VSE B I N A
Uvod •
Praznik dela " 1 Maj "
Nekaj problemov is noš ega gradbeništva Kako smo delali v lotu 1959 Plan podjetja za leto .196o Ekonomške enote
0 mehanizaciji našega po dj e t j a
'Varnost pri delu je simonim za produktivnost dela
Hitrejše in boljše izobraževanje za delovna mesta
Tudi sindikalno delo je potrebno
Življenje in delo mladinskega aktiva
Športniki pozor 2
Morj e vas vabi
Humor
Urednikov 3 c otio ek
Izdaja s SGP "Pionir " Novo mesto Glavni urednik s Hambroš Janez
Uredniški odbor; Ing.Čmak Henrik, Ferjančič
Slavoljub, Filipčič Marjan., Kočevar Ivan, Osolnifr Joža, Podrepšek Jurij in Vire Anton,
Uredništvo in administracija : SGP "PIONIPd'-đirekcija
Novo mesto, poštni predal 89
Naklada s 4oo izvodov
MvoMAjsvđ poijjp.Avč /hČesf/fi/e
l/SćW ČLAHOM NA&QA D&L OVfJGQA tcmsHj/vA /// vse/A mlovu/m L2W€M L/AČC LOLA OV/MS
r"
i/ *'/ / /' r* Ti J S -
UVOD
že v letu 1959 ae je čutila potreba, da bi bilo dobro seznaniti elane naših kolektivov o dogajanju v podjetju pn eke 11 BILTEN A" - PIONIRJA.
Da bi -"Bilten" lahko izšel,- je Delavski svet našega’ podjetja imenoval ožji in širši redakcij s.ki odbor ter odgovornega urednika.
Uredništvo. "Biltena" se bo trudilo, prikazati našim bralcem predvsem tista dogajanja in tlajati razne informacije, katera jim c' o. sedaj radi t er it or i j alnih razsežnosti niso b i 1 a d o s e g 1 j iva.
Predvsem vas bo naš "Bilten" seznanjal o delu in življenju naših kolektivov v Krškem, Brežic,b, Novem mestu in Ljubljani, kjer so formirana naša gradbišča oziroma delovišča. Pr,.v tako bo tudi zajel delo in probleme- v mehansko-kovinskem obratu, evtoparku, žagi, strojno-in-ventarnem parku, kamnoseštvu, pleskarski delavnici, mizarskem. obratu in direkciji našega podjetja.
Skrbeli bomo, da članki v n šem "Biltenu" ne bodo pisani preveč znanstveno, ampak vsakemu i azuri j iv’o -in da bo uel našega "Biltena" posvečen delavskemu samoupravljanju delu in problemih sindikalnih organizacij, kadrovski politiki, fizkulturi, higiena :o~tehnišni zaščiti itd.
Mišljenja smo, t’a bo "Bilten" - Pionirja služil kot haj-učihl oVitejše sredstvo .za spoznavanje vseh problemov podjetja le tedaj, če bo d. o naši > elavci in uslužbenci s pismenimi prispevki bogatili pestrost našega časopisa. Potrebno bi bilo, ca se v "Biltenu" obi evnevajo tudi tehnični problemi, katerih, je mnogo v naši operativi, v tem smislu, da bi se način In prijemi našeg.; dela izboljšali .
Sleherni član našega kolektiva naj bo tudi zainteresi-r n nad. poslovanj,:r našega podjetji,, kajti le dober uspeh podjetja bo nam prinesel tiste dobrine za lcaterve se bori našo socialistična skupnost in njen delovni človek.
Z izdajo prve številke "Biltena" smo prebrodili težak problem, kateri pa je porok, da bo "Bilten" našel pravo mesto' nad vsemi elani naših kolektivov.
Kočevar Ivan
Direktor
Kočevar Ivan?
NEKAJ PROBLEMOV IZ NAŠEGA GRADBENIŠTVA
Po podatkih organizacije združenih naročov se gospodarstvo _ Jugoslavije i zrnec" vseh trsa v v svotu najhitreje ra/vij,. . Talco ugotavljamo velik razmah in napredek industrije, ; metijstva, prometa, obrti itd. Ce"pa analiziramo i' .z voj gradbeništva vidimo, da ne sledi razvoju celotnega našega gospodarstva in da se jev gradbeništvo vložilo premalo sredstev.
Padi^nizkega nivoja proizvodnih sil in zastarelosti tehnološkega procesa, -se gradbeni objekti gradijo prepočasi z uporabo prevelikega števila delovne sile. Investicije, katere se vlagajo v gradbeništvo so počasi realizirajo. •Predvidena .proizvodnja izostane in s tem se dela velika škoda naši skupnosti.
Proč, naše gradbeništvo so v letošnjem letu in v bodoče postavljene izredno velike naloge, saj moramo poleg objektov za naše gospodarstvo izvršiti ec mnogo stanov-miških objektov, šol, bolnic itc .
.Da bi bila naša grad bena operativa tej nalogi kos, si moramo ustvariti pogoje, v katerih nam bo možno nravi 1 -no in hitro izvršiti postavljene naloge.
Predviaeno povečanje nroizvodnje v gradbeništvu, lahko dosežemo le na ta način, če spremenimo tehnologijo proizvodnje in način gradnje objektov. Iz naše prakse v o-perativi ugotavljamo, da r . delajo med drugim pri gracV ngi visokogiadenj, posebno p/ na stanovanj škili ob jektih, velim problem,^dovršitvena dela. Pa je temu tako, poslušamo večkrat očitno ra vnosti, posebno na naši1! investi— JorjfTi kateri zatrjujejo; Gradnjo do III. faze ste še mar hitao izvršili, končati objekta pa ne znate.
Š!tc? e50, postavlja pred nas vprašanje, kaj ukreniti .in ka-ko^adati, .aa boso ob j okt i pravočasno in solidno izvrše-
-v	,	•
de primerjama. vrednost obrtniških del in inštalacijskih ael.napram celotni vrednosti objekta visokogradenj, ugo-tovimo ca znašajo obrtniška in inštalacijska dela cca~
49 C ce™2 ®b3*ekta. Pa čista obrtniška cela odpada pov-vrednosti objekte,.na inštalacijska dela pa tŽSLyrean0ft:L,ob^kta;. visoko reden j „ Za obrtniška in instalacijska dela rabimo v: današnjih razmei nribliž-n° • Pl . ? ;Sf gradnje objekta. (obravnavamo samo c ela na oekcin,^materi se klasično gi .dljo, ker vemo, da bo preceklo se precej časa, da bi’ masovno uvedli polmon-nazno m montažno gradnjo).
Obxtnimi delajo v večini po zastarelem tehničnem proet—
^ gin s Klasičnimi materiali, kar p- današnjim prilikam oagovcii ja • Ugotovljeno j c-j 9 de. oi so d.cilo pri da—
našnjih. pogojih marsikaj urediti v tem smislu, c.a bi 2/3 čas, ki ga rabimo na zgradbi za izdelavo obrtniških in instalacijskih del slani j šali za polovico ali še
več o
Pojilej_mq jnožnosjtProjektantske organizacije bi morale projektirati v načelu tipske proj oktc in tipske e-lemente objekta, na osnovi fiksnih standardov, tako da •bi se poedini elementi lahko izdelovali serijsko ih še na zalogo.
Pri našem podjetju smo v letu 1953 imeli v gradnji 61o stanovanj. Za večino stanovanj skih objektov smo izdelali tipska montažna okna, katera so bila v našem mizar-•skem obratu prepleskana in 'zasteki ena z vdelanimi zavesami ter montirana na stanovanjske objekte, tik pred vselitvijo.
S tem smo dosegli to, da se je čas /gradnje objekta skrajšal z ■' c c a 15 f°*
So na odprte možnosti, ca se Čas gradnje objekte«, skrajša če več, če projektant predhodno predvidi v svojem projektu tipska stopnišča, tipske ključavnic rške izdelke, cementninarske izdelke, l.nnel parket, tapete itd.
Ker pa nam kapacitet za covršitvena dela pri današnjem tempu gradnje primanjkuje, bodo morali merodajni forumi najti možnost, da v republiškem in zveznem merilu nudijo podjetjem za covršitvena dela večja investicijska sredstvo za povečanje kapacitet v smislu tipizacije -standardizacije elementov, uvajanjem serijske proizvodnje na polindustrij ski in industrijski način.
S tem, da bi taki obrati pripravili na zalogo tipske e-lemente, bo dana gradbeni operativi možnost hitrejše gradnje objektov visokogradenj, posebno stanovanjskih objektov.
