SVOBODNA SLOVEN IJA
LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 14. avgusta 1986
Avstrija in koroški rojaki
Ni miru
v Sloveniji
Z ozirom na stanje republike Avstrije in njen položaj' v mednarodnem svetu ter stanje in položaj slovenske narodne manjšine na Koroškem se zdi umestno in potrebno nekaj več reči o teh dveh zadevah.
Točasno mednarodna podoba Avstrije
Trdno nam je v spominu povojna Avstrija vse do Wal-dheimove „afere“. Kot ptič feniks je zletela iz pepela in ruševin, vsa' čista in brez vsakega madeža' in postala svetel vzor svobodoljubne, pravične in vzorne dežele. Iz vojaških in političnih razlogov je bila že pred koncem vojne proglašena kot prva žrtev (da, žrtev!) Hitlerjeve nacistične agresije. Kdo se je pozneje zmenil, ko je ta plemeniti in Magi nemški ostanek bivše habsburške monarhije po nacističnih metodah do današnjega dne 'načrtno zatiral sodržavljane druge narodnosti in jezika na Koroškem? Kdo je v svetovni javnosti prisluhnil klicem na pomoč, da bi bil krepko opozorili Avstrijo na dolžnost izpolnitve pogodbenih obveznosti, katerih ena je čl. 7 državne pogodbe iz 1. 1955? Koroški. Slovenci so ostali prepuščeni samim sebi v deviško čisti in pravični Avstriji. Še Slovenija in Jugoslavija sta ravnali s to deviško deželo v svilenih rokavicah, medtem ko so Slovenci v pokrajini N’mav čriez izaro v množicah narodno izumirali.
Danes ni več venca nedolžnosti in pravičnosti na glavi republike Avstrije. Wäldheim-ova odločitev, da hoče postati predsednik republike, je venec odpihnila na smetišče, kamor je spadal. Svetovno zasnovani napad na njegovo kandidaturo ni toliko škodoval Waldheimu osebno kot je škodoval Avstriji. Je pa ta mož v resnici nekak simbol ali prispodoba vseh Avstrijcev kot ljudske skupine. Kakor Waldheim, ki. je odklanjali obtožbo, da je bil nacist in aktiven sodelavec v hitlerjanski mašineriji, pa je hkrati kontradiktorno zagotavljal, da je „vršil le svojo dolžnost“, prav tako se avstrijsko nemško ljudstvo brani očitka' aktivnega sodeUovanjia z nacizmom, češ da je bil triumfalni sprejem Hitlerja v Avstriji 1. 1938 le izhod iz dolžnega položaja. Kot je Waldheim načrtno zamolčal svojo nekoliko dvomljivo vojaško službo na' Balkanu, tako- Avstrijci molčijo kot grob o svojih nacističnih podvigih na o-kupiranih ozemljih (npr. v Sloveniji) in se proglašajo kot prve nedolžne žrtve diaboličnega sistema.
V tej zvezi velja omeniti oceno avstrijske inteligence, kot jo je objavila v The New York Timesu u-
-gledna kolumnistka Flora Lewis. Tam piše, da so v Avstriji zelo redki ljudje, ki bi bili voljni in sposobni oceniti preteklost in jo predočiti svojim sorojakom v premislek. Intelektualci, še bolj kot politiki, so se -odeli v molk, da bi prikrili svetu resnico. V Nemčiji je bilo drugače: oglasili so se pisatelji, filmarji in umetniki ter narodu odgrnili strahotno preteklost. Waldbeimova predsedniška kandidatura in izvolitev je napravila temu prikrivanju za Avstrijo neprijeten konec. Molk je pretrgan in razpravljanja o nacistični vlogi Avstrije med vojno in po njej še dolgo ne bo konec.
Položaj Slovencev na Koroškem
Kaj so prestali pod nacisti naši slovenski rojaki na Koroškem, je bilo že obširno popisano in je zatorej ponavljanje ine-po-trebno. Omeniti je treba le to, da Slovenci v okupirani Gorenjski in Štajerski niso nič manj trpeli. Vsi s Korošci vred so padli pod teroristično -knuto pretežno avstrijskih zagrizenih nacistov, ki so -ene in druge masovno izseljevali, streljali talce, plenili premoženje, nedolžne ljudi pošiljali umirat v taborišča smrti. Dolga, strahotno dolga je lista grozodejstev avstrijskih nacistov nad vsemi Slovenci, vključno onimi v bivši Ljubljanski pokrajini, in ne more biti nikoli pozabljena. Zdaj, ko je molk -s svetovno akcijo proti Waldheimu prekinjen, je čas, da javno povemo svojo zgodbo pod nacisti tudi Slovenci povsod, doma in na tujem.
Zlasti inam to dolžnost nalaga dejstvo, -da nacistične metode narodnega zatiranja prizadevajo naše brate in sestre na Koroškem še današnji dan in jih ni konec. Akcije-nacistično orientiranih avstrijskih organizacij', kakršnih ena je zloglasni Heimatdienst, s tiiho podporo u-radne Avstrije, grozijo del našega narodnega telesa na Koroškem dokončno in popolnoma uničiti. Po ni-kakih, ne čl-oveškilh ne božjih postavah se ne sme dopustiti, da bi Avstrija, ki je pod -sedanjo- lupo svetovnega opazovanja in ocenjevanja o svojem zadržanju pod nacizmom, bila odvezana raziskave o nadaljevanju nacističnih metod v sedanjem času znotraj svojih mejä, kakor te metode uporabjajo koroški Nemci pri zatiranju slovenske avtohtone manjšine.
More se predvidevati, da bo morda avstrijskim oblastem z Waldhei-mom na čelu na tem, da poskušajo izbrisati nacistični madež iz dobe servituta Tretjemu rajhu tudi s tem, da ustavijo raznarodovanje manjšine na Koroškem in da izpolnijo do
V Jugoslaviji je vse polno kongresov! Slovenski politiki se morajo v Beogradu kar naprej braniti in zatrjevati, da še ni nič „preč“, da je vse lepo v redu, da smo Slovenci še kar naprej pridni. . .
Še vedno leto 1986.
Kongresi so medtem minili, Slovenci pa se na njih niso „lepo obnašali“. Drugim jugoslovanskim narodom so čisto brez -ovinkov povedali, da se od zastarele ideologije ne da živeti: da je za preživetje potrebno prisluhniti, če morda sosedovi niso kupili boljše krave, če njihov krompir morda ne obrodi bolje...
Seveda so se jugoslovanska ljudstva temu uprla in Slovence ošteta ter jim dala na znanje, -da mi že 41 let vemo, kako se po novem ovce striže, iSlove-nci pa naj o kravah kar molčijo...
Še vseskozi leto 1986.
Potem so Slovenci umolknili, povezali culice in se odpravili proti domu. Komaj pa so se vsedli. pre-d Ihišo v senco in se hoteli odpočiti, je zrak postajal poln neke zelo stare, prastare more; od vsepovsod je pritiskalo: „preč je, preč“!
Kadarkoli je bilo pri Slovencih kaj „preč“, je vsakdo čisto natančno vedel, kaj mu je početi. In tako se zdaj, leta 1986, ko vsaka
Umaknjena
zadnje pike določbe čl. 7 -državne
Obravnava na ljubljanskem sodišču proti Tomažu Mastnaku, ki je bil obtožen „sramotitve najvišjega predstavnika druge republike“, se je končala z umikom obtožnice.
Kot smo že pisali, je Tomaž Mastnak v svojem govoru po radiu Študent i-n po zaplenjenem članku, ki smo ga vseeno dobili in objavili, prikazal svoje nasprotovanje kandidaturi Branka Mikulič-a za zveznega predsednika. In ker je v Jugoslaviji že dovolj, da nastopiš proti odloku partije, so takoj tožili 32-letne-ga časnikarja in sociologa, da je „sramotil“ M-ifculiča.
pogodbe. Toda bilo bi umestno, ko bi bili na to -opozorjeni od strani krogov, političnih in drugih, katerih beseda nekaj velja in katerih opomin zaleže.
Priložnost, da se to izpelje, ni nikoli bila tako velika kot je danes in verjetno nikoli več ne bo.
L. P.
reka nosi vpitje: „preč je, preč“, ko veter ponavlja te besede in ko so vrli, na n-ovo „izvoljeni“ slovenski politiki izgubili tla pod nogami ; zdaj se torej vsak zaveda, kje je njegovo mesto.
Mladi razumniki pišejo znanstvena in literarna dela, s katerimi svojim -sonarodnjakom dokazujejo, da naš narod danes ne more več živeti o-d prenašanja štafetnih palic in parol. Oblast se zgane; uprizori sodni proces zoper take oporečnike...
Pa ne gre! „Preč je, preč!“
Drugi oporečniki zaženejo še glasnejše vpitje, oblast se vda... Bilo je, kakor, da bo večno trajalo! P-red nekaj meseci nihče še slutil ni, da lahko slovenski človek, znan po svojem zasebništvu, misli še na kaj drugega kot na vrt in avto. Kolikokrat so slovenske predstavnike v Beogradu izigrali, pa se zaradi tega nihče v Sloveniji ni oglasil, kaj šele protestiral. Zdaj pa to! Kot da se ne spoznamo: -nekdo, ki je še včeraj samo zamahnil z roko, če si mu omenil politiko, zdaj vse ve o Tomažu Mastnaku, pozna ves življenjepis Miodraga Bulatov-iča... 'Kaj se je na lepem s tem ljudstvom zgodilo? Pa -smo vsi že mislili, da bodo druga južnoslovanska ljudstva z nami po mili volji pometala! Zdaj pa to!
obtožnica
Seveda pa so se časi že spremenili. Tožba je takoj dvignila veliko prahu, vrsta institucij je objavila svoj protest, naslovljene so bile peticije na vlado in v svetu so nastopile razne komisije za človekove pravice itd, Jasno je bilo, d-a je bil to „delikt mišljenja“ in vsestransko političen proces ter grobo omejevanje demokratičnih pravic izražanja svojega mišljenja.
