I Izh aj a j ako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jeniane za eelo leto 3 gold. 40 kr za pol leta 90 ki po s po pošti pa za eelo leto 4 & old., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold, 1 gold 70 kr., za četrt leta 10 kr. V Ljubljani 11. maja 1887. Obseg: Nekatere trave, priporočene za krmo. — Gospodarske novice. Vprašanja in odgovori. Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. 13. aprila 1887. (Dsjel.) Novičar. Tajnikovo porcčilo o delovanji „Matiee Slovenske" v dobi od 28. aprila 1886 Resolucija poslanca Klana. Obrtnijska državna šola v Trstu Naši dopisi. • % Gospodarske stvari. Nekatere trave, priporočene za krmo. gusta, seme pa zori od srede julija naprej. Ta trava zdrži na njivi sicer le tri leta dobro, vendar jo zelo priporočajo, ker daje izvrstno krmo, bodi si zeleno ali posušeno. Trpežna ljulika zemljo gosto zarašča, zato Različne vrste trav so glavni sestavni del zelene me([ nj0 plevel ne more uspevati. Nje dobra lastnost odeje naših naravnih in umetnih travnikov ter paš- je tudi ta, da jo je mogoče uže zgodaj spomladi kositi, nikov. Zato naj se kmetovalec potrudi spoznati naj- Trpežno ljuliko rabijo tudi za zapravljanje trate po važnejše dobre trave, in to tem bolj > ker mnogokrat vrtjh. malo vredne, Travno seme o p ulj a (nemški Fioringras, latinski agrostis stolonifera\ pod. 30., raste na vsaki zemlji, posebno seje vsled nevednosti trave, ki niso ampak so kar naravnost škodljiv plevel precej drago, ceneje ga moremo dobiti si, ako ga ra(ja na vlažnih, šotastih tleh. Šopulja daje več košenj sami naberemo. Stare ženice, bolj odrasli otroci, posli, ter raste še pozno jeseni, zato je izvrstna za pozno kadar mena utegnejo, so primei osebe za nabil se- Delo zvršeno od teh oseb, malo stoji. Kdor pa paso Na suhi, slabi zemlji pa šopulja otrdi da živali ne marajo za njo hoče seme kake rastline nabirati, mora prej rastlino Travniška bil ni ca (nemški Wiesenschwingel in nje svojstva dobro poznati. Ker postaja pridelovanje latinski festuca pratensis), pod. 31., je prav dobra krme vedno važneje za naše kmetijske razmere, po- travniška rastlina. Ta trava mnogo let zdrži in več- dajem s pričujočim člankom pouk o nekaterih trav pojasnjujoč besede z dobi podobami rs t ah Ome- njamo da so navedene trave del velike množice krat uže konci maja cvete. Travniška bilnica uspeva srednje vlažni zemlji ter daje mnogo dobre krme. na Kositi jo je najpozneje kadar cvete, ker pozneje izgubi dobrih trav, in popisati. Svinj s k da hočemo ob priliki še druge trave redilnost. (nemški Timotheusgi latinski Device Marije proso (nemški Zittergras, latinski briza media), pod. 32,, je dobra trava za suhe phleum pratense), podoba 28., spada med najboljše ]ege. Vsled nje oblike jo je prav lahko spoznati. trave. Svinjski rep je pozna, malo občutljiva trava, _ ki daje mnogo krme, posebno dobro raste na nama-kanih travnikih in na travnikih, ki imajo mrzlo, šo- tasto zemlj take emlje je svinjski rep najbolj trava. Mlad pokošen je mehak, in živina ga rada je, če je pa naredil uže klasje, potem daje trdo seno, ki za konje. Sam za se ne preraste njive, zato naj se meša z drugimi primernimi travami ali z deteljo. Svinjski rep pomladi kmalu ozeleni, cvete pozno in zