stranico odprtine in levi rob vrat prilepite 8-9 mm ši¬ rok in 45 mm dolg trak blaga. Ker se vrata odpirajo samo nav¬ zven, ob desno stranico odprtine z notranje strani prilepite še 6 x 40 mm velik košček furnirja (slika 2). Namesto kljuke upo¬ rabite buciko, ki jo s kleščami odščipnete na ustrezno dolžino. Sedaj že lahko poskusno sestavite podvozje s kabino in hiši¬ co avtodoma (slika 1). Če ste bili pri delu skrbni, se morajo vsi trije utori (dva spredaj na delu 4 in en zadaj na delu 11) natančno prilegati drug drugemu. Sledi posnemanje robov z rašpo in bru¬ silnim papirjem. Model avtodoma bo veliko lepši, če bo imel enakomerno zaobljene vogale. Morebitne špranje zakitajte in zgladite s finim brusilnim papirjem. Blatnika (2), ki prekrivata zadnji kolesi, izrežite iz šeleshamerja, prepognite po tankih črtah in zlepite z lepilom za papir. Prilepite ju v pravokotna izreza za kolesa na zadnjem delu podvozja. Pazite, da ne bosta segala čez zunanji rob (slika 3), sicer bosta ovirala kasnejše sestavljanje. Če boste kolesa (14) izžagali iz 10 mm debele smrekove de¬ ščice, jih potrebujete šest: dve spredaj in po dve na vsaki strani zadaj. Kolesa lahko naredite tudi iz več med seboj zlepljenih ko¬ sov 4 mm debele vezane plošče. V tem primeru jih potrebujete 16: za vsako sprednje kolo po 3 in za vsako zadnje kolo, ki je debelejše, po 5. Na sredini narejenih in obrušenih koles izvrtajte 3 mm veliko luknjo, ki naj sega približno do polovice njihove de¬ beline. Osi za kolesa (16) naredite iz 3 mm debele varilne žice ali enako debelih lesenih struženih paličic za ražnjiče. Sprednja os je dolga 80 mm, zadnja pa je zaradi debelejših koles za 10 mm krajša. Ne pozabite tudi na štiri distančnike koles (15), ki prepre¬ čujejo drsanje koles ob kabino oziroma podvozje. Model prebarvajte še pred sklepnim sestavljanjem, saj bo to kasneje skoraj nemogoče storiti. (Kdor želi, lahko zunanjost "hi¬ šice" zaradi popravkov utorov po sestavljanju pobarva šele čisto na koncu.) Uporabite lahko katere koli barve za les, vendar so vodne (npr. aquacol emajl) še najbolj primerne, saj dobro pre¬ krivajo in se zelo hitro sušijo. Ko je pivi nanos suh, ga previdno zbrusite z zelo finim in že precej izrabljenim brusilnim papirjem, da dobite popolnoma gladko površino, na katero nato nanesite še drugo plast barve (slika 4). Šele sedaj pride na vrsto sestavljanje. Najprej montirajte osi, na kateri nato z vsake strani nataknete po en distančnik in kolo. Vse stične površine - tudi zavihke zadnjih blatnikov - na tanko prema¬ žite z lepilom in "hišico" previdno potisnite v utore na zadnji steni kabine in zadnjem delu podvozja. Ko se lepilo posuši, s fino raš¬ po in brusilnim papirjem popravite vse tri stike (slika 5), jih po po¬ trebi prekitajte in obmsite, na koncu pa še dvakrat prebarvajte. Izdelek lahko po želji še dopolnite - npr. okrasite z nalep¬ kami, v kabini izdelate sedež, instrumentno ploščo in volan, v zadnjem delu pa opremo, kakršno vidite v pravih avtodomih. Z malo domišljije in nekaj spremembami (te se nanašajo predvsem na položaj vrat in oken ter barvo) lahko avtodom predelate v re¬ ševalno ali policijsko vozilo, v vozilo za prodajo sladoleda ozi¬ roma v dostavno ali oklepno vozilo za prevoz denarja. (Izdelava in fotografije: Matej Pavlič) rim maj-junij 2000 43 30 , MODELARSTVO 44 MODELARSTVO 1 12 IZREZ ZA VRATA NAREDITE SAMO VENO STRANICO! 15 L, 10 8 O 14 14 Merilo 1 : 1 KOSOVNICA Tim maj-junij 2000 45 MODELARSTVO Model za kratek čas MARJAN KLENOVŠEK letvici. Na stična mesta delov baldahina nanesemo lepilo, npr. "UHU hart", in de¬ le sestavimo, nato pa iz koščkov 1 mm debele balze izrežemo še vodoravni in navpični rep. Pred nami so topli dnevi in izleti v naravo, ki jih lahko izkoristimo tudi za spuščanje letalskih modelov. Ker je veli¬ kih travnikov vse manj, pa še lastniki nas podijo, si izdelajmo model, ki ga bomo lahko spuščali kjer koli. Model je zelo preprost in hitro izde¬ lan, kljub temu pa dobro leti. Pri gradnji sem uporabil lahko dosegljiva in cenena gradiva, ki pa modelu zagotavljajo "pre¬ živetje" tudi ob prestrmih pristankih in tr¬ kih ob ovire. Za krilo sem uporabil kos 3 mm de¬ bele izolirne tapete iz ekspandiranega polistirena (stiropora). Je poceni in dokaj trdna, prodajajo pa jo v trgovinah z grad¬ benim materialom (npr. v Bauhausu pod imenom sarpron). Če takšne tapete ni¬ mate, lahko uporabite tudi dele polisti- renskih pladnjev za živila. Zaradi večje trdnosti in možnosti trkov z ovirami sem sprednji in zadnji rob krila okrepil z let¬ TIMOVI OGLASI KUPIM literaturo za začetnike (knjiga, skrip¬ ta, fotografije in podobno), ki opisuje elek¬ troniko, radioamaterstvo, spajkanje, potrebno orodje, izdelavo tiskanih vezij in podobne vsebine. Peter Tel.: (061) 855-380 ali (041) 581-555 PRODAM nedokončan Robbejev model čol¬ na komet. Priložim originalne načrte čolna in Z-pogon (motor in drugo). Miha Mravlak Tel.: (01) 5407-750 KUPIM model avtomobila na električni po¬ gon z vso opremo (oddajnik, sprejemnik, ser- vomehanizmi). Aleš Tel.: (06l) 140-77-50 po 14. uri PRODAM model jadralnega letala domino, lupino tekmovalnega čolna ECO ter elektro¬ motor LRP-hydro. Sašo Tel.: (041) 909-403 vicama iz 3 mm de¬ bele balze. Njuno širino moramo upo¬ števati, ko iz polisti¬ rena z ostrim mode¬ larskim nožem ali britvico izrezujemo obliko krila. Na ša¬ blonski deski pre¬ kriti s "peki" papir¬ jem nato prilepimo obe letvici, ki ju lahko obrusimo že pred lepljenjem. Da lepilo ne bi raztopi¬ lo polistirena, upo¬ rabimo belo mizar¬ sko lepilo, npr. "UHU coli" ali "po- nal express". Medtem ko se lepilo suši, izdelamo trup, ki ga sestavljata dve bambusovi pa¬ ličici. Za sprednji del uporabimo kos kitajske jedilne pa¬ ličice, za zadnji del pa bambusovo na¬ bodalo za peko na ražnju. V sprednji del previdno izvr¬ tamo luknjo 0 2,6 mm in preizkusimo, ali se dela dobro ujemata. V luknjo v sprednjem delu na¬ to kanemo kapljico lepila in oba dela trupa sestavimo (sli¬ ka 1). Medtem se je lepilo, s katerim smo prilepili letvice krila, najbrž že posušilo, zato lahko krilo na stiku srednjega dela in obeh ušes previdno prerežemo. Z bru¬ silnim papirjem, prilepljenim na deščico, obrusimo stični mesti ušes in srednjega dela, tako da sta ušesi na koncih dvignje¬ ni približno 35 mm. Lahko sta dvignjeni tudi kakšen milimeter več ali manj, obe pa morata biti dvignjeni enako. Stični mesti namažemo z belim lepilom in kri¬ lo na šablonski deski sestavimo, ušesi pa podpremo z dvema letvicama. Čas, potreben, da se lepilo posuši, iz¬ koristimo za izdelavo nosilca krila. Pravi¬ mo mu tudi baldahin. Ta del bistveno prispeva k stabilnosti modela in olajša sestavljanje trupa in krila. Baldahin izde¬ lamo iz dveh koščkov 1,5 mm debele balze s pokončno usmerjenimi letnicami. Da ima lepši profil in da je dovolj širok, sta med bočni stranici vstavljeni še dve Deli modela so pripravljeni za sestav¬ ljanje. Zaključke ušes in obe letvici krila dokončno obrusimo in baldahin prilago¬ dimo trupu. Okrog sprednjega dela trupa ovijemo kos brusilnega papirja in obrusi¬ mo spodnjo stran baldahina nato pa ga prilepimo. Pri tem lahko uporabimo cia- noakrilatno (sekundno) lepilo. Obrusimo še zgornjo stran baldahina in nanj z buci¬ kami začasno pritrdimo krilo tako, da bo pravokotno na trup. Stik krila in baldahi¬ na nato razstavimo, na zgornjo stran bal¬ dahina nanesemo belo lepilo in krilo znova pritrdimo. Če smo dovolj spretni, lahko letvice krila prilepimo s cianoakri- latnim lepilom, polistirenski del pa z be¬ lim. Ko se lepilo na stiku dovolj posuši, s cianoakrilatnim lepilom skrbno prilepimo še oba repa na trup. Vodoravni rep mora biti vzporeden s krilom, navpični pa pra¬ vokoten na vodoravnega. Model je skoraj gotov, dodati mu mo¬ ramo le še košček svinca, s katerim bo¬ mo uravnali položaj težišča. Iz svinčene pločevine, debele približno 2 mm, izre¬ žemo košček, velik 22 x 10 mm. Zvijemo ga okrog svedra 0 5 mm, zvitega sname¬ mo in ga nataknemo na nos trupa. Stik svinčene obtežitve in trupa naj bo dovolj tesen, vendar mora še vedno dopuščati ročno premikanje obtežitve (slika 2). Pred prvim letom preverimo, ali je te¬ žišče modela vsaj približno na pravem mestu in ali so vse površine modela ravne. Če niso, jih poravnamo z zvija¬ njem. Uravnavanje letenja modela je zelo preprosto. Če model leti prestrmo, po¬ maknemo obtežitev nekoliko nazaj, če se zaganja ("pumpa"), pa naprej. Pravil¬ no kroženje dosežemo s previdnim zvija- nem krila ali smernega repa. maj-junij 2000 tw - 9 10 46 o CV| X O X CM JO a. O UD CO O CM CM O b.3x 5 b.3x1Q stiropor 3 65 50 35 50 M 1:1 D_ stik trupa z repom STIROPLAN M.Klenovšek, april 2000 maj-junij 2000 47 MODELARSTVO Električni pogon (6. del) Razumevanje motorjev BOŠTJAN PERDAN Izbira motorja ima pomemben vpliv na zmogljivosti pogonskega sistema, zato je nujno treba poznati njihove lastnosti, da jih lahko primerno izkoristimo. Pri elektromo¬ torjih navadno želimo čim večji izkoristek ob ustrezni porabi in vrtljajih. Če izdelamo model iz sestavljanke oziroma po načrtu, ponavadi upoštevamo nasvete proizvajalca oziroma konstruktorja, problem pa nastopi, ko želimo z elektromotorjem opremiti last¬ ni model. Zato si bomo malce podrobneje ogledali nekatere značilnosti elektromotor¬ jev, ki nam bodo v pomoč pri njihovi izbiri in uporabi. Pri izbiri primernega motorja izhajamo iz števila celic, s katerimi ga nameravamo napajati. Kljub tej selekciji imamo na voljo širok izbor motorjev, med katerimi moramo le izbrati pravega. Značilnosti motorja defi¬ niramo s hitrostno konstanto Ky, upornost¬ jo navitja in tokom praznega teka Iq. Idealni motor Idealni motor je stoodstotno učinkovit, vsa dovedena električna moč se pretvori v mehansko in nič se je ne porazgubi. Pri konstantni napetosti so vrtljaji idealnega motorja n konstantni ne glede na obreme¬ nitev. Po velikosti so enaki produktu napa¬ jalne napetosti U in hitrostne konstante Ky (vrt./V). Slednja nam pove, s koliko vrtljaji na volt napetosti bi se vrtel motor v ideal¬ nem primeru. Večja je konstanta, hitreje se bo vrtel motor pri isti napetosti. n= K v T/jmin -1 ] Tok motorja je premo sorazmeren z na¬ vorom bremena, ki ga mora premagovati. Če se gred idealnega motorja lahko prosto vrti, bosta navor in tok enaka nič. Motor prične porabljati električni tok šele, ko se gred ne more več prosto vrteti in mora pre¬ magovati navor. Navor M izračunamo tako, da moč motorja Pm delimo s kotno hitrostjo ca, ki jo izračunamo iz vrtljajev motorja n. M- O) 2 ■ k- n 60 ■M P M 60 1- JI-n [Nm\ Iz enačbe je lepo razvidna obratna so¬ razmernost navora in vrtljajev motorja. Upoštevajoč dejstvo, da so vrtljaji enaki produktu hitrostne konstante in napetosti, ugotovimo, da sta obratno sorazmerna tudi navor in hitrostna konstanta motorja. To pomeni, da ima motor z veliko hitrostno konstanto majhen navor in obratno. Skrat¬ ka, pri dani napetosti ne moremo dobiti večjih vrtljajev, ne da bi se odrekli soraz¬ merni vrednosti navora. Izgube v navitju Navitje motorja ima določeno električ¬ no upornost. Ko električni tok teče skozi motor, pride v navitju zaradi te upornosti do padca napetosti. Neobremenjen idealni motor ne porablja električnega toka, padec napetosti v navitju je enak nič, vrtljaji mo¬ torja pa so podani z že znano enačbo. Obremenjen motor pa porablja tok, na¬ petost v navitju pade, zato se zmanjšajo tu¬ di vrtljaji motorja. Napajalna napetost se zmanjša za vrednost padca napetosti v na- vitjih zaradi upornosti, ki je enak produktu toka in upornosti navitja Rt/. Če poznamo upornost navitja, lahko izračunamo efektiv¬ no napetost Ue in nove vrtljaje motorja: U e =U-IR n 1 n = K v -V c P n = K v (U - I ■ R n )[min _l ] Upornost navitja omejuje maksimalni tok oziroma električno moč, ki jo določen elektromotor lahko pretvori v mehansko. Upornost navitja večjih motorjev z manj ovoji debelejše žice je razmeroma majhna, zato je padec napetosti tudi pri velikih to¬ kovih dokaj majhen. Upornost navitja majhnega motorčka z veliko ovoji tanke ži¬ ce je precej večja, padec napetosti pa je do¬ kaj velik že pri majhnih tokovih. Če gred motorja blokiramo, tok naraste na visoko vrednost. Tok blokiranja Ib izra¬ čunamo tako, da napajalno napetost U de¬ limo z upornostjo navitja motorja Rti. Med stanjem blokiranja se vsa električ¬ na moč pretvori v toplotno Pr, ki je enaka produktu napajalne napetosti U in toka blokiranja Ib- Pt = UI b =^-[W] Pri majhnem motorčku znaša ta moč le nekaj W, pri velikih motorjih pa lahko pre¬ seže 1000 W. V tem primeru bi motor v sla¬ bi minuti pregorel, zato moramo nujno omejiti maksimalni tok. S tem preprečimo močno pregrevanje in uničenje motorja. Motor doseže največjo moč pri obreme¬ nitvi, pri kateri se mu vrtljaji znižajo na polo¬ vično vrednost vrtljajev v neobremenjenem stanju. Izkoristek znaša tedaj le 50 %, kar polovica električne moči pa se pretvori v toplotno. Za naše motorje je to preveč, zato vedno izberemo motor, ki bo pri potrebni moči deloval v bližini točke najboljšega izkoristka. Tedaj bo deloval v najbolj hlad¬ nem režimu in se najmanj grel, minimalne pa bodo tudi izgube. Druge izgube Poleg izgub v navitju se pojavljajo še dodatne izgube, ki so posledica histereze, rotirajočih tokov, trenja med krtačkami in kolektorjem in nepravilno nastavljene toč¬ ke preme komutacije. Slednje lahko s pra¬ vilno nastavitvijo povsem odpravimo. Teh izgub ne bomo posebej obravnavali, saj lahko pri računanju zmogljivosti motorja le predpostavimo, da obstaja nek tok izgub, ki "uhaja" iz idealnega motorja. Ta je po ve¬ likosti enak toku praznega teka Io, ki ga izmerimo pri obratovanju brez nameščene¬ ga propelerja. Tok motorja / torej zmanjša¬ mo za vrednost toka praznega teka Iq in s tem dobimo efektivni tok Ib. / e =/-/ 0 [A] Realni motor S sočasnim upoštevanjem obeh faktor¬ jev izgub dobimo model motorja, ki dokaj natančno predstavlja zmogljivosti realnega motorja. Če poznamo konstante motorja in napajalno napetost U, lahko izračunamo pričakovane zmogljivosti motorja. Najprej izračunamo električno moč na vstopu Pe in mehansko na izstopu P M iz motorja ter na¬ vor M, nato pa še izkoristek rj. Slednjega dobimo, če mehansko moč delimo z elek¬ trično. P E =UI[W] p u =u e i e =(i-i 0 )(u-ir n Iw] M- ' 60 1(H)|,Verni 2- /I-n 1 1 rt= !jl . 