Poštnina plačana v gotovini. POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Pribafa vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. !• Leto 10. štev. Dolnja Lendava, 25. jula Uredništvo i uprava je v Dolnji-Lendavi št. 32. Izdajateo : FERDINAND HERMAN r. k. kaplan. Odgovorni urednik : HARI LEOPOLD ev. p. diibovnik. 1926. Cena edne številke 1 Dinar. »Prekmurcu« v odgovor. V »Slovencu« od 16. jul. niki »Prekmurec« šče dokazati, ka Prekmurci nikak nemrejo spadati k Horvatom. Slobodno ujemi je. Ali či že kaj piše, te naj ne misli, ka do jov meli stoletne stke, za s Hr-njegove tuparije samo birke člele; vati da smo ne meli nikakših pravica samo odločbe liidstva. — j venski učenjaki literarne zgodo-I potom začne pisec svoj poz- i vine trdijo, da so v tistom vre-nani način, naimre trditi drzne reči meni »prekmurski« pisatelje v lep-brez podlage, brez poznanja stvari ! šem slovenskem jeziki pisali, kak Misli si: morebiti se znajde gde štajerski pa kranjski Slovenci. To kakši somar. šteri de to vervao. — bi trbelo znati, tistomi, ki od tak-Prva njegova drzna trditev, je ših stvari šče pisati. — Kaj on od ka smo mi Prekmurci s Sloveni- Mohorovih knjig i od slovenskih zato naj malo žepne svojo drznost i naj samo takše trdi, kaj je mogoče dokazati. Mi za gotovo držimo. ka je tć budalosli eden zeleni mladdnec napisao, ar smo že otokov. Dobra polovica katoliških Prekmurcov je 280 let spadala pod zagrebačko piišpekijo; iz Zagreba smo dobivali duhovne pastere, zagrebški pušpeeje so fermali naše večkrat vidili, kaje spodobne drzno-1 očake. Je mogoči boljši i vekši sti pod lastnim imenom pis*», kak! stik ? Treba je znati zgodovino. A na pćldo tisto smešnico »Pozabljeni tisti stiki s Šlovenijov gde šobili? bratje pri Rabi«, ali pa tisto mo-i Zgodovina nikaj ne ve v njih. Go-tovitsko razpravo od »Agrarnoga tovo, da so Bistričanci, Dokležov- proletarijala n Prekmurju«, gde je ravno nasprotno istina. •— Zato nJemi zdaj za vselej povemo, naj ne piše o takših zadeva, o šterih niti plavoga »dunsta« nema, nego |nesto pisarije naj skrbljivo študira bogoslovje, naj se pripravla na svoj sveti poklic, ar stem Prekmur-com več haska lehko splavi, kak svojimi novinarskimi članki. — »Slovenec« bi pa tudi lej ko malo pogledno, kaj je v člankih, ki se hčeju Prekmurja, i nebi svake neumne fraze štampati dao. — »Slovenska Krajina je i mora bdi slovenska«, tak je nastavo svoj Članek tisti zeleni mladić. Mi smo že dokazali v etom listi, ka »Slovenska Krajina« zemljopisno nigde pe obstoja, ka je to ime g. Klekl Budapešta dobo, gda je leta 1918. vogrsko autonomio kovao za vogrske slovence. I tak ta nami-š Jena »Slovenska Krajina« za nas volo lejko ostane, či šččte, slovenska ali japanska ali magari ciganska. — M j se korjmo za Prekmurje, za pravico, za ednakoprav-nost prekmurskega prebivalstva. Ne borimo se 2a jezik) ar dobro znamo ka za 20 let v državi S.H.S. ne bo drugoga jezii^ kak srbo_ norvacki državni jezik. ___ ^ato se zeleni pisec temeljito moti, gda se obreglije no Zagreb zakaj šče Prekmurje pod sebe spraviti. Zagreb je Pritem č sto nedužen. Večina Prekmurcev je pri zadnjih volitvaj na norvacko stranko volila. To je ne Zagreb napravo, nego volivci Prekmurja so stopili na horvacko stran. An nemajo pravice na to? To je! čani, Bakovčani i Petančarje meli stike s svojimi štajerskimi sosedi. Na Muri so vkup meli mline. — Ali pitajte ednoga Gumiličanca, 70 let staroga moža, ali je on vu svojih mladih letaj znao za Ormož, za Ptuj, za Maribor? Morebiti je hodo parkrat na božo pot k Sv. Trojici na Štajerskom; ali k Majki božoj Bistričkoj je tiidi hodo. — Par vesnic pri Muri je ne celo Prekmurje, Sobočanec, Piicončar, Križevčar, Gornji Petrovčar, Gornji Lendavčar, Jiirjančar, Bodončar, vsi so Prekmurci; pitajte zgodovino, ka so iskali tej gda na slovenskom štajerskom — prek Mure? Tei so te vidili ob prvim Maribor, gda so je žandarje ta gnali vu vozo. Ali Čakovec, Varaždin, Ludbreg itd. to so vsem dolnjim i gornjim Prek-murcam poznana mesta. To je bila stoletna trgvsko pot; Varaždin, Čakovec, Turnišče, Sv. Gothard. — Da, hodili so Prekmurci na Štajersko; ali kam so hodili? V Nemško Rfidgono. Tii so si vse kupili i tii so vse odali. Ali prek Mure so vsigdar nikaj ne odavali i ne kupiivali. — Nadale to piše zeleni »Prekmurec«, ka so Prekmurci »pretekla stoletja« slovenske knjige rabili, pa ne horvacne. Tii je pa preveč tiič-noga baka strelo. Ar naši očaki so pretekla stoletja sploh