Razprava je bila' dv-akrat prestavljena, 10. julija pa je končno prišlo do obravnave. Mastnak je zavrnil obtožbo kot nelogično, javni tožilec pa je vztrajal. pri isvoji interpretaciji kaznivega dejanja, vendar pa je dejal, da te „sramotitve in žalitve“ niso bile tako pomembne in so predstavljale le „neznatno družbeno nevarnost“ in je zato umaknil svojo obtožbo.
Tako je zaenkrat zmagala zdrava pamet, a partijski pritisk se je le deloma umaknil. Na obzorju še vedno straši velesrbski pritisk Bulatovi-ča in tudi skupna jedra so spet pokazala zobe na partijskem kongresu v Beogradu.
„Preč je, preč!“ Do včeraj ni nihče napadal politikov po časnikih. Kak-o bi tudi jih; kdo bi pa kaj takega natisnil! Zdaj uredništev kakor da ni prepoznati; z največjim veseljem objavijo vsakega Partljiča, vsakega Štiha ali Mikelna, če napadajo Dolance, Šetince, Marince ali kar javne tožilce. Spomenka Hribar je pa sploh zvezda, za katero se vsi pulijo.
-Res je „preč“! Preteklost je vsa slavna slovenska otopelost in vse znamenito kajmebrigovstvo. Povodenj je predrla ograje: zahteve, da Slovenci končno izstavijo račune svojim jugoslovanskim sodržavljanom, so postale neizprosne..,
In slovenski politiki? Vse skupaj nemočno opazujejo in čakajo, kdaj bo treba pospraviti kovčke. V Beograd se bojijo iti. Kako jih bodo zdaj gledali v Beogradu, ko so doma prepustili stvari, da gredo svojo pot! Pot, ki jo bo nemogoče zaustaviti!
To je bil tisti zli duh slovenstva: „preč je, preč!“
Kakšen pa bo odgovor drugih južnoslovanskih narodov? Tega v tem trenutku še ni moč napovedati. ljudstva z Balkana so za to zdaj še v šoku. Ne razumejo še, da se je kaj takega lahko zgodilo! Kaj' bo zdaj z južnimi sodržavljani, če ne bo nikogar več, ki bi ga po svoji lepi navadi lahko vpregli v svoj jarem? Jarmov smo bili Slovenci vseskozi navajeni; je pa ta sedanji vendarle najbolj 'sramoten. Prej si vedel, da spadaš po-d Avstrijo, da so te okupirali ti ali oni sosedje — in si bil v jarmu... Biti pa v jarmu, ko ti govorijo, da imaš svojo ustavo, da si prostovoljno združen z nekim narodom v neki državi; to je vendar presramotem jarem!
Zato je „preč“...
Nekega dne bodo slovenski politiki vendarle morali v Beograd. In takrat bodo v veliki dvorani Skupščine Jugoslavije presunljivo zajokali svojo usodo: „O mati, mati — preč je, preč...“
In njihovi kolegi v Federaciji jih bodo pričeli tolažiti in jim recitirali „Kosovsku devoj-ku“...
Med tem časom pa bo v Sloveniji...
'Kaj bo med tem časom v Sloveniji, pa bomo morda lahko že prav kmalu pisali. Morda še tudi ne tako kmalu. Prav gotovo pa bo zelo živahno in na počitnice letos marsikdo ne bo šel. še zlasti za politike ne bo počitka. Pa komaj so se rešili kongresov, revčki! Že jih čaka „kongres“, kakršnega še niso videli. Kongres neke -slovenske nenapovedano-sti. čaka jih nek čuden puč — puč po slovensko.. .
Hotimir


Pozdrav Otmarja Mauserja
IVOVI DOKTORJI ZNANOSTI
člana Slovenskega narodnega odbora, pisatelju Nikolaju Tolstoju v Torontu
Nocoj smo se tu zbnalli skupaj kot prijatelji, ki mislimo enako, čutimo enako in smo tudi odločeni, da pojasnimo resnico dogodkih iz maja in junija 1945: prisilno vračanje tisočev Kozakov in drugih vzhodnoevropskih in jugoslovanskih beguncev iz britanske zasedbene cone v Avstriji. Med njimi je bilo kakih 12.000 'Slovencev, ki so bili vrnjeni na domačo zemljo v smrt pod rokami jugoslovanskih komunistov. Ta dogodek je ostal neobdelan v a-nalih svetovne zgodovine, ker so politični interesi tako zahtevali. Razkritje tega bi škodovalo zmagovalcem, ki so se borili za svobodo, demokracijo in neodvisnost.
V zadnjih 4) letih smo bili glas vpijočega v puščavi. Zelo malo pozornosti je bilo posvečene slovenskim obtožbam. Ker smo številčno majhen narod z omejenim političnim vplivom ter smo vedno bili bolj
v ozadju jugoslovanskih, evropskih in svetovnih dogajanj, smo tako skoraj pozabljeno ljudstvo. Vendar je naš mali narod utrpel ogromne izgube med drugo -svetovno vojno in Po -njej'.
Sedaj je po vašem trudu in po vaši knjigi ta tragedija, ki je zajela naš mali narod, široko objašnjena. Vi ste dali tej žalostni epizodi novo razsežnost v obeh, britanski in slovenski zgodovini. Vi nudite bralcu nov pogled na’ nečloveš-ko-st ljudi do soljudi v takoimenovanem prosvetljenem 20. stoletju, ki ga bodo prihodnje generacije označevale kot e-nega najbolj krvavih v človeški zgodovini.
Za vse nas, ki smo v begunstvu, pa človeško dostojanstvo in svoboda dobita nov pomen. Skupaj z zasužnjenimi narodi Vzhodne Evrope smo Slovenci odločeni, da se borimo za resnico, svobodo in demokracijo, -dokler ni vzpostavljena svoboda povsod, kjer danes prevladuje mednarodni komunizem.
Nocoj -ste nas počastili s svojim
obiskom, da -se srečate tudi s tistim majhnim delom slovanstva, ki -se imenujejo Slovenci. Hvaležni smo vam, -da ste se tako dobrohotno odzvali našemu vabilu, posebno pa smo vam hvaležni za vaše lepe in vzpodbudne besede in zlasti še, da ste v 'svoji knjigi posvetili našim vrnjenim domobrancem toliko pozornosti in jih tako vključili v univerzalno zgodovino, -katere nihče več ne bo mogel zanikati.
V imenu vseh nas, ki -smo danes tu zbrani, posebno pa še v imenu vseh tistih, katerih glas je bil udušen v pokolih maja in junija 1945 v Kočevskem Rogu in v drugih krajih masovnih pokolov v Sloveniji, se vam najlepše zahvaljujem, da -ste sprejeli naše povabilo in ste danes med nami. Zahvaljujem se vam zaradi vaše ljubezni do resnice, za vaš pogum in za vaše neutrudno delo pri opisovanju usode vseh tistih, ki so plačali s svojim življenjem ambicije nekaj neobčutljivih ljudi.
Zaradi tega ste si zaslužili večno hvaležnost vseh zasužnjenih narodov Vzhodne Evrope, posebno pa še vseh tistih Slovencev, 'ki ljubijo svobodo in demokracijo.
Kot zanimivost z ljubljanske univerze -in, dokaz -o slovenski znanstveni usposobljenosti priobčujemo zadnje doktorande z naslovi njih doktorskih tez:
Iz zgodovinskih znanosti Rajko Bratož z disertacijo ,,Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa- verske -svobode“; z delom „Slovenski glasbeni impresionizem“ je postal doktor muzikoloških znanosti Ivan Klemenčič; doktorji tehniških znanosti so Bruno Ravnikar („Analiza melogramov z metodami teorije o informaciji“), Ana Tretjak („Uporaba metod razpoznavanja vzorcev za ocenjevanje izrabe tal in kmetijskih površin iz podatkov, zajetih s sateliti — poizkusno območje: Savinjska dolina“), Miha Junkar („Raziskava identifikacije brusilnega procesa -s korelacijskimi funkcijami“), Milan Naprudnik („Družbeno-ekonomske o-predelitve geodetske inventarizacije prostora“) ; doktor živilsko tehnoloških znanosti je postal Boris Meyer z delom
„Vpliv tehnoloških postopkov na staranje kruha“; Janez -Škrk je dobil naslov doktorja bioloških znanosti z disertacijo „Dejavniki v karcinomskem ascitesu, ki vplivajo na transformacijo normalnih celic in vitro“; doktor veterinarskih znanosti je postal Anton Vengust z delom „Etiologija mikotoksikoz pri domačih -živalih v -Sloveniji“; s področja gradbeništva je doktoriral Janez Duhovnik '(„Vpliv podajnosti stropov v njihovi ravnini na odziv konstrukcij stavb pri vodoravni obtežbi“) ; Lidija Zadnik-Štim je postala doktorica in-formacijsko-upravljalnih znanosti („Matematični model za, optimalno gojenje in izkoriščanje gozdov v gozdno gospodarskem območju“); doktorja fizikalnih ved sta postala Tomaž Kranj („Kinetika tunelskih paraelastičnih in para-električnih centrov“) in Rudi Podgornik („Prispevek strukture vode k interakcijam med biološkimi makromolekulami“); Stane Kranjc pa je z disertacijo „Interesna združenja občanov in politični sistem“ postal doktor politoloških znanosti.. .
i
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V AREENTIN
Buenos (Aires, 14. avgusta 1986
Pogovor z Bernardo Fink
Novi oblaki se zbirajo na obzorju vladnega delovanja, in ti oblaki napovedujejo nevihto. Ni jasno še, kdaj bo neurje pričelo razsajati, a vidno je, da 'bi marsikdo rad zvonil predno bi toča pobila pomladno brstje, a nekdo je zvonovom odrezal vrvi. Vlada se je tako nepričakovano znašla pred dejstvom, da znova ne ve kaj .storiti., ker vse upe za uspešno delovanje postavlja na gospodarsko plat, nov izbruh inflacije pa je te upe razgnal na vse vetrove.