Ing. Omak H.s
KAKO SMO DELALI V LETU 1959 —* • —■■	- • • - * ■’*— ■ *—- -
Ze sama obravnava zaključnega'računa za leto 1959, katerega je potrdil na-svoji seji LS pop.jetja potrjuje, da je morala biti gradbena dejavnost v lanskem letu precej obširna, saj je prvič v zgodovini podjetja bila presežena d.ve mil j are na številka.
Točno povedano, je celoten produkt, ki so ga napravili vsi elani kolektiva dosegel zavidljivo številko din 2,o94.533.847, na kateri doseženi uspeh smo lahko ponosni, predvsem še, če 'Domislimo, da so se tekom glavne gradbene sezone no javile razne' težave, o knte-Hb hem_..iscur-
ve’đal kasneje.
Ta posti.: in široko zastavljen- nejavnost se je razvijala od pašega glavnega mesta LES Ljubljane preko zasavskega revirja do Krškega in Brežic, nadalje dolenjskega konca tja v Belokrajino. Naše podjetje je imelo v lanskem letu v svojem sklopu 7 gradbišč in sicer j Novo mesto, gradbišče za remontna dela, ki jo bilo ob koncu leta p:, i kij učeno gradbišču Novo mesto, gradbišče Videm-Krško, gradbišče Hrastnik, gradbišče Ljubljana, gradbišče Metlika in gradbišče Straža.
Pregled izvršenih in investitorjem oddanih objektov potrjuje ticitev razširjenosti naše lanske gradbene operative .
Pregled dokončanih objektov v letu
13.5.9 .
1 • Gradbišče ITovo jmjiatpM
1.	/ Rehabilitacijski center
2.	/ Hmeljska sušilnica Srebrniče
3.	/ Industrijska hala "IM?"
4.	/ Hmeljska sušilnica kocjan
5.	/ Nadzidava 0L0 Novo mesto
S./ 24-s.tanovanjski blok II. ObLO Novo mesto
7.	/ Vajeniška šola
8.	/ Stanovanjski blok bJZ Novo mesto
9.	/ Stanovanjski blok ObLO Trebnje
10.	/ Stan.upravna zgradba ZZSZ Novo mesto
11.	/ Kanalizacija "IMV"
. •
12.	/ 1o-stan. bloka 0L0 Novo mesto
13.	/ Trafopostaja Nemška vas
14.	/ Kanalizacija hotela Smarjeta
15.	/ Trafopostaja Trebnje
16.	/ Adaptacija bazena Šmarjeta
17.	/ TZ "Krka" - planiranje terena
18.	/ TZ "Krka" - dovozna cesta
19.	/ Spodnji ustroj tira - skl dišče umetnih gnojil
20.	/ Pašada skladišča Vojne pošte
21.	/ Zunanja ureditev blokov JLA
22.	/ Skladiščna hala. "IMF" - strešna' konstrukcija
23.	/ 3 x 14-stan.bloki JLA - Kandija.
11. Gr a čibiš c e za' re m o n 111 a d e 1 a s
1.	/ ‘Drvarnica osnovne sole Novo mesto
2.	/ Garoža'Pekarije
3.	/ Popravilo dvoriščnega trakta NE pod.Novo mesto
4.	/ Sušilnica hmelja Šentjernej,
5.	/ Preureditev sočne palače Novo mesto 6„/ Oporni zim "Novoles"
7.	/ Hiša Koncilija - Ferlič
8.	/ Grelna naprava pekarije
9.	/ Adaptacija trgovine "Obrtnik"
10.	/ Adaptacija TNZ Novo mesto
11.	/ Adaptacija pošte Podbočje 12-./ Sitni silosi Straža
13»/ Mlečna kuhinja
14./ Popravilo škode Narodne banke
15,./ Ribogojnica Luknja .
16.	/ Nadzidava 'osnovne šole Novo mesto
17.	/ Hiša Novak - Iorlič
18.	/ Adaptacija pisarn OZZ
19.	/ Adaptacija šole Stopiče 2o ./ Čamp ing' Otočec
21.	/ Adaptacija trgovine "Peko"
22.	/ Hiša ing. Ivanetič
23.	/ Celokupna ureritev Pol. Toplic
24.	/ Pvorana ObLO Novo mesto
25.	/ Trgovina pod "Metuljčki"
26.	/ Adaptacija šolo Šmihel 2.7./ Adaptacija Kmet. šole Grm
28.	/ Robniki na benzinski črpalki v Otočcu
29.	/ Pozidava "Oprema!os" Gotna vas
30.	/ Adaptacija "Knjigotisk"
31.	/ Adaptacija "Delikates"
32.	/ Garaža "Dolenjskega lista"
III.	Gradbišče Viaem-Krškpj
1.	/Turbinski temelji TE Brestanica
2.	/ Hmeljaka sušilnica II. Breži-ce
3.	/ Hmeljaka sušilnica I. "
4.	/ Umetna sušilnica Opekarne Brežice
5.	/ Stan. poslovni blok "Boto"
6.	/ Stan-, poslovni blok Sevnica
7.	/ Stavba nad Krožno pečjo
8.	/ Garaža "Koto"
9.	/ Stanovanjski blok Senovo
10.	/ Trafopostaja Krško
11.	/ IV. kuhalnik Separacije
12.	/ Krožna peč.
13.	/ Garderoba .na.lesnem prostoru
14.	/ Skladišče kemikalij "loto"
15 »/ 'Skl Gišce pogon. materiala Brestanica
16.	/ Ind. ograja Brestanica
17.	/ Mehanični vseđernik
18.	/ Hiša Babič Jaka - Brežice
19.	/ Prestavitev lope
20.	/ Fasadni omet Ga s. doma - Sevnica
21.	/ Obnovitev -fasade Sevnica
22.	/ Mehanična delavnica "Foto"
IV.	Gradjbišče Hrastnik?,
1.	/ 6-stan. blok IV Hrastnik
2.	/ Benzinska črpalka Trbovlje
3.	/ ETP Trbovlje
4.	/ 24-stan. blok Hrastnik
5.	/ 6-stan. blok Hrastnik
V.	Gradbišče Jčipibl jajia_s,
1.	/ Stanovanjski, blok,"Utensilia"
2.	/ Stanovanjski blok XIV - Savsko naselje
3.	/ Stanovanjski blo£ XVI - Savsko naselje
4./ Zunanja kanalizacija Sav. naselje 5 . / P r.e de e 1 a "Polj ane !!
Vi. Gradbišče Metlika;
1.	/ Stanovanjski blok "Novoteks" - Metlika
2.	/ Stanovanjski blok "IE¥U - Semič 3 */ Zdravstveni čom - Metlika
4.	/ Predilnica' česane volne
*
5.	/ Vkop benzinskih rezervoarjev
6.	/ Hmeljaka sušilnica. Metlika
7.	/ Pregraditev prostorov "IPV" - Semič
8.	/ Silosi Kosalniča - manjša dela
9.	/ Polarni bazeni Piosalnice.
VII. Gradbišče, ■ St ra za j.
1.	/ Proizvodna liala
2.	/ Kanalizacija
3.	/ Kotlovnica
4.	/ Zunanji vodovod 5 . / p ar i 1 ne j am e
Za izvedbo teh gradbenih objektov pa so bili tekom le ta porabljeni sledeči gl-vni gradbeni materiali:
Oement apno gašeno
agregati vseh vrst posek, 'kamen
zidna opeka
polnilci in nosilci za stropove.
opeka BH/4
porolit različne del.
Izolacijskih mas lepenke razne žice sičniki
6.35o ton 3.1 oo m3
55.000	m3 56oo,ooo kom
805.000 kom
61.000	kom
80.000	kom 85 ton
1.85o rol 25 ton 3 o ton
bet. šelezo 0 5-6	'135	ton
0 8	148	it
0 lo	‘2o9	it
0 12	133	if
Torej drobnih profilov	626	ton
0 14	io4	ton
0 16	36	it
0 18	67	it
0 2o	8o	It:
Skup a j sr e dri j i pr o fili	287	ton
		
0 22	42	ton
0 28	18	ton
Skupaj težki profili	6o	ton
Lesa vseli vrst pa 3 »47o m3.