nikše knjige ne rabili, ar so ne znali čteti. Prva štampana slovenska knji-gai štero je narod v Prekmurji v roke dobo je bila »Molitvena knjiga« Kuzminič Mikloša 1788. leta. Ta knjiga je bila »vendska«. Slo- molitvenikov piše, to ne spada v »pretekla stoletja« nego v doba zadnjih 40 let. Leta 1886. je »drfl-žba Sv. Mohora« v celom Prekmurji mela 158 letnih članov; v istom leti je v zagrebški piišpe-kiji bilo 204 članov Moharove družbe. Zato je to ne argument da bi Prekmurci morali k Sloveniji spadati, ar potem bi horvatje zagrebške piišpekije tiidi morali ta spadati. Obtrejtim se drzne trditi ka so nam trgi Slovenskih Goric v neposredni bližini. Kakši trgi? Ka lejko tam kupimo, ali ka lejko odamo? Ka mi nemamo, tisto Slovenske Gorice tiidi ne majo; kapa oni lejko odajo, tisto nam ne trbe kupiti. Istina, nekaj vina i ja-bočnice kupijo naši liidje v Slov. Goricah, ali to je samo najnovejši stik, odkod nemrejo na Vogrsko po vino, ar je vogrsko vino vsigdar falejše bilo od štajarskoga. V zadnjoj točki je dosčgnjen vrhunec politične neznanosti: »Kakšen smisel ima združiti Prekmurje i Medjimurje v posebni oblasti?« pita pisec, Či bi on ne samo tak z lufta pisao, nego bi si tiidi kaj premišlavao . te bi njemi to ne trbelo pitati, ar bi sam lejko znao, ko ta združitev je najboljši smisel čina. Oboji smo spadali pod Vogrsko, ednake zakone, iste tradicije smo meli. V ministerstvi pravde v Belgradi obstoja »odele-njo za Račku, Banat, Baranju i Medjimurje«; ar so tč pokrajine prle pod vogrsko spadale; zato je to potrebno bilo, naj zdaj Uidi majo posebne uradnike, šteri njihove zedeve znajo razsoditi. Zakaj pa Prekmurje nema te ugodnosti? Zato, ar je Slovenija Prekmurje za sebe pograbila i na austrijska kopita potegnola. Gda so Srbi previ-dili, ka je to ne dobro ino so šteli Prekmurji posebno oblast (gubernijo, dati, te je g. Klekl na prigovarjanje svojih »slovenskih« političnih pajdašov vse geno, da je preprečo to dobro nakanenje Srbov. — Na zadnje pitamo toga modroga »Prekmurca«, ali je on gda vido Medjimurje? Če je vido, kak pa te viipa na papir vreti takšo oslarijo , ka bi si v zdužitvi Prekmurja i |Medjimurja »dva reveža podala roko?« Medjimurje s svojov imenitvo rodovitnov zemljov je ne revež, nego proti Sloveniji bo ga-laš. Medjimurje je 128.597 ka-tastralnih oralov zemlje, ne kranjske pečine, nego dobre rodne zemlje i na toj zemli 90.000 liidih! Mladi pisec, ešče se dosta morate včiti, da bodete sposobni za moralno-ekonomski vprašanj pisati. — „Naše šole". Pod tem naslovom so Klekl-nove »Novine« moder članek objavile. Samo to najvažnejše je izostalo. Ako bi se naimre naše ve-sničke šole opiistile ino bi se mesto njih vkiipne farne šole zidale, što bi nošo te velikanske stroške? Jeli gospod veliki župan mariborske oblasti, ali pa tisti siromaški liidje, šteri so si z velikim težavami svoje domače vesničke šole postavili? Jeli ma diišo tisti človek, šteri to šče, ka si naj ubogi Prekmurci v dalešnjem kraji veliko, vkupno, vnogorazredno šolo zidajo, gda doma majo svojo drago šolo!? To bi bilo tiranstvo brez primere. Od toga vekše krivice si niti zmi-sliti nemoremo. Ako se šolske razmere v staroj Austriji tak razvijale, ka so vkupno farno šolo meli, dobro je; ali kaj ščete z austrijskim! razmerami v Prekmurji ? Prekmurje ma svoj šolski zakon, šteroga veliki župan nemore razveljaviti, nego samo parlament. I mi se viipamo, ka naš parlament pravičen šolski zakon napravi, šteri ne de vkup riišo tisto, kaj je dobro bilo na-pravleno. Ali mi Prekmurci tii znovič vidimo, ka ne spadamo k Sloveniji, ar slovenski uradniki vsigdar nove težave rivlejo na nas, vse obtežil-ne naredbe i običaje iz stare Austrije raztegujejo na nas; zato nemamo driigoga izhoda, kak prositi vlado v Belgradi, n?j nas amputira od mariborske oblasti i pridruži k novoj, štera se bo ustanovila v Varaždinu, ali Čakovcu. Zakaj je dača velika? Ako so razmere po celoj državi takše, kak eti okoli Lendave, te se nam ne treba čuditi, ka država tak dosta penez potrebuje, i zatoga volo tak veliko dačo ferja. V Lendavskoj šoli majo poseban razred za z šolarov i razred za 15 šolarov. Za vsaki razred država posebnoga vučitelja mora pla-čuvati. V Turnišču je štirirazredna šola s 8 vučitelji. Štirje pred pol-danom včijo, štirje pa poldne. Drugi vučitelje morajo celi den včiti, tej pa samo poldneva. Zakaj pa država tri 8 vučitelov plačuje, da bi 4 zadosta bili ? Samo na te 4 nepotrebne vučitele država na leto 80 jezero