PO ODJUGI — POVODENJ
V sredo, 6. avgusta, je vladni institut za statistiko objavil panoramo meseca julija. Tako smo dobili uradno potrdilo za to, kar smo že vsi vedeli, namreč, da so cene poskočile bolj kot je zdravo za sedanjo dobo. 6,8% inflacija v juliju, ki bi morda v kakih drugih okoliščinah- bila normalna in celo zaželena številka, je p.o dobrem letu u-yedbe gospodarskega plana Austral grozljiva napoved težav, in izraz, da nekaj ne gre, kot bi moralo iti.
Uradne1 napovedi so za trimester julij/september predvidevale samo 13% inflacijo. Kot pa .se sedaj vidi, je kaj težko, da bi jo mogli obdržati pod 20% kajti za mesec avgust sami vladni možje sedaj računajo ponovnih 7%. Sicer je treba priznati, da je glede inflacije doslej Av-■stralov načrt še kar deloval. V zadnjih dvanajstih mesecih je draginja poskočila za 50%, kar je skoraj angelsko petje spričo- grmenja okoli 40Ó in 500% letne inflacije, ki je grozila -ob napovedi Avstrala. A dva meseca zaporedno 7% inflacije je preveč, da bi vladni možje o-stali mirni. In seveda tudi preveč za sindikaliste, da 'bi to mirno- prenesli.
Problem vlade je dvojen. Najprej ugotoviti, zakaj pravzaprav cene znova prehitro rastejo, in to preprečiti za bodoče. Potem pa predvideti, kaj bodo storili sindikati in preprečiti morebitne izbruhe delavske nezadovoljnosti, ki se bo pokazala kakor hitro -bodo splahnele u-godnosti zadnje povišice plač.
Glede vzroka inflacije ni prevelikih tajnosti, čeprav gospodarska ekipa skuša razlagati stvar s čim večjo količino tehničnih in znanstvenih izrazov. Stvar je popolnoma enostavna, in so jo mnogi ekonomisti razložili takoj po 13. juniju lanskega leta, ko je vlada napovedala nov načrt. Jasno je, da cen ni mogoče držati na vajetih s praznimi odloki. Ko se vajeti zrahljajo (in nihče jih ne more držati napete, brez
škode, v nedogled), cene, kot žrebci, znova zdivjajo. Le ureditev notranjega gospodarstva, resnična u-kinitev tiskanja nevrednega denarja, popolno ali vsaj krepko znižanje državnega deficita, in pa razmah proizvodnje je doslej edino, kar se pozna, za ozdravitev gospodarstva katerekoli države.
Monetaristični ukrepi, ki jih je p-odvzela vlada, kažejo, da v gospodarski ekipi ni jasnega razumevanja problema, oziroma, da se vlada ne odloči za pravo zdravilo. Izgleda kot tisti zdravniki, ki spričo infekcije v telesu bolnika gledajo le na toplomer, in dajejo zdravila proti vročini in glavobolu, medtem ko huda bolezen vedno bolj izpodkopuje o-brambe bolnikovega telesa. Inflacija je znak bolezni, ne bolezen sama. ‘Za eno leto so znak odpravili, bolezen pa je ostala. Zato, in ne zaradi kakih drugih vzrokov, imamo povodenj po odjugi.
MOŽ IN OBLAKOV VOJSKA
Vihar pa preti zlasti z druge strani. Nekajkrat smo omenili, kako je vlada zadnje mesece politično izigrala vodstvo Glavne delavske konfederacije CGT. Odpovedati so morali že napovedane' stavke, prenehati s ponovnim rovarjenjem, Ubaldini je domala izgubil „operativno moč“ in omejiti so se morali na bolj ali manj strupene izjave. Medtem pa je precejšnji del sindikatov dosegel bolj ali manj ugodne povišice, na podlagi -opevane „sinceracije“ (po-iskrenosti) plač. Mnoge teh pogodb so vsebovale člen o socialnem miru, kar pomeni odpovedati se stavkam, medtem ko traja veljavnost podpisane pogodbe.
S tem je vlada nameravala doseči oddih na socialni fronti. Poskok inflacije ogroža ta mir. Zlasti, ker je še mnogo sindikatov, nekaj prav močnih in bojevitih, ki še niso dosegli sporazuma. Vlada je sedaj sklenila uvesti politiko trde roke proti, p-ovišicam. Vendar kako odreči enim, kar je že dala drugim, zlasti se sedaj, ko je že vidno kam .inflacija taco moli. Tisti, ki še niso podpisali, bodo hoteli še več, tisti, ki -so že prišli do soglasja, bodo sedaj' pričeli rovariti. Spopad je pred vrati.
A je še druga zadeva. Vlada je v ponedeljek, 4. avgusta, poslala v kongres štiri osnutke zakonov z -delavskega področja. Nanašajo se na delovanje paritetnih komisij in -delavsko soudeležbo pri podjetjih. S tem je vlada imela- namen zadati zadnji udarec bojevitosti CGT. Trenutek je bil ugoden zradi zadovolj-
stva velikih sektorjev delavstva. 'Zakon o paritetnih komisijah pa je vseboval prikrito reglamentacijo delavskih stavk. Vse bi poteklo kaj mirno, morda celo brez prevelike debate. Le CGT je poskočila in začela kampanjo proti tem zakonom, a odmev med delavstvom ni bil preveč močan. Mnogi so z zanimanjem gledali ostale osnutke, o delavski u-deležbi pri podjetjih, o informacijah podjetniškega delovanja in. o uvedbi delavsko-kreditnega fonda.
Vmes je kot -strela padla številka 6,8% CGT je dobila izredno prepričljiv dokaz o bednosti avstralskega plana, in neizpodbitno podporo za nadaljevanje boja proti vladni gospodarski politiki. V isti koš so zmetali podpisane pogodbe, inflacijo in zakonske osnutke in pričeli z obnovljeno silo in novimi upi križarsko vojno za delavske pravice.
Nekateri se seveda bolj malo zanašajo na sindikalne uspehe in tudi na vladne načrte. Ni čudno torej, da je 7. avgusta, -sredi prvih odmevov te g-ospodarsko-sindikalne eksplozije pol milijona vernikov obiskalo cerkev sv. Kajetana na robu bue-nosaireškc prestolnice; in Bog ve koliko drugih, po različnih c.erkvah svetniku posvečenih širom države.
IN ŠE. ..
—	Medtem ko d-oma grmi in treska, je predsednik Alfonsin potoval v Mehiko. Tam se je sestal s svojimi kolegi „skupine šestiih“, katero sestavljajo poleg Argentine in Mehike še Grčija, Indija, Švedska in Tanzanija. Njih namen je pospeševati miren sporazum med velesilami in preprečiti izbruh jedrne vojne. To pot so pozvali ZDA in ZSSR naj napravita konec jedrnim poizkusom, in predložili načrt za medsebojne ugotovitve jedrnega delovanja. Obe velesili sta -seveda1, kot je že običaj ob takih prilikah, predlog zavrnili. Vsaj v tem so si na obeh tečajih ‘soglasni.
—	Na političnem področju ni velikih sprememb. Peronistična „interna“ (notranji boj) se nadaljuje 'brez prestanka. Ta teden se je akcija osredotočila na dveh frontah. Sindikati so pričeli iskati način, kako priti do skupnega stališča. Izvaja se široka akcija nekaterih vidnih m-ož in iskup i n, da bi prišlo do sporazuma, in bi dosegli vsaj premirje politično nasproti si .stoječih ,62“ in „25“. Kot znano, prvi predstavljajo „pravoveren“ peronizem, medtem k-o so drugi zagrizeno „obnoviteljski“. Pod -določenimi, pogoji trdijo, da je mogoče združiti olje in vodo. Kdo bo pripravil te pogoje?
—	Vedno -bolj pa postaja zanimiva „interna“ radikalne stranke. Polemična „Coordjnadora“ vedno nudi tvarine za debato. Bivši minister za obrambo, German Lopez, se je znova spravil na voditelje te' sku-
-Srečala sva se v mestu in se pogovarjala o glasbi, glasbenikih, skladateljih, veri, Slovencih. Najprej sem jo vprašal, kaj ji je najbolj všeč. „Od skladateljev mi je najbolj všeč Bach. Njegova dela: Božični oratorij, Kantata 169, Matejev pasijon, so vzvišeni. Ta dela so mi blizu zaradi vernosti, ki jo izžare-jo. Tehnično so zelo popolni, saj je treba pri mjih izoblikovati vsako pevsko frazo. Pri Bachu poje vse; vsaka nota, vsak glas ali instrument ima svojo vlogo.“
Odgovor me'je presenetil. Pričakoval sem vse kaj drugega kot to, saj sem poznal Bernardo kot operno pevko. Pa mi je tudi to razložila: „Mozartove opere so mi zelo všeč, a zanje še nisem dovolj pripravljena (tehnično namreč).“ Sam iz izkušnje vem, da je Mozart zelo težak. Pri njem je treba doseči lahkotno pevnost, melodijo in veselo razpoloženje.