Ta pr epi e d dovršenih in oceanih objektov pa je obenem, tudi dokaz* kako razdrobljena in razcepljena je bila sata gračbena. dejavnost. Zelo kar kteristično v	du
razdrobljenosti je gradbišče sovo mesto in gradbišče za rejnonina dela. ds j to izvira iz s 3ciflenega položaj i, v katerem se nahaja naše podjetje, kot edino gradbeno podjetje v širši okolici Novega mosta’. Taka razdrobljenost pa ima nekatere negativne posledice za pravilen in organiziran prijem posameznih- delovnih most, ima tudi težje pogoje v pravilni in zadostni zasedbi predvsem delovod-ske in iehničneg kadra.. Par -lao s ten nastanejo težavo tudi v pravilni evisenci materialne in obračunsko , službe. Izgloda pa, da se to stanje, tuc-i v letu 1960 ne bo znatno spremenilo in je tudn v bodoče s takimi in sličnimi težavami računati.
Kot' je iz pregleda razvidno je naša gradbena operativa izvajala dela na objektih družbenega stanc rda. To so d? La, si zahtevajo od podjetja popolno preusmeritev v 'pogledu z ključnih del za anzliko od industrijskih objektov, sr katerih so se nekaj let nazaj v glavnem vršila vsa gradbena dela. Torej naloge lanskega leta e u zahtevalo od nas strokovnega kadra in 'boljšo pazljivost ari finalnih ■ izdelkih. Edino gradbišče, ki ni občutilo v tej1 meri kot
St i an 8 ,
stanovanjska izgradnja obrtniš :e težave, je bilo gradv' bišče v Straži, kjer je v rekordnem času zgrajen lesni kombinat za "Novoles” Novo mesto.
V glavnem so sc vsa gr a d bera dele. izvajal- po stasom klasičnem načinu, to se pravi z našimi že loc Det znanimi gradbenimi materiali kott opeka, les, gramoi - cement. V ton pogledu oo nujno, da bo v bodoče tudi v našem podjetju nastala prelomnica in misliti bo na izvajanje gradbenih del po pol ali celotnem montažnom sistemu, kar se že sedaj izvaja pri nekaterih drugih gradbenih podjetjih šivom nase domovine, ter ne smemo mi, ko že nosimo ime " PIONIR ", v tem zaostajati.
Prelomnico in začetek montažnega načina je izvedla rasa mizarska delavnica v sklopu naših 00 s svojimi montažnimi okni in vrati, materi izdelki so želi pri investitorjih splošno priznanje.
Uvodoma sem omenil, ca so tekom izvajanja grnobenih o el bile tudi razne težave, ki so v glavnem, izvirale v pomanjkanju pravočasno' dostavljenih in popolnoma 2 izČi nih gradbenih načrtov, k tem težavam pa' so so pridružile Se težave glede pomanjkanja glavnih gradbenih aterralov in to predvsem cementa,' kaj lkt.erističnih rofilov • betonskega železa in' stekla. Tudi z delovno silo niso bili ravno idealni pogoji, moram p; pri zreti, o a so' na večina gradbišč kolektivi požrtvovalno vložili ra. ej trud v zadane naloge, ker sicer tudi celoten uspeh ne bi bil tak kot je.
Kočevar Ivans
PLAN POLJ ..LJ.A ZA LITO 1960
Podjetje jo v lanskem letu, g,.Lapom perspe.ktivh r a piana podjetja, riksiralo plan za le.to I960 na l,8oo -milijonov din. Na zahtevo GLO Novo mesto smo dvignili plan za leto 1960 na 0, OOOmil j ar ui, kar p največ c ha obstoji pod-3©tje.
Ge primerjamo postavljen perspđktiVriL plan podjetja od leta 1957 ~ 1961, kateri znaša 6,274 milijonov, z reali—, zacij o v lotih iy57, 1558 ir 1959 ugotovimo, da smo v treh Irtih petletnega plana dosegli realizaci. j o 5,048 milijonov ali Go -/o. Predvidevamo, ?.a bomo i o v 1 etosi j.en letu perspektivni plan c. o segli in pi esegli.
Naše podjetje je imelo do konca ra naca marca I960, pogodbeno. vezanih del za. 1,917 milijonov dinarjem. Predvideva-
mo, ca o o podjetje zlasti na območju gr, clilisča Krško in iiovuga mosta prevzelo v izvršitev nova dola, še v vxetnosti cca 55o, milijonov, katerih en del bo realiziran v letošnjem letu. la bi pa. postavljen plan in predvidena dela lahko.realizirali, še bodo morala vsa naša gradbišča in obrati ter vsi naši delavci in uslužbenci pošteno zalotiti pri delu in dvigniti storilnost o. el..
Povečanje, delovne storilnosti bo mogoče doseči poleg investicijskih vi. ganj predvsem še %
-	z intenzivnejšim izrabljanjem razpoložljivega delovnega časa j
-	z izboljšanjem obstoječih in uvajanjem novih delovnih metod;
-	z določitvijo realnih delovnih učinkov na podlagi znanstvenih metod,
-	s povečanjem delovnega učinka vsega neproduktivnega o-sebja;
-	z izboljšanjem delovno kontrole na' slehernem, delovnem mestu;
-	z uvedbo ukrepov za zmanjšanje števila nesreč pri delu in z odstranitvijo škodljivih vplivov na zdravje.
-	z znanj sanj em notranjega transporta;
-	z rednim oskrbovanjem z gradbenimi in drugimi materiali;
-	z uvajanje!.- boljših tehnoloških po, topkov, z nacionalizacijo d.ela;
-	z uvedbo standardnih elemntov;
-	z uvajanjem sodobnih metod za strokovni in splošno iz-obratovanje o dl'as lih, preko izobraževalnega centra podjetju;
-	z doslednim preprečevanjem neopravičenih izostankov z dela;
-	z-organiziranjem obračuna na osnovi ekonomskih edinic;
-	z zmanjšanjem režijskih stroškov;
-	z zboljšanjem živijenskih pogojev zaposlenih (stanovanja, prehrane, topli obroki) itd.
za 1
plana SGP "Pionir" i;.;6q.' '
. Pl..gi 1. 1960
Družbeni bruto produkt	2.000 milj.
Narodni dohodek	l,3o2 milj.
Pregled družbenega plana gradbeništva 1» 195^ in 1 .,.15.61
Skupna vrednost Od tega s
Kapitalna izgrade Dr uri beni o t 'a nc ar d
P o dr e p s e k J ur* i j s
	v milijonih		
	. _JE£L_	_ EH:J... ,	~ ms'' Z
1956	1956	1961	1961
214-#4 oo	.27 .3oo	358.400	36.700
130.I00	17.,2o*	197.400	16.2oo
84,3oo	lo ,loo	161,ooo	2o.5oo
EKONOMSKE	1 EK OTE		
Med ekonomskimi pojmi, lr.i jim delovni kolektivi v zadnjem času posvečajo vedno večjo pozornost, so tudi "ekonomske enote".
Tuci Delavski svet našega kolektiva jo nc enem izmed zadnjih zasedanj obravnaval formiranje ekonomskih enot v našem podjetju, S tem pa je načelno obravnaval tudi uvedbo nagrajevanja po kopleksnem učinku v našem podjetju. Delavski svet podjetja pa je na tem zasedanju sprejel že tudi sklep, da se s 1. julijem 196o' formirajo ekonomske enote in uvede nov način nagrajevanja.
Poe nazivom "ekonomske enote" pojmujemo manjše poslovne enote znotraj p.odjetja, ki imajo samostojen gospodarski obračun in kolektivu omogočajo podrobnejši vpogled v gospodarsko poslovanje posameznih organizacijskih enot v podjetju.
Kov, naprednejši način nagrajevanja, ki se uvaja preko e-konomskih edinic ima prvenstveni namen neposredne proizvajalce (("delavce - uslužbence) postopoma preusmeriti do ekonomične proizvodnje ter jih prevzgojiti v resnične gospodarje. v podjetju.
Kov način nagrajevanja daje kolektivom ekonomskih edinic mnoge možnosti za zniževanje proizvodnih stroškov v obliki štednje materiala, boljše organizacije delovnih procesov, izkoriščanje strojev, večje storilnosti, zboljšanje-delovne discipline in pdb. Z znižanjem proizvodnih stroš-
3ti an 11.
kov, ki jih primerjavo z plansko ceno proizvodnih stroškov, na rastejo možnosti za vteestianski napredek kolektiva, kakor tudi možnosti za. dvig-osebnih dohodkov in živi j g ruske ga standarda' proizvajalcev.
Z uvedlo ekonoms^ih enot se izvrši v podjetju decentralizacija- v poslovanju pa tudi v delavskem samoupravij an nju. V ekonomskih enotah se izvolijo obratni delavski sveti, voli pa se tudi centralni Delavski svet podjetja«,
Kolektiv ekonomske edinice prevzema na določenem teritoriju delovne naloge, ima svoje vodstvo, svoja osnovna in obratna sredstva, pa tudi svoje obratovno knjigovodstvo, ki ugotavlja uspeh ekonomske edini de.