Dinarov mora izplačati. Što je kriv toga? Slovenska šolska oblast. Ci bi v Belgradi to znali kak se tri državi penezi vogonijo, bi je vse pognali. Tak je zdi j v vsakem uradi. Personal je trikrat vekšl kak prle Polovico uradnikov i žandarov treba odpustiti i včasi de dača menša. v Bački. V Apatini je Duna predrla breg i je 100 jezer plugov polili; v Baranji 8 jezero; v Belji 24 jezer; v Bogojevi 47 jezero. Kvar je strašno veliki. Keliko se da po prečno ugotoviti, je 200 miljon Din. Politični položaj. Dr. Nikič je iz radičeve stranke z ništernimi koveti vdstopo, pa je ostanovo novo stranko, zato je Radie zahtevao od njega, da se naj odpove od ministerstva. — V radikalni stranki je tudi ne vse v redi. Tam se tudi naj hitrej zgodi, da se razcipijo. — To vse kaže na to, da volitve ne bodo daleč. skira malerami, ki svojo deco za-|!jajo vredno svoje delo. Pazimo na sva-nemarjojo, zavržejo, ubijejo. Jezus ko delo i si gori pišemo. Povejmo tiidi, je vidi i se joče. Jezus joče nad roditelji, šteri ne krščansko živejo, brezi krščanske ljubezni, v kreganju, v prekli-njavanju od zajlra do vgčera. Oča pride domo pijan, kriči, deco i či pridejo od kriija, po tem pa se naj ne jočejo. Bratonci. Komaj čakamo, ka pride sobota večer, zato, ka te do rok dobimo «Naše Novine", štere vsi z velkim veseijom gOrisprimemo i zanimanjom ženo preganja, zabranuje od mo jčtemo. Vsako soboto ji pride več pa itak litvi. Takšo hišo zagleda Jezus i vsikdar stalijo. Edni je zraven proti se milo joče. — Oj nigdar ne tako starijše, roditeli, liki po zgledi sv. Ane, te se Juzus nebo jokao nad Vami. Mi rajši jočimo pred nogami milena Jezusa — da bi Jezusovo veselo lice tudi v nebesa] gledali. GLASI. Politični glasi. Velika povoden. Od vsej naši krajaj dobivamo sporočila, da je voda polila rodovitno zemlo. Najvekša pa je bila plačujejo za celo leto neprej, drugi polletno, kak pač što premore. — Či bo tak šlo naprej, bo za kratek čas vsaka naša hiža mela naročene „Naše Novine". Ar se iudstvo zanima za novo stranko, bi bilo najbokše, če bi što od vodstva k nam prišo i prečt&o program, potom pa ustanovo stranko. Do svidenjeJ Oj ti čiidna Škrlatica ! Te beteg je razsajao po Prekmurji, pa tiidi izven Prekmurja. Zatogavolo pa so tudi Zapuščajo nas ... . Družina g. nastavili razne straže, štere so mele te pokojnoga Dr. Fabijana Jozsa se je od-' nalog, ka so pazile na Škrlatico. — Ne-selila z Lendava na Madjarsko. Imeno-' dn’ Pred puconskom zenjom pa čuvana družina je v Lendavi od vseh v jemo, ka je Škrlatica preminola i straže najvekši ljubeznostjo živela. Vsi ljudje razpuščene i senje u Puconci obdržano. so jo radi imeli, posebno pa glavo te Vsi smo že bili veseli i smo pripravlali družine, ki je mnogo let bio doktor v svojo živmo za beltinsko senje —, a Lendavskem okraji, i je svojo veliko zna- smo se grozno fkanili, zato, ka nam je nostjo večini nezaj dao zdravje. — Kak Jo senje Škrlatica zaprla, čeravno je v smo jih radi imeli to družino, so poka-1 celoj beltinskoj župniji ne bi lo toga-bezale, one skuže, štere so potekle pri te8'a- — Lden pa je pravo : Zakaj so slovi. Odite od nas, a vas spomin osta- beitinčarje dali tak malo votumov dene pri nas i vas prinas. Nej smo se po- mokratom i če bi kaj več dali, bi ne slovili od vas na veke, liki vas čakamo prišla knjim Škrlatica. — Če je to isti-nazaj. — Zbogom. j na, te se bomo mogli jako paziti. Osebna vest. V nedeljo 25. au- i _ . Beltinski farnik. gusta se v Turnišči poročo g. dr. Franc Lakši so liidji? Ništerni iiidje so Kral zdravnik z gospodičino Mariško; se iak dah v politiko, da pozabijo na Rous. — Čestitamo. j vse driigo. Tak so ništerni sujstri (čev- Pismo iz Gančan je dobilo ured- ljari) zapustili svoje trinogate stolčeke i ništvo, kje se pritožujejo, da ne dobijo! zabijanje klinčkov v črevlje, ar se njim redno po pošti „Naših Novin", i da je to že za malo gšeft vidi i ščejo v ža-zopet pismonoša prigovarja, da naj ne- matnij stolcej sedeti, i v človeške glave zaj pošlejo „Naše Novine". — Skoro to zabijati S. L. S. politiko. Sreče pa manam poročojo iz Lipovec. Ka je istina jo jako malo, ar njim Iiidje pravijo: marjajo. Takša mati je b la tiidi! na tem? pitamo pristojen poštni urad.! „Sujster ostani pri kopiti!" — Ja, ja Agara, štera, je zavrgla svojega I Ali smo že v resnici tak daleč prišli, bokse bo či ta delala šolinje, nej pada sina. Jezus se joče nad nezakon-i da že zovolo politike pismonoši ne oprav- koveta politiko, pa ta več haska mela. Nedelja po risala j deveta. »Gda se Jezus približavao k Je-ružalemi, videvši varaš, jokao se nad njim (Lukač, 19. 