Prešla sva na področje liturgične glasbe, predvsem maše. Po eni strani sem vedel, da je Bernarda pela (in še bo) solistične vloge različnih maš (Bachove, Mozartovih), po drugi strani me je pa snov posebno zanimala, saj sem lansko leto napisal' monografijo o glasbeni maši, .in sicer od vsega početka pa do današnjih dni.
A se nisva pogovarjala samo o glasbi. Najine misli in besede so prešle tudi na slovensko mladino. ‘Oba sva se spraševala, zakaj je tako malo mladine, ki bi se posvečevala umetnosti, bodisi likovni, književni ali glasbeni. Možnih razlogov sva našla kar nekaj. Med nami je predsodek, da 'biti umetnik „ni resno“ in starši želijo pogosto, da so sinovi in hčere advokati, zdravniki, arhitekti ali profesorji in učiteljice. Tudi je miselnost, da se umetnik ne more preživljati s svojim delom. Pa ta trditev je zelo napačna, saj je dovolj dela tudi za umetnika. S tem ne mislim, da bi glasbenik moral takoj peti ali igrati v Colonu ali pa likovnik razstavljati v muzeju „Bellas artes“. Poučevanje na najrazličnejših področjih je tukaj zelo možno.
pine in grozno kritiziral njene voditelje kot „cinike“ in nasprotne narodnim interesom. Nič manj grobo jo je označil bivši poslanec Carlos Gonzalez Pastor, ki trdi, da Coordinadora ni levičarska, marveč „najbolj reakcionarna desnica“, in smatral, da bi jih Élla (bivši predsednik države in resen vodja radikalov) „z bičem izgnal“ iz stranke. Temu seveda še ni konca. Zanimiva burka se nadaljuje'.
Želeti bi bilo tudi več odprtosti v svet. če bi Bernarda ostala s svojim petjem samo v slovenski skupnosti, bi ne imela dovolj možnosti za napredek. Slovenski skupnosti se zahvaljuje za glasbeno podlago im ljubezen do petja, a formacijo in izkušnjo je dobila med Argentinci... in ni zato nič manj Slovenka, temveč obratno, Slovenija se po tej mladi pevki veča in širi po svetu.
Umetnik je oseba, ki na svoj način podaja čustva v duše vseh in njegovo delo sloni na ekspresivnosti. Naša vzgoja pa je slonela (če morda še zmeraj ne slomi) na zatajevanju čustev.
Bernarda je omenila še sledeče: „V taki karieri je potreben prvi velik in odločilen korak: ali se zadovoljim s sanjarjenjem, da “bi” lahko v življenju nekaj bil, ali pa si zaviham rokave in začnem z delom? Živeti je treba “veliko življenje”, ne pa se zadovoljiti z majhnim. Zato je treba imeti zaupanje v samega sebe in trdno voljo. iSaj nobena stvar ne pride v živjenju sama. Bog mas je ustvaril za velike reči, za velika obzorja, ki si jih včasih sami zmanjšamo.“
Želel sem vedeti tudi Bernardin program v Evropi. Konec avgusta bo odpotovala na staro celino. Najprej bo pela ina Poljskem in pod odličnim direktorjem Michelle Corbozom Mozartovo veliko mašo v C-molu (Do menor). 'Oktobra bo pela v Kanadi (Otawa) baročne arije, zatem pa v Lyonu, Franciji. Decembra bo v Ženevi (Švica) pela solističen part v Rossinijevi „Pettite Messe solenelle“. Do marca 'naslednjega leta še ni (do sedaj) angažirana. Za naslednje leto se že pripravlja za nastope v operi „Juana de Arco“ in „Requiem“ sodobnega švicarskega skladatelja Durufléja.
V Argentini ima sedaj nekaj koncertov. Prvi je bil v okviru SKA 11. avgusta med nami v Slovenski hiši in sicer skupaj z bratom Markom. Spremljal ju je profesor Mastro-nardi. Tudi drugi in tretji Bernardin, koncert bo sporemljal isti profesor. V Colonu bo 21. avg. ob devetih koncert s Filharmonijo. Bernarda‘bo pela Ravelove pesmi. Tretji koncert pa bo v okviru „Asociacidn Mahle-riana“ 29. avg. v Colonu. Na programu bo Mahler, Brahms im Wolf.
Baritonist Marko Fink je pel 12. avgusta v dvorani “A” v Teatro San Martin, 16. avgusta pa ob 20 v Inštitut o Corazó'n Eucaristico de Jesus v Haedo (Libertad 553).
Obema, Bernardi in Marku, čestitamo k uspehom in jima želimo vse srečo na poti k novim dosežkom!
Andrej Jan
MARKO KREMŽAR
Prvo leto
Gospodarski načrt, s katerim je argentinska vlada zavrla inflacija, zasluži po svoji prvi obletnici vsaj kratek pregled. Rojstni dan „avstralskega ‘načrta“ (Plan Austral) je bil 16. junija 1985, ko sta predsednik Alfonsin in njegov minister za gospodarstvo iSourrouille naznanila, da se pričenja' v Argentini novo gospodarsko obdobje. Glavni namen tedaj še neznanega programa je bil ustaviti inflacijo, ki. je vztrajno rasla in imela za seboj že dolgo In pestro zgodovino.
PRETEKLE IZKUŠNJE
,Če poenostavimo argentinsko inflacijsko krivuljo v teku tega stoletja, moremo nakazati naslednja obdobja:
Od leta 1914 do leta 1943 so rasle cene povprečno 0,8% letno; od 1944 do Ì974 2%. mesečno; od 1975 do 1983 7% mesečno; od 1984 do junija 1985 pa 20% mesečno. Inflacija je rasla oČividno neprestano, čeprav stopnjema.
Potreba po določnih ukrepih je bila več ko jasna. Vprašanje, pred katerim je stala vlada, ni bilo, ali zavreti inflacijo, temveč kako storiti, da novi poskus ne bo končal kot cela vrsta' prejšnjih.
Protiinflacijskih programov je bilo namreč v bližnji preteklosti: že več in sicer tako pod ustavnimi ka-
„avstrala"
kor pod vojaškimi vladami. Najbolj poznani so naslednji;
Peronistični minister Gomez Morales je poskušal ustaviti inflacijo leta 1952; po liberalnem receptu sta hotela doseči isto: leta 1955 minister Alsogaray in leta 1967 minister Krieger Vasena ; leta 1973 je poskusil srečo peronistični minister Gel-bard in leta 1977 je v okviru vojaške vlade izpeljal svoj gospodarski načrt minister Martinez de Hoz.
Vsi omenjeni poskusi ustaviti inflacijo so propadli, bodisi zaradi politične nestalno s ti, bodisi iz teoretične nedoslednosti; skratka, nobeden od načrtov ni imel dolgotrajnih posledic. Za leto ali dve se je posrečilo zmanjšati porast cen, a kmalu se je inflacija vrnila v prvotni ritem. Vprašanje, ali imajo gornji neuspehi politične ali gospodarsko-teoretične vzroke, bo še dolgo predmet strokovnih debat.
Dan pred razglasom „avstralne-ga načrta“ je bil gospodarski položaj v deželi kaotičen in država je živela politično le od osebnega ugleda predsednika Alfonsina. Inflacija je dosegla višino 30% mesečno, kupna moč delavskih plač je v prvih šestih mesecih leta 1985 padla za 14.5%, medtem ko je industrijska proizvodnja padla 11.3%, kar je i-melo neposreden vpliv na stopnjo zaposlitve.
Prebivalstvo vseh slojev je bilo psihološko pripravljeno plačati kakršnokoli ceno, da ustavi inflacijo.
NAČRT
Ukrepe, ki jih danes poznamo pod skupnim imenom „avstralni načrt“, bi lahko razdelili v dve skupini.
a) Denarni in proračunski ukrepi ter obljube
—	Država se obveže, da proračunski stroški ne bodo več kriti z izdajanjem denarja, marveč le z resničnimi dohodki in krediti.
—	Krediti, tako v javnem kakor v zasebnem sektorju gospodarstva, ne bodo več rasli neomejeno kot posledica večjega denarnega obtoka.
—	Državni proračunski primanjkljaj ne bo presegal 2.5% celotnega bruto dohodka in bo krit s pomočjo notranjih in zunanjih kreditov.
Zanimivo je, kako je vlada čez nočH 'skrčila proračunski primanjkljaj, ne do bi 'bistveno zmanjšala svoje stroške:
—	Nekaj' dni pred aVstralnim načrtom (11. 6.), je razvrednotila peso in s tem zmanjšala vrednost svojih notranjih dolgov;
—	zvišala je cene storitvam državnih podjetij, medtem ko je zamrznila cene na privatnem sektorju;
—> zaradi hitre prekinitve inflacije se je realna vrednost davčnih dohodkov, ki so v sebi že predvidevale neki določen inflacijski koeficient, zvečala: (efeeto Tan-
zi);
— povečala je davčno obremenitev tudi s pomočjo „obveznega hranjenja“ (aborro forzoso) ;
—■ skrajšala je plačilne roke pri že obstoječih davčnih obveznostih.