Uvedba ekonomskih edinic pa je v gradbenih podjetjih zaradi terensko obsežne, in nestalne proizvodnje .težavnejša, pa tudi ekonomsko nujnejša.
Pri našem podjetju organizacijo poslovanje šele proučujemo. Do danes vemo to, da b.o za nas predstavljalo ekonomsko enoto vsako gradbišče, t.j. Novo mesto, Ljubljana, Videm-Krško. Stranski obrati bodo verjetno ena ekonomska ■edinica, prav tako pa tudi direkcija podjetja. Po teh osnovah bi v podj'etju s 1. julijem 196o formirali 5 ekonomskih edinic, kar vsekakor ne bo zadoščalo za vodenje evidence dejanskih' stroškov in delitev osebnih dohodkov.
V okviru ekonomskih enot borno verjetno formirali obračunske enote, ki bodo obsegale današnja delovišča ali posamezen obrat. Tako bo gradbišče Ljubljana, kot ona ekonomska enota- imela tri obračunske .enotes Moste, Poljane in Šentvid. Po teh obračunskih enotah pa se bodo zbirali dejanski stroški proizvodnje, in tudi poslovni uspehi.
Direkcijah podjetja bo za vsak proizvod - objekt ugotovi-la plansko ceno. Ekonomska enota, ki bo gradnjo objekta prevzela za to plansko ceno, pa-bo v lastnem interesu stremela za tem, da bo objekt zgradila solidno in pravočasno ter' znižala proizvodne stroške.'S tem si bo zagotovila planske osebne dohodke, pa tudi presežke osebnih dohodkov.
Razliva med plansko in prodajno ceno objektov pa bo predstavljala sredstvo za poslovno sigurnost in sklade, ki so podjetju potrebni za na. dal n j 1 razvoj.
Obračun proizvodnje se bo verjetno 'vršil mesečno. Delitev presežka osebnega dohodka na verjetno z enomesečnim zaostankom.
Ekonomska enota pa- si bo oprala 'ustvariti lastna sredstva za kritje proizvodnih stroškov v času mrtvo sezone'.
Poslovanje podjetja^po ekonomskih enotah zahteva reorganizacijo podjetja. lažna je predvsem temeljita priprava ceela ter. evidenca dejanskih s tros.rov. Posebna komisija na direkciji podjetja pripravlja vse potrebne organizacijske
ukrepe za formiranje ekonomskih 3dinic. Komisija mora pripraviti pravilnik o nagr j evanj u po kompleksnem u-čunku poslovnih ekonomskih edinic.
Tehnični oc delek s pripravo čela je še pristopil k zbiranju podatkov, ki so. potrebni z,, formiranj e planskih cen z. poedine gbjekte. Gospodarsko računski sektor na direkciji podjetja p.-: se pripravlja na'uvedbo obra-tovnega knjigovodstva po ekonomskih enotah.
Zupanc Marjan s
0 MEHANIZACIJI NAŠEGA PODJETJA
\
Za mehanizacijo našega podjetja skrbi, odnosno je odgovorna posebna komisija, ki je določena s strani DS,
V z četku vsakega poslovnega leta izdela plan nabave in razhodovanjr, seveda ob sodelovanju direktorja podjet-ja, tehničnega direktorja, ter sefa računsko 'gospodarskega sektorja. Plan mehanizacije se da nato v potrditev UO odnosno DS podjetja.
Finančna sredstva za nabavo - mehanizacije so so do začetka leta 1959 v gl C: vnem črpalo iz amortizacijskega sklada-za nadomestitev in sklada skupne porabe. Vendar, kakor je znano ima naše aodjetje izredno nizek koeficient mehanoopreme in Čo hočemo iti v korak z ostalimi večjimi gradbenimi podjetji, smo morali vzeti kredite za nabavo mehanizacije v skupnem znesku - oca lop milijonov. Kajti denarna srodstva iz zgoraj navedenih skladov so znatno premajhna,
Kaše podjetje Izvaja večji-del visokih in industrij škili .gradenj in to na zelo velikem teritoriju Slovenije. Trenutno je o e.prt ih c ca 25' delovišč, ki so tudi sorazmerno pisce j oddaljena ena od drugih. Iz tega razloga se čuti ogromna potreba po osnovni gradbeni mehanizaciji, to je betonskih mešalcih, mešalcih za malto, dvigalih, vibratorjih, železokrivnem stroju (orodju), cirkul.-r jih, cevnih odrih in podporah itd. Verjetno se bo dalo vrzel poman j kanj a strojev, čelno odstraniti s izredno natančno • izdelanim operativnim pl anom gradbene mehanizacije, odnosno prevažanjem isto iz delovišču na delovišče. Vendar tudi to gre c o gotove me j e, raj bi gotovi letni transportni stroški stroja.presegli del nabavne vrednosti str-o j a.
Nadalje se. čuti zaradi obsežnosti gradbišč odnosno delovišč izrečno pomanjkanje kamionov. Znano jo, da. naš av-topark, ki je delno že iztrošen, oskrbuje s kamionskimi
prevozi le giadbišče Novo posto. Zato jo 'nujno misliti na nabavo kamo no v kip er j e v".
Za'izkop večjih ali manjših gradbenih jam ter podobnih zemeljskih del smo do nedavnega imeli le en buldožer in bager, kar je bilo občutno premalo, saj je znano,da smo imeli tekom preteklih let med sezono v najemu po več buldožerjev, nakladačev, val. j or jev in podobno.
Pr av nič nismo bili do nedavnega na bolj sera pri dvigalih. -Posedujemo sicer odlična konzolnc dvigalp "Pionir" katera dejavnost se neha pri višinah cca lo m. Za večje objekte pa se poslužujemo tako imenovanoga "bob" švigala.
Nad.aljo se pri našom podjetju čuti pomanjkanj .e tako imenovane drobne mehanizacije s katero se povoda efekt dela nekvalificiranih delavcev« Tu pride v poštev železni japanerji, smokolnice z gumi kolesi, kakci tudi transportni traki - in podobno. Podobno j.o tuši pri .pisarniški opremi. Primanjkuje dobrih pisalnih in računskih strojev, pisarniških miz in omar.
Vse te navedene faktorje jo komisija sporazumno z upravo podjetja upoštevala, ter prišla do zaključka, da se tekom gradbeno sezone 1959/6o nabavi sledeča mehanizacija?
Večje število cevnih odrov sistema "ITM"
Večje število cevnih podpor " "PIP"
Večje število japanerjev in samokolnic na gumi kolosa
5 kamionov prekucnikov 4	5 ton
1 kom. buldožer "Ansaldo"
1 kom. hidro bager Liebherr AB 330
Poleg dosedanjih 2 kom. žerjavov "Pohorc" 14 tn. še dva kom. žerjava istega tipa in kapacitete, ter večje število manjših konzolnih švigal. Nadalje še stroj za ometa-vanj e.malte "Turbosol", krivilne in rezalce bet. železa na električni pogon. Mešalce za malto 15o 1. in 25o. 1., mešalce-za beton, vibratorje za beton, instalacijska kladiva ter nabijače, silose za cement, dozirne naprave s skreperji, ter večje število pisarniških strojev in omar. Nadalje se mora v svrho povečanja storilnosti dela tekom leta 1960 na večji del 230 literskih mešalcev "Pagrarn", montirati skreperje za doziranje gramoza, odnosno ostalega materiala.
Vsa zgor a j navedena mehanizacj ja so je že., ali se bo kmalu nabavila, to je • najpozneje dog'srodi tega lota.
Kakor se vidi, v nabavi stroj.cv niso zajeti vsi, ki bi jih še rabili, to pa, razumljivo iz f:inaučnih razlogov. Tato bo v bodoče treba misliti m b yo op:	stranskih
stranskih obratov, nabavo težjega kamiona za avtopark, valjenja za strojni park, mehanizirati kamnolome v kolikor se ne bomo odločili- za gramoznice, ter gradbenih, elementov, ki nadomeščajo les (stojke, cevne odre, montažne opaše) .