100 = . ioo[%] P E U-I 1 J Iz enačbe je razvidno, da je izkoristek v praznem teku (I = I 0 ) in pri blokiranju (U - I • Rn) enak nič. Najboljši izkoristek nastopi, ko so izgube navitja enake drugim izgubam. To se zgodi pri toku obreme¬ nitve: Velikost najboljšega izkoristka pa znaša: (I -/ Y i \ rj max / Motor naj obratuje kar se da blizu toč¬ ke najboljšega izkoristka. Če potrebujemo več moči, izberemo večji motor. Izberemo ga tako, da deluje pri vzletu, ko potrebuje¬ mo večjo moč, s slabšim izkoristkom, med križarjenjem pa mu moč zmanjšamo na vrednost najboljšega izkoristka oziroma ekonomičnega letenja. 48 maj-junij 2000 irm MODELARSTVO Grafična ponazoritev Z uporabo podanih formul lahko nari¬ šemo diagrame, s katerimi prikažemo od¬ visnost izhodne moči, izkoristka, navora in vrtljajev od obremenitve pri konstantni na¬ pajalni napetosti. V tabeli so navedene konstante nekaterih motorjev vrste speed. Za primer izberemo motor speed 600 ECO 7,2V. 60 70 60 50 £ 40 ft- 30 20 10 0 0 5 10 15 20 25 30 I CA] .Izkoristek [%] -Izhodna moč [W] Slika 1. Diagram odvisnosti izhodne moči in izkoristka od obremenitve I [A] Vrtljaji motorja -Navor motorja Slika 2. Diagram odvisnosti vrtljajev in navora od obremenitve Z diagrami si pomagamo pri izbiri motorja za pogon našega modela. Izhajamo iz števila celic pogonske baterije, ki nam določa napajalno napetost. Za podano napetost zrišemo diagrame, s pomočjo katerih si lahko preprosto predstavljamo, kako se izkoristek, izhodna moč, vrtljaji in navor spreminjajo v odvisnosti od obremenitve motorja. Glede na predvideno porabo potem izberemo najprimernejši motor. Diagrami nam bodo v pomoč tudi pri analizi delovanja motorja, saj lahko na podlagi izmerjene porabe iz diagrama odčitamo izhodno moč, izkoristek, vrtljaje in navor motorja. Kaj pa višje in nižje napetosti? Motorju, ki obratuje pri višji napetosti, se povečajo vrtljaji, moč in izkoristek. Pri nižji napetosti se isti parametri zmanjšajo. Pri tem predpostavimo, da poraba ostane nespremenjena, kar pa dejansko ne drži. Z višanjem vrtljajev se poraba poveča, z nižanjem pa zmanjša. Sprememba napetosti zahteva izbiro drugačnega propelerja, da bi tok ostal nespremenjen. Pri višji napetosti izberemo manjši propeler, pri nižji pa več¬ jega. Napetosti pa ne moremo povečevati v nedogled, čeprav bi konstrukcija motorja to dopuščala, saj bi bil potrebni propeler premajhen in praktično neuporaben. Za primer vzamemo isti motor in pred¬ postavimo, da znaša poraba 15 A. Iz diagrama je lepo razvidno, da se motorju s povečanjem napetosti pri um -Izhodna moč Izkoristek Slika 3■ Diagram odvisnosti izhodne moči in izkoristka od napetosti pri konstantnem toku konstantnem toku poveča moč, kar je po¬ vsem logično, saj je vhodna električna moč enaka produktu toka in napetosti. Bolj presenetljivo je dejstvo, da se motorju po¬ veča tudi izkoristek. Da bi tok ostal konstanten, moramo nujno izbrati manjši propeler. V nasprotnem primeru se bo s povečanjem napetosti povečala tudi poraba, moč motorja bo še večja, izkoristek pa se bo zmanjšal. Natančno električno orodje MINICRAFT Seznam dobro založenih trgovin s programom preciznega električnega orodja in pribora MINICRAFT Tel./faks: 061/152-50-46 http://www.mantua-model.si Dodatne informacije vam bomo z veseljem posredovali. G-M&M, Grosuplje, Slovenija MERKUR Ferrum Dunjaska 125 1000 Ljubljana Tel.: 061/168-10-61 MERKUR TC BTC Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 061/140-12-04 MERKUR TC Vič Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tel.: 061/200-06-20 Novi prodajni programi v letu 2000 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft Ime in priimek:_ Naslov:_ IBlACKSi Poštna številka:_ _ DECKER ^ MINICRAFT ^ G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 061 766-500 faks: 061 763-023, servis tel.: 061 766-574 htpp://www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si Trm maj-junij 2000 49 ELEKTRONIKA Utripajoča luč za kolo JERNEJ BOHM delavnici. Tiskanina omogoča zares soliden in trden izdelek, ki v razmeroma zahtev¬ nem okolju ne bo povzročal težav. Pri sestavljanju bo v pomoč tudi risba 3, na ka¬ teri vidimo, kako moramo na predlagano Najbrž bi se nasmehnili, če bi vas vpra¬ šali, ali imate kolo. Prvič zato, ker se z do¬ brim kolesom da postaviti, drugič ker je vprašanje nekoliko pragmatično. Pravza¬ prav hočemo postaviti vprašanje, ali je vaše kolo dovolj varno na cesti, kajpak z na¬ menom, da bi kaj izboljšali. Ko kupujemo kolo, se odločamo med tistimi za šport in ti¬ stimi, ki so namenjena vsakdanji rabi. Pri športu odločajo sekunde, zato med opremo takšnega kolesa zagotovo ne sodita luč in dinamo. Žal dajemo pri nas pogosto pred¬ nost športni izpeljanki. In ker družinski proračun ne zmore še enega podobnega iz¬ datka, šviga po cestah množica koles brez ustrezne opreme. Toda tudi tistim redkim izjemam, ki ponoči še kolesarijo z lučjo, se kaj slabo piše. Ko ustavijo svoje skromno prevozno sredstvo, ostane zadnja luč brez "elektrike", v temi pa so nevarno izpostav¬ ljeni drvečim motornim vozilom. V nekate¬ rih državah (npr. v Angliji) so prav zato uzakonili uporabo akumulatorskih luči. Tudi akumulatorji, v poštev pridejo predvsem celice Ni-Cd in Ni-Mh, ne zmo¬ rejo prav vsega, zato predvsem "hibridni" ljubitelji elektronike in kolesarstva nepre¬ stano iščejo drugačne, se pravi elektronske rešitve. Pojav kondenzatorjev s kapacitiv- nostjo okoli enega farada (1 F) je tem pri¬ zadevanjem dal nov polet. Vezje na risbi 1 na zanimiv način rešuje problem zadnje luči na kolesu. Morda je rdeča luč celo po¬ membnejša od bele. Kako deluje predlagano elektronsko vezje? Graetzev usmerniški mostiček skrbi za polnovalno polnjenje kondenzatorjev C 1 in C 2. Žal moramo uporabiti zaporedno vezavo, saj je najvišja delovna napetost "jumbo" kondenzatorja zgolj 5,5 V, ki jo zlahka preseže tudi dinamo (njegova de¬ klarirana izhodna efektivna napetost je 6 voltov). Zaporedna vezava C 1 in C 2 do¬ voljuje torej 11-voltni usmernik! Iz varnost¬ nih razlogov sta prek obeh kondenzatorjev vezani 5-voltni zenerski diodi. Seveda bi lahko uporabili tudi 5-voltni napetostni sta¬ bilizator in se izmazali z enim samim kon¬ denzatorjem 0,5 F, a za to rešitev nisem našel dovolj potrditev. V našem primeru se ne bomo zadovoljili s preprosto rdečo lučjo, temveč želimo, da ta tudi utripa. S tem bomo dosegli dvoje. Utri¬ pajoča luč je opaznejša in porabi celo manj električne energije, kar pomeni daljše delo¬ vanje po zaustavitvi dinama. Da bo luč kar- seda vidna, bomo uporabili neproblematične ultra svetle LED-diode. O oscilatorju (Ul) ne kaže izgubljati besed, saj je čip in stik do¬ bro znan vsem ljubiteljem elektronike. Najprej si priskrbimo elektronske dele (glej seznam!), da preverimo, ali je predlog tiskanega vezja na risbi 2 uporaben. Vzorec je enostranski in brez prevezav ter dovolj zračen, da ga na kaširani pertinaks kar pro¬ storočno narišemo s proti vodi odpornim flomastrom in nato še jedkamo v domači Risba 3■ Razporeditev elementov na tiskovi¬ ni (bakrena stran) Slika 1 kartico tiskanega vezja namestiti posamez¬ ne elektronske elemente. Pri izdelavi tiskanega vezja smo pro¬ storsko močno omejeni, ohišje običajne rdeče luči (kamor nameravamo vgraditi elektroniko) pač ni posebno veliko. Poma¬ gamo si tako, da komponente razporedimo na obe strani. Razen kondenzatorjev C 1 in C 2 vse druge elektronske dele namestimo na bakreno stran tiskanine (kot v primeru elementov za površinsko montažo). Vezje povežemo z električno napeljavo kolesa z dvema nekaj centimetrov dolgima žičkama (eno vežemo na ogrodje kolesa). Iz ohišja rdeče luči odstranimo okov žarnice, nato pa vanj s silikonskim kitom prilepimo elek¬ troniko. Pri tem s kitom ne varčujemo (glej sliko 1)! Še pred tem z 9-voltno baterijo preizkusimo delovanje vezja. Priključimo jo med priključni žički tiskanine, pri čemer polariteta ni pomembna. Tokovna poraba vezja je le nekaj mA, kar pomeni, da bodo LED-diode utripale vsaj 5 minut po zaustavitvi kolesa. Dodat¬ no stikalo za ugašanje luči ni potrebno. Ker ste prispevku o utripajoči rdeči lu¬ či sledili do konca, zagotovo sodite med ljubitelje elektronike. Zato bo dobrodošlo opozorilo, da bo pri Tehniški založbi Slo¬ venije v kratkem izšla knjiga z naslovom Elektronika v domači delavnici z mnogimi izvirnimi idejami. Pravzaprav gre za priroč¬ nik, po katerem elektroniki strastno pose¬ gamo. (Več na www.tehniska-zalozba.si.) Pa veliko zabave pri delu! maj-junij 2000 nsm 50 ELEKTRONIKA Rompompom v avtu ali napetostni pretvornik 12 V / ±50 V, 150 W IGOR GOSPODARIČ Ojačevalni sistemi v avtu, kjer je izvor energije akumulator, imajo v navadnih vezavah omejitve. Moč, ki jo lahko priča¬ kujemo v klasični polmostični vezavi ob impedanci zvočnika 4 fi, ne presega 3 W. Mostična vezava v protitaktnem krmilju po¬ sreduje 15 W moči zvočniku z impedanco 4 Q. Osnova vseh predpostavk je preprost izračun moči z enačbo P = U • U/Z zv , pri čemer moč v vatih izračunamo tako, da kvadrat efektivne vrednosti napetosti deli¬ mo z impedanco zvočnika. Večje moči lahko dobimo z uporabo napetostnega pretvornika. To je stikalna naprava, ki jo sestavljajo krmilni del, moč¬ nostna stikala, transformator in usmerni- ško vezje na izhodu (sekunclarju) transfor¬ matorja. Stikalna frekvenca se prilagodi frekvenčnim zmožnostim materialov in jo izberemo čim višje, kajti volumen jedra transformatorja se s frekvenco manjša. Opti¬ malna frekvenca 30 kHz predstavlja dostop¬ nost konvencionalnih sestavnih delov. Krmilni del pretvornika je elektronsko vezje SG 3525, ki vsebuje oscilator, ojače¬ valnik napake, komparator PWM s kon¬ trolno logiko in izhodno stopnjo. Vezje omogoča tudi mehak zagon in elek¬ tronski vklop. Izhodna signala sta pri¬ rejena za krmiljenje protitaktnega sti¬ kalnega dela. Z upori R 1, R 2 in R 3 nastavimo razmerje vklop-izklop in mrtvi čas, ki onemogoča hkratno akti¬ viranje izhodov. Stikalno frekvenco določata elementa C 1 in R 5. Kondenzator C 3 povzro¬ či mehak zagon, C 4 pa zagotovi stabilnost de¬ lovanja. Deseta nožiča elektronskega vezja omogoča daljinski električni vklop (vezje je aktivno, če je nožiča na "masi"). Tok skozi iz¬ hodno stopnjo elektronskega vezja omejimo z uporom R 4. Močnostni stikalni del sestavljata MOS FET-a. Pri izbiri stikal upoštevamo podatke o največjem toku, o napetosti izhodnega tokokroga (naj bo 100 V) in upornosti R ds on , ki naj bo nekaj deset m£2. Vse zahteve izpolnjuje MOS FET z oznako IRF540 v ohišju TO-220. Pri iz¬ vedbi večjih moči obstaja možnost vzpo¬ redne vezave dveh tranzistorjev. S feritnim transformatorjem bo kar nekaj težav. Za prenašano moč 150 VA pri frekvenci 30 kHz bo najprimernejše jedro z efektivno prostornino 23.500 mm 3 , TllU maj-junij 2000 51 ki nima zračne reže (vrsta materiala je 15 G proizvajalca Iskra Feriti). Jedro ima oznako FE 42/21/20, pripadajoči tuljavnik pa E 42/20-181-04. Primarno navitje sestavljata dve simetrični navitji s tremi ovoji, zato obe navijamo hkrati. Uporabimo pleteno žico s PVC-izolacijo prereza 1,5 mm 2 . Sekundarno navitje napaja polnovalni usmernik, izdelan iz dveh diod, ki za svoje delovanje potrebu¬ je navitje s srednjim odcepom. Sekundarno navitje izdelamo tako, da štiri bakrene žice premera 1 mm navijamo 13 ovojev isto¬ časno, nato pa vežemo po dve navitji v seri¬ jo. Hkrati jih navijamo zato, da zagotovimo popolno simetrijo transformatorja. Pravilno obliko impulzov - pravokotni signal brez prenihajev in iznihajev - dose¬ žemo z vezavo RC-konstant R7/C8 in R8/C9 vzporedno z izhodnim tokokrogom stikal MOS FET. Tiskano vezje mora biti ustrezno dimenzionirano zaradi velikih primarnih tokov. Pravilne razmere delovanja vezja zagotovimo tudi z vzporedno vezavo kon¬ denzatorjev C 10, C 11 in C 12, ki so vklju¬ čeni v 12-voltni tokokrog in postavljeni čim bliže stikal IRF 540. Neobremenjeno vezje ima porabo toka od 100 mA do 200 mA. V primem napake - najpogosteje je to nepravilno sestavljen ali priključen transformator - pa je poraba toka nenormalno velika. Predstavljeni napetostni pretvornik lahko napaja klasični ojačevalnik, v zadnjem času pa so na voljo cenena hibridna vezja. Se¬ kundarno napetost transformatorja