41.)« Čidno mili i genljiv je denešnji sv. evangelium. Sam Sin božji se joče, da je zagledal varaš i pravi: »O da bi bilo spoznalo ... pa neprijateli pridejo ... i te porušijo« ... — Jezus se pa tiidi gnjesden joče nad starišami, steri svojo deco zanemarjajo. Nekša ženska, mati več dece, je svoje dete zavrgla. Najde to zavrženo dejte dekla, štera ga vzgoji. Iz tega deteta postane svetnik: to je sv P ter Domijan! Nad takšimi, star-šimi more pač Jezus bridko jokati, steri svojo nedolžno deco zane- Podlistek. ponavlao mali janči, a materna sladka dan pa sveče gorijo, da njegova sladka No te že mi tudi ne bomo živeli. j viista so se več ne odprla. Dtiša je! mati spi. Zaj ga je doli djao i si je pogu- ' odišla že na driigi svet. — Mozak! — prosi mali Janči tam čao: zdaj pa idem po skopam grob. V hiši je bita nočna tišina, samo pii triigi stoječega mo^-ko vzdig- ■ Mali Janči je pa sam ostao v hiši. ! še vora je kalila mir i serce maloga Jan-i nite me, da bom vido svojo mater. Mo-| y g!avj se me je vge rnegai0_ Razmoje, čija je bilo. Čakao je, da se odprejo pa žak je usmiljeno poglednojo i ga vzdig-; janči je komaj 6 iet bio star, da je niaterine zatisnjene oči . . da de pa sli-. nejo. Siroče. I. Testament. i pa ne je razmo. Telko pa je vido, da SMkl maierni gl»s • • Merno, tiho | - No pa s, H poglej. Pa ^o i ........................ ]hin Sj toplano je čakao dugo, da je ne ] si poglej, ar jako dugo jih ne boš v,do. d išli notariuš j so ga pitali, či so mati zapustili, kaksites-tament. Odkod pa to naj on zna, ka je je napravila teštament, šterega mogeo izvršiti. »Testament je ne oio ° 0paz0) ka je prišla v hišo sosedka i se Janči je ne čiio ali pa je ne razmo, pejnez, o hiši, o vrednosti, liki Ka nemre na gjag jojjgj^ njemi gučijo možak, samo je trdno ^ Tj™, irr.: - -Vp.-« — Idi, moj sinček — je na tihoma j ne razume, zakaj dela takso veliko larmo, bi bila. šepetala smrtjo boreča mati idi i i j^ njegova mati tak sladko spi. Sosedka išči si mesto menč drugo mater, štera je ne razumela to čudno gledanje mate bo lubila, pazila, i vzgajala . . . Išči i0ga jančija, nego dale joče. i najdeš! Gospod Jezuš je to obljubo i Umrla je! Idem pa pozOvem driige jez verjem v Njem . . . Judi. Sirota, rešila se je. Lice merajoče ženske se je spre-minolo i je blede oči obrnola v kot, da bi koga zvala. Gor se je štela zdignoti a je slaba, . . spadne nazaj v posteo. — Idem! — šepeta pa — samo od sinčka še morem slove vzeti . . . Mali Janci se je nagno na umrlo svojo mater i je z obema rokicama držao materno mrzlo roko. Ka je on znao ka pomeni reč: smrt! Za malo vreme je hiša puna bila! več ne zbudijo, s liidmi i ženske so jo začele mujvati | Zakaj se pa ne zbudijo Naj jo kiišnem — prosi možaka. No pa samo jo ktišni i ga držijo bliže. Kiišno je pa se je strosil, nikaj takšega je čiito, ka je prle nigdar, da je kiišno svojo mater. Tak je vse hladno bilo... tak mrzlo . . popolnoma inace — i oči so tudi zaprete. pitali: „Povej nam, ali so ti mati kaj pravili?" „So"! pravi. No i kaj so ti pravili ? Da naj si iščem driigo mater — pravo je Janči — nevedečko je povedao. Notariuš ga pobožajo i odidejo. V hiši je pa postao saglivi mer. Spijo — pravi mali nevedni Janči. i Tiidi voro so stavili, kak je biio to Tak je — potrdijo mu možak, i se j v navadi, či što merja pri hiši. Merna tišina je vladala v hiši — pita pa ia tnali Janči je pa denok šlisao glas, Išči, moj mili sinček, samo išči.. . . Noi oblačiti. Sredi v hiši postavijo triigo i Janči, ki je o tem nikaj ne razmo. i šteri me je pravo: pa kje naj iščem? Namilo je zdihavao mrtvo mater položijo v njo, a pa taki Sinček — tolmači mu možak —j „Išči si mater!" maii Janči. Prijao je za materno roko, visoki, da malt Janči nemre viditi. Po- mrtev človik več se ne zbiidij . . to je; (Nadeljevanje.) -štera je pa že mrzla bila. stavijo križ, okrog triige sveče, to ma- se se zbiido idnok ... ja ednok! . . .j Kje naj iščem mater! — je jokajoč lomi Jančiji nikak nejde v pamet, da je Ko angelje s trombetami zbudijo ?K ?n / *. • ; I .L nfnid Str^n 3. Križevci. Vsak uradnik je zato nastavljen, da naj svoje delo po svoji moči upravlja. To pa ne najdemo na pošti v Križevci. Poštarica pač pride večkrat ob 10 vori na pošto t. j. v urad. Stranke so mogle čakati večkrat v mrzi i vročini g. poštarico. Dužnost je dužnost, i ta dužnost veže tildi poštarico