Drugo prav tako važno vprašanje je vzdrževanje in opravljanje z mehanizacijo. Letni znesek za investicijska ' vzdrževanja osnovnih sredstev gradbene operative odnosno strojev-znaša cca 12 strojev, za katere se bremeni po novi reorganizaciji s vzdrževanje težje mehanizacije SIP, vzdrževanje srednje mehanizacije pa gradbišča. Iz podatkov preteklih let je razvidno, da znesejo stroški za tekoča vzdrževanja strojev do 4 milijone letno. Vidimo torej, da odpade na vzdrževanje samo'opreme gradbene o-perative (brez ostalih obratov in avtoparka) cca 16 milijonov in to pod pogojem, če dobimo devize za uvoz rezervnih delov iz inozemstva po uradnem tečaju.
Iz vsega, tega je razvidno, ,a moramo vzdrževanju maliani-zacije posvečati več pozornosti in to predvsem na gradbiščih, kjer uporabljajo srednjo mehanizacijo t.j. lažje mešalce, j, panerje, in samokolnice, kakor tudi vse • ostalo. Posvečenje pažnje in skrbi, ki jo zahteva mehanizacija, pa bo koristila vsem.
0 B J A V A
Izpiti za vse delavce - upravljače gradbenih strojev, ki
so se udeležili•zimskega tečaja strojnikov v februarju.
J-yoo, Doc:o po slede coni razporedu §
1*/ Dne 7.V.1960 ob 12.3o uri na delovušču "Bloki 0L0 -kaucija, za vse stiOjnike.gradbišča Kovo mesto.
c./ Dne 14.V.1960 ob 12.3o uri na gradbišču SOP "Pionir" /idem-Krško, delovišče stanovanjski bloki (za mostaj o za vse strojnike gradbišča Videm-Krško in gradbišča Ljuoljaha.
JfP'kf	na^ udeleže vsi celavci, ki so pos-ečali tečaj
inro	c<r:L st;pojniki, ki so seudeležili tečaja v letu
a izpita niso uspesno e.ovršili.
Naknadnih izpitov v letu 196o ne bo, zato bodite točni.
Vodja izpitne komisije s Zupanc Marjan
Ferjančič S.
7	1 " n: '7; x) ;/T: n: 77
VARNOST PRI DELU JE SINONIM ZA PRODUKTIVNOST DELA
Na splošno je znano, da igrata pri nesrečah pridelu vlogo dva činitelja in sicer osebni to je subjektivni in neki tehnični ali objektivni činitelji. Na osnovi nesreč pri delu je ravno tako neizpodbitno ugotovljeno, da kot vzrok nesreč prevladuje osebni faktor , ki je samo osebnega značaja. Iz tega bi morda zavedlo mnoge naše tehnične strokovnjake in bi pričeli usmerjati težišče borbe proti nesrečam prav na preprečevanje vzrokov,.ki b vsebujejo osebni in subjektivni faktor.
Res je, da so prav osebni vzroki zelo važni in je zategadelj tudi borba proti takim nesrečam izredno težka in komplicirana. Vendar pa je prvenstveno skrb tehničnega strokovnjaka drugod.
Vedeti moramo, da se delavec ob času svojega dela gibij v neki določeni fizikalni sredini, v kateri se lahko poškoduje zaradi nekih osebnih ali tehničnih vrzrokov, ali obeh skupaj, pri čemer pa je vedno končni ali neposredni povod neki vzročni fizični akt.
Zato je treba odpravljati nesreče pri delu( poleg vzgoje ljudi ) in tudi željene rezultate borao dosegali le s tem, da izvedemo analizo nesreče pri delu in nato uspešno korekturo prilik' na samem delovnem mestu. S tem pa bomo paralizirali večji del osebnih vzrokov za nesrečo pri delu, katero pa samo z nekim verbalnim vzgajanjem ne moremo povsem zanesljivo odstraniti.
Da sem konkreten : mi lahko nžpr.vrtoglavem delavcu, ki gre po ozkem mostu preko globoke reke, tisočkrat rečemo, da ne sme pasti v vodo iz teh in onih razlogov in da mora zaradi tega hoditi po sredini mosta, dalje, da ne sme gledati v vodo in ne vem kaj še vse; vendar bo on gotovo padel, če na mostu nismo postavili dobre in varne ograje z obeh strani ...
Ko smo uredili delovno mesto ( po analizi nesreče ), smo z malo dobre volje napravili boljši, priročnejši in pametnejši postopek dela in večkrat smo celo zanesljivo racionalizirali delovni postopek, kateri je pri tem povzročal nesreče pri delu. S' tem pa smo lahko ustvarili pogoje za boljši učinek na delovnem mestu in s tem smo doprinesli k večji prizadevnosti dela.
Tu srao torej prišli .na ' cl o tikali š č e varnostne službe pri delu (čeprav je še vrsto drugih dotikališč) s proizvodno - tehnično službo, ki mora težiti k povečanju proizvodnosti dela in s tem zmanjšanje proizvodnih stroškov.
Vpliv nesreč pri delu na proizvodnost je zelo značilen tudi sicer drugače. Tu imamo na umu škodo, ki je neposredno prizadejana naši družbeni skupnosti z direktno in indirektno izgubo narodnega dohodka zaradi odpadlih zaslužkov, stroškov zdravljenja ponesrečenih in kapitalnega pokritja invalidskih in družinskih pokojnin za prizadete družine, itd. Ta denarna škoda gre vse do potrošiiika raznih dobrin in na noben način ne doprinaša dviganju celotnega življenjskega standarda naših delovnih ljudi. V naši ožji domovini LRS.znaša denarna škoda zaradi nesreč pri delu letno okrog 9 milijard dinarjev, kar pa predstavlja izgradnjo 2„6oo konfortnih stanovanj. Kakšne so lahko te številke v zveznem merilu?
Težnja za povečanjem proizvodnosti dela in s tem živijenskega standarda nas vseh je danes vsesplošno geslo -f Lepo in prav ! Vse to pa le ob povečani skrbi našega tehničnega kadra za varstvo ljudi in le ob tej istočasni brigi bodo tudi visoki delovni učinki jamstvo in dober uspeh podjetja in porok za večji, osebni dohodek vsakega posameznika odn.za povečani proizvodni obseg in s tern za'večji narodni dohodek ter blagostanje vseh nas nasploh.
k) je isto kot ( ima enak pomen )
Ferjančič S.
HITREJŠE IM BOLJŠE IZOBREJE/.EI JE Z č SILOVITA LIBSTA, no za formalno kvalifikacijo _ ?
V naši socialistični domovini, to je v združbi z vse bolj in bolj razvito industrijo, ki je.rezultat novih družbenih pogojev , se mora izobraževanje odraslega človeka bistveno razlikovati od tradicionalnega pojmovanja izobraževanja odraslih nasploh. Novi pogoji življenja, novi odnosi, v katerih naš človek živi in ustvarja ? prav tako pa tudi njegovi odnosi do tega našega družbenega okolja, so dokazno bistveno spremenili vsebino človekovega gledanja tako nasproti sebi, kot nasproti svoji okolici. Oni zahtevajo novih izkušenj, poglobljenega znanja, to je nove vsebine in s tem novega načina i z o b r a ž e v an j a.
Da nadsljujem t ak oj v svojih uv odnih mi slih z besedami, ki jih lahko čitamo v sklepih nedavnega V. kongresa SZDL in kar zahteva dinamični razvoj našega gospodarstva,ter
potreba po cimširšem osvajanju sodobne tehniko v vseh gospodarskih panogah in ne nazadnje v našem gradbeništvu
".......Zato je treba razvijati nove oblike in bolj
elastičen sistem izobraževanja. , ki bodo omogočile našim delovnim ljudem, da si pridobe potrebno znanje. Izobrazba mora biti tesno povezana s proizvodnjo,kar terja, do vse gospodarske organizacije neposredno sodelujejo pri šolanju svojih strokovnih kadrov ".
In še: " Pomemben činitelj splošne in strokovne izobrazbe, kakor tudi -oblikovanja socialistične družbene zavesti državljanov postajajo razne ustanove .....V (. .... . izobraževalna središča v podjetjih '•) .
Težko mi bo kdo izpodbijal (da je le vsaj 5 let na manj ali več važnem vodstvenem delovnem mestu v podjetju), da je izobraževanje kadrov dokaj kompleksno vprašanje, ki posega ne samo na področje strokovnih šol in to od najnižjih do najvišjih , pač pa- tudi izredno močno na samo delovno mesto. Če bi vprašanje ne postavljali tako in bi izključevali medsebojno tesno povezanost in kot neločljivo celoto potem bi prav gčtovo zgrešili cilj, ki si ga s samim o izobraževanjem postavljamo kot primarno potrebo za res kakovostni in dobro "zabetoniran " temelj smotrne produktivnos ti dela.