Kot doponilo gornjih ukrepov je omejila obrestno mero za finančne operacije na' privatnem trgu.
b)	Zamenjava denarja in menjalna lestvica
Stari argentinski peso je čez noč izginil in nadomestil ga je novi „av-stral“. Vse denarne obveznosti, ki so bile še dan prej sprejete v pesih in so vsebovale neko mero rezerve proti razvrednotenju valute, je bilo treba spremeniti v avstrale.
Vendar, ker novi denar (avstral) ne bi 'bil podvržen stari inflaciji, je «bilo treba istočasno odšteti vsem obveznostim, cenam in pogodbam omenjeno skrito rezervo. Res, da je tako rezervo predvideval in računal vsak po svoje, a zdaj je morala vlada odrediti neko splošno veljavno pravilo. Z zakonom je določila posebno menjalno lestvico, ki se je spremnjala vsak dan in je bila v obliki tabele objavljena za več mesecev naprej. S tem je bilo določeno, kakšna bo resnična menjalna vrednost med pesom in av-stralom, dokler ne izginejo iz prometa vse obveznosti, ki so bile' podpisane v pesih pred 16. junijem 1985.
c)	Dopolnilni odloki
Najpomembnejši med njimi je bil brez dvoma: zamrznjenje cen, vendar, ker je vlada predvidevala (u-
pravičeno), da vsebujejo tudi cene primerno inflacijsko rezervo, so morala podjetja znižati cehe po že o-menjeni lestvici, nakar je bil vsak povišek prepovedan.
'Plače, ki so bile po dekretu povišane junija za 22,6% so bile 30. i-stega meseca prav tako zamrznjene vse do januarja 1986, ko je bil dovoljen povišek v višini 6%.
Tudi. pošta, energija in različne javne tarife naj bi ostale nespremenjene, potem ko jih je vlada že povišala meseca maja za 39,9%, za nadaljnjih 48.5% pa junija.
Avstral je dobil na ta način varno podlago in njegova vrednost je bila nastavljena v razmerju: 1 dolar = A 0.8.
Glede zamrznjenja cen je vlada obljubila, da ne bo storila dveh napak, ki so jih naredile druge vlade v preteklosti, in sicer da ne bo naznanila, koliko časa bo to zamrznjenje trajalo, da pa tudi ne bo vztrajala pri nadzorstvu cen predolgo ter da bo kmalu prešla v naslednjo stopnjo „dogovorjenih“ cen.
USPEHI PRVEGA LETA
Inflacija1 je' resnično takoj zdrknila na povprečno 2.5% mesečno (če jo merimo s potrošniškimi cenami), medtem ko je po industrijskih merilih (indeksih) porast cen bil v istem obdobju povprečno komaj 0.8% mesečno.
V zadnjem trimesečju prvega leta pa so se pričeli premiki na vseh področjih. Cene so kljub vsem nadzorstvom pričele komaj' opazno ra-
NOVICE IZ SLOVENIJE
S SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Zvočni učinki — Mladina, brezdelje in politika rock’n’ Tolla nosi naslov knjiga, ki je bila, predstavljena na tiskovni konferenci v Križankah. Prevedel je delo IS. Fritha Marjan Ogrinc.
LJUBLJANA — Nadomestilo med
porodniškim dopustom naj bi bilo enako rednim osebnim dohodkom. Sicer je to že dogovorjeno, vendar zaradi inflacije pri izračunavanju dohodkov pride tudi do 30% manj prejemkov. Pobudo za uresničenje je dal odbor za razvoj družbenega, varstva otrok pri Skupščini skupnosti otroškega varstva Slovenije.
LJUBLJANA — Ulov rib je precej réven. Slovenski ribiči v tozdu Riba so lani ujeli le 6 tisoč ton in morajo do konca srednjeročnega načrta doseči mejo 16.500 ton. V načrtu je bil tudi nakup 18 novih ladij, vendar jim je uspelo kupiti le 8, tako da imajo zdaj le 17 ladij, od katerih jih osem dajejo v najem.
LJUBLJANA — Avtotransplantacijo srca je izvedel prvič v Jugoslaviji dr. Miro Košak. Izrezal je bolno srce, mu odstranil tumor in del srčne stene ter jo nadomestil z umetno in srce spet postavil na svoje mesto. Zaenkrat je rezultat zadovoljiv.
LJUBLJANA — Električna poraba
v mesecu maju je bila letos za 3% višja od lanskega meseca. V istem času so slovenske elektrarne zvišale proizvodnjo za 9,4%.
I JU BI J ANA — Zasebni obrtniki
niso enako zaščiteni kot ozdi (organizacije združenega dela,). Obrtnik lahko pride v stečaj ali ostane brez denarja, ker si drujižbeni dolžniki dovolijo precejšnje zavlačevanje pri plačevanju svojih dolgov. Prav tako ob stečaju mora obrtnik odgovarjati s celotnim njegovim premoženjem, medtem ko ozdi odgovarjajo le s premoženjem ozda, ne pa s premoženji njegovih samoupravljal-cev. Kljub vsemu predlog o spremembi zakona ni bil sprejet.
LJUBLJANA i— Za spomenik „Sremski fronti“ pri Šidu bi morala Slovenija prispevati 24 milijonov dinarjev, o čemer so razpravljali na treh zborih. Na razpravah slovenske skupščine in zbora združenega dela so delegati sprejeli predlog dogovora o prispevku, na zboru občin so imeli pa več pomislekov. Kakšen je bil izid glasovanja v tem zboru pa ni bilo objavljeno; nekatere je skrbelo kako bosta, plačali svoj delež Črna gora in Makedonija, ko imata take gospodarske težave. Ugotovili so, da ni čas za drage spomeni-
sti, podjetja so pričela' plačevati delavcem pod različnimi pretvezami več, da so obdržala produktivnost, država je „izjemoma“ povišala to ali ono tarifo in inflacija se je preselila v višino 3.5%, pa se kmalu po prvi obletnici „avstrala“ približala 5% na mesec, ter kaže, da se še vedno vztrajno pomika v isti smeri.
Pri vseh merjenjih inflacije je primerno upoštevati, da nadzorovane cene vedno manj odgovarjajo temu, kar se na nekaterih delih trga dogaja. Vse kaže, da se je obdobje strogo zamrznjenih cen in ostrega nadzorstva vseh poviškov v praksi končalo, čeprav vlada zanj še ni našla nadomestila. Zato je razumljivo, da se vedno pogosteje sprašujejo tako delodajalci kakor sindikati in potrošniki, kaj nam bo prinesla bodočnost.
Ena od obljub, ki jih je vlada storila ob pričetku „avstralnega načrta“, je bila ta, da bo zmanjšala proračunski primanjkljaj ter da tega ne bo več krila z emisijo, to je s tiskanjem denarja.
To obljubo je izpolnila na poseben način:
Državni stroški so bili zamrznjeni, a ne zmanjšani, povečana davčna obremenitev je pomenila dodaten prenos sredstev iz privatnega v javni sektor, a ker to še ni bilo dovolj, je primanjkljaj krila vlada tako, da je podpisala Centralni banki v letu 1985 dolarsko menico v vrednosti U$!S 2.550 milijonov, v prvem trimesečju tega leta pa je ponovila operacijo v vrednosti U$S 600
ke; rajši naj bi gradili koristne objekte in jih poimenovali po dogodkih, ki jih naj bi bilo vredno slaviti.
LJUBLJANA — Slovenijaavto je
prevzela zastopništvo v Jugoslaviji češkoslovaškega, podjetja Motokov. Vendar je pa to zastopništvo imela beograjska Balkanija, in ta dolži slovensko podjetje nelojalne konkurence. Po vseh predpisih je pogodba Motokov-Balkanija veljavna do konca letošnjega leta. Kljub temu je Motokov poslala lanskega oktobra, odstop od pogodbe in naredila novo s Slovenijaavto.
SLOVENJ GRADEC — Razstava domače in umetne obrti, na kateri je bilo razstavljenih čez tri tisoč izdelkov, je privabila veliko gostov. Predmeti so iz gline, stekla, kovin, usnja, tekstila,, lesa in drugih.
MARIBOR — Plavajoči žerjav z
nosilnostjo 1.200 ton, bo projektirala Metalna iz Sudimport iz Moskve. Dvo-trupen žerjav bodo uporabljali v Kaspijskem morju pri gradnji naftnih ploščadi. Kot rečeno bo Metalna projektirala, pri izdelavi bodo sodelovali pa ladjedelnica 3. maj, Rade Končar in Jugoturbina.
BLED — O umiranju gozdov so govorili gozdarji. Kot predhodno stopnjo so naredili popis 1207 krajev, v katerih so zajeli čez 25 tisoč debelejših dreves. Iz njega je razvidno, da je polovica njih obolelih. Zdaj pridejo na vrsto ukrepi za izboljšanje položaja.
UMRLI SO OOD 25. jun. do 1. julija 86:
LJUBILI ANA — Dušan Okorn; Anton Koprivec; Maks Pečnik; Albin Glavan; Sabina Završnik roj. Petek; Milan Maraž; Lina Šarabon, 89; Marija Gorišek, 79; Frančiška Bolta roj. Peterka; Jože Preskar, 57; Milan 'Guček; Cene Beznik, 87; Marija .Sirnik (Ukče-va Mici), 80; Vida Burkeljc roj. Rem-žgar; Jožica Bitenc; Marija Rabič roj. Goručan; Angela Kocjan roj. Kastelic; Franja Jurca roj. Zajec; Vera Janežič roj. Podboj, 56; Zofija, Lenarčič roj. Perušek; Antonij aJCVeta Perdan roj. Česnovar; Ladislav Anzele; Marija Sten-ko; Frančiška Sirnik, 82; Tončka Škraba roj. Jare; .Slavka Remžgar roj. Vrhunec, 86; Tonica Šturm roj. Drofenik, 92; Vera Česnova,r roj. Mesar, 75; Zdenka Planinc; Štefka Blaznik roj. Krištofelc Marija Večerin; Marija Vran-kavič.