v Križevci. Zdaj za ednok prosimo go poštarico, da naj natanko obdržij uradne Vbre, ar či ne, bomo iskali drugod vra-stvo. Dužna je li občina dati stanovanje zdravniku zapstonj? V Križevci zdravnik, ki stanuje v občinski hiši, nešče plačati arendo občini, ar madjar-skih zakonaj to nejde. V prekmurju so pa austrijski zakoni, po šteri pa more plačati. Ali se bomo ravnali i ravnalo po madjarski ali po austrijskih zakoni. — Pri nas je že navada, da se ravna po obojih, kak je bole škodlivo za Prekmurca. Razglas. Borza dela v Mariboru razglaša sledeče: Brezposelni delavci iz Prekmurja, ki iščejo delo potom podpisane borze deia naj v prijavi navedejo osebne podatke (poklic, rojstno leto, stan in natančen naslov). Profesijonisti in nameščenci naj poleg teh podatkov navedejo tildi koliko časa so brez posla in kje so bili zadnjič zaposljeni. Poljedelski delavci naj navedejo, ali so pripravljeni vstopiti v delo v drugem kraju kot hlapci, konjarji, volarji itd. Slednjim se naznanja, da sezonskega dela, pri katerem se navodno zaposluje večje število delavcev skupaj, pri borzi dela sedaj ni na razpolago. Ako bo pozneje delo za večje partije na razpolago, se bo prizadete delavce pravočasno obvestilo Potom županstev in časopisov. Sedaj dobijo pri tej borzi dela posel oni poljedelski delavci, ki želijo iti Francijo, kamor se delavce pošilja na način, kakor se je to vršilo pri bivši borzi dela v M. Soboti, to je potem, ko So si preskrbeli potni list. Nadalje do-bi3o do preklica delo na Francoskem kvalificirani in nekvalificirani rudarji ter r'ekaj kamnosekov. Za gospodinjsko osob-le (kuharice, sobarice, sluškinje itd.), so -Drosta mesta po večini vedno na raz- PQlago. Maribor, 20. julija 1926. Borza dela. ^ i)r. Razlagova slavnost pri Ma- 1 Nedelji 100 letnica rojstva in od--ritje spomenika se vrši z nedeljo avgusta 1926. ob vsakam vreme-!UI- Spored: 1. Na predvečer: bak-jada z godbo, kres; 2. v nedeljo Jr\ob 4- zjutraj fanfare; 3. ob u ,. ‘ lraiišče gostov, Ljutomerske goobe m požarne hrambe na kraju dr. Razlagove rojstne hiše vRadosiav-Cih; 4. ob pol 10. sprejem Mariborske Lnasbene Matice i drugih gostov pešcev iz Zerovinec pri „Mirovih". 5. ob l0- slovensa sv. maša s predigo (prj_ d’S3 g. prof. msg. Vreže); 6. ob n. otkritje spomenika, pozdravi in slavnostni govor dr. Mohoriča; ob 1. banke! v „Društvenom domu“ (za prigla-ene udeležence); 8. ob 3. akademija, oncert Mariborske Glasbene matice' egorijo: Dr. Razlogovo rojstvo; 9. °sta zabava: petje, godba. Zvečer umetni ogenj. Ob 8. zvečer priredijo | si gospodje okoli klerikalni jaslov je to včinio, ar je slab bio, ar je dijaki v Društvenom domu burke in šaljive prizore, katerih naj nihče ne to ne šteli včiniti. rajši sliižo ttihinske interese, kak pa domače. zamudi si ogledati in se prav od srca gj se celo Prekmurje organi-j Tak se kaže tista blaženost, I da k torni driigo ne trbe, nesmejati. K prav obilni udeležbi vabi vse od blizu in daleč — odbor. Stara prigodba. Dalje 9 poglavje 54. vez: »Leta 153. v driigom meseci zapove-davje Alkim, naj se poruši obzidje zootrašnje svete hiže i naj se poderejo dela prerokov i začeo je podirati. Vu onom vremeni vdar-jen je bio Alkim i preprečila so se dela njegova i zaprla so se viista njegova i žlak ga je vdaro, i nejei mogeo več spregovoriti reči, niti testamenta napraviti, I vmro je Alkim vu onom vremeni med ve-likov mukov . . . i nor je bio.« žira v ednoj stranki, je istina. Tak štero so klerikalci i g. Klekl sprav-je, mi vsi vkuper moremo delatj laIi za naše* ljudstvo. Nigdar so i ne eden proti driigomi, dokeč ne za nas> nego vsigdar proti se nemo razmili, dokeč vsi prek-jnam murci nemo vidli eden v driigom I zdaj pa boli te gospode, da smo mi odprli ljudstvi oči, da mi [Kdu. rustunu, |resam sam0 za delamo, naj v druge stranke, n;,gp nrpkmiirskn ITidstvn zadn- stere so ne z naše duše i z nase brata i sestro, te čas nikaj bog-šega nemoremo čakati. Pustimo, nihajmo tam vse druge stranke, naše preknlursk0 ljiidstv0 zado zemle zrasle, nego samo so zato k nam prišle, da bi nas vopoce- voljno, veselo, i blaženo bode. I odkrito vam povemo, da se tesan caie i naslednje bi jnas pa na ce- “ bojimo od nikoga driiga, kak sti nihale, kak kodiše, šteri so že sploj voponiicale. Samo edno več od Boga, ne niti od trplenja, od preganjaja, ar v srci z pravicov, njim povemo: idite od nas šata-|v duši pa z Kristušovim mirom nje, mi vas na niicajmo, mi sami,srn0 oboroženi, Mi samo za našo Prekmurje