Povsem je tudi razumljivo, da šolske kapacitete ne zadoščajo za zadostno število kvalificiranega in visoko kvalificiranega kadra, ki naj bi zasedal posamezne delovno mesta. Zato je in bo stalno potreba po kadrih večja in večja, kakor pa jih in jih bodo mogle zadostiti.Pa že od nekdaj, odkar obstojajo prve obrtniške delavnice in industrija, pa so je kader vedno priučeva.l na delovnih mestih, ponekod z manjšim, ponekod z večjim uspehom.
Znano je še nadalje, da imajo šole svoj utrjen sistem, priučevanja na delovnem mestu ga 'pa nima. Zgodovina izobraževanja strokovnega kadra nam pa dokaj zgovorno pripoveduje kako so sc in se še vedho trudijo vse države, kako na najbolj uspešen način izobraževati ljudi i na delovnih mestih, ne da bi pri tem trpela proizvodnja.
Torej gre za vprašanje, kako izobraževanje v podjetju organizirati^čimbolj uspešno in sistematično, to je, tisto izobraževanje, ki ga ne; moro reševati nobena šola in nobena ustanova izven podjetja, ker za to nima ustreznih pogojev, to je skratka, delovno mesto ima specifične zahteve ! Gre torej za dopolnilno izobraževanje, za specifične potrebe vsakega delovnega mosta.
Preveč pa je šo dokazov za to, da jo izobraževanje v naših podjetjih še vedno preveč stihijsko, skratka,da ubira še vedno le tradicionalno in kampanjsko pot le ob določenem času ( v mrtvi zimski sezoni itd.)'
Zato pa je graditev novega sistema izobraževanja v podjetju nujnost, ki je ne bi smeli več prezreti.
Prepričan sem, da bom dobil še veliko pritrjevalcev za mojo trditev, ki je v tem :
So še zadostne ( nekateri mi dodajajo s velike)rezerve, da bi ljudje z boljšim znanjem in pripravljenostjo mogli napraviti
-	več koristnega dela,
-	bolj kvalitetne izdelke,
-	z boljšim poučevanjem bi lahko prihranili mnogo časa pri posredovanju snovi,
-	mogli bi prihraniti več materialnih sredstev,
-	zmanjšati fluktuacijo delavcev,
-	izboljšati odnose med ljudmi in
-	znižati nesrečo pri delu itd.
Te uspehe pa dosegamo lahko le ob pričakovanju od dobrega in načrtnega poučevanja delavcev, ki naj sloni na modernih načelih dela.
Za postavitev deločenega sistema izobraževanja in na osnovi nekaterih gornjih dejstev, pa je tudi dobro pribiti še to, kdaj je možno izvesti/organizacijo/ organizirano in smotrno izobraževanje v kolektivu ?
Vsako podjetje odnosno njegovi organi delavskega samoupravljanja morajo postaviti jasno politiko razvoja svojih kadrov, to se pravi dobro in jasno formulirana kadrovska politika predvideva ne le, koliko kadrov bo potrebno po številu, pač pa tudi' vsebine dola in način izobraževanja.
Izredno pomembno je nadalje stališče vodilnega kadra, ki je pri tem delu soudeležen in brez njegove podpore ni mogočo izvesti, kar jo v planu predvideno.
Razumljivo je tudi, da podjetje mira odločiti kdo bo odgovoren in kdo bo organizacijsko uresničeval zahteve, ki naj bi jih postavili organi delavskega samo-upravlja nja glede izobraževanja.
Brez teh osnovnih pogojev jasno ni mogoče in precizno uresničevati zamisli sistematičnega in organiziranega izobraž evanja*
Seveda se bo kdo našel in mi bo oporekal, češ, da je izobraževanje pravzaprav že v našem podjetju doma. Sevedavsako podjetje več ali manj izobražuje. To jc res. Jo pa tudi res to, čeprav kako podjetje samo za to ne skrbi, se ljudje sami izobražujejo. Nekateri se uče z "gledanjem" posameznih procesov, ki jih morajo obvladati, drugim na bolj ali manj načrten, način pomagajo vodilni kadri. To jo izobraževanje, to pa ni organizirano izobraževanje in tako tudi ne ustreza in ne dosega željenih rezultatov.
Pod organiziranim in smotrnim izobraževanjem, ki si ga želimo, j c razumeti s
-	da je na podlagi določenih, najbolj ustreznih
načinov ,
-	da. se opravlja organizirano,
-	da je uveden sistem, kjer ima vsakdo možnost, da se izobražuj o,
-	da imajo tisti, kii izobražujejo, vs j minimalno pedagoško znanje, kako učiti, da posredujejo znanje z najmanjšim naporom in kar največ jim uspehom,
-	da za izobraževanje obstoja utrjena organizacija.
To vso šele kvalificira izobraževanje kot sistem, od katerega ima družba resnično kaj pričakovati.
na katerih načelih sistematičnoga izobraževanja pa
naj bo v bodoče pri nas tako izobraževanje ?
Kadarkoli govorimo o sistemu nasploh, se moramo vprašati, na katerih načelih naj bo sistem -zasnovan ? Čc principi niso jasni tudi ni mogočo skrbeti za resno uporabo in prilagoditev v posameznih strokah našega podjetja.
Vodilna premica za vse bodočo delo n.aj bi bila v teh načelih s
l/ Izobraževanje se mora izvajati v takom sistemu,ki ustreza družbeno ekonomskim zahtevam naše socialistične ureditve in je v skladu z družbeno ureditvi© jo in socialističnimi načeli industrijsko pedagogiko.
2/ Izobraževanje je stalna skrb podjetja odn.njegovih organov del.samoupravijanja. Izobraževanje no smo torej v nobenem slučaju postati kampanjska akcijo, pač pa delo, ki se stalno razvija in dobiva nove oblike.
3/ Tretje načelo, ki je izredno pomembno, jo pa, da vsa pozornost gre človeku. Izobraževanje je torej za človeka , ki ga smatramo za naj pomembne j ši . faktor v podjetju. Nobena stvar ni tako dragocena, kakor so ljudje, nikomur ne posveča naša socialistična skupnost toliko pozornosti, kakor ljudem, od tega so odvisni razni ukrepi, tako organizacijski, pedagoški , kakor tudi določevanje in odrejanje vsebine izobraževanja.
4/ Izobraževanje je potrebno za vsakega - od vratarja do direktorja. To- načelo zahteva, da ni nihče od izobraževanja izuzet. Da se pa to izvedo, so potrebni določeni organizacijski ukrepi in prioritetna vrsta, ker vseh kadrov naenkrat ni mogoče izobraževati .
a/ Izobraževanje^haj zadosti zahtevam delovnega mesta- Io_nomeni, gre za izobraževanje na delovnem mestu.Izobraževanje v podjetju naj delavcu in uslužbencu posreduje , kar mora znati na delovnem mestu.
6/ Zahteve iz doslej navedenih načel terjajo -planiranj e izobraževania. Brez elana kadrov in ugotavljanja potreb ph izobrazbi je lahko le stihijsko in brez perspektive. Za planiranje se upo-rablja .posebna tehnika, ki jo mora obvladati inštruktor za metode in tehnike izobraževanja.
7/Izobraževanje zahteva posebno organizacijo -izobraževalno središče . Ta organizacija mora segati v vse dele podjetja, prepletati se mora s proizvodnim .planom tako, da se istočasno, ko teče proizvodnja v nobenem primeru ne moti proizvodnja.
8/ Izobraževanje določi v svojem planu ustrezno vsebino . Ta obsega štiri znanja i
-	družbeno ekonomska,
-	splošno izobraževalna ,
-	strokovno teoretična, in
-	strokovno praktična,
V te kategorije znanj spravljamo zahteve, ki jih posameznik na delovnem mestu potrebuje. Planiranje določi, kaj mora 'pod. jet je posredovati s svojimi lastnimi silami, kaj pa je potrebno dobiti izven podjetja.
9/ Načelo zahteva pri izobraževanju smotrno uporabo ustreznih aktivnih metod in tehnik, (inštruktor za metode in tehnike izobraževanja). Pomagajmo nam , da 2_boljšim načinom in industrijsko pedagoškimi prijemi uporabljamo načela , ki beljajo pri izobrazbi odraslih v podjetju.