je treba prilagoditi zahtevam ojačevalnika, kar lah¬ ko storimo s primernim razmerjem ovojev transformatorja. Število ovojev lahko izra¬ čunamo po preprosti enačbi U 1 /U 2 = ni/n 2 - Na priloženem načrtu tiskanega vezja nekaj elementov ni nameščenih. PRAVKAR IZŠLO Larry Gonick in Art Huffman FIZIKA V STRIPU in rešene naloge Dvobarvni strip ISBN 86-365-0338-8 17 x 23,5 cm CENA: 2.970 SIT Knjiga se bere kot strip, hkrati pa je Cisto pravi uCbenik fizi¬ ke. Namenjena je vsem tistim, ki sovražijo fiziko in med po¬ ukom ali učenjem na skrivaj berejo stripe. Sedaj boste to lah¬ ko počeli brez skrbi, da bi vas zalotili starši ali učitelji. Knjiga je primerna tako za osnovnošolce kot srednješolce, saj vas Lučka in njen prijatelj astronavt Ringo popeljeta skozi celotno snov osnovnošolske in srednješolske fizike. Da pa bi bila knji¬ ga še bolj podobna učbeniku, smo strip dopolnili s skoraj sto nalogami in vprašanji. Naročite jo lahko na naslovu založbe: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061) 179-02-24. Naročniki revij TIM ter Življenje in tehnika imajo pri nakupu 20 % popusta. Skupna raba internetne povezave MIHA ZOREC Druga izdaja Oken 98 (Windows 98 Seconcl Edition) je med drugim prinesla izredno dobrodošlo novost - skupno ra¬ bo internetne povezave. To pomeni, da lahko sedaj na izredno preprost način povežemo lokalno omrežje z internetom (slika 1). Pri tem ne potrebujemo nikakr¬ šne dodatne programske ali strojne opre¬ me. Zadošča le, da ima en računalnik v lokalnem omrežju nameščena Okna 98 daige izdaje in modem, vsi drugi računalniki pa naj imajo vsaj Okna 95. Torej, če imamo do¬ ma, v šoli ali na de¬ lovnem mestu dva ali več računalnikov povezanih v lokal¬ no omrežje, in če ne potrebujemo ze¬ lo velike gostote prenosa podatkov prek interneta, lah¬ ko brez dodatnih stroškov omogoči¬ mo vsem uporabni¬ kom brskanje po spletu, pošiljanje in branje elektronske pošte itn. Kako zadeva de¬ luje, niti ni tako pomembno, zato le ne¬ kaj besed. V bistvu je v internet povezan le en računalnik — računalnik z namešče¬ no skupno rabo internetne povezave in modemom, vseh drugih računalnikov pa se v internetu sploh ne "vidi". Podobno kot ima vsaka hiša svoj naslov in vsak te¬ lefon svojo številko, ima tudi vsak raču¬ nalnik v internetnem omrežju svoj naslov oziroma številko IP (Internet Protocol number). Tak naslov ima tudi računalnik s skupno rabo internetne povezave (do¬ deli mu ga ponudnik internetnih storitev, npr.: ARNES, SIOL ...). Preostali računal¬ niki v lokalnem omrežju imajo prav tako IP-naslove, vendar ti veljajo le znotraj lo¬ kalnega omrežja. Ko se nek računalnik iz lokalnega omrežja želi povezati v inter¬ net, se s svojim IP-naslovom predstavi računalniku s skupno rabo internetne povezave, ta pa se s svojim IP-naslovom poveže v internetno omrežje. Ko so re¬ zultati na voljo, jih računalnik s skupno rabo internetne povezave usmeri na ra¬ čunalnik v lokalnem omrežju, ki je poslal zahtevo po povezavi. Ponavadi se IP-naslovi vsem računal¬ nikom v lokalnem omrežju dodeljujejo dinamično - sproti. V tem načinu delo¬ vanja se uporablja protokol DHCP (Dynamic Host Configuration Protocol). To storitev lahko tudi onemogočimo in zasebne IP-naslove dodelimo ročno (TIM 5, Priprava računalnika za delo v internetnem omrežju). Nameščanje skupne rabe internetne povezave: 1. Kliknemo na gumb Start in miškin ka¬ zalec postavimo nad Nastavitve. V meniju, ki se pri tem odpre, kliknemo na Nadzorno ploščo. 2. V Nadzorni plošči kliknemo na ikono Dodaj/Odstrani programe (slika 2). 3. V oknu Dodaj/Odstrani programe iz¬ beremo listič Windows — namestitev in v seznamu dvakrat kliknemo na Orodja za internet (slika 3). 4. Izberemo Skupna raba internetne po¬ vezave in kliknemo na gumb V redu, kar prikliče čarovnika, ki nas vodi skozi namestitev. Če imamo v računalniku nameščeno le eno mrežno kartico in en modem, bo namestitveni računalnik sam opravil vse potrebno. Če pa imamo v računalniku več kartic, nas bo čarovnik vprašal, ka¬ tero kartico uporabljamo za povezavo z lokalnim omrežjem in kateri modem uporabljamo za povezavo v internetno WIN 98 druga izdaja WIN 95 ali 98 Slika 1 WIN 95 ali 98 maj-junij 2000 mm 52 RAČUNALNIŠTVO Slika 2 Slika 4 omrežje. Malo pred koncem nameščanja nas čarovnik zaprosi za disketo, na kate¬ ro namesti programček za konfiguracijo brskalnikov na preostalih računalnikih v lokalnem omrežju. Slika 3 Konfiguriranje drugih računalnikov v lokalnem omrežju: 1. Najprej preverimo, ali je na vseh raču¬ nalnikih nameščen protokol TCP/IP. To storimo tako, da v Nadzorni plošči kliknemo na ikono Omrežje ali pa na namizju z desno tipko na miški klik¬ nemo na ikono Omrežna soseščina, nakar izberemo Lastnosti. 2. Če v prvem nastavitvenem lističu Konfiguracija (slika 5) vidimo proto¬ kol TCP/IP, dvakrat kliknemo nanj in v oknu TCP/IP lastnosti odprefho na¬ stavitveni listič IP-naslov (slika 6). Iz¬ beremo Samodejno dobi IP-naslov. 3. Če protokola TCP/IP ni videti, klikne¬ mo na gumb Dodaj in med razpo¬ ložljivimi omrežnimi komponentami izberemo Protokol. V naslednjem oknu med proizvajalci kliknemo na Microsoft in na desnem seznamu izbe¬ remo protokol TCP/IP. Slika 5 ITCP/IP lastnosti Vezi j Dodatno j NetBIOS Prehod | Konfiguracija WINS HE3 Konfiguracija DNS IP naslov Temu računalniku je mogoče samodejno dodeliti IP naslov. Če vaše omrežje IP naslovov ne dodeljuje samodejno, vprašajte skrbnika omrežja za naslov in ga vnesite y spodnji prostor. (* gjamodejno dobi IP naslov) | V redu ~j Prekliči Slika 6 4. Izbiro potrdimo s gumbom V redu, in ko nas računalnik poprosi za resetira- nje, mu tudi ustrežemo. 5. Ponovimo postopek preverjanja na¬ stavitev protokola TCP/IP (od točke 2 naprej). 6. Ko je protokol TCP/IP nameščen, vstavimo disketo s programčkom za konfiguracijo brskalnika, ki smo jo na¬ redili na računalniku s skupno rabo jOmiežje H13 Konfiguracija J Osebna izkaznica | Nadzor dostopa j Nameščene so naslednje omrežne komponente: Odjemalec za Microsoft Networks ©NE 2000 (združljive) TlRK/SFK - združljiv protokol T NetBEUI __ gjj Skupna raba datotek in tiskalnikov v omrežjih Microsoft Dodaj... Odstrani Osnovna omrežna prijava: j Odjemalec za Microsoft Netvvorks Lastnosti 3 Skupna raba datotek in tiskalnikov... j Op« - Protokol TCP/IP omogoča povezavo z Internetom in WAN omrežji. V redu j Prekliči internetne povezave, in programček poženemo. 7. Med konfiguracijo nas bo programček opozoril, da mora računalnik s skup¬ no rabo internetne povezave vzposta¬ viti povezavo z internetom, in ko to storimo, nadaljujemo z delom na lo¬ kalnem računalniku. Po končani namestitvi preverimo, ali lokalni računalnik lahko vstopi v inter¬ netno omrežje. Včasih se namreč zgodi, da zadeva ne deluje, kar pa za Okna ni nič nenavadnega. V takem primeru skupno rabo internetne povezave najprej odstranimo, nato pa jo znova namesti¬ mo. Če tudi to ne pomaga, moramo še enkrat namestiti Okna na računalniku, ki ga bomo uporabili za skupno rabo inter¬ netne povezave. Pri tem naj pripomnim, da pri vnovični namestitvi istih Oken ne izgubimo ničesar, saj datoteke s podatki o nameščenih programih in nastavitvah ostanejo nespremenjene. TIMOVI OGLASI PRODAM model motornega letala flopy, ide¬ alen za začetno šolanje in trening. Razpetina kril je 1600 mm. Model je nov in v celoti iz¬ delan. Cena je 25.000 SIT. Tel.: (061) 72-16-076 ali (041) 267 027 PRODAM Darijev brezoljni batni teflonski kompresor handy in Revellov airbrush profi plus IDB 750. Oboje zelo ugodno! Prodam tudi še nekaj Revellovih katalogov za sezono 2000/2001. Cena je 1000 SIT in poštnina. Bogdan Jazbec Dobojska 45 3000 Celje Tel.: (063) 54-14-223 PRODAM čoln nina z motorčkom speed 600, osjo, krmilom, stikalom, baterijo in polnilni¬ kom. Prodam tudi nedokončan čoln orion, sestavne dele za motorno jahto ter knjigo La¬ dijsko modelarstvo. Andraž Levec Jurčičeva 3/4 1290 Grosuplje Tel.: (061) 762-438, (041) 928-324 mnjj maj-junij 2000 53 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 1990/2000 Avtomobilsko modelarstvo Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Model avtodoma 9-10/42 Model prekucnika za najmlajše 8/16 (priloga) Otroški bager 2/1 6 (priloga) Priprava avtomobilskega modela za tekmovanje 6/27 Elektronika in elektrotehnika Digitalni štarter za raketne modele 3/28 Mešalnik servomehanizmov 4/28 Nenavaden električni motor 7/33 Preizkuševalnik kristalov 5/30 Robot (1. del) 1/27 Robot (2. del) 2/29 Rompompom v avtu ali napetostni pretvornik 12 V / ±50 V, 150 W 9-10/51 Ultrazvočni detektor 8/28 Utripajoča luč za kolo 9-10/50 Izdelek za dom Ena sestavljanka - dva izdelka 9-10/68 Klešče za tretje orehov 4/30 Nenavadna stropna svetilka 8/35 Ptičja krmilnica 5/34 Stoječa ura iz keroka 7/34 Ladijsko modelarstvo Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Xtreme 5/12 (priloga) Klasik in olimpik - jadrnici razreda G 5/9 (priloga) Proton - model hidrogliserja na električni pogon (1. del) 3/8 Proton - model hidrogliserja na električni pogon (2. del) 4/26 (priloga) Proton - model hidrogliserja na električni pogon (3- del) 5/14 Proton - model hidrogliserja na električni pogon (4. del) 6/26 RV-model motorne jahte potepuh 9-10/13 (priloga) Tekmovalni model jadrnice pika 9-10/23 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji Akrobaby 2/10 (priloga) Curtiss P - 40 warhawk 9-10/18 Električni pogon (1. del) 1/12 Električni pogon (2. del) 4/15 Električni pogon (3- del) 5/16 Električni pogon (4. del) 7/25 Električni pogon (5. del) 8/14 Električni pogon (6. del) 9-10/48 Francoski zmaj 2/25 Izdelava prozornih pokrovov kabin 6/30 Izdelava tesnila izpušnega lonca 8/13 Kako začeti z RV-modeli za zračne boje? 2/12 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Lupo 9-10/28 Maketa cessne 172 iz papirja 7/10 (priloga) Mavrica II - model kategorije F3J 6/12 (priloga) Model za kratek čas 9-10/46 Prvi poleti z radijsko vodenimi modeli za zračne boje 3/12 Spitfire - model za zračni boj 3/10 (priloga) S soncem proti soncu 1/2 Tekmovalno letenje z RV- modeli za zračne boje 4/10 Tereni za jadranje z RV-modeli po Sloveniji (3. del) 3/14 Tereni za jadranje z RV-modeli po Sloveniji (4. del) 5/26 Tereni za jadranje z RV-modeli po Sloveniji (5. del) 7/28 Trener 40 6/10 (priloga) Maketarstvo "Gomulka" 9-10/63 Maketa ladje HMS Bounty (1. del) 1/6 (priloga) Maketa ladje HMS Bounty (2. del) 2/32 (priloga) Maketa ladje HMS Bounty (3- del) 3/32 (priloga) Maketa ladje HMS Bounty (4. del) 4/32 Maketa ladje HMS Bounty (5. del) 5/36 Maketa ladje HMS Bounty (6. del) 6/25 Maketa ladje HMS Bounty (7. del) 7/30 (priloga) Maketa ladje HMS Bounty (8. del) 8/32 (priloga) Novo na trgu 2/28, 3/25, 5/29, 7/27, 9-10/57 Plastično maketarstvo A/F-18 E super hornet 3/26 F-14D tomcat 1/14 Focke Wulf FW-190 G-8 4/29 Izkrcevalna letalonosilka U. S. S. Saipan 7/32 Izvidniško amfibijsko oklepno vozilo BRDM-2 8/8 (priloga) Jeanne dArc 7/32 Junkers Ju 52/3m g4e 6/31 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Lahki tank Stuart M3A3 1/30 (priloga) Maketa orbitalne postaje Mir 8/34 Messerschmitt Me-P-1111 9-10/56 North American F-100 D super sabre 5/32 Protiletalski in protitankovski Stuart 4/6 Protitankovski Stuart 6/32 Rafale M 2/35 R. M. S. Titanic 9-10/56 Z loščilom za tla nad nalepke 1/35 Računalništvo, internet Priprava računalnika za delo v internetnem omrežju 5/31 Računalniška mreža (1. del) 2/30 Računalniška mreža (2. del) 3/27 Skupna raba internetne povezave 9-10/52 Radijsko vodenje Antene in doseg RV-naprav 3/16 FC-16 Robbe/Futaba 8/25 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Mešalnik servomehanizmov 4/28 Novosti pri modelarskih baterijah 5/28 Test pico-line 2/26 maj-junij 2000 rim 54 LETNO KAZALO Raketno modelarstvo in maketarstvo Digitalni štarter za raketne modele 3/28 Koledar mednarodnih tekmovanj FAI v raketnem modelarstvu v letu 2000 5/8 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Maketa geofizikalne rakete vertikal-4 9-10/58 (priloga) Modelarski raketni motorji Rapier 2/15 Raketa na stisnjeni zrak 1/25 Rekordi v raketnem modelarstvu 5/13 Reportaža Dnevi tehnične kulture 6/2 Državno prvenstvo 1999 z avtomobilskimi RV-modeli 6/8 Državno prvenstvo raketnih modelarjev v panogi S6A 2/9 Državno prvenstvo LZS v panogah S6A/2 in S4A 9-10/10 EAG '99 2/5 Evropsko prvenstvo letečih maket v kategoriji F4C 3/5 Inter-Ex 1999: neverjetno 7/2 Jadrnice F5G in RV-modeli čolnov v Kosezah 5/8 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2000 7/6 Male železnice na nurnberškem sejmu igrač 8/2 Model hobby 99 5/5 Modelarstvo na sejmu v Nurnbergu 9-10/2 Nagrajenci Iskra ERO - Timovega nagradnega natečaja 1/4 Nastopi naših raketnih modelarjev na tujem 6/11 Odprto tekmovanje ladijskih modelarjev Ljubljane 9-10/11 Plastični modeli na nurnberškem sejmu 8/5 Pokal Aerokluba Dr. Fig 5/7 Pokal Ajdovščine 1/15 Pokal Maribora 4/5 Razstava ob 15-letnici delovanja MMK Logatec 1/10 RV zračni boji '99 6/5 Srečanje mladih tehnikov v Luciji 4/4 S soncem proti soncu 1/2 Svetovno člansko in evropsko mladinsko prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah F1A, B, C in J 3/2 Tekmovanja modelov čolnov na električni pogon FSR-E 7/8 Timova nagradna akcija 1/34 Uspeh naših tekmovalcev na tekmovanju "Max Men 