v senci blaženosti. ščemo gorizazidati svoje bodočnosti lepo Mžo. Zapomnite si gospodje, ki ste na našo zemlo prišli z tiihinskim mišlenjom, da je krajino i za naše prekmursko ljudstvo delamo i bomo delali do zmage. I vsem hamišnim političnim prorokom pa to damo na naše trezno prekmursko ljudstvo glas: idite stran, ar se vas je že ne za odajo. Istina je, da nam zdaj žitek driigo ne rodi, kak trnje, kak trplenje, ali vupamo se, kak pravi krščeniki, da bode naša bodočnost lepša, da bodemo zadovoljni i veseli. To se pa samo tak pokloni notri k nam, či ljudstvo naveličalo, idite počivat, ar ste ljudstvi samo na kvar. Prekmurski klerikalcev vogrski list je pod tem naslovom eden članek prineso. Z toga članka se spremenimo tisto pot, po šteroj driigo ne vidi, kak ona velikaIsmo do vsega mao hodili, dane zagriženost i besnoča proti našoj: bomo več na hamišne proroke po-stranki. Gospodje okoli Kleklove slušali, šteri so z tak lepimi i ma-reverende vidijo da njihovo sun- snimi rečmi prišli k nam, da pre-|ce zahaja i zdaj vsako orodje go-. vidimo, ka so naše prekmurske Iriponiicajo, naj ešče, či samo za razmere sploj driige, kak štajarske mali čas obdržati morejo svojo 1 kranjske, da previdimo, ka naše i pozicijo. Tak vadliijejo, da oiodje dtlše struktura driiga, kak sloven-! posveti cil, oni se nezbojijo go- cov, ar smo mi ne Slovenci i nig-iriponucati te najbole grda orodja, dar smo tildi.ne bili, nego slo-naj ž njimi samo svoj cil more-Teuje smo. j jo dosegnuti. Mi ne^obečamo tak, | istina je, da smo mi z Ijubez-| 1° kierkaici pišejo, ali z či- nosti stopili pred ljudstvo, ar smo j slov i mirno v diišnovestjov po-'vidli, ka vsaki brezvesten človek i vemo vo to, da je klerikalizem na-j vo šče poniicati naše dobro Ijtid- sPeklhacha> > L d. krijejo edino to |Soj krajini nikaj rm spravo i v;stvo. Ta naša goreča ljubezen je rsč „kniglica"! Mešetar nije tisti, šteri |bodočnosti ne spravi tildi. I mi, pa na torn, pomagati izdelati za mest0 grofa ali hercega trži, nego poči de nam Bog pomago, resan to: naše prekmursko ljudstvo, naj žme- otrtaščenec zato, ar sami grof, pa herceg i ščemo dosegnoti, da vsaki prek-jča njegovega tera ležeša postane. ni£dar nou{a šla tržiti> nego si vzameta I murski človek, dejavec dobi po-|Da je naše ljudstvo tak na nikoj P00,:)*a®čenca- Spekulacija pa nej, či što | steno delo i zasliiši svojoj držini prišlo, torni so krivi vsi brezve- trži, ah se pogaja, — špekulacija samo : i seoi vsaicdenešnji krtih, kleri-1 stni politični agentje, šteri so se t0 ie> či med prodajalca i kupca stopi j kalci z g. Kleklnom mirno gle-ina našoj zemli i z krvi našega:eden ar sPekuIira Pri temna svoje dajo, kak naši kmetje na nikoj | ljudstva ščeli obogatiti. Tomi'je kru£lice- idejo, mirno gledajo to, da je kriv tildi slovenski klerikalizem i| Jeli istina, tali pravo g. Podpirajte i naročte si „Naše Novine“. Moji odgovori: Dr. Nemethy Vilmoš. Jeli Je „spekulacija'1 odaja? Todl samo g. Kiekl pišejo i se pokrijejo til s rečmi g ministra. Tli ide ludi za Vaše kruglice. Reči mešatar, brezvestni agentje spravljajo vo v Brazilijo, gdje je tak preveč veliko toplenje i mantra. Či so g. Klekl tak preveč zaljiidstvo, kak to radi pišejo v svoji listaj, zakaj se pa te gorinezemejo kre siromakov, zakaj siromakom ne spravijo zemlo, ali zaslužek v etoj državi, nego se veselijo, gda si-romacke v tuhinske mesta idejo. Mi srno resan zato začnoli svoje delo,ar smo vidli, da od tisti zopstom čakamo pomoč, šteri so na to bili pozvani i zavii-pani, tildi sopstom od klerikalcev i ravno tak od g. Kleklna. Mi smo resam zato prišli, da bi trpeče mi ljudstvi goripo-šiišili britke skuze i zkračili njegove boleče i krvave rane, ar ste sam Klekl, da smo mi tak oslab- minister. Im k to g. iST/ek/ leni i na nikoj spravleni. I ravno Mogoče, ali nije sigurno. Mo- te klerikalizem, list Kleklna nam goče zato, ar si je g. minister mogao pred-v oči meče, da smo vidli to trp- staviti da je istina, ka njim Kleklpripoveda lenje že sedem let i smo se do-nok do etoga mao ne genoli. Vidli smo to vse, ali zato smo ju. Zato či so stvar g. Kiekl falično raztolmačili, te odpadne odgovor g. ministra, ki je sodnik bio i zasluša sigurno prvle se ne genoli, ar smo mislili, da ludi driige stranke, kak bi sodo. Nije g. Klekl ne dopusti našo krajino pa Sigurno, da bi te odgovor dao mi-i naše ljudstvo tak na nikoj spra- nister zato, ar so že ednok g. Klekl viti. Ali v njem smo se tudi vka- tudi pravili, da je že učinil