Vnovič jo bilo že ugotovljeno, da je osnovno izhodišče v.podjetju delovno mesto. Če delavec ne zna opravljati svojega dela, mu je potrebno posredovati ustrezno znanje. Pomanjkljivo znanje je treba nadomestiti, izpopolniti, kožno je, da se za pomanj 10 ii — vi del izdela ustrezni učni načrt ter se s pomočjo ustreznih metod in tehnik ta znanja posreduje. Svota takih pomanjkljivosti sestavlja celotni plan' iz obra-* zevanja za podjetje, o katerem sem že zgoraj navajal aa ga podjetje mora napraviti, če so hoče sistematično lo titi sv o j cga dela.
Nagel razvoj gospodarstva, spreminjanje proizvodne strukture, vedno večje in koristno uveljavljanje mehanizacije m sodobne tehnike vse to bo tudi v našom Podjetju zahtevalo tako kvantitativno kot kvalitativno dovolj usposobljenih strokovnih kadrov, vse to pa us-cvarj^za nas situacijo, da_ bo treba resnično v n^jblizj! perspektivi pomanjlpl jTvrzrian.ja na naJboD j us-crezni način posredovati našim delovnim 1 luđom-.
Da na bomo čimbolj uspešneje- dosegali pozitivne rezultate v našem smo temom izobraževalnem Solu, zato moramo razviti zelo široko zasnovano pr o pa,: and no delo med najširšimi vrstami našega kolektiva in predvsem mod člani našega DS in Up' tor, da -bomo njim do kraja razjasnili veliki pomen strokovnega izobraževanja, katerega bomo pričeli izvajati ,• da bodo vsi ti doume 11, kakšne nalogo jih čakajo. Opozoriti jc vse! tudi na družbeno odgovornost, ki jo prevzemamo s tora, ko ''krati sM postajamo neposredni nosilci izobraževalnega dela , ker smo semoupr -vijalci v podjetju -
Naš sistem strokovnega izobraževanja moramo začeti; graditi v po d j et j u, ' t o naj bo opozorilo in vzpodbudno geslo za volitve v novi DS z dne 14.maj a t.1. , kajti za sedanjo stopnjo našega’razvoja ne moro biti več značilen obrtniški tip proizvodnjo, tomvoč so moramo v osnovi obračati in še moramo pričenjati govoriti o sodobnejšem industrijskem načinu gradnje.
Tej gradnji pa no moro več ustrezati klasična razvrstitev delavcev no štiri snene kategorije« nekvalificiran, polkvalžficiran, kvalificiran in visokokvalificiran delavec. Naše delo bo iz dneva v dan bolj in bolj mehanizirano in speci ali zi radio ; z večjo delitvijo dela na bodo nastajali vodno novi in novi industrijsko - gradbeni poklici, ki pa jih ne bo mogoče več stlačiti v staro kv. llfikacijško šaro.
Nova in neizbežna zahteva za izobraževanje za delo, za konkretno delovno mesto in nič več za formalno, kvalifikacijo --pa je vsekakor najstimulativnejši način'nagrajevanja vsakogar po svojem delovnem učinku - V tem po jc tudi uspeh, tako za skupnost kot za posameznega delovnega človeka.
Šinkovec k.
TUDI oIiIDIk ';hd 0 / »JULO JI POTK- IDO
Zaradi zelo hitrega 'tempa, del. , ki jc še posebno pri našem podjetju nujen,-če hočemo uresničiti j kar smo preko našega delavskega sveta izglasovali, to je doseči največji brutto produkt od začetka obstoja podjetja na do danes, prav radi poz d.bi j: mo na - drugo zelo važno plat življenje naših ljudi - na politično življenje med člani kolektiv Res je sicer, da je osnovno naše načelo doseči pl n.še pred zaključkom leta , no smemo pa pri tem pozabiti, da ta plan as terjamo, ljudje, ki ima.no zelo različne željo, različna nagnjenje in cele ioljenja. Zn povezovanje vseh teh različno mislečih '"lanov kolektiva pri' doseganju-uspehov na polju proizvodnje pa jc potreb-
na trdna vez, ki ne sme dušiti našega človeka, pač pa ga mora vzpodbujati pri njegovem vsakdanjem naporu. Ravno ta vez pa naj bo naša sindikalna organizacija.
Občni zbor naše sindikalne podružnice je precej jasno nakazal nekatere probleme, s katerimi se bomo morali zelo resno baviti v našem nadninjem delu. Vzemimo za primer samo mladinsko organizacijo. Se pred kr-, tkim ni bilo o njej skoraj slišati. Zato bo moral sindikat, kot masovna delavska organizacija nuditi mladini vso pomoč, kajti zavedati se moramo, da je ravno mladina tista, ki bo v bodoče vodila naše podjetje, da bo razvoj zahteval od nje sne veliko več znanja pri izpolnjevanju vedno bolj zapletenih nalog. Ne sme nam biti vseeno, kako naši mladi delavci delajo na svojih delovnih mestih, še manj pa, kako izkoriščajo svoj prosti čas. Omogo „ti jim je treba kulturno 'razvedrilo predvsem pa dostojna stanovanja in prehrano .
Tudi med starejšimi delavci je potrebno precej dela predvsem na področju strokovnega in političnega izobraževanja, kajti dobro nam je znano, da bo lahko samo strokovno dobro podkovan in politično zaveden delavec prenašal napore in izpolnjeval naloge, ki jih pred nas postavlja gospodarsko ekonomski razvoj. Toliko je še nalog, ki čakajo našo organizacijo, da jih na tem mestu ni mogoče niti našteti .
Neposredno pred nami stojita v tem letu dva zelo pomembna dogodka. To sta volitve novega Delavskega sveta in proslava lo-obletnice Delavskega samoupravljanja pri našem podjetju. Kot sindikalistom nam ne more biti vseeno, kdo bo v bodoče vod.il naše podjetje, kdo bo razpolagal s sredstvi, ki jih naš delavec ustvarja s svojimi žulji. Zato moramo pri izbiri kandidatov res vsestransko dobro premisliti in voliti v naš najvišji organ ljudi, ki bodo znali gospodariti v korist nam, podjetju in skupnosti. Prasiava lo letnice Delavskega samoupravi j arija pa naj bo praznična manifestacija naših uspehov in naporov pri krepitvi demokratičnega gospodarskega in političnega življenja pri nas,
Ena osnovnih dolžnosti sincikat je krepiti sodoben način nagrajevanja delavcev po učinku in s tem v zvezi dvigati zivljenski nivo naših delovnih ljudi.
Ce bomo hoteli uresničiti vso tiste nalogo, ki smo si jih zadali na občnem zboru, pa bo nujno organizacijsko okrepiti našo organizacijo. Ko smo v lanskem letu postavljali sindikalne odbore po naših obratih, nam ni bilo še povsem jisno, kakšne obveze in dolžnosti naj bi ti odbori imeli. Občni zbori pa so že nekoliko izkristalizirali nekatere probleme tako, ca bodo ti odbori v letošnjem letu imeli zares polne roke dela, če bodo hoteli opravičiti zaupanje, Ga jim;, j-o; poverilo članstvo. Skrbeti bomo morali tudi,
da bodo ti odbori postajali vedno samostojnejši in kot je naš cilj, prerasli v samostojne sindikalne podružnice .
Oražem A.:
ŽIVLJENJE IN BELO MLADINSKEGA AKTIVA 'SGP~"''FIONLB11 NOVO MESTO ' "’ ' .
Mladinski aktiv Splošno gradbenega podjetja "PIONIR”
Novo mesto, stoje 12o članov, od katerih aktivno sodeluje cca 4o. Sestanki se sicer vršijo redno, vendar skoraj ne poznamo vzroka zakaj ni zainteresiranost mladine v pogleau udejstvovanja večjo,. Trud in prizadevanje, odbora je zelo velik, vendar pa so prijemi pomanjkljivi..
Pristopilo se je tudi k tesnejšemu sodelovanju med sindikalno organizacijo, organizacijo ZK, kar mora v tem letu vsekakor doprinesti več uspehov.
Sedaj, ko stojimo pred volitvami Delavskega sveta podjetja je naša mladina tudi zelo zainteresirana’, kakšne' člane se bo izvolilo v najvišji organ delavskega upravljanja in želeli bi, da bi bili med njimi tudi mladinci, ki bi prenašali in tolmačili na vsakem sestanku probleme in uspehe podjetja.
V pogledu kulturnega in fizkulturnega življenja ima naša mladina vse možnosti, saj ima na razpolago vse vrste športnih rekvizitov, kakor tudi prostore. Na zadnjem sestanku je bil sprejet tudi sklep, da se organizirajo posamezne športne ekipe kot sol keglanje, streljanje, balinan je, namizni tenis, odbojka, itd.
Mladinci in mladinke!