2000" 9-10/5 Uspeh slovenskih ladijskih modelarjev na 11. svetovnem prvenstvu v kategorijah M 2/2 Začela se je sezona tekmovanj raketnih modelarjev 9-10/8 3. svetovno prvenstvo modelov jet 9-10/6 4. pokal Revell v plastičnem maketarstvu 6/6 21. pokal Ljubljane 5/2 22. srečanje mladih tehnikov Ljubljane 2/8 30 let Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov 4/2 Štiri v enem 3/15 Test pico-line 2/26 Tračni brusilnik KA 85 3/35 Vrtalnik KR 650 CRE 3/35 Timova priloga Akrobaby - TIM 2 Izvidniško amfibijsko oklepno vozilo BRDM-2 - TIM 8 Jaslice — TIM 4 Klasik in olimpik - jadrnici razreda G - TIM 5 Lahki tank Stuart M3A3 - TIM 1 Maketa cessne 172 iz papirja - TIM 7 Maketa geofizikalne rakete vertikal-4 - TIM 9-10 Maketa ladje HMS Bounty - TIM 1 Maketa ladje HMS Bounty - TIM 2 Maketa ladje HMS Bounty - TIM 3 Maketa ladje HMS Bounty - TIM 7 Maketa ladje HMS Bounty - TIM 8 Mavrica II - model kategorije F3J - TIM 6 Model prekucnika za najmlajše - TIM 8 Otroški bager - TIM 2 Proton - model hidrogliserja na električni pogon - TIM 4 Pustne maske iz mahgume - TIM 6 RV-model motorne jahte potepuh - TIM 9-10 Spitfire - model za zračni boj - TIM 3 Šatulja za nakit - TIM 6 Trener 40 - TIM 6 Xtreme - TIM 5 Za spretne roke Adventni koledar 3/36 Domišljijski izdelki za najmlajše 2/36 Ena sestavljanka - dva izdelka 9-10/68 Gibljive figure iz akrilnega stekla 2/31 Helikopter za najmlajše 1/16 Jaslice 4/ 34 (priloga) Kamenčki in školjke na deset načinov 1/36 Lokomotiva iz lesenih kolobarjev 3/34 Mozaiki 4/36 Najlepši skrivnostni hranilniki 8/4 Novoletna smrečica 4/25 Novoletni nakit 4/38 Novoletni okraski 4/39 Okenske slike 8/39 Okraševanje stekla z maso FIMO 9-10/70 Okrogli božiček 4/37 Parni čolnič 3/30 Piščalka 1/26 Pomlad na steklu 7/36 Ponarejene umetnine 5/38 Pošasti iz ščipalk za perilo 2/39 Pustne maske iz mahgume 6/38 (priloga) Reliefni pisemski papir in voščilnice 1/38 Skrivnostni hranilnik 2/37 Spomladanski nakit 8/38 Svečnik 5/33 Šatulja za nakit 6/36 (priloga) Škatle iz kartona z utori 7/38 Vzorčno okraševanje s šablono 3/38 Zmaji pod stropom 8/37 Timov portret Boštjan Bagari 4/3 Nina Holc 5/27 Jernej Vuga 7/5 Timov test Električna povratna žaga PZ 55A / PZ 55B 8/36 Električna vbodna žaga KS 631 4/31 FC-16 Robbe/Futaba 8/25 Modelarsko orodje Minicraft 1/8 MultiSet MIO 7/38 TTKTi 8 maj-junij 2000 55 MAKETARSTVO I Timovo izložbeno okno R. M. S. Titanic (Revell, kat. št. 05206, M 1 : 400) MITJA MARUŠKO Revellova maketa je zadnja upodobi¬ tev nesrečne ladje, ki jo je Cameronov film znova vtisnil v spomin današnje genera¬ cije. Klasično in mikavno oblikovana em¬ balaža z ilustracijo Titanica, ki pluje ob ledeni gori, vsebuje dobro zaščitene se¬ stavne dele. V plastičnih vrečkah pa se skrivajo beli in črni odlitki sestavnih de¬ lov, katerih kakovost žal spominja na Re- vellove izdelke izpred nekaj desetletij. Na odlitkih ograj in manjših delov so izdatni ostanki plastike, ki jih je zelo težko odstra¬ niti. Podrobnejša analiza bo pokazala, da so se Revellovi izdelovalci kalupa preveč zgledovali po predhodnikih, in v želji, da ponudijo še cenovno dostopno maketo, opustili upodobitev nekaterih detajlov. Trup sestavljata dve polovici črne pla¬ stike s kopico notranjih ojačitev. Opiate so reliefno upodobljene, toda brez zako¬ vic in tu pa tam z manjšimi napakami. Na premcu ni bilo 16 odprtin na desni strani tik pod palubo, temveč le 15! Maketi niso priloženi prozorni deli, zato pa so nalep¬ ke prekosile svoje najbližje konkurente, le da za njihovo namestitev ne smete vedno slediti navodilom. Načrt gradnje nas vodi skozi 67 faz skoraj brez besed, le številčne oznake za barvanje posamez¬ nih delov spremljajo pregledne risbe. Detajli na palubi so večinoma uliti skupaj s palubo. Lesena kritina palube je upodobljena merilu ustrezno, kar Re¬ vellovi maketi daje nekaj prednosti pred konkurenco, ki se je odločila za upodo¬ bitev lesne strukture v merilu 1 : 400. Vse klopi na palubi so razvrščene v pravo smer, če že ne povsem na pravih mestih, njihova odstranitev pa bo na palubi pustila luknje, zato bodite previdni pri uporabi fotojedkanih nadomestkov. Z namestitvijo plastičnih ograj bo kar nekaj dela. Namakanje v topli vodi bo zadoščalo za krivljenje krmnega dela ograje. Večina ograj ima plastične zatiče, ki sedejo v utore na palubah. Ob upora¬ bi fotojedkanih delov je kitanje teh uto¬ rov precej zamudno delo. Od tretjega dimnika do prostora nad strojnico ne vodijo značilne parne cevi, ki so upo¬ dobljene na manjši Revellovi maketi v Messerschmitt Me-P-1111 (PM model, kat. št. PM - 217, M 1 : 72) SAMO ŠTEMPIHAR Me-P-1111 je bil ena prvih resnejših študij, ki so prispele na natečaj za reak¬ tivne lovce prihodnosti po naročilu viso¬ ke komande Luftwaffe leta 1944. Messerschmittov lovec P-llll je bil zasnovan kot enosedo leteče krilo pušči- časte oblike s smernim stabilizatorjem, nagnjenim strmo nazaj. Letalo naj bi ime¬ lo vgrajeno reaktivno turbino 109-011 s potisno silo 13 kN proizvajalca Heinkel- Hirth, oboroženo pa naj bi bilo s štirimi v nosu vgrajenimi topovi 33 mm Mk-108. Predvideno je bilo, da bi P-llll lahko dosegel hitrost 618 km/h in imel dolet 1500 km. Vse skupaj pa je ostalo le pri načrtih, ki so po koncu 2. svetovne voj¬ ne koristili zaveznikom pri nadaljnjem razvoju letalstva. Maketa je lično pakirana v pri strani odpirajočo se kartonsko škatlo, ki jo kra¬ si risba vrhunskega risarja Dona Greera. V škatli dobimo eno drevesce s sestavni¬ mi deli v sivi plastiki in prozoren pokrov kabine - oboje zadovoljive kakovosti. Sestavljanje začnemo z notranjostjo kabine, ki ima ravno dno, na katerega pri¬ lepimo krmilno polico in pedala za smer¬ no krmilo. Vse skupaj pobarvamo z barvo RLM-66. Nato prilepimo sedež, kateremu lahko dodamo pasove iz Eduardovega kompleta dodatkov ali pa jih izdelamo sa¬ mi. V nos vstavimo še približno 18 g obte¬ žila in že lahko kabino vstavimo med obe polovici trupa ter ju zlepimo. Maketa ima trup deljen na zgornjo in spodnjo polovi¬ co. Ko se lepilo posuši, narahlo obrusimo in očistimo stične površine. Pri tem ni bo¬ jazni, da bi odbrusili ponazoritev paneli- zacije, saj je dobro vgravirana. Gradnjo nadaljujemo s tem, da prilepimo smerni stabilizator, ter vlepimo šobo motorja v zadnji del trupa. Medtem, ko se lepilo suši, se lahko lotimo podvozja, ki ga naj¬ prej obrusimo in pobarvamo. Na tej sopnji je maketa že nared za barvanje. V navodilih shema barvanja predvideva kamuflažo z lisami v dveh ze¬ lenih barvah in sicer RLM-81 in RLM-83. Za spodnje površine kril in trupa upora¬ bimo sivo-modro barvo RLM-76. Na nosu naj bi bil rdeče-bel trak. V kompletu nalepk, ki so zadovoljive kakovosti, sta po dva križa za spodnjo in zgornjo stran kril, manjkata pa kljukasta križa za smerni rep, ki ju moramo po¬ iskati pri drugih virih ali izdelati sami. Na koncu prilepimo še zasteklitev kabine in podvozje. Pri sestavljanju makete nisem imel no¬ benih težav. Maketa se odlično sestavlja tudi brez pomoči kita. Primerna je za začet¬ nike in prav tako za izkušene maketarje. Pričakujemo, da se bodo makete tega turškega proizvajalca kmalu pojavile tudi na policah naših trgovin. Njihov program obsega kar 25 različnih zanimivih maket. maj-junij 2000 TTUflio 56 merilu 1 : 570. Dimnike sestavljajo trije deli z velikimi luknjami za napenjalne vezi. Lestve ob cevnih vodih so obliko¬ vane kot samostojni sestavni deli. Načrt za napeljavo radijskih anten je zavajajoč, ko gre za položaj anten nad kapitanovim prostorom. Revellov Titanic ima pravilno število reševalnih čolnov, po čemer prekaša konkurenco, vendar pri vgradnji sestavne¬ ga dela z nizom čolnom ne smemo sledi¬ ti načrtu, kjer je dvojno obešanje čolnov upodobljeno na napačni strani, temveč le številčenju sestavnih delov (faza 62). Na vseh čolnih so zaradi slabe konstrukcije kalupa luknje in terjajo kitanje. Nalepke so dobro izdelane. Oznake za ugrez št. 3 in št. 4 sodijo na premec, št. 10 pa na krmo, čeprav nam načrt ve¬ leva ravno obratno. Rdeče opozorilne ta¬ ble so na načrtu pomaknjene preveč proti premcu. Revell je mimogrede zamudil prilož¬ nost, da bi popravil napake drugih pro¬ izvajalcev, ter tako razočaral vse tiste, ki so pričakovali "končno" upodobitev Tita- nica. Revell pa vendarle ponuja sprejem¬ ljivo maketo v merilu 1 : 400, ki je kon¬ kurenco prekosila v nekaterih elementih upodobitev. Odlikuje se tudi po enostav¬ ni gradnji, zato jo priporočamo kot-vašo prvo ladijsko maketo. Za zahtevnejše graditelje pa so pri Eduardu izdelali komplet fotojedkanih kovinskih dodat¬ kov (17-014), ki so sicer namenjeni Academyjini maketi, vendar jih lahko uporabite tudi na Revellovem Titanicu. Eduardov komplet je dosegljiv pri Zdru¬ ženju graditeljev plastičnih maket Slove¬ nije, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. _MODELARSTVO Novo na trgu YOUNGMASTER Manjša izvedenka vrhunskega tekmovalnega modela soarmaster. Model ima razpetino 2540 mm, dolg je 1234 mm in tehta od 1700 g. Na¬ menjen je tekmovanjem v kategoriji F3J kakor tudi vsakodnevnemu letenju. Vanj lahko vgra¬ dite električni pogon speed gear 600 (kat. št. 6362) na 8 celic. Cena je 49.900 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Čevica 6, 1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60 in modelarske trgovine. VENTUS 2C Polmaketa jadralnega letala v merilu 1 : 4,5. Čez krila meri 4000 mm, dolg je 1500 mm in tehta od 4500 g. Model je primeren za poboč¬ no in termično jadranje. Cena je 69.900 SIT Mibo modeli, d. o. o., Čevica 6,1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60 in modelarske trgovine. REGULATORJI RONDO 480 IN 600 Kontronik je svoj program regulatorjev ali pravilneje krmilnikov zdaj razširil na rondo 480 in rondo 600. Namenjena sta krtačnim motorjem velikosti 480 in 600. Zmogljivost trajne obremenitve je 18 A, za čas nekaj se¬ kund pa do 22 A. Novost je tudi omejevanje toka, ki je nastavljeno na 25 A. Manjši regula¬ tor prenese največ 8 celic Ni-Cd, večji pa do 10. Oba imata tudi t. i. BEC zmogljivosti do 1,5 A, s katerim lahko napajate 3 do 4 servo- mehanizme. Zdaj je na voljo tudi zaščitni po¬ krov, ki varuje pred zunanjim dotikom ali kratkim stikom, obenem pa še vedno omogo¬ ča dovolj dobro hlajenje. Cena modela 480 je 6.500 SIT, modela 600 pa 8.000 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 DISCUS 2B Polmaketa jadralnega letala v merilu 1 : 4,5. Razpetina 3330 mm, dolžina 1500 mm, masa od 3500 g. Model je primeren za pobočno in termično jadranje. Cena je 59.900 SIT Mibo modeli, d. o. o., Čevica 6,1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60 in modelarske trgovine. MIKROSERVOMEHANIZMI VOLZ Ob koncu šolskega leta ponuja Mladi tehnik razprodajo mikroservomehanizmov znane fir¬ me Volz. 7,5 g težki colibri stane 4.900 SIT, 14,8-gramski dvojni twins pa 9-900 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7,1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 KONTRONIK BL 500-20 Kontronikov brezkrtačni motor velikosti 500 se imenuje BL 500-20. Dvajsetica na koncu oznake pomeni 2000 vrtljajev na volt napajal¬ ne napetosti. Motor ima seveda orjaško zmo¬ gljivost v primerjavi s sorodnikom s krtačka- mi: od 7 do 20 celic Ni-Cd in do 30 A trajne obremenitve. Gred ima premer 5 mm, motor pa je dolg 50 mm (0 35,8 mm) in tehta le 200 g. Seveda je na voljo tudi primeren krmilnik. Cena motorja brez krmilnika je 37.000 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 TEM maj-junij 2000 57 PRILOGA Maketa geofizikalne rakete vertikal-4 VLADIMIR MiNAKOV Ruski znanstveniki in raketarski strokov¬ njaki so vseskozi pripisovali velik pomen raz¬ iskovanju zgornjih plasti atmosfere, vendar so šele poleti raket odprli pot v vesolje in omogočili preučevanje atmosferskih značil¬ nosti na večjih višinah, kamor niso segle druge letalne naprave. Leta 1949 so v Sovjet¬ ski zvezi izdelali prvo balistično raketo dol¬ gega dosega, R-l, ki so jo pod vodstvom Sergeja Koroljova, kasnejšega glavnega kon¬ struktorja in utemeljitelja sovjetske praktične kozmonavtike razvili v konstrukcijskem ura¬ du OKB-1 (sedaj RKK Energija). Kmalu za¬ tem so se odločili tudi za izvajanje poskusov v višinah s pomočjo raket. Koroljov je me¬ nil, da so ta raziskovanja zelo pomembna, zato je v svojem KB ustanovil poseben od¬ delek, ki se je ukvarjal z gradnjo "akadem¬ skih" raket na osnovi vojaških raket. Na osnovi "enke" so izdelali geofizikalne rakete od R-1A do R-1E, ki so jih začeli iz¬ streljevati leta 1951. S pomočjo teh raket jim je uspelo priti do prvih verodostojnih podat¬ kov o atmosferi do višine 100 km. Poleg tega so z njimi preizkušali delovanje reše¬ valnih modulov, s katerimi so prvič opravili polete z živimi bitji - psi. Naslednji korak v raziskavah je sledil leta 1957, ko je nova ra¬ keta R-2A, narejena na osnovi močnejše ra¬ kete R-2, dosegla višino 209 km. Tako raketo lahko še danes vidite ob vstopu v mesto Ko¬ roljov. Leta 1958 je rakete, izdelane po R-l, zamenjal nov tip rakete, R-11A. Osnova za¬ njo je bila operativno-taktična raketa R-ll, ki je bila bolj preprosta in zanesljiva kot R-l. Leta 1955 so izdelali še močnejše rakete R-5, ki so služile kot prototipi geofizikalnih raket R-5A in R-5B. Izstreljevati so jih začeli leta 1958 in dosegli rekordno višino 