g. minili, on je tildi ne za nas delo, | nister vse, kaj se v pripravi odaje zgo-nego za driige, zatiihince, ne je i dilo. To je vse neistina bila, zato nije meo te moči, da bi njim odkrito: sigurno, da bi zdajšnji reči istiniti bili. povedo, najmreč svojega kluba Ka pa znaci za naše Prek- štajerskim i kranjskim poslancom: murske cene pisava od ooo prijatelje do etoga mao i dale ne. | r. To pišejo g. Kiekl, da Bila je njegova stranka na vladi, v Slavoniji pri licitaciji je tržo en tistikrat bi dosta dobroga lejko ! plug za 900 dinara. To za naše prek-napravo za naše ljudstvo, ali ne murske razmere i cene ne znači nikaj) kak šteč bolša zemla je tam i to zato ar. — 1. ar je to pri licitaciji, to se pa zna, da pri licitaciji se zemla najniže šeca i či nega dosta takših, šteri bi li-citerali, te se tudi najniže oda. — 2. to se zgodi ne samo v Slavoniji kde je dosta dobre zemle a malo kiip-cov, nego tudi tli v Prekmurji, gde je dosta kiipcov pa malo zemle i ravno zadnjič se je v Lendavi tudi odala zemla pri biroviji na licitaciji pliig za 1.000 dinarov. 3. to je pa ne povedano, kakša je ta zemla, — mogoče edna mlaka pod vodom, kde ne raste nikaj. Zakaj pa te to naprej nosijo (/. Kieklt Ar stvarno neščejo nikaj gučati od agr. reforme i prodaje, nego samo takse naprenosijo, s šterimi bedake li lejko zmotijo i dobijo kruglice od teh. Pameten človek včasi uvidi to, da pliig zemle ne more kupiti za 2 ali 3 meter pšenice. 900 dinarov bo pa glih zdaj koštalo 2 meter pšenice, ar že zdaj košta meter 340 dinarov. Mogoče de sploh za 900 din. dobiti pliig. Ja! Mogoče bo! Ali samo te, či se naši penezi tak pobogšajo, da bo meter pšenice koštao 40—50 dinar. Te niti ne bo mogla zemla več koštati. Ka hi značula. ta cena zdaj'} To, da kupec lahko bi plačal kupnino iz edne četrtine edne letine. Pitajmo g. Kleklna, jeli on to želi ? Jeli to dušnovestno, pametno / logično more že-I leti, ali pa samo iz politične jeze do svojih „preliiblenih pol. nasprotnikov" i za svoje „kruglice" piše. Valajo zato predpogodbe'} To ni eden obstoječi zakon ne zabrani i zato sb valjavni i po zakonu o prodaji vežejo kak veleposestvo tak pa kiipca brez toga da bi bilo naredbe, da štera oblast mora se y to vmešati. Kn pa g. minister'} Za g. ministra predpiše zakon, da smejo odobriti pogodbo ali pa odbiti, či je cena pretirana. Zato veljavnost i neveljavnost obsodijo samo sami g. minister i to samo te, či se pogodba pismeno sklene i se njim na odobritev predloži. Ka pa trbe tak za prodajo? 1. da se za ceno za odplačilne rate i za vse driigo veleposestnik i agr. interesent pogodita. 2. da pri subjektivni reviziji agr. urad pripozna dotičnega kiipca za agrarnoga interesenta, — 3. da se zemla z inženerom zmeri i se mapa nariše i 4. da se tak napiše pogodba i pošle se na ministarstvo, 5. da se tam pogodba odobri i, 6. da prvle, kak 6 meseci minejo od odobritve računajoči, se tabulejra zemla na kiipca. Ka znaci prvi po g a j? To telko dene, da se veleposestnik i interesent slobodno pogajata glede cene, glede rate i glede vse druge pogoje kak žitna ali zlatna valuta interes, od duga i tak dalje. Jeli je tii vsaka stranka slobodna? Ja v toliko, ka nej mu-saj odati i ne musaj kupiti. V jtoliko pa ne, ar zakon pomaga siromakom s tem, da pravi da či ne kupi, lahko ostane do končnoga zakona dale arendas tak kak njemi to zakoni prepišujejo; veleposestnika pa stiska z tem, da se ne bo odobrila pogodba, či neda zemlo jako falo. Ka znači drugi pogoj? To, da prvle, kak bi smeo što kupiti, se mora ešče ednok pregledati njegove premoženjske razmere, jeli istina, da je potreben zemlje i či ja, kelko njemi ide po zakoni. To lehko ide ? To pomali ide, ar liidje lažlivo povejo svoje razmere. Več dece, ali vooženjene tiidi, pa menje zemle povejo komisiji, pa se to potem mora pa pri griintovnicaj i pri katastri pregledavati, — zato se zavleče stvar tak dugo. Komi je kvar to ? Samo siromakom, ar što znoii ,komisi jo, dobi več, kak njemi ide i tak menje ostane siromakom. Kak pa to mogoče ? Ar zemle nej telko, kak liifta, da bi si mo-geo vsaki telko pridehnoti, kelko njegova pliiča gori zemejo. Zato či je v Prekmurji na peldo 16.000 pliiga zemle, štero se more razdeliti za 80 vesnic, te se to razvrže za vsako občino po tem, koliko interesentov dotična občina ma. Potem na edno občino odpadajoča zemla se deli med občani tak kak što menje zemlo, pa vekšo familijo ma. Či pa eden pove več dece, kak v istini ma pri hiši, pa manje