BAZNI KRAJI — Ivo Skale, Rogaška Slatina; Filip Heričko, Dobrunje; Marija Krajnik, Gorenja, vas; Ivanka Čehovin roj. Tršar, 82, Velenje; Alojz Kovšček, Ločna; Marija Nartnik roj.,, Žakelj, Polhov Gradec; Anton Popit, 70, Vrhnika; Franc Kotnik, Dobrnič; Ana Krošelj, Stična; Janez Mahkovič, Zagorje ob Savi; Julijana, Sodnik roj. Kepic; Jakob Žitnik, Škofja Loka; Stane Žitko, 63, Koper; Amalija Tasič, Sevnica.
milijonov. iS temi menicami brez kritja je Centralna banka uravnovesila svojo bilanco, vlada pa prišla do denarja za plačilo notranjih obveznosti. Tako je bila obljuba izpolnjena po črki, a ne po duhu. Celotnemu načrtu je bila vzeta doslednost pa tudi zaupanje. Inflacijska spirala se je pričela ponovno odvijati. Vprašanje je, do kake mere.
UGIBANJE
Vlada stoji pred težko odločitvijo: ali povečati nadzorstvo nad vsem gospodarstvom, nad cenami in plačami ter sprejeti nevarnost črnega trga (desabastecimiento) in socialnih nemirov, ali popuščati in počasi prilagajati vrednost avstrala realnosti notranjih cen (devalvacija). Seveda obstoji še možnost, da stori vlada to, kar bi že zdavnaj morala, in prične boj' proti inflaciji pri svoji lastni birokraciji, neuspešnih državnih podjetjih, previsokih državnih stroških in nesmiselnemu nadzorstvu vsega gospodarskega delovanja, medtem ko ustvari pogoje za večji izvoz tudi industrijskih izdelkov.
Sredi nejasnosti, v kateri se bori utrujeni „avstralni načrt“, pa vzbuja pozornost neskladnost v vladi sami. Medtem ko se zdi, da večji del strokovnjakov okrog ministra za gospodarstvo želi vsaj v teoriji razbremeniti državo nepotrebnih bremen in podpreti tako zasebni gospodarski sektor (za kar nimajo dovolj politične moči), pa se iz kulturnega in vzgojnega' ministrstva
Osebne novice
Krst: V župni cerkvi sv. Rite v Boulogne se je dne 2. avgusta vključil v sveto božje kraljestvo Cerkve Nikolaj Ferfolja, sin Jožeta in ge. Monike roj. Pirc. Botrovala sta ga. Lucija Pirc in Mihael Alberto Lopez. Krstil je župnik Albin Avguštin. Čestitamo!
Smrt: V nedeljo 10. avgusta je na svojem domu v Ramos Mejia umrl France Šturm. Naj v miru počiva! venije ob 20. uri.
Nova diplomantka: Dokončala je svoje študije in postala profesorica zemljepisa, in zgodovine pri Gonsejo Superior de Educación Católiea gdč. Kati Glinšek, čestitamo.
JOŽE [PETKOVŠEK —■ 90 let
Dne 12. avgusta je Jože Petkovšek dočakal lepo starost — svojo devetdesetletnico. Živi v Loma Her-mosa' pri sinu Marjanu, obdan od regimenta svojih otrok, vnukov in vnukinj. Duševno je izredno čil, i-ma neverjeten spomin za dogodke še izpred prve svetovne vojne, zlasti pa še za dogodke v prvi svetovni vojni, o bojih na ruskem bojišču in Doberdobu, kjer je bil ranjen. [Spominja se deklaracijskega gibanja, konca prve svetovne vojne in razpada avstro-o grške monarhije. Poznal je velike osebnosti slovenskega javnega' življenja; po pravici pravijo ljudje, da je „živa kronika“.
Naš slavljenec se je rodil 12. avgusta 1896 v Hotedršici, na1 Notranjskem, kjer je imel lepo domačijo z gostilno. V njegovem domu se je razvijalo tudi prosvetno in drugo javno življenje v Hotedršici. Bil je občinski odbornik, cerkveni ključar in predsednik posojilnice. V času druge svetovne vojne je bil skupaj z vso svojo družino odlončo na strani zavednih in vernih Slovencev, ki so se v Vaških stražah in v Domobranstvu boril zoper partizanske zločince. Ob koncu vojne je zapu-
s pomočjo svojih sinov postavil nov dom, kamor je poklical iz domovine svojo ženo Ano, hčerko in tri sinove. Tudi sinovi so si v Loma Her-mosa postavili svoje domove, tako da' ima oče v neposredni bližini svoje sinove, hčerka pa se je poročila ter živi v Carapachayu.
Kakor v domovini, tako naš slavljenec tudi v Argentini posveča svoje življenje svoji družini in slovenski stvari. Vse do zadnjega časa' je razdeljeval slovenske časopise Slovencem, ki prebivajo v njegovi bližini in pobiral prispevke za vse mo-
vztnajno širijo načrti za vzgojo, ki teži v socializacijo in Klasifikacijo, od otroškega vrtca do univerze, 'če je gospodarski načrt izvedljiv le s pomočjo podjetnih in domiselnih o-seb, se kulturni referenti v vladi trudijo, da bodo pripadniki bodočih rodov v Argentini kot osebe čim manj samostojni ter čim bolj odvisni od centralistične birokracije.
Ker je vpliv predsednik Alfonsi-ma še vedno velik kljub nedoslednostim, ki jih javno razkazuje njegova vlada, bo odločitev na vseh področjih brez dvoma odvisna edino le od njega.
Predsednik se zaveda, da' je boj proti inflaciji od vseh nalog, ki si jih je nadel, in od vseh obljub, ki jih je izrekel, prvenstven.
Kot se govori in šušlja, je v pripravi že nov dopolnilen in poglobljen protiinflacijski program.
Čim prej bolje za deželo, menijo nekateri predsednikovi sodelavci, čim bliže volitvam tem večja bo politična žetev, svetujejo drugi.
Pravijo, da' je predsednik Alfon-sin realist.
Vprašanje' je, kaj razume kdo pod tem izrazom. Mar je politični „realist“, kdor zmaga pri volitvah, ali tisti, ki rešuje objektivne gospodarske in. moralne probleme v deželi — pa četudi pri tem žrtvuje volilne glasove ?
Ko bomo čez nekaj' mesecev (ali tednov) brali o novem sunku pomlajenega avstralnega (ali kakega drugega) načrta, torno lahko tudi precenili, kakšna vrsta političnega realizma prevladuje v vladi.
goče dobre namene. Še vedno obiskuje prireditve v 'Slovenskem domu v San Martinu in se živo zanima za slovenska' politična in druga vprašanja.
Omeniti moramo, da je od devetih sinov, ki so se mu rodili, danes še šest živih (pet od teh v Argentini — delovnih članov sanmar-tinskega doma), eden živi v domovini; dva — Jože in Stanko —, ki sta bila domobranca, pa' sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena. — V veliko veselje so jubilantu številni vnuki, vnukinje in pravnuki. V Argentini ima 21 vnukov, v Sloveniji pa dva in štiri pravnuke.
Jubilantu iskreno čestitamo, se mu zahvaljujemo za' zgled dobrega oeta in delovnega in zavednega Slovenca ter mu želimo še mnogo srečnih let.
Sm R
PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE
Lansko leto je konzorcij Svobodne Slovenije priredil .poseben kulturno družaben večer, kjer je zbral prijatelje lista, predvsem da je lahko prebrodil krizo, ki jo je povzročil avstralni plan pri financah založbe. Tudi 'letos je opogumljen od lanskega dobrohotnega odziva priredil 3. avgusta podobno kulturno družaben večer v Slovenski hiši.
Po maši se je v dvorani pri pogrnjenih mizah zbralo večje število rojakov, ki so s svojo prisotnostjo in naklonjenostjo podprli naš list. Pričel je večer poslevodeči podpredsednik konzorcija 'Svobodne Slovenije' arh. Jure Vombergar, ki je pozdravil navzoče in v kratkih besedah očrtal namen večera. Sledil je polurni avdiovizua] -— to je že postala tradicija —, ki ga je sestavil glavni urednik lista Tine Debeljak
Prihodnji teden bomo imeli priložnost videti na odru zanimivo delo Osmi dah. Da malo več zvemo o tem, smo se pogovorili z režiserjem Fridom Beznikom :
Mi lahko poveš, o čem pravzaprav govori to delo?
Beznik: To je neke vrste romanca, ki opisuje življenje iz prvih časov kolonizacije Amerike; zakaj in kako so se Španci podali v to avanturo, ki je Južni Ameriki vtisnila svojsko kulturo in dediščino. V pogledu avtorja na ta epični dogodek je zanimivo, da je' večina teh oseb kolonizacije potrebovala nov svet za novo življenje iz raznih razlogov: ker jim Evropa' ni dala dovolj prostora in možnosti za njih' kreativne zmožnosti (adelantado, škof) ; ker so imeli visoke ideale (fraj Timotej), ker so potrebovali novo možnost začetka (vojščaki, galjoti), ker so iskali nedosegljive privide (don Floreal) ali pa' zgolj pohlep po bogastvu (kap. Mendla).
In kaj ima pri tem opravka naslov Osmi dan?