473 km. V okviru programa Interkosmos, v kate¬ rem so sodelovale Bolgarija, Madžarska, Nemška demokratična republika, Mongolija, Poljska, Sovjetska zveza in Češkoslovaška je bil tudi oddelek za raziskovanje ionosfere ter magnetnega polja Zemlje in vpliva Son¬ ca nanju. Raziskave so izvajali s pomočjo umetnih satelitov ter z raketami, ki so vzle¬ tale navpično in v kontejnerjih nosile raz¬ iskovalno opremo. Na ta način so lahko hkrati dobili podatke za celotno globino atmosfere. Na začetku so v okviru tega pro¬ grama na osnovi raket R-5M v letih 1971-72 izdelali rakete vertikal-1 in vertikal-2, ki so nosile oznako R-5V. Raziskovalno opremo so ponesle v višino 500 km, kolikor je zna¬ šala omejitev osnovne rakete. Ker so znan¬ stveniki želeli preučevati tudi najvišje plasti ionosfere, so potrebovali močnejše rakete. Za osnovo so vzeli raketo BRSD R-14, izdelano v konstrukcijskem uradu Južnoje, ki mu je dolgo načeloval akademik Mihail Jangel. BRSD so sprejeli v oborožitev leta 1961. Bila je zelo uspešna in vsestranska, za¬ to je ostala v oborožitvi do leta 1990, ko je bil sprejet dogovor o zmanjšanju števila ra¬ ket srednjega in krajšega dosega. Bojno glavo BRSD so zamenjali s tovor¬ nim odsekom, v katerega so namestili okrog¬ lo pristajalno kapsulo z raziskovalno opremo. Ta del je bil prekrit z zaščitnim, ločljivim aerodinamičnim okrovom. Geofizikalno ra¬ keto so sestavljali: konični vrhnji del, rezer¬ voar za oksidant, del z napravami (med re¬ zervoarji), rezervoar za gorivo ter konični repni del. Na obroču trupa repnega dela so razporedili štiri konzole, v katere so name¬ stili nosilce osi in pogone plinskih krmil. Konzole so hkrati služile kot štartne opore. Del z napravami med rezervoarji in repni del rakete sta bila iz kovičene konstrukcije iz aluminijeve zlitine, vrhnji del je bil varjen. Rezervoarja sta bila zvarjena iz dveh delov polkrožnega dna in valjastega oboda, ki ga je sestavljalo osem valjanih plošč. Na zu¬ nanji strani dela z napravami so bili name¬ ščeni zaviralni raketni motorji na trdo gorivo 58 maj-junij 2000 TTIU PRILOGA sistema za ločitev koristnega tovora od rake¬ te. Na zunanji površini repnega dela rakete so bili nameščeni nosilci stabilizatorjev in tele¬ metrijskih anten, v notranjosti pa se je naha¬ jal pogonski štirikomorni raketni motor na tekoče gorivo RD-216 s potisno silo na Zem¬ lji 1469 kN, ki so ga izdelali v NPO Energo- maš pod vodstvom akademika Valentina Gluška. Motor je uporabljal visokotlačne sa- movžigne komponente goriva - oksidant AK-27I (raztopina dušikovega tetraoksida v dušikovi kislini) in UDMH (nesimetrični di- metilhidrazin) - in je deloval 130 sekund. Raketa je bila krmiljena in stabilizirana s po¬ močjo plinskih krmil. Nova raketa je dobila oznako V-3A. Vzletala je navpično in je po prehodu gostih slojev atmosfere s pomočjo vzmetnih pehal odvrgla aerodinamični okrov glave. Ko je gorivo izgorelo, se je pristajalni odsek ločil od rakete in zaradi vztrajnosti dosegel viši¬ no 1500 km. Na Zemljo se je vrnil na bali¬ stični način. Po aerodinamičnem zaviranju v gostih slojih ozračja se je sprožil sistem padal, ki je omogočil mehak pristanek. V obdobju od leta 1975 do 1981 so izstrelili nekaj podobnih raket s poligona Kapustin Jar (od vertikal-3 do vertikal-11). Ena izmed teh raket, vertikal-4, ki so jo izstrelili 14. ok¬ tobra 1976, je dosegla višino 1512 km in smo jo izbrali za prototip naše makete. Maketa rakete vertikal-4 Maketo geofizikalne rakete vertikal-4 so leta 1983 konstruirali modelarji laboratorija za raketno-vesoljsko modelarstvo moskov¬ skega Doma ustvarjalnosti otrok in mladine. Prototip je omogočil izdelavo zanesljive, do¬ volj preproste in privlačne makete, ki je mladim raketnim modelarjem omogočila dobre rezultate na tekmovanjih. Maketa ra¬ kete vertikal-4 je pogosto zmagala ali bila med najboljšimi na moskovskih mestnih tek¬ movanjih v raketnem modelarstvu. Pri načrto¬ vanju konstrukcije makete je bila predvidena čim bolj preprosta tehnologija gradnje in priprava na izstrelitev, da je bila maketa pri¬ merna za tečajnike oziroma učne skupine, ki se z raketnim modelarstvom ukvarjajo dve do tri leta. V naslednjih letih so kon¬ strukcijo še izpopolnjevali in poenostavljali. Pred vami je zadnja različica makete. Merilo makete glede na naravno velikost je 1 : 40. Izbrano je bilo z namenom, da bi bila dovolj velika za pogon s štirimi motorji MRD 5-3, premera 13 mm, kar bi pri štartni masi okoli 300 g omogočilo lep polet - me¬ hak štart, odmetavanje dveh polovic aerodi¬ namičnega okrova in ločitev makete kori¬ stnega tovora. Varen pristanek vseh delov omogočajo padala. Da bi bilo maketo čim bolj preprosto izdelati in pripraviti za vzlet, je njen motorni del z nosilci motorjev, ki se nahaja znotraj repnega dela, izdelan tako, da ga je mogoče hitro izvleči iz trupa, kar omogoča preprosto in zanesljivo montažo motorjev. Za hkratni vžig vseh motorjev ru¬ ski modelarji uporabljajo t. i. pirokriž. Konstrukcija makete Maketo sestavljajo: trup (1), motorni (2) in repni (3) odsek, aerodinamični okrov gla¬ ve (4), sestavljen iz dveh polovic, in maketa koristnega tovora (5). Trup makete je sestavljen iz valja (1.1), na katerega zgornji del je s pomočjo obroča (1.3) pritrjena konična glava (1.2). V notranjosti trupa so prilepljeni odsek za pristajalni sistem (1.4), pritrjen s centrir- nima obročema (1.6 in 1.19), in trup motor¬ nega odseka, na katerega sta na zunanji strani prilepljeni vzmetni držali (1.11) v obli¬ ki črke U, namenjeni za pritrditev motorne¬ ga odseka v predvideni položaj. Na vrhnji plošči nosnega dela je pritrjen trup odseka z napravami koristnega tovora (1.5), ki je na svojem zgornjem delu z obročem spojen s pristajalnim odsekom (1.7). Njegova notra¬ nja stena služi kot ležišče za aerodinamični okrov glave. Skozi odprtine v obroču je spe¬ ljan amortizer glavnega padala makete, ki je prilepljen na trup pristajalnega odseka. Ta ima v spodnjem delu vlepljeno oporo, ki omejuje pomik pristajalnega sistema navzdol. Motorni odsek sestavljajo vrhnji, srednji in spodnji obroč (2.1, 2.2 in 2.4). V njihove odprtine so soosno vlepljene štiri nosilne cevi za motorje (2.3), ki so na spodnjem de- Avtor prispevka Vladimir Minakov s svojim varovancem na mladinskem prvenstvu Rusije lu razširjene, da posnemajo izpušne šobe motorjev prave rakete. Modelarski raketni motorji so v nosilcih pritrjeni s kovinskimi ali lesenimi zatiči. Motorni odsek, centriran z vrhnjim in srednjim obročem, potisnemo v trup, do opore. Pri tem s srednjim obročem potisnemo ob stran vzmetni držali, ki ga ta¬ ko utrdita v ležišču. Repni del tvorijo konus (3.1) z naležno površino (vsadilom) na zgornjem delu, ki jo oblikujemo ob navijanju trupa, nosilci stabi¬ lizatorjev (3.5), katerih osi so vstavljene v odprtine na mestih, kjer so na notranji steni konusa izdelane ojačitve trupa, centrirni obroč (3.2) z opornim valjem (3.3), ki ima na spodnjem delu prilepljene štartne opor¬ nike (3.4) in razne detajle. Repni del se natakne in centrira na valjasti sedež na izsto¬ pu trupa motornega odseka iz valja trupa TrHlIio maj-junij 2000 59 PRILOGA stopnje in spodnji obroč motornega odseka. Spoj je zanesljiv, če se dela sestavita z lah¬ koto in stik ni ne pretrd niti preohlapen. Aerodinamični okrov glave je sestavljen iz dveh polovic (4.1 in 4.2). Na eni od njiju je vzdolž linije razreza, ki je na zunanji stra¬ ni skrita z imitacijo spoja (4.4), prilepljen zob (pero) (4.9), ki nalega v ustrezni utor (4.10) na drugi polovici. Na spodnjem robu obeh polovic sta prilepljena na pol razrezan obroč (4.5), ki zagotavlja soosno namestitev glave, in čep (4.3) z notranjim konusom, ki služi za oporo maketi koristnega tovora. Na notranjih stenah obeh polovic glave sta pri¬ lepljeni zanki za privez padal. Za osnovo makete pristajalnega odseka uporabimo žogico za namizni tenis (5.1), ki popolnoma ustreza meram. Žogico preluk¬ njamo, jo skozi odprtine obtežimo in z vrvi¬ co privežemo na amortizer padala (5.2) Izdelava osnovnih delov makete Deli trupa makete so laminirani iz ste¬ klene tkanine, prepojene z epoksidno smolo, ki jo navijamo na ustrezne kovinske kalupe, katerih zunanja površina predstavlja notranjo obliko trupov. Dele (1.1, 1.2, 1.4, 1.5, 3.1, 3-3 in 4) navijemo iz treh slojev tka¬ nine s površinsko maso 60-70 g/m 2 in treh s površinsko maso 30 g/m 2 , da dobimo debe¬ lino stene 0,3 mm. Detajli (1.4, 1.9, 2.3, 4.3 in 4.4) so iz treh slojev tkanine 60-70 g/m 2 in prepojeni z epoksidno smolo (npr R&G tip LF). Ko smola otrdi in jo toplotno obde¬ lamo, kalupe z navitimi trupi vpnemo v stružnico, postružimo naležne površine (vsadila) ter obrusimo zunanjost, dokler ne dobimo ravne in gladke površine. Pri tem s kljunastim merilom ali mikrometrom sproti preverjamo zunanje premere, da ostanejo v mejah toleranc. Izgotovljene trupe snamemo s kalupov ter jih od znotraj in od zunaj temeljito razmastimo. Trupe ponovno natak¬ nemo na kalupe ter na zunanjost nabrizga¬ mo 2-3 sloje epoksidne temeljne barve (ali smole LF), pri čemer se mora vsak sloj do¬ bro osušiti. Nato na stružnici zunanje povr¬ šine natančno obrusimo in spoliramo ter odrežemo na mero. Na površinah napravi¬ mo črte in zareze, ki ponazarjajo zvare in spoje. Trupe snamemo s kalupov ter dobro očistimo notranja mesta lepljenja. Notranje trupe obrežemo in očistimo še mesta leplje¬ nja na zunanji strani. Obroče (1.6, 1.19, 2.1 in 3.2) z rezalni¬ kom krogov (Olfa) izrežemo iz balze, ki je z obeh strani oblepljena s stekleno tkanino. Obroče (2.2, 2.4 in 3-2) izrežemo iz vitro- plasta ali pertinaksa, obroče (1.3, 1-7, 4.4) in čep (4.3) pa izstružimo iz močnega alumini¬ ja oziroma iz balze. V obročih izrežemo in povrtamo odprtine, potrebne za montažo in zmanjšanje teže. Pero in utor izrežemo iz posebej navitega trupa za glavo. Na mestih, kjer je prilepljen na polovici glave, izvrtamo odprtine premera 1,5 mm. Vzmetni držali (1.11) ukrivimo iz jeklene žice premera 0,8-0,6 mm. Izdelava detajlov Za poenostavitev izdelave detajlov si pripravimo ustrezne pripomočke. Iz poljub¬ nega trdega materiala ustrezne debeline iz¬ delamo matrico in patrico za izdelavo okrova električne napeljave. Matrice za vratca iz¬ delamo iz jekla. Patrice za aerodinamične okrove izrezkamo iz jekla ali aluminija. Ob tem dosledno posne¬ mamo mere, oblike in površine. Šablone za izrezovanje kovi- čenih površin in po¬ krovov, ki posnemajo izbokline ojačitev pa¬ nelov odsekov z re¬ zervoarji za gorivo, izdelamo iz vitro- plasta. Kalupe, ki jih odlijemo prek pra- modelov zahtevnejših oblik, izdelamo iz si¬ likonskega kavčuka. Patrico za izdelavo 60 ponazoritve imitacije stika polovic aerodina¬ mičnega okrova glave izdelamo iz kosa trde aluminijaste pločevine. Za ponazarjanje ko- vičenih spojev in točkovnih zvarov upora¬ bimo ali izdelamo kovinska zobata kolesca (primerna so zobata kolesca iz urnih meha¬ nizmov) z ustreznim korakom naostrenih zob¬ cev, katerih osi vstavimo v priročna držala. Dele okrova za zaščito električne nape¬ ljave (1.14) oblikujemo v matrici, stisnjeni ob patrico iz treh slojev steklene tkanine 60-70 g/m 2 , prepojene z epoksidno smolo. Površine kalupa premažemo z ločilnim sredstvom, nanesemo epoksidni temelj in izdelek laminiramo. Da se oba dela kalupa tesno prilegata, ju močno stisnemo in ovije¬ mo z elastiko. Po otrditvi smole matrico od¬ stranimo, presežek na odlitku natančno obrežemo, snamemo s patrice in odmerimo točno dolžino. Iz aluminijaste folije debeline 0,03-0,05 mm s šablono na podlagi iz PVC-ja izseka¬ mo odprtine. Aerodinamične okrove (1.13, 1.15, 3.7, 4.6 in 4.7), pokrove vtičnic in iz¬ pušnih odduškov ter spoj polovic aerodina¬ mičnega okrova glave (4.5) odvisno od oblike na različne načine odtisnemo (izvle¬ čemo) iz mehke aluminijaste folije, debele 0,1-0,15 mm, s pomočjo patric na podlagi iz trde gume oziroma cina. Nato ob šablonah z modelarskim nožem izrežemo iz papirja za faks, prepojenega z redkim nitrolakom, plašče kovičenih panelov in izbokline ojači¬ tev, na katere z izdelano pripravo prenese¬ mo risbo kovičenja in točkovnega zvara. V kalupe iz silikonskega kavčuka odlije¬ mo iz epoksidne smole z dodanim pigmen¬ tom detajle štartnih opor (3.4), plinskih krmil (3.8) in njihovih nosilcev, motorjev za ločevanje (1.10), osnove telemetričnih anten (3.6) in armature, ki so razvrščene na okro- vu glave. Ko je smola trda, vzamemo ulitke iz kalupov, jih razmastimo, površine po po¬ trebi očistimo s finim brusilnim papirjem ter z brušenjem naležnih površin zagotovimo natančno prileganje. Valje, ki posnemajo vzmetna pehala (4.8), in osi plinskih krmil izstružimo iz alu¬ minija. Površino spoliramo s polirno pasto. Osnove za izdelavo stabilizatorjev (3.5) izrežemo iz vitroplasta ali pertinaksa debe¬ line 2 mm, zlepimo v sendvič in zbrusimo na zahtevane mere. Nato jih ločimo, vsa¬ kega posebej ustrezno profiliramo, zvrtamo odprtine za osi premera 1,5 mm in globine 3—4 mm. maj-junij 2000 mo PRILOGA Sestavljanje makete Osnovne dele makete sestavimo tako, da z nekaj kapljicami cianokrilatnega lepila najprej pritrdimo vse dele in detajle v zahte¬ vanem položaju ter spoje zalijemo z epok- sidnim lepilom. Mesta lepljenja morajo biti očiščena in razmaščena. V trup orodnega odseka za