zemlo, kak je njegovo, te on več dobi iz te zemle, kak pa njegov sosed šteri je po pravici povedao. Tak laž ovlada pravico, — i tak pride, da vsako korteše-ranje za kruglice pela do lažlivosti i na kvar poštenim siromakom. Pa samo tem kvar to? Ne, nego vsakomi državljani, ar to laž-livost kontrolirati da dosta več posla agr. uradam; — s tem se rešitev agr. pitanje ešče na več let zavleče; —morajo biti te uradniki nadalje plačeni od države i ostane porcija 'ešče duže tak visoka za vsakoga. Ka znači 3. pogoj? Zakon prepiše merenje zemle po triaugulaciji. To pa mogoče samo tam, gde so že mape. Kde nega mape, tam se mora počakati, dokeč g. minister odločijo, kak se naj tam zvrši meritev. Merenje pa na vsak način potrebno, ar drugače nemre se napraviti pogodbe i nemre se tabu- Na našo reč so se genoli tiidi betežniki za Prekmurje! (Dobili smo sledeče pismo, štero v sledečem Vam damo.) Velecenjeni gospod! V zadnjem pismu sam Vam poročo, da odidem na Štajar. Ar pa je bilo preveč božno vreme ne-sam odišeo in tiidi nebom šo, nego zdaj že ostanem doma, da si okrepim moje slabo zdravje, da potem leži nastopim težko službo, štera me čaka u našem rojstno kraji; u službo, v šteroj bom moo ednu cio: »Prekmurje Prekmurcem« — »Bogi ka je božega, narodi kaj je narodnega«. — Za tov idejov mora iti i strmiti ves prekmurski narod, dokler se ne združi u edno močno i zmagovito falango, štera sigurno izvojiije to pravico »Prekmurje—prekmurcem!« Naš narod je u takšem položaji, kak so bili plebejci za časa zmagoviti Rimljanov. Plebejci lačni so kričali: »Panem et eircenses« — »Kruh in igre« Naš narod pa kriči: »Krtih i zaslužek! — Plebejci so se združili i so združenom silov tečas bojiivali, ka so do-segnoli svoj cio, šteroga so zasledovali. Na te način se tiidi naš prekmurski narod more združiti, da zdriiženov močjov, združenim glasom izvojiije to, ka njemi je najbole potrebno. — Da se pa to skemprle zgodi trbej napnoti vse sile i poniicati vso spretnost, da se narod odvrne od hinavskih demagogov, njim pokaže hrbet i stopi na novo — rešilno po šteroj pride do svojih pravic — pravoga blagostanja — itd »Žetva je velka, a delavcov je malo« pravi sv. Evangehum. — I ravno zato bo narod jezera i je-zerakrat poplačao trud onim, šteri ga rešijo propada, v steroga se že nagible - i se bo vsikdar hvaležno spominjao svojih rešilnih vo-ditelov. — lerati. — • Ka znači pogoj 4.? Ka vse to mora se prvle zvršiti, samo potem bo mogoče pogodbo napisati i poslati na ministarstvo. Zakon pa direktno zahteva da od edne table se naj vktiper pošlejo pogodbe doli, ne pa vsaka posebno. Ka znači pogoj 5.? Da g. minister so dužni i opravičeni vsako pogodbo preiskati i či je cena previsoka, ali kaj driigo takšega notri napisano, da bi bilo slabo za interesenta, te to brez pritužbe tiidi, tem več pa či je pritožba — ne odobrijo i se morata veleposestnik pa interesen znovač pogoditi. Ali neje to istina? Zadnjič sam Vas čakao, da pa je bilo preveč slabo vreme, ne ste mogli priti. — Velka škoda, ka nam je vreme poprečilo sestanek, na šterom bi se vnoge i zato idejo jako važne stvari obravnavale. — Kda pa pridete? Znam, ka Vi jako dosta dela mate i zato Vam je teško kda šteč priti se, zaloga volo bi jaz pri-pomno. Ci Vi nemrete le priti, a stvari pa od šterih bi se mogla pogu- Tiskara V. TAK$IC, ČAKOVEC. čati so resne i važne, se jaz ta pripelam, da si te tam pogučiva. Včinite pa po svojem, kak mislite Vi, da bi bilo najbogše. Po mojem mišlenju bi bila velka škoda, či bi se stvar zavlekla, zato, ka bi se stem akcija zavirala. Ka smo začnoli moremo tudi dokončati! . . Jeli ne bil potreban naš stopaj i ne potrebna naša stranka, či že te betežniki tfidi samo za to želejo si zdravje da bojujejo z nami za Prekmurje? Naročnino i oglase za Jaše Mir i Jeplaf sprejme Barnabaš Etd6šy trgovina s papirjem v Murski »Soboti CRKVENA ULICA. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 22. jula. 100 kg. pšenice .... 340 Dira „ „ žita . 220 n „ „ ovsa .... . 180 n „ „ kukorce . . . . 160 „ „ hajdine . . . . 250 „ „ Prosa .... . 210 79' PENEZI. Zagreb 22. jula. 1 Dolar 56-68 Dira 1 Schiling .... 8 77 1 Češka K 1.67 77 20 zlati K 210'— 77 1 francoski fr. . . 1.62 77 1000 madžarski K . 079 77 1 Šveicki fr. . . . 10-98 77 1 italijanska lira . 202 77 100 dinarov v Ziirichi 9.13 Fr. Živina. MESO. 1 kg. govedine .... . 13 Dira „ „ teletine .... . 18 77 „ „ svinskega . . . . 18 77 „ „ špeia . 24 77 „ „ masb . 30 77 Edno jajce 75 par.