Beznik: Avtor povzame biblično, razlago stvarjenja sveta', kjer je pisano, da je Bog v šestih dneh ustvaril svet, sedmi dan pa počival ; in po avtorju je osmi dan ustvaril Ameriko ’kot kontinent upanja in bodočnosti. Avtor prikazuje kolonizacijsko odpravo v drami kot silo, ki je iztrgala to celino iz kaosa petega dne in jo postavila v šesti dan dopolnjenja. A tudi tu se ne neha deio, ampak je poudarjeno, da je delo osmega dne delo nas vseh, da čuvamo ta kontinent, da nam ne pade nazaj v kaos.
Kaj lahko poveš o avtorju tega dela?
Bernik: Avtor Alberto de Zavalia je Argentinec, ploden dramatik, ki še živi. Med drugim je tudi napisal delo „Corazon extraviado“, ki opisuje življenje Ivane Nore (Juana la Loca). Osmi dan je bil napisan za 150-letnico Majske revolucije.
Kot se mi zdi, je to prvo delo argentinskega avtorja, ki smo ga Slovenci postavii tukaj na oder? Zakaj, misliš, je primerno, da ga igramo?	i, "i
ml. V njem je prikazal pod naslovom Naše knjižno bogastvo neke vrste pregled čez vse knjige, ki smo jih izdali politični emigranti v Argentini. Pričel se je z izdajami naše založbe, nato pa se je spustil v zanimivosti „rekordov“, katera je bila največja ali najmanjša knjiga, najdebelejša ali najtanjša, z največjo naklado ali najbolj brana... Sledili pa so resnejši prikazi glede vsebine, od filozofskih do učbeniških. Zanimiva zgodba našega založništva, na katerega smo lahko ponosni.
Nato je prišel družabni del. Na o-dru je bil v mogočni opremi simbol našega lista. V dvorani pa so pričeli mladi prinašati jedila, katera so §e poslužili gostje med veselim in prijetnim pogovorom. Razvilo se je prijetno vzdušje. Proti koncu je prišla na vrsto še specialiteta teh večerov — igra maček v Žaklju —, ki je prinesla precej zabave. In za konec so trije člani konzorcija, bivši in sedanji predsedniki Zedinjene Slovenije — arih. Vombergar, Marijan Loboda in Lojze Rezelj — izžrebali srečke, ki so zadele dobitke: to so številke 149/850; 318/681; 042/ 957. Izžrebani so bili še posebni dobitki za mačka v Žaklju.
S tem se je večer končal, gostje so se zadovoljni odpravljali domov. Kot kaže,, je precej članov naše skupnosti pripravljeno pomagati na' tak način v sklad lista.
Konzorcij Svobodne Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so s svojo dobrohotnostjo izkazali zaupanje in moralno in finančno pomagali listu; posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim delom pomagali k odlični izvedbi: vsem, ki so imeli na skrbi kuhinjo in peko, vsem mladim, ki so pomagali pri strežbi in pripravi; vsem, ki so pomagali pri avdiovizualu kakor tudi Slovenski hiši za prostor; vsem, ki so pripravljali ali pomagali pri srečkah ali mačku v Žaklju; pri prevozu ali pripravi. Iskrena hvala!
Beznik: Najprej bi pojasnil, da smo že igrali v prevodu Kutnar-Je-iočnikove Barko brez ribiča, ki jo je napisal 'CaSona: ta je pač po rodu Španec, a je tu živel dolgo časa in ga Argentinci štejejo za svojega. Glede drugega vprašanja pa: Že dolga leta, kar tu živimo, bodisi zaradi enega ali drugega razloga nismo segli po bogastvu tukajšnje gledališke literature. In to se mi ne zdi prav, zlasti zaradi naših mladih, ki so tu rojeni. Ta igra nam tudi omogoča, da lahko razumemo mar-sikak odtenek argentinske mentalitete in nam osveži pogled v posebnosti argentinske duše. In ne nazadnje, čeprav iz čisto drugačnih razlogov smo tudi mi svoj čas potrebovali nov svet ali vsaj nov življenjski prostor.
Zakaj si izbral to igro prav sedaj?
Beznik: Pripravil sem jo za misijonsko proslavo kot naš doprinos ob začetku proslav 500-letnice pokristjanjenja Amerike; zaradi gostov iz Koroškega pa jo bomo predstavili malo preje.
Kako si si režijsko zamislil delo, in s kakšnimi igralci?
Beznik: Igra mi je bila všeč takoj, ko sem jo bral; nato pa jo je prevedel že leta 1970 Nikolaj Jeloč-nik.
Zgrajena je v osmih podobah, katere uvajata napovedovalki, kakor da bi brali kroniko, v kateri mnogo dogodkov močneje izstopa. Ta kronika zasleduje usodo ene mnogih odprav že med plovbo do izpolnitve želja in volje, ki jih je imel adelantado, dokler ni tudi svojega srca položil v to zemljo. K igranju pa sem — ‘kakor vsa zadnja leta — poklical mlade argentinske Slovence, od katerih so nekateri sodelovali že pri prejšnjih igrah, nekaj pa imamo čisto novih igralcev; mislim, da tako izpolnjujem enega od ciljev našega gledališčenja. V mladih opažam navdušenje in zavzetost, kar se kaže v redu in disciplini na vajah.
V koliko pa smo uspeli prikazati epopejo prvih dni življenja v novem svetu, pa bo občinstvo lahko samo ugotovilo.
Pogovarjal se je TDmI
stil domovino skupaj z dvema sinovoma, bil v italijanskih begunskih taboriščih in se nato preselil v Ar-o*p.nfirm Tn si ie s nridmim delom in
Osmi dan
v soboto, 16. avgusta, ob 20.30 uri v dvorani Slovenske hiše
XVII. pevsko - glasbeni večer
SODELOVALA BO MLADINA IZ RAZNIH OKRAJEV VELIKEGA BUENOS AIRESA. VSTOPNICE NA RAZPOLAGO PRED PRIREDITVIJO OD 18.30. VSE ROJAKE, STAREJŠE IN MLAJŠE, LEPO VABITA ZVEZNA ODBORA SDO IN SFZ.
Čisti dobiček večera je namenjen kulturnemu udejstvovanju obeh mladinskih organizacij.

MALI OGLASI OBVCSTILfl
Advokati
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitali! in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
Trgovina
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom — L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
Gospodarstvo
tavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis'. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Sistecom — Orieta-Rodriguez-Grohar —
davčni, finančno-družbeni svetovalci; kompjuterizirano knjigovodstvo in delavske plače — Rauch 874 - 2? B - Morón - T. E. 629-6704/769-1547/ 659-2505.
Cena največ štirih vrstic A 2 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 6.
PETEK, 15. avgusta.
IX.	kulturni večer SKA ob 20. uri. Drugi kulturni večer z gostoma v Slovenski hiši. Predavanje dr. R. Vospernika.
SOBOTA, 16. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
X.	kulturni večer SKA ob 20. uri.
Arhitekti
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E. 659-1413
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Morón - Tel. 628-7515.
Počitniški dom dr. R. Hanželiča
sporoča, da je podaljšana do 31. avgusta možnost za predplačilo za stanovanje v Počitniškem domu v Doloresu. Cene stanovanja ostanejo nespremenjene, pozneje bo treba poravnati samo znesek za hrano.
Cene za stanovanje za en dan so naslednje:
samci .................... A	4,40
starši ................... A	4,00
otroci do	2 let	........ A	1,10
otroci od	2—6 let ....... A	2,10
otroci od	6—13	let ...... A	2,70
otroci nad 18 let kot starši.
Plačila sprejema SLOGA.
:
JANEZ VASLE bo pel slovenske narodne in romantične pesmi po Canal 3 Cable Vision v soboto, 16. avgusta, ob
21.	uri pri oddaji Ehcuentros Musica-les.
KRIŽANKA
Odprtje slikarske razstave Ivana Bukovca v gornji dvorani Slovenske hiše.
17.	pevsko - glasbeni festival SDO-SFZ v Slovenski hiši.
NEDELJA, 17. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15.30. PONEDELJEK, 18. avgusta.
Sestanek SKAS-a ob 20. uri v obed-nici Slovenske hiše.
ČETRTEK, 21. avgusta:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije.
SOBOTA, 23. avgusta.
Koroški večer ob 20. uri v dvorani Slomškovega doma s koncertom pevskega zbora „Gallus“.
NEDELJA, 24. avgusta:
Obletnica Rozmanovega doma. Ob
11.30	sv. maša, nato skupno kosilo.
V	veliki dvorani Slovenske hiše ob 17. uri dramska predstava prikaza o kolonizaciji Amerike „Osmi dan“ v režiji Frida Beznika.
Mladinski dan v Carapachayu. Celodnevna prireditev.
Grafična razstava Ivana Bukovca v mali dvorani Slovenske hiše ob 19. uri.
SOBOTA, 30. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Občni zbor Slov. doma v Carapa-yu ob 20.
NEDELJA, 31. avgusta:
V	Slovenskem domu v Carapachayu po sv. maši informativni sestanek SLS.
Informativni sestanek SLOGE ob 12.
uri v Slovenskem domu v Carapachayu.
SOBOTA, 6. septembra:
20.	dan Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu ob 19. uri.
Vodoravno: 1) Nagel. 5) Dozorel. 9) Dolina. 12) Tam, kjer. 14) Se trese. 16) Dragoceni školjkini pridelki. 18) Žalosten. 20) Nedoločni zaimek. 21) Pomemben. 22) Strmi, gleda. 24) Brencelj. 26) Odpri oči. 28) Oziralni veznik. 29) Omamiti. 31) Se hrani. 32) Oskrbljen z obutvijo. 34) Tisoč kil. 35) Veljak, gospod. 36) Osebni zaimek (4. sklon ednine). 38) Ribja jajca.