koristni to¬ vor, v vrhnji konični del in v konus repnega dela vlepimo obroče. Med obroče motor¬ nega dela natančno navpično in vzporedno vstavimo cevi nosilcev motorjev ter jih pri¬ lepimo. Trup okrova glave namestimo na kalup, označimo po sredini ter po črtah napravimo zareze. Pri tem pazimo, da na mestu, kjer je vlepljen obroč, ne zarežemo, delno pa pre¬ režemo površino na nosu. Obroč razdelimo na pol in znotraj po črtah napravimo vzdolž¬ ne utore s pomočjo grobe rezilne ploščice, pri čemer pazimo na potrebno debelino materiala. Nato jih razmastimo, vstavimo v okrov glave in prilepimo. Zgornje konce vzmetnih držal na dolži¬ ni 15-20 mm na gosto ovijemo z najlonsko nitjo, konce uvedemo v odprtine motornega dela, pritegnemo, utrdimo v tem položaju in prilepimo. K valjastemu delu prilepimo nosni del, v cev odseka za padala pa obroče. Ko se lepi¬ lo strdi, cev odseka za padala skozi zgornji obroč nosnega koničnega dela potisnemo navzdol v valjasti trup do končnega položa¬ ja ter prilepimo na mestih spojev. V konusu repnega dela, kjer bodo okrepitve za nosilce stabilizatorjev, s tankim svedrom izvrtamo odprtine. Ta mesta z no¬ tranje strani očistimo z brusilnim papirjem ter nanje prilepimo 3-4 mm globoke kadice iz plastelina in jih zalijemo z epoksidno smolo, v katero smo vmešali veliko polnila (toliko, da daje videz goste smetane). Tako dobimo okrepitve za namestitve nosilcev stabilizatorjev. Ko se smola strdi, izvrtamo luknje s premerom 1,5 mm za osi nosilcev. Namestimo obroč konusa in na mestih, kjer se nahajajo štartne opore in priključki za polnjenje goriva, izvrtamo luknje. V obroč vlepimo oporni valj, postavljen vzporedno z navpično osjo obroča. V naležno površino trupa motornega odseka izvrtamo 5-6 vrst odprtin, jih očistimo in del do konca poti¬ snemo v trup ter prilepimo. K zgornjemu de¬ lu cevi dela za padala prilepimo amortizer glavnega padala makete, ki ga prej priveže¬ mo s sukancem. Za amortizer uporabimo opleteno elastiko širine 6 in dolžine 500 mm. Amortizer povlečemo skozi odprtine v obro¬ ču orodnega dela za koristni tovor, tega na¬ taknemo na odsek za padala in zgornji rob konusa, ki sta namazana z lepilom. Aerodinamični okrov glave z vlepljenim obročem razrežemo na dve polovici, pazlji¬ vo očistimo mesta, kjer bodo prilepljeni pero spoja in njegov utor, čep in zanki za pritrditev padal. Pero in ustrezni utor, ki ga naredimo kot režo med polovicama trupa in detajlom, prilepimo v potrebnem položaju na obeh polovicah. Ko se lepilo strdi, mesto lepljenja pazljivo očistimo. Višino peresa na¬ stavimo tako, da se popolnoma prilega v utor. Tako zakrijemo rez in omogočimo na¬ tančno naleganje obeh polovic. V notranjost polovic glave vlepimo polovici čepa in zanki, ki ju izdelamo iz ukrivljenih bucik z ušescem ali žice enakega premera. V izvrtine nosilcev stabilizatorjev vlepi¬ mo osi dolžin 7-8 mm, ki jih izdelamo iz žice ali cevke premera 1,5 mm. Na koncih napravimo zareze. V izvrtine obroča repnega dela, ki ga prej temeljito pokitamo in prebarvamo s te¬ meljno barvo, vlepimo zatiče premera 1,5 mm iz bambusa ali žice, namenjene za pritrditev štartnih opor. TTKfio maj-junij 2000 61 Predhodno detajliranje makete Najprej z redkim nitrolakom prilepimo dele razvitega plašča na zunanjo površino trupa, repnega odseka in odseka z napra¬ vami ter okrova glave. Deli se morajo na¬ tančno prilegati, da pod lakom ne nastanejo mehurji. Pri tem pazimo na medsebojni po¬ ložaj delov. Nato na svoje mesto prilepimo okrov električne napeljave, nanj pa dve štart¬ ni vodili z notranjim premerom 8,5 mm. Sledi ponazoritev varjenih spojev in pri¬ trditve plošč panelov. Z redkim lepilom za plastične makete (ali dikloretanom) na plašč prilepimo tanke trakove, ki jih dobimo z raztezanjem ploščic ali koščkov polistirena. Koščke segrevamo nad električno kuhalno ploščo skoraj do tališča. Sorazmerje debeli¬ ne in širine trakov dosežemo z razmerjem stranic obdelovanca, stopnjo segrevanja in stopnjo raztezanja. Ko se lepilo posuši, lah¬ ko trakove po želji prelakiramo s tankim slojem nitrolaka, ki ga nanesemo z drobnim mehkim čopičem. Nato z razredčenim kon¬ taktnim lepilom natančno prilepimo imitacije vratc in pokrovov. Aerodinamične okrove, imitacije stika in šamirje na glavi natančno prilepimo s cianokrilatnim lepilom. Pred tem preverimo, ali se natančno prilegajo na mesta lepljenja. V štartne opore zvrtamo luknjice za za- tiče. Nato štartne opore in nosilce plinskih krmil prilagodimo mestom pritrditve na obroču repnega konusa in prilepimo s cia- noakrilatnim lepilom. Na spodnji obroč mo¬ tornega odseka prilepimo imitacijo toplotne zaščite z vtisnjenimi kovicami, vijaki in izpušnimi odduški, ki jo izrežemo iz samo¬ lepilne metalizirane folije. Pokrove električ¬ nih priključkov rakete prilepimo na obroč repnega konusa. Iz medeninaste žice premera 0,8 mm, prevlečene z lakom, zvijemo telemetrične antene in jih s cianokrilatnim lepilom vlepi- mo v odprtine antenskih osnov. Barvanje makete Maketo bomo barvali z barvami za pla¬ stične makete, lahko pa uporabimo tudi na¬ vadne barvne nitrolake. Da se bo barvni premaz dobro oprijel, površino makete te¬ meljito očistimo in razmastimo. Na vse dele makete najprej nanesemo srebrni temeljni premaz. Ko se posuši, so dobro vidne vse napake, ki jih pokitamo in zbrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem. Naležne površine oziroma vsadila zaščitimo z lepilnim trakom in vse sestavne dele ma¬ kete prebarvamo z belo barvo, ki jo nanese¬ mo z zračnim čopičem v 3-4 slojih. Vsak nanos sušimo najmanj 12 ur in vmes vsako odkrito napako odstranimo s finim vodno¬ brusilnim papirjem. Pri zadnjem nanosu je za¬ želeno, da dosežemo avtentični svilnati efekt. Del glave mora ostati bel, zato ga pred barvanjem zaščitimo z masko iz lepilnega traku in papirja. Najbolje je uporabiti papir¬ nat lepilni trak, ki zagotavlja ravne robove barvnih polj. Ostalo površino pobarvamo s fluorescentno rdečeoranžno barvo. Na trup nalepimo iz lepilnega traku ali folije izreza¬ ne šablone črk velikega napisa, ki jih dobro pritisnemo na površino. Okolico zaščitimo in črke v šabloni pobarvamo s tankim slo¬ jem črne barve. Ko je barva suha, šablone nemudoma odstranimo. Zaključna okrasitev in detajliranje makete Kvadratke, trakove in imitacijo tkanine, ki so z zunanje strani prilepljeni na vratca odprtin na raketi, lahko izdelamo po šablo¬ nah. Poskusi so pokazali, da laže dobimo ostre robove, če te detajle izdelamo v obliki nalepk. To naredimo tako, da debelejši sloj barve nanesemo na papir, prevlečen z vo¬ dotopnim lepilom (kot za znamke), ter iz njega z ostrim nožem izrežemo kvadratke in trakove ustreznih dimenzij. Te nato odmoči- mo v vodi in nalepimo na maketo. Na enak način lahko izdelamo tudi manjše napise, ki jih na različne načine nanesemo na nalepke v zahtevani barvi. Pristajalni sitem in uravnoteženje makete Kupoli padal prve stopnje makete (1.16) s premerom 600 mm in makete koristnega tovora (5.2) s premerom 500 mm ter s cen¬ tralno odprtino premera 100 mm izrežemo iz metalizirane poliestrske folije debeline 10-12 |tm. Na vsakega s selotejpom prilepi¬ mo najmanj 16 vrvic. Padali za polovici okrovov glave imata premer 260 mm. Izre¬ žemo ju iz metalizirane poliestrske folije debeline 5-6 pm ter nanju prilepimo osem vrvic. Padala z močnejšimi bombažnimi vr¬ vicami privežemo k ustreznim amortizerjem. Nato določimo položaj težišča, ki mora biti na razdalji 340 mm od vrha makete. V ta namen v motorni odsek vgradimo motorje, sestavimo vse dele makete in v maketo ko¬ ristnega tovora nasujemo potrebno količino šiber. Skozi odprtine napeljemo vrvico, na katero prek amortizerja privežemo padalo. Priprave na izstrelitev Med pripravami na izstrelitev najprej v motorni odsek vstavimo modelarske motorje totalnega impulza 5 Ns in premera 13,3 mm (5-3-3). V nosilce jih potisnemo na enako globino (glej načrt) in pritrdimo s šti¬ rimi lesenimi ali kovinskimi zatiči. Motorjem skrbno očistimo izpušne šobe. Dva od njih na vrhu zalijemo z epoksidno smolo, v dru¬ ga dva pa nasujemo odbojno polnjenje (po 5 meric) in na vrhu pokrijemo s papirnatim čepom. Nato motorni sklop potisnemo v trup in nataknemo repni konus. V odsek za padala vstavimo čep, ki je narejen iz vate, zavite v mehak papir, ki ga potisnemo čim globlje v cev. Nanj v višini 5-10 mm nasuje¬ mo smukec in na vrh vstavimo še en čep. Skrbno zložimo padalo, ga ovijemo z vrvica¬ mi in vložimo v prostor za padalo. Zložimo še padali obeh polovic okrova glave, ki ju začasno spnemo s ščipalko, enako tudi pa¬ dalo makete koristnega tovora. Maketo ko¬ ristnega tovora položimo v eno polovico gla¬ ve, na vrh položimo padala, s katerih smo prej sneli ščipalke in sestavimo obe polovici okrova. Skozi odprtino v čepu povlečemo ven vrvico makete koristnega tovora, s pa¬ dala snamemo ščipalko in ga vložimo v od¬ sek za padala v trupu. Nato vstavimo glavo na svoje mesto in maketa je pripravljena za izstrelitev. S pomočjo vodil jo postavimo na najmanj 1,5 m dolgo paličasto lansirno ram¬ po s premerom 8 mm, tako da šobe motor¬ jev točno naležejo na cevke pirokriža. maj-junij 2000 imikš 62 "Gomulka" MAKETARSTVO ~ 7 ^ JLa /TT ŽELJKO HALAMBEK "Gomulka" je legendarni elektromotorni vlak, ki je postala prepoznavni simbol Slo¬ venskih železnic. Mnoge generacije so se vozile in se še vozijo z njo v šolo ali službo. Svojo prvo uradno vožnjo pri nas je opravi¬ la novembra 1964 ob odprtju elektrificirane proge Ljubljana-Jesenice. Elektrifikacija go¬ renjske proge je omogočila povečanje potovalne hitrosti, ki je čas potovanja skraj¬ šala za 30 minut. K temu je prispevala tudi delna rekonstrukcija proge. To je bila prva brezkončno varjena proga v Sloveniji. K večji potovalni hitrosti so prispevali tudi no¬ vi elektromotorniki. Narejeni so bili v polj¬ ski tovarni Pafawag, zato so jih popularno poimenovali po takratnem poljskem pred¬ sedniku vlade Wtadystawu Gomulki. Prva serija treh tridelnih gomulk je k nam prispe¬ la leta 1964. Garnitura je sestavljena iz sred¬ njega motornega voza s po štirimi vlečnimi Ljubljana so prihajale tudi garniture za ŽTP Zagreb. Bile so prav tako štiridelne podse- rije 100. V enem od pogonskih voz so ime¬ le tudi oddelke prvega razreda, ki so jih s časoma preuredili v drugi razred. Bile so opremljene z močnejšimi pogonskimi mo¬ torji kot slovenski štiridelniki, zato sta tudi pogonska vozova nosila oznako serije 320. 21. aprila 1966 je z Reke v Zagreb pri¬ peljal prvi elektromotorni vlak, sestavljen iz dveh garnitur. Istega leta so med Ljubljano in Reko uvedli kopalni vlak Opatija ek¬ spres, ki je vozil ob nedeljah, gomulka pa je začela voziti tudi v Trst. Gomulke so pre¬ vzele skoraj ves potniški promet na elektri¬ ficiranih progah z napetostjo 3 kV. Ker se je z nadaljnjo elektrifikacijo prog povečala potreba po novih elektromotornih vlakih, je ŽTP Ljubljana naročil še 15 štiridelnih garnitur, ki so jih dobavili 1974 in 1975. Nove gomulke, označene s podserijo 200, so imele vgrajene elektrovlečne motorje vr¬ ste Dolmel Lkg. Za hlajenje teh motorjev skrbi ventilator na glavnem pretvorniku, ki upihava zrak po kanalih do motorjev. Na starejših gomulkah je imel vsak elektro- vlečni motor svoj ventilator. Takšna rešitev ni bila najbolj posrečena, saj se je dogajalo, da je ventilator pozimi razen zraka vsesal tudi sneg. "Dvestotice" imajo drugačne pozicijske luči, namesto štirih škarjastih pantografov, kakršne ima "stotica", dva polpantografa, pogonska vozova pa nista več samostojni enoti. Zagonski upori so pri podseriji 200 nameščeni na strehi v naspro¬ tju z 000 in 100, kjer so pod podvozjem ter imajo drugačne pretvornike na 110 V. Za¬ nimivo je, da so nekatere dvestotice imele namesto enega od službenih oddelkov prostore pripravljene za nekakšen bife, v Slika 1. Prva iz serije treh tridelnih gomulk, ki so k nam prišle leta 1964 (foto: Železniški muzej) Slika 2. Odhod gomulke iz Zagreba proti Reki 21. aprila 1966. Gar¬ nitura ima še prve razrede na enem od pogonskih vozov serije 320. (foto: Hrvaški državni arhiv) motorji, ter dvema krmilnima vozovoma. Možno je sestavljanje dveh ali treh garnitur v enoto s krmiljenjem iz enega krmilnega voza, saj so garniture opremljene s samo¬ dejno schaufenbergovo spenjačo, ki se pnevmatsko krmili iz voznikove kabine in omogoča, da so garniture med seboj spete mehansko, električno in zračno. Pogonski in krmilni voz imata podvozje tipa "gorlitz". Pogonski voz nosi oznako serije 311, krmil¬ ni pa serije 315. Prva serija garnitur je ozna¬ čena kot podserija 000. V letih 1965/66 so začele prihajati nove štiridelne "gomulke" podserije 100. Imele so za malenkost moč¬ nejše pogonske motorje ter dva pogonska voza, ki sta bila samostojni enoti in imela vsak svoje pantografe, pretvornike in drugo električno opremo. Plugov niso imele pritr¬ jenih na podvozju kakor prva serija, temveč so imele večji plug na čelu vlaka. V naspro¬ tju s prvo serijo so imele klasične odbijače. Vzporedno z dobavo 12 gomulk za ŽTP Tehnični podatki za elektromotorne vlake serije 311 (320) / 315 * Prvotno število garnitur ** Število garnitur po predelavi štiridelnikov v tridelnike TTR^io maj-junij 2000 63 Slika 4. Gomulka podserije 000 iz skupine tridelnih garnitur, ki so nastale iz štiridelnih Slika 5. Hrvaški elektromotorniki so v začetku devetdesetih bili preš- tevilčeni in so dobili nove oznake, (foto: Nikola Pavič) Slika 6. Ena od dveh garnitur, ki ju je v merilu 1 : 87 izdelal Miloš Jocif katere so pozneje v TVT Maribor vgradili okna in jih preuredili v službene oddelke po vzoru preostalih. Kljub nakupu novih elektromotornikov njihovo število ni zado¬ stovalo potrebam, zato so se odločili, da nabavijo samo krmilnike in stare štiridelne garniture predelajo v tridelne ter s tem po¬ večajo njihovo skupno število. Leta 1978 je tako nastalo 11 tridelnih in 4 štiridelni elek¬ tromotorniki. Tridelni so dobili oznako podserije 000, "štiridelniki" pa so ostali v podseriji 100, vendar so bili preštevilčeni. Stare gomulke so po vzoru na "dvestotice" dobile nove polpantografe — "štiridelniki" samo na enem pogonskem vozu. Oprem¬ ljati so jih začeli tudi z močnejšimi elektro- vlečnimi Lkd motorji. Slovenske gomulke popravljajo v Centralnih delavnicah Moste in v TVT Maribor, kjer so nekaj časa po¬ pravljali tudi hrvaške. Po osamosvojitvi Slovenije so istrske železnice, ki so spadale pod ŽTP Ljubljana, pripadle hrvaškim želez¬ nicam, z njimi pa tudi nekaj voznega parka. Ta¬ ko so gomulke 311-003, 315-005, 006 in 311-103, 104, 315-103 in 104 kon¬ čale na Hrvaškem. Pri nas se obdobje gomulk počasi končuje. Zame¬ njali naj bi jih dvo- in tri- členski Siemensovi niz- kopodni elektromotorniki. 