Udejstvujte se v športu, kjer boste našli razvedrilo in tudi medsebojno prijateljstvo!
Podjetje bo organiziralo v mesecu juliju športni dan podjetja. Zato se bo tudi mladina, kakor vsi :ostali, takrat pomerila z športniki ostalih gradbišč in takrat bo naše zadoščenje, v kolikor se bomo sedaj res pripravili, prav gotovo zadovoljivo.
O delu in uspehih našega mladinskega aktiva vam bomo še nadalje poročali v naslednjih številkah "Biltena" podjet-3 a.
Filipčič M.;
ŠPORTNIKI POZOR! - ALI HOČETE POKAZATI — ■ sWjQ' DEJAl/NOST?
V letošnjem letu obhaja naše podjetje lo—letnico delavskega samoupr.vijanja o V ta namen je odrejena v mesecu juliju slavnostna seja vseh dosedanjih Članov Delavskih svetov, ki so še pri podjetju. Seja se bo vršila na upravi podjetja v Novem mestu.
Da pa bi temu velikemu prazniku v podjetju dali res prazničen izgled, kakršnega tuci zasluži, so k sodelovanju poklicani tudi vsi športniki pri podjetju, da s.svojim sodelovanjem, oz. nastopom na športnem dnevu, ki bo ob tej priliki organiziran pri podjetju po svojih močeh v tekmovanju posameznih ekip, tudi sodelujejo.
Ker bo to ena dosodaj največjih manifestacij pri našem, podjetju, pozivamo vse športnike, da se preko svojih sindikalnih podružnic prijavijo k tekmovanju v panogah, za katere pač čutijo, da so najbolj sposobni.
Tekmovalo se bo v sledečih panogah;
Odb0 j ka	ekipa.	6	mož
Streljanje	ekipa	5	mož
Kegljanje (borbeno)	ekipa	lo	mož
Šah	ekipa	3	mo ž
Namizni tenis	ekipa	3	mož
Balinanje	,	ekipa	3	mož
Vlečenje vrvi	ekipa	6	mož
Tek vajencev
Polževa vožnja
Tek v vrečah, starejših
Tek v vrečah mlajših (malčki)
Gasilske vaje
Rok za prijave je 15. maj 196o.
Po prejetih prijavah bo pripravljalni odbor izdelal propozicije in točen urnik tekmovanja.
Naknadnih prijav se, ne bo sprejemalo. Pri sestavi ekip je upoštevati, da se od postavljenega urnika ne bo v nobenem primeru odstopalo. V kolikor bi se pojavila prepreka, da tekmovalec, določen za tekmovanje v eni ekipi, trenutno tekmuje v drugi, bo v tam primeru ekipa nastopala pač brez enega tekmovalca. Zato priporočamo, da se ekipa
sestavi tako, d.a en tekmovalec ne nastopa v več panogah, m or tla največ v dveh.
v;
ŠPORTNIKI! - O&zovite se pozivu in prispevajte k temu prazniku s svojim udejstvovanjem. Da pa bi bil praznik izražen.tudi v dobrih rezultatih, pričnite z treningi takoj .
V pričakovanju vaših prijav, vas pozdravljamo s športnim
ZDRAVO !
Filipčič M.s
MORJE VAS VABI
Tudi v letošnjem lotu bo naše podjetje obratovalo b svojim počitniškim domom na’ morju v Grabrovom pri Kraljevi c o •. ■Ker je skrb za delovnega človeka danes ena najosnovnejših nalog vseh družbenih organizacij, kakor tudi samega podjetja, je tudi v letošnjem letu preskrbljeno, da si lahko vsak član našega delovnega kolektiva rezerven svoj letni oddih ali vsaj del istega in. preživi ob. dobri hrani in toplem podnebju na obali našega Jadrana.v prijetnem zelenem kotičku v bližini znanega letovišča Kraljevica.
Da bi bil omogočen prijeten oddih na morju slehernemu delavcu našega kolektiva je preskrbljeno tudi za res dobro hrano po izrecno nizki coni,- saj znaša 'celodnevna oskrba v zidani stavbi za člana kolektiva oz. naj ožjega sorodnika, le 32o,- din, dočim je celodnevna oskrba v šotorih 25o din.
Člani kolektiva!
Razporedite si čas svojega^letnega oddiha in pošljite svoje prije-ve za bivanje v našem počitniškem domu v Grabrovec na upravo podjetja najpozneje do 15. maja 1960. V prijavah je točno navesti prvi dan bivanja v počitniškem donu ir zadnji dan bivanja .vključno s prenočiščem za isti dan teist o vil o članov.
Počitniški dom bo- odprt pi odvi doma g IR majem, sigurno pa s 1. junijem l\So. Vsak prijavljen^c prejme na podlogi •» ■>-slane prijave potrdilo o šprejemu'-v poči tri Svj	ž'nai
bo datuma, kdaj je prostor v domu, v kolikor bj bil o prijavi jencev več, kakor j..; kapaciteta doma.
Nasvidenje na rnc j J
HUMOR PO MALEM
SlL. ANKA: Ali jo pri vas dovolj or o, da odložim plašč?
TAJNICA: Kar izvolite ga položiti na sol, kajti obešalnik za tajništvo
carini in ga radi pomanjkanja o. e vi zrn. n. sreontev no moremo dvigniti.
PSIHOLOG: Ali mi lahko kaj poveste o vasem osebnem življenju? USLUŽBENKA: Boljše je, da so obrnete na 006, tam vodijo evidenco o tem.
MIHA:	Tvoja gospodinja pa mora
Jii/i res nazadnjaška, ee pravi, o-a obiski drugega spola niso
o.o vol jeni?
TRANCEL: Ves, ona je zelo skrbna in
^	' a ce lmel preveč izdatkov
za obiske, potem ne bi mogel plačati Hlastne najemnine.
SEP: Kontrolni trak kaže, da ob treh niste ure navili?
LOCNI ČUVAJ: Veste gospod tovariš, j£ šeni sanj el, da navijam uro in ker je to ciio med službenim časom, mislim, aa je itak to dovolj.	’
P£l 'lmate UkSm n°rGd
raatp-^n-! T?,	nedisciplino tpga
S(ir, ip	JLJE^ef i nao^°li. Ze večkrat
voi-TŠVn £0t sijrokovndak ostro in pravo 0^-	komando, pa se nič ne zgane.
Sni namreč čakajo, ca bi se jaz zvani! Pa bodo dolgo čakali i.	' 3az ZS°n±1>
DELO!OLJA: Kako, da ste v temi, sai ne vidite delati?	’	3
DELAVKA: Veste, mi štodimo z elektri-
D E A C- I BRALCI
Izšla je prva številka našega "Biltena" in^s tem je postavljen temelj na katerem bomo gradili naše n&eialnje delo na področju te skromne, a vendar ža nas pomembne publikacije.
Raše pođjetj.e ima zelo širok delokrog in pester sestav programa dela, ter tako tudi dovolj gradiva za naš
"Bilten".
Da bi dosegli smisel in namen te akcije je potrebno čin več sodelavcev izmed članov našega kolektiva.
Zato apeliram na vse tiste, ki imaj o veselje in zanimanje za dopisovanje, da sodelujejo za raznimi članki, strokovnimi elaborati, reportažami, humoreskami, karikaturami, kritiko, prostimi spisi dogodkov, itd.
"Bilten" bo zajel sledeče teme s
1.	Strokovno dejavnost
2.	Politično dejavnost (sindikaz, ZE, mladina)
3.	"Iz naših gradbišč"
4.	"Iz naših obratov"
5.	skrb za človeka '
6.	Šport
7.	Humor
8.	Za bistre glave.
Rad bora tudi sprejel nove predloge ali nasvete za izboljšavo ali razširitev našega "Biltena".
V te svrhe predlagam, da bi še ha'sedežu gradbišč v Novem mestu, Krškem in Ljubljani, kakor na direkciji podjetja v Novem mestu namestile uredniške skrinjice, v katerih bi se nabirali vsi članki in prispevki za "Bilten".
Skrinjico bi imela v oskrbi za to določena oseba, katera bi tudi vse prispevke dostavila uredniku.
članke lahko pošljete tudi direktno na ur o rini š bvo, ki je na direkciji podjetja, Novo mesto, noštni predal 89, pod oznako » ZA BILTEN ",
"Bilten»vbi izšel vsak drugi mesec. Tako bi naslednja številka izšla 1. julija lSSo, seveda ob vašem sodelovanju.
Vas prijateljsko pozdravlja
u r e d n i k l