40)	Lušči koruzne storže.
41)	Tista, v kateri se shajajo. 43) Široko, odprto morje (2.- skl. množ.).45) Spravljam v jezo. 47) Ptič z bleščečim repom. 48) Prav tak. 49) Izredne lepote.
Navpično: 1) Učenje. 2) Krajec. 3) Samo ene. 4) Dvignjeno premika drugam. 6) Naravni pomoli.
7)	Znak za erbij. 8) Prijetna za oko. 9) Poljska ptica v Sloveniji. IG) 0-
brišejo kapljo. 11) Koru-Zin plod. 13) Deležniška oblika glagola reči. 15) U-niči z ognjem9 17) Odurna groba. 19) Po širini majhno. 21) Zvest, zaupljiv (2. skl. mn.). 23) Glavno mesto rešetarske industrije. 25) Predplačilo (4. sklon.). 27) Jahanje.
29) Postaja oteklo. 30) Nemudoma. 33) Ki je last materinega brata. 35) Skromen gostinski o-brat. 37) Vzbudi čustven odziv. 39) 'Škrlaten. 40) Medmet, ki posnema glas pri udarcu. 41) Obstojava. 42) Hribovje v Sahari. 44) Osebni zaimek.
ESL0VENIA LIBRE
Fnndador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADM1NISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9502
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cnkjati, Gregor Batagelj
ZEDWJMA
SLOVENIJA
prosi vse svoje člane, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto in posebej one, ki so še v zaostanku za prejšnja leta, da isto čim preje poravnajo. Opozarjamo, da se vsa zaostala članarina obračuna v višini, kakor je veljala eno leto preje. V interesu članov, ki so v zaostanku s članarino, je, da isto poravnajo pred koncem letošnjega leta, kajti po 1. januarju 1987, se bo računala vsa zaostala članarina v višini letošnje. 'Članarina se lahko plača tudi v osrednji pisarni MUTUALA SLOGA in v podružnicah v San Martinu, Slovenski vasi in na Slovenski pristavi.
0 ge S 3	FRANQUEO PAGADO
	Coneeeión N9 5775
H ö H S « u S?1	TARIFA REDUCIDA
	Contesi 6n N* 3924
Registro Nacional de la Propisdad	
	Intelectual N9 20.446
Naročnina Svobodna Sloveràje za L 1085:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri poSiljanju z letalsko pošto 60 USA doL; obmfejne dnžave Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
T ALLURES GRAFIC06 “VILKO” S JUL., ESTÀ-DOS UNIDOS 425, 10« - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
10. KULTURNI VEČER	XXXIII. SEZONA
IVAN BUKOVEC GRAFIČNA RAZSTAVA
V mali dvorani Slovenske hiše; odprtje 16. avgusta ob 20. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 24. avgusta ob 19. uri.
Slovenska kulturna akcija
11. KULTURNI VEČER	XXXIII. SEZONA
Koroški večer
S KONCERTOM OBNOVLJENEGA GALLUSA
pod vodstvom ANKE SAVELLI GASERJEVE
v dvorani 'Slomškovega doma, v soboto, 23. avgusta ob 20 uri.
Slovenska kulturna akcija
12. KULTURNI VEČER	XXXIII. ISEZONA
Alberto de Zavalta
Osmi dan
ROMANCA O KOLONIZACIJI AMERIKE Režija: FRIDO BEZNIK
V véliki dvorani Slovenske hiše, v nedeljo, 24. avgusta, ob 17. Vstopnice v predprodaji v Dušnopaistirski pisarni.
FRAN MILČINSKI	(25)
Ptički brez gnezda
Pirc je vzel listič in stopil k oknu, Pirčeva je obrisala roke in prišla bliže, vajenec se je ozrl od dela, še Tonček je dvignil glavo in stezal vrat.
„Zamazane so številke, težko se jih loči,“ je rekel Pirc. „Ali so prišle dve ali tri?“
„Pet, tri in dvajset in devet in trideset,“ je naštela Jerajeva,.
„Terno!“ sta vzkliknila zakonca Pirc, vajenec in Tonček sta globoko zajela sapo in čevljarica je dostavila: „Nikomur bolj ne privoščim kakor vama/
„Pet, tri in dvajset, devet in trideset,“ je ponavljal Pirc in si še ogledoval zamazane številke. „To pot me pa niste marali v družbo? Dobre številke obdržite kar zase? Vi ste pravi!“ Vtaknil je riskonto, kakor pozabivši, v žep telovnika.
„Oho!“ je rekla Jerajeva.
„A tako!“ se je zasmejal čevljar. „Sem mislil, da ste ga meni podarili.“ Vrnil je listič.
„Jaz — pa darovala vam, ki imate desetkrat toliko kot jaz? Krave M se mi smejale!“
„Za likof pa boste vendar dali, gospa!“ je dražil čevljar.
„Zakaj pa ne, rada!“ je rekla Jerajeva in se prešerno nasmejala. „Ali suha sem kakor poper — vinar hi ne padel od mene!“
„Saj imate riskonto,“ je dejal čev-
ljar, „riskonto je kakor gotov denar.“
„Pred enim tednom ne izplačajo,“ je vzdihnila Jerajeva. „Kredita pa nimam.“ Namrdnila je ustnici in pogledala čevljarja.
'Čevljar se je točno usedel na limanice. „Koliko pa hočete, gospa? Kar ukažite!“ Stopil je k omari.
„če vas primem za besedo, gospod Pirc?“
'Gospod Pirc je odprl predal, izpod perila vzel knjižico in jo razgrnil; lepo zravnani so notri ležali bankovci. „Koliko?“ je vprašal.
Jerajeva je pokazala, tri prste in Pirc je dal tri dvajsetkronske. „Zdaj pa le po likof!“ je veselo ukazala Jerajeva. „Liter Štajerca!“ Molila je vajencu bankovec. „Na, fant, skoči h .Kavki' po liter Štajerca! Le povej, da je zame ! Reci, tistega, ki ga bomo točili na binkoštni veselici!"
Mami Pirčevi ni bilo čisto po volji, da mož kar tako, na lepe oči, izposoja denar, ki ni bli zgolj njegov, ampak sta ga privarčevala oba. Toda pogled na požirek, ki bo zastonj, jo je potolažil in šla je splaknit steklenico.
Mojster je pogledal na uro. „Tri četrti je na dve. Peter! Tepec, kam pa greš, kadar govorim s tabo! Najprej tegale spremiš v šolo, pa glej, da ti ne uide! Potem stopiš po vino!" Odvezal je sina in mu še eno dal jermenom
po stegnih: „Ti pokora, ti!" Pa ta je bila bolj šaljiva.
Tonček je pobral svoje šolske reči, vajenec steklenico in šla sta z Bogom. Tonček je vso pot držal šobo, vajenec je zmigaval z glavo in tudi molčal. Ko sta bila že blizu šole, je vajenec prekinil molk in izjavil: „Moj Dunaj, imajo tvoj oče denarja! Če bi ga jaz imel, grem koj v Trst."
Tonček pa ni nič rekel. Kaj ga je brigal denar!
10.	Gospoda Kocmurja posli in načrti in kvarte „kratke Marjanice“
Kocmur je bil še vedno brez službe, namreč brez stanovitne in plačane službe. Opravila vobče, tega je imel seveda dovolj vsak sleherni dan.
Da razodene stremečemu svetu svoje kmetijske sposobnosti in vrline, je izkopal ob sončni plati „svoje" hiše gredo, nasadil je vrsto fižola, vrsto koruze, pet buč in deset sončnih ro9 in je kalilo in raslo in Kocmurju so potekale zadovoljne ure, ko je gledal uspeh svojih rok in se ga veselil. Ljubil je drobne ptičke, nasipal jim je drobtinic ali zrnja in jih zvabijal v hišo; potem je urno zaprl duri in zavil nedolžnim krilatcem vratove. Tako je že nekaj brabcev pa tudi kavk šlo svojo pot v ponev in od tod v njegov želodec. Od bližnjega konjača so včasih zašli semkaj golobi in niso več našli nazaj; še kaka neprevidna kura je plačala z življenjem samovoljni obisk Kocmurjeve-ga parta.
»■■■■■■■■■■■■BBHBBBBBBBBBBBaaBBaBBaaaaaBaBBBaBBBBBBaBNBaaBBBBBBaBBBaBBBBnBBBBBBBBamH
V NEDELJO, 24. AVGUSTA, V CARAPACHAYU MLADINSKI DAN
CELODNEVNA PRIREDITEV
8.00 začetek tekmovanja v odbojki
11.30	dviganje zastav in nato sveta maša
12.30	skupno kosilo in nadaljevanje v tekmovanju
17.30	kulturni program in razdelitev nagrad.
Sledi družabni del ob sodelovanju Slov. instrumental nega orkestra Vse rojake lepo vabi mladina iz Carapacihaya
/Ék,
T
V nedeljo, 10. avgusta, je odšel h Gospodu po večno plačilo naš mož, oče, brat in. svak
Franc Šturm
Pokopali smo ga na pokopališču Villegas, kjer čaka vstajenja1.
Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli pokojnika kropit, molili zanj in ga spremili na zadnji poti; posebej ,se zahvaljujemo za molitve in vodstvo pogreba župniku Jožetu Skerbcu.
Žalujoči:
žena Saša roj. Klemenčič, sinovi Franci, Sandi in Janez, sestra Joža Andrejak z družino, družina Logar.
Buenos Aires, Ljubljana