1998 je bil skle¬ njen sporazum o nabavi 30 garnitur, od katerih naj bi prve začele voziti po sloven¬ skih tirih že leta 2001. Upajmo, da se bo kaka gomulka le ohranila in dobila svoje mesto v Železniškem muzeju. Model gomulke Mnogi železniški maketarji si želijo ime¬ ti v svojem voznem parku gomulko. Make- tar Miloš Jocif, znan po svojih samograd¬ njah iz medenine, ima v svoji zbirki nekaj zanimivih modelov, kot so moped, fiat, messerschmitt, vrtna lokomotiva s parnim pogonom JŽ - 97. Naredil je tudi tridelno gomulko 311-012/315-023, 024 v merilu HO (1 : 87). Čelne in bočne stranice je iz¬ delal iz medenine. Ker je izrezovanje odpr¬ tin v pločevini težavno in zamudno, se je odločil za fotokemični posto¬ pek, s katerim je obdelal stranice. Za ta postopek je treba čelne in bočne stranice najprej narisati v grafičnem pro¬ gramu AutoCAD. Risbo natisnemo z laser¬ skim tiskalnikom na prozorno folijo, da dobimo film, ki ga uporabimo za fotoke¬ mični postopek (fotojedkanje), s katerim obdelamo medeninasto pločevino debeli¬ ne 0,5 mm, da dobimo odprtine, vdolbine in rebra. Ker so vrata ugreznjena, jih naredi¬ mo posebej po enakem postopku (risba 2), vendar nekoliko večja od svetle odprtine, da jih laže spojimo s stranico. Pri izdelavi čelne stranice s fotojedkanjem izdelamo tudi utore, po katerih jo bomo krivili s kle¬ ščami v primežu (risba 3). Čelne in bočne stranice (risba 4) lahko zlepimo s sekund¬ nim lepilom, kakor pri Jocifovem modelu, Risba 2. Stranice ohišja Risba 3■ Čelne stranice s kleščami na primežu zvijemo po utorih. 64 maj-junij 2000 rrm £a MAKETARSTVO ifiTTiTrTiincp obliko. Ročaje na nosovih krmilnika izdela¬ mo iz žičk 0 0,5 mm (zgoraj). Risba 6. Podvozja je treba skrajšati na dol¬ žino krmilnika oziroma pogonskega voza (levo). rim maj-junij 2000 65 MAKETARSTVO Z Risba 8. Kable na strehi naredimo iz žičk 0 0,7 mm. Enako kot no¬ silce za pantografe iz plastike jih skrbno prilepimo s sekundnim le¬ pilom. Na strehi motornega voza izvrtamo luknji 0 2 mm za name¬ stitev pantografa. Risba 9. Rocovima pantografoma zravnamo drsalnika in ju pred montažo pobarvamo v rdeče. Okvirje oken, natisnjenih na 1 mm debelo prozorno plastiko, nalepimo na notranji strani ohišja. Risba 10. Način vgraditve motornega podvozja Tenshodo Slika 7. Model tridelne gomulke med vožnjo čez most Slika 8. Dobro so vidne s fotokemičnim postopkom obdelane stranice. Slika 9. Napisi, oznake in številke, narejeni v programu Corel Draw, so odtisnjeni na prozorni samolepilni foliji. maj-junij 2000 TIEEi? 66 MAKETARSTVO vendar je bolje, če kose med seboj spajka- mo. Streha je izdelana iz litega aluminija. Model, po katerem bomo naredili kalup, naj bo iz lipovine. Deščico debeline 1 cm z grobim in finim brusilnim papirjem obru¬ simo v ovalno obliko strehe. Iz lesa nare¬ dimo še strešne elemente, kot so škatle za električno opremo in ventilacijo. Aluminij ulijemo v kalup, narejen iz peska. Alu¬ minijasti ulitek strehe prilepimo na ohišje s sekundnim lepilom. Ohišja nato spilimo, pokitamo in obrusimo. Luči na nosovih krmilnikov naredimo iz bakrenih cevk 0 4 mm, ki jih nekoliko stisnemo s klešča¬ mi, da dobimo ovalno obliko (risba 5), in votlino zapolnimo s kitom. Uporabimo podvozja Rocovih vagonov št. 44488, ki pa jih moramo skrajšati na dolžino krmilnika oziroma pogonskega voza (risba 6). Pri tem pazimo na kinematične sponke, da so vagoni speti na primerni razdalji. V notra¬ njost ohišja prilepimo dve pregradi iz 1 mm debele plastike, na katerih je prilepljen vi¬ jak z odrezano glavo (risba 7). V podvoz¬ je zvrtamo dve luknji za vijaka, da lahko z maticama spojimo ohišje s podvozjem. Na strehi motornega voza izvrtamo dve luknji 0 2 mm za namestitev pantografa. Jocifova gomulka ima polpantografe, kakršne so gomulke začele dobivati ob koncu sedem¬ desetih let. Ker so imeli stari škarjasti pan- tografi štiri noge, novi pantografi pa tri, so zanje napravili dodatne nosilce. Na mode¬ lu jih ponazorimo s plastičnimi paličicami 1x1 mm. Za številne kable na strehi upo¬ rabimo žičke 0 0,7 mm, ki jih bomo enako kot nosilce za pantografe skrbno prilepili s sekundnim lepilom (risba 8). Ne smemo pozabiti tudi na ročaje na nosovih krmil¬ nika, ki jih izdelamo iz žičk 0 0,5 mm. Preden se lotimo barvanja ohišja, ga po potrebi pobrusimo oziroma pokitamo. Naj¬ prej nanesemo temeljno belo mat barvo. Ko se ta posuši, še enkrat natančno pregle¬ damo površino in odpravimo morebitne napake. Barve nanašamo po naslednjem vrstnem redu: svetlorumena, rdeča in sre¬ brna. Črne in srebrne okvirje oken nariše¬ mo z grafičnim programom AutoCAD in jih s sitotiskom nanesemo na 1 mm debelo prozorno plastiko. Okvirje oken nato izre¬ žemo in jih nalepimo zna notranje strani ohišja. Ostalo nam je še nekaj značilnih de¬ tajlov, kot so beli ročaji ob vratih. Izdelamo jih lahko iz bele izolirane žice 0 0,7 mm. Pluga na čelih krmilnikov napravimo iz medenine s fotokemičnim postopkom. Pre¬ den jih prilepimo za ohišje, jih pobarvamo s črno barvo. Odbijače in avtomatsko spe- njačo kot tudi gumijasta tesnila za prehode med vagoni si sposodimo od Rocovih va¬ gonov. Najprimernejša polpantografa za go- mulko sta Rocova št. 85248, vendar jima mo¬ ramo nekoliko zravnati drsalnika (risba 9) in ju pred montažo pobarvati v rdeče. Miloš je svoji gomulki namenil motor Tenshodo japonske izdelave, ki ga je vgradil v pod- stavni voziček. Prednost tega motornega podvozja je, da ne sega pregloboko v pot¬ niški prostor vagona, vendar je zaradi težjega ohišja gomulke prešibak za zahtev¬ nejše makete z nestardandnimi vzponi (po Rocovem standardu). Zato je v takšnem primeru priporočljivo vgraditi centralno nameščeni motor s prenosom moči na vse štiri osi. Tenshodov podstavni voziček ima že narejene nosilce, na katere z vijakom pritrdimo maske podstavnega vozička Ro¬ covih vagonov, ki smo jih prej uporabili za podvozja. Način vgradnje motornega pod¬ vozja je prikazan na risbi 10. Vsi napisi, številke serije, razredi in lo¬ gotipi so narejeni z računalnikom v progra¬ mu Corel Draw. Bele napise prenesemo na prozorno samolepilno folijo s sitotiskom, rdeče pa natisnemo z barvnim laserskim ti¬ skalnikom. Črni napisi, kot so Ljubljana, Kranj, so narejeni v AutoCAD-u in odtisnje¬ ni na belo samolepilno folijo. Fotografije: Železniški muzej, Hrvaški državni arhiv, Nikola Pavič in Željko Halambek _TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star.510,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.510,00 TIMOV NAČRT 3- jadralni RV-model HOT-94.514,00 TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.668,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I.514,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.514,00 TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model HOT-95.607,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG - 2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.514,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model.514,00 TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala Polikarpov 1-15.514,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita.668,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3.514,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model.616,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H.514,00 timov NAČRT 15 - RV-model trajekta.514,00 TIMOV NAČRT 16 - spitfire, RV-polmaketa za zračne boje.514,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40, trenažni motorni RV-model.616,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model.650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje.650,00 timov NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte.650,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061) 179-02-24. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Bliža se konec šolskega leta in pred durmi so dolgo pričakovane poletne počitnice. Z zadnjo dvojno številko letnika smo zaključili tudi letošnjo Timovo nagradno akcijo zbiranja novih naročnikov. In katera šola je bila tokrat najuspešnejša? Tako kot lani je največ naročnikov uspelo zbrati prizadevnemu učitelju tehnične vzgoje Marjanu Jenku z osnovne šole Otočec, ki je s 114 izvodi daleč pred drugimi. Seveda velja pohvaliti tu¬ di poverjenike na drugih šolah, ki so se uvrstile na naslednja mesta do petnajstega. Za svoj trud bodo prejeli lepe nagrade naših sponzorjev. V šolskem letu 1999/2000 si šole z največ naročniki Tima sledijo takole: 1. OŠ Otočec, Marjan Jenko, Otočec 4, 8222 Otočec 2. OŠ Križe, Janez Zazvonil, Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe 3. 111. osnovna šola, Zvonka But, Vodnikova 4, 3000 Celje 4. OŠ Gornja Radgona, Ana Zagorc, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona 5. OŠ Preserje, Marija Goršič, Preserje 60,1352 Preserje 6. OŠ Drago Bajc, Bojana Bole, Vinarska 5, 5271 Vipava 7. OŠ Renče, Dušan Gabrijelčič, Renče 24, 5292 Renče 8. OŠ Pohorskega odreda, Andreja Novak, Kopališka 1, 2310 Slovenska Bistrica 9. OŠ Jurij Dalmatin, Marta Zorko, Šolska 1, 8270 Krško 10. OŠ Ivana Skvarče, Alenka Ašič, Cesta 9- avgusta 44,1410 Zagorje 11. OŠ Bakovci, Slavko Car, Poljska 2, 9000 Murska Sobota 12. OŠ Ferdo Vesel, Marina Zajc, Šentvid pri Stični 46,1296, Šentvid 13. OŠ Puconci, Ignac Čeh, Puconci 178, 9201 Puconci 14. OŠ Ig, Brigita Stropnik, ig 217,1292 Ig 15. OŠ Simon Jenko, Andreja Polovšek, Ulica XXX. divizije 7 A, 4000 Kranj (114 izvodov) (65 izvodov) (42 izvodov) (28 izvodov) (27 izvodov) (27 izvodov) (25 izvodov) (23 izvodov) (22 izvodov) (22 izvodov) (21 izvodov) (20 izvodov) (20 izvodov) (19 izvodov) (17 izvodov) V skladu Timove akcije so modeli, oprema za RV, električno ročno orodje in gra¬ diva za delo pri poku tehnike in tehničnih interesnih dejavnostih. Z njimi bomo nagradili prizadevanje in trud poverjenikov pri širjenju revije TIM med mladi¬ mi. Nagrade so tokrat prispevali: MIBO modeli iz Logatca, Mantua model iz Ljubljane, Top-modeltehnik iz Nove Gorice, Gasilska oprema - Mladi tehnik iz Ljubljane, Robbe d. o. o. iz Ljubljane, GM&M iz Grosuplja, Iskra ERO iz Kranja, Unihem iz Ljubljane ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu. c rj/Eio maj-junij 2000 67 ZA SPRETNE ROKE Ena sestavljanka - dva izdelka MATEJ PAVLIČ Ko so pred leti v tujih trgovinah prišli v prodajo izdelki nemške tovarne WEICO Produkte iz Duisburga (nekatere izmed njih si lahko ogledate na spletni strani http://www.edilioparodi.com/weico_frm.htm), so bili takoj zelo dobro sprejeti. Prikupnim modelom dinozavrov (slika 1), ptic in žu¬ želk so se sčasoma pridružile še sestavljanke starodobnih vozil in letal, hišic, mlinov na veter (s pogonom na sončne celice!), ladij in jadrnic. Bogato ponudbo naštetih kom¬ pletov je po zelo sprejemljivih cenah mo¬ goče že nekaj časa dobiti v ljubljanski trgo¬ vini Mladi tehnik (Gasilska oprema, d. o. o., tel. 061/121-87-80), kjer so nam za "testira¬ nje" odstopili komplet nosorožca. V tej se¬ riji je sicer na voljo še 15 drugih žuželk: mravlja, čebela, komar, metulj, kobilica, bogomolka, škorpijon, pajek tarantela itd. V kartonski škatli so štirje kosi tanke ve¬ zane plošče z izsekanimi sestavnimi deli, navodila za izdelavo in košček brusilnega papirja (slika 2). Sami morate poskrbeti le za oster modelarski nož (ali skalpel), fino ploščato pilico, lepilo in manjši čopič za njegovo nanašanje. No, imeti je treba še 2-3 ure časa, kolikor traja sestavljanje, če želite izdelek narediti res natančno. Weicovi razvijalci so se domislili pre¬ proste rešitve: namesto da bi obrise sestav¬ nih delov natisnili na vezano ploščo, kot so to počeli (in še počnejo) drugi izdelovalci, so jih s pomočjo strojnega orodja izsekali. Tako so kupce kompletov odrešili dolgo¬ trajnega rezljanja zapleteno oblikovanih se¬ stavnih delov, ki je marsikomu vzelo vese¬ lje, zato izdelka nikoli ni dokončal. Navo¬ dila v kompletu vsebujejo tudi pomanjšane risbe z razporeditvijo sestavnih delov, ki imajo oštevilčene utore. Če pozorno sledi¬ te številkam od 1 do 31, pri sestavljanju ne morete narediti napake. Da ne bi poškodo¬ vali robov, je priporočljivo z ostrim nožem z obeh strani zarezati les na mestih, ki niso izsekana. Izbrani del potem s prsti potisne¬ te iz podlage (slika 3) in ga previdno obru¬ site po robovih ter tudi po obeh ploskvah. Nekatere utore je treba nekoliko povečati s pilico, da se pri sestavljanju ne bi zlomili. Za nanašanje lepila uporabite manjši čopič. Da bi sestavljen izdelek lažje kljuboval pra¬ hu in predvsem vlagi, ga je priporočljivo zaščititi. To je najbolje storiti, še preden ga sestavite v celoto (slika 4). Ker s čopičem ne bi dosegli vseh mest, barvanje vsakega sestavnega dela posebej pa bi bilo preveč zamudno, je izdelek najbolje prelakirati z električnim brizgalnikom ali lakom v pršil¬ ki. Nosorožec je s tem narejen. Lahko ga postavite na polico ali obesite na tanko Slika 1. V proizvodnem programu nemške tovarne WEICO Je več kot sto različnih kom¬ pletov za izdelavo dinozavrov, ptic, žuželk, starodobnih vozil in letal, pa hišic, mlinov na veter, ladij itd. vrvico pod strop, od koder bo plašil obi¬ skovalce vaše sobe. Če ste bili med pobiranjem sestavnih delov iz deščic preveč neučakani in ste jih zato zmrcvarili, vas bodo naslednje vrstice spravile v slabo voljo, zato jih raje ne beri¬ te. Tisti, ki ste bili bolj previdni, pa imate pred seboj štiri pravokotne deščice, ki se zaradi nenavadnega videza kar same ponu- Slika 2. Vsebina sestavljanke za izdelavo nosorožca Slika 4. Posamezne sklope sestavite v celoto šele po barvanju. Slika 5. Sestavne dele svetilke najprej prebarvajte. Slika 3 Pregledna navodila še dodatno olajšujejo sestavljanje. maj-junij 2000 TTKtio 68 ZA SPRETNE ROKE Slika 6. Lepljenje barvastega prosojnega papirja Slika 10. Ena sestavljanka - dva izdelka Slika 7. Smrekove letvice s prerezom jx 3 mm služijo za okrepitev notranjih kotov in spod¬ njega roba svetilke. Slika 8. Pokrov iz vezane plošče se mora na¬ tančno prilegati zgornji pravokotni odprtini med stranicami. Slika 11. Ta (dobesedno iz odpadkov narejena) svetilka zaradi majhne moči žarnice ni naj¬ bolj primerna za razsvetljavo večjih prostorov, zato pa v manjših zaradi svojega nenavadne¬ ga videza vzbuja toliko več pozornosti. jajo, da bi jih kakorkoli uporabili. Da je to mogoče, potrjuje slika 11. Iz tistih Weicovih sestavljank, ki vsebujejo štiri enake deščice, je namreč mogoče brez večjih težav in z minimalnimi stroški narediti nevsakdanjo visečo svetilko, kakršno boste zaman iskali tudi v najbolje založeni trgovini s svetili. Deščice najprej zelo previdno obrusite, nato pa jih s čopičem ali pršilko prebarvajte s črno barvo za les (slika 5). Na hrbtno stran z belim lepilom za les nalepite enobarvne ali mavrično prelivajoče se liste kot pavs debelega prosojnega papirja (naprodaj je v trgovinah za hobiste) in jih dobro obtežite, da se ne bodo zgrbančili (slika 6). Ko se le¬ pilo posuši, papir dvakrat prelakirajte z go¬ stim nitrolakom, da bo bolj obstojen. Od¬ večni papir ob robovih odrežite; previdno odluščite tudi mm širok trak prileplje¬ nega papirja, namesto katerega na dve de¬ ščici prilepite smrekovo letvico s prerezom 3x3 mm. S tem ste dobili kotne okrepitve, ki bodo omogočile boljši stik med stranica¬ mi. Na zgornji strani naj bodo letvice 5 mm krajše, da bodo lahko nosile pokrov svetilke z okovom za žarnico. Z enakimi letvicami okrepite tudi vse spodnje robove (slika 7). Pri sestavljanju stranic pazite na njihovo medsebojno pravokotnost, sicer boste ime¬ li kasneje pri nameščanju pokrova (slika 8) težave. Pokrov izrežite iz 4 ali 5 mm debe¬ le vezane plošče. Odvisno od tega, kakšen okov za žarnico boste dobili v trgovini, vanj izvrtajte luknjico, skozi katero nosilec okova privijte na pokrov. Poleg okova E 14 in žarnice (zadostuje 40- ali 60-vatna matira- na bučka) potrebujete še približno en meter dvožilne pletene žice s prerezom 0,75 mm 2 , dve lestenčni spojki in pokrivni lonček, ki ga naredite iz prevrtanega in s črno barvo po¬ barvanega pokrovčka laka za lase (slika 9). Pokrov le še prilepite na njegovo mesto in delo je opravljeno. Iz ene sestavljanke ste - kot obljublja naslov tega prispevka - res dobili dva nevsakdanja izdelka (slika 10). Čeprav priključitev svetilke v električno omrežje ni nobena umetnost, to opravilo raje prepustite starejšim. Svetilko lahko obesite na kljuko pod stropom s pomočjo trikrat prevrtanega kosa plastike ali vitro- plasta ali pa priključno žico zvijte v zanko, ki jo prevežete z nekaj ovoji žice (slika 9, desno). Svetilka je namreč tako lahka, da ni nobene nevarnosti, da bi se priključna žica poškodovala zaradi njene teže. Na povsem enak način kot svetilko iz odpadnih deščic nosorožca (slika 11) lahko naredite tudi bolj paleontološko obarvano svetilko (slika 12), ki je bodo veseli zlasti ljubitelji dinozavrov. (Kot zanimivost po¬ vejmo, da bodo ti že v kratkem spet prišli na svoj račun, saj konec maja v ameriških kinodvoranah - nekaj kasneje pa tudi v Evropi - pričakujejo začetek predvajanja novega animiranega filma "Dinozaver", ki ga je ob pomoči najsodobnejše tehnike računalniške animacije naredila družba Walt Disney Animation.) TTKClio maj-junij 2000 69 ZA SPRETNE ROKE Okraševanje stekla z maso Fimo ALENKA PAVKO - ČUDEN V reviji Tim smo že večkrat pisali o okraševanju stekla. Vitraž- ni učinek je mogoče doseči s prosojnimi barvami za steklo. "Za¬ časne" vitraže je mogoče izdelati tudi z barvami, ki se nanašajo po sistemu "pobarvaj in odlepi". Tokrat predstavljamo okraševanje stekla z maso Fimo, ki lah¬ ko delno ali popolnoma prekrije stekleno površino (slika 1). Pri popolnem prekrivanju površine z gnetljivo maso steklena poso¬ da predstavlja le temeljno obliko, zato sta kakovost posode in ravnost njene površine postranskega pomena. Za izdelek potrebujemo stekleno posodo, ki jo lahko kupimo v hobijskih trgovinah. Uporabni so tudi kozarci za gorčico ali marmelado, lekarniške stekleničke ipd. Potrebujemo tudi gnetlji¬ vo maso Fimo različnih barv, modelarski nož, leseno podlago ter minivaljar (slika 2). Najprej pripravimo vzorčaste rezine gnetljive mase. Za koc¬ kast vzorec maso Fimo dveh barv z modelarskim nožem razreže¬ mo na kvadre s kvadratnim prerezom (slika 3). Kvadre sestavi¬ mo v večji kvader, tako da ima prečni prerez videz šahovnice. Slika 2. Za izdelek potrebujemo stekleno posodo, maso Fimo, mode¬ larski nož, leseno podlago in minivaljar. Slika 1. Stekleni izdelki, okrašeni z gnetljivo maso Fimo Slika 5. Maso Fimo svaljkamo z dlanmi in ne s prsti, daje debelina svaljkov enakomernejša. Slika 3 ■ Maso Fimo vzdolžno razrežemo v kvadre s kvadratnim prerezom (levo). Slika 6. Svaljke raznih barv bočno sestavimo in stisnemo (desno). maj-junij 2000 TEKI io 70 ZA SPRETNE ROKE Slika 7. Maso Fimo razvaljamo v tanko plast. Slika 11. Vzorčaste rezine mase Fimo polagamo na stekleno površi¬ no eno tesno poleg druge. Slika 7. Vzorčasti svaljek ovijemo s tanko razvaljano plastjo mase Fimo. Slika 4. Kvadre sestavimo v večji kvader, ta¬ ko da ima prečni prerez videz šahovnice, in ga utrdimo z valjanjem po bočnih stranicah. Slika 10. Razvaljana tanka plast gnetljive mase se tesnopilega vzorčastemu svaljku. Vzorčasti kvader utrdimo z valjanjem po bočnih površinah (slika 4). Za pikčast vzorec si pripravimo svaljke različnih barv. Svaljkamo z dlanmi in ne s prsti, da bo debelina svaljkov ena¬ komernejša (slika 5). Za pripravo svaljkov potrebujemo trdo in gladko podlago, npr. lakirano leseno ali gladko plastično de¬ sko. Na porozno podlago oz. minivaljar se masa Fimo prijema, zato ju lahko pre¬ krijemo s povoščenim papirjem. Svaljke raznih barv bočno sestavimo in stisnemo (slika 6) ali posvaljkamo. Se¬ stavljeni svaljek ovijemo s tanko plastjo mase Fimo, ki jo dobimo z razvaljanjem (slika 7). Pri ovijanju pazimo, da se raz¬ valjana plast tesno prilega vzorčastemu svaljku (slika 8). Vzorčaste svaljke z modelarskim no¬ žem narežemo na tanke rezine (slika 9) in jih razvaljamo (slika 10). Pazimo, da med rezanjem ne sploščimo vzorca. Svaljke lahko pred rezanjem ohladimo v hladilni¬ ku ali pa jih med rezanjem obračamo. Vzorčaste rezine mase Fimo polagamo na stekleno površino eno tesno poleg druge (slika 11). Reže zapolnimo z gnetenjem površine s prsti; pri tem pazimo, da ne deformira¬ mo vzorca. Površino nato povaljamo, da jo zgladimo (slika 12). Okrašene izdelke 25-30 minut peče¬ mo v štedilniku pri temperaturi 130 °C, da se masa strdi. Izdelki imajo kamen videz (slika 1). Za okraševanje lahko uporabimo standardno maso Fimo, na voljo pa je tudi gnetljiva masa marmornatega in prosojnega videza. Slika 9. Vzorčaste svaljke z modelarskim nožem narežemo na tan- Slika 12. Površino steklene posode, okrašene z maso Fimo, nato po¬ ke rezine. valjamo, da jo zgladimo in zapolnimo reže. TIRIio maj-junij 2000 71 UGANKARSKI KOTIČEK V # Številčnica Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih pripišite k številkam. Čr¬ ke nato prenesite v lik tako, da vsaka številka vedno pomeni isto črko. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah prebrali španski pregovor. 1_2_3_4_5_ - kopanje v vodi, Opeke V pet polj ob vsaki številki vpišite besede, ki jih zahtevajo opisi. Vrstni red vpisovanja črk kažejo male številke. Ob pravilni rešitvi boste v osenčenih vrstah dobili šest tehničnih naprav: drug izraz za grezilo, ena prvih oblik pripomočka za merjenje časa, stolp ob obali ali sre¬ di morja za orientacijo ladij, drug izraz za teodolit, kovinska konstrukcija za odvajanje strele in stroj za predenje. 1. gladka svetleča se tkanina, 2. me¬ toda, 3. konica, 4. nebesno telo, ki ogre¬ va Zemljo, 5. vrh v Kamniških Alpah, 6. velika domača pernata žival, 7. pripo¬ moček za veslanje, 8. priprava za dvi¬ ganje bremen, 9- drag kamen črne barve, kalcedon, 10. elan, vnema, 11. dišavna skorja, ki se uporablja za začimbo, 12. vrsta kraškega črnega vina, 13. velik polotok na Hrvaškem, 14. cvetni prah, 15. žena, ki ji je umrl mož, 16. prede¬ nje, 17. idilika (krajše), 18. ime sloven¬ ske pevke zabavne glasbe (Horvat). 6_7_8_9_10_ - posušeno svinjsko meso, 11 _ 12 _ 13 _ - spremljevalec ognja, 14 _ 15 _ 16 _ - majhen mostiček. Pregovor v okvirju V srednji del lika navpično vpišite pet besed s po petimi črkami, ki jih zah¬ tevajo opisi. Črka T na sredini je že vpisana. Ob pravilni rešitvi vam bodo v okvir prene¬ sene in po vrsti prebrane črke s številka¬ mi od 1 do 24 dale nizozemski pregovor. Moško ime (Tedi) - kovinski del uzde, ki ga ima konj v gobcu - gibanje zraka - jugovzhodni del Ljubljane (tudi elektrarna na Savi) - zločesta tvorba v telesu, tur. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 21. julija 2000 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Anže Černe, Naselje Slavka Černeta 1, 4280 Kranjska gora; Denis Serjun, Vojkova 19 a, Plave, 5210 Anhovo; in Stanislav Štelcl, Ivana Kaučiča 2 a, 9240 Ljutomer. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Rešitvi vsaj dveh ugank prepišite na do¬ pisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 21. julija pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljub¬ ljana (s pripisom "Timove uganke"). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz aprilske številke revije TIM: Anagrami: Stira Izpolnjevanka: bojler Rebusa: kraval, regal Številčnica: Pamet brez knjige je kot re¬ gal brez knjig. Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Toni Stenšak, Florjan 5, 3342 Gornji Grad 2. Sandi Viher, Kardeljeva 57, 2000 Maribor 3. Jože Zajec, Poljanska cesta 12, 4224 Gorenja vas maj-junij 2000 TTESio 72 V OSJSKJ3VU 1- Igor Makovec iz Modelarskega društva Bela krajina z maketo letala kranich. Model z razpetino 2850 mm je izdelan na osnovi Multiplexove sestavljanke. Poganja ga elektromotor Mega S5 z zložljivim propelerjem cam folding prop 13 x 7, ki se napaja iz 12 celic RC2000. Model ima v krilih vgrajene 25 cm dolge lamelne zavore. V ozadju je znak, ki v bli¬ žini Semiča ob cesti proti Črnomlju opozarja na modelarsko letališče. 2 . Simon Zajc, član ARK Komarov iz Ljubljane, je iz dveh Hellerjevih kompletov sestavil maketo ruske orbitalne postaje Mir v končni podo¬ bi. Manjkajoča modula Spekter in Priroda je izdelal v konverziji iz ob¬ stoječih delov makete in ju z detajli ustrezno dopolnil. 3. Na odprtem mestnem tekmovanju Ljubljane z modeli A-l so bili naj¬ uspešnejši mladi letalski modelarji OŠ Franceta Bevka. Medalje so osvojili: Robert Jagodnik (1. mesto), Grega Hrovat (2. mesto) in Andrej Rakar (3. mesto). 4. Med maketami figur prednjačijo upodobitve vojakov iz različnih zgodovinskih obdobij. Verlindnov rimski legionar v merilu 120 mm je delo Primoža Debenjaka. 5 . Nemška podmornica VII C iz leta 1940 je odlična diorama španske¬ ga izdelovalca Andrea models. Pozornost vzbuja predvsem izvrstno sta¬ ranje površin (vveathering) in izdelava figur. Foto: B. Jazbec, J. Košak, I. Makovec in S. Zajc 36 . TTEIil!. maj-junij 2000 TUliL maj-junij 2000. 37 702,5 Pogled C Maketa kategorije S7 Geofizikalna sondažna raketa Vertikal-4 Obdelal V.Minakov Merilo 1:40 4o . TERSio • maj-junij 2000 t zin • maj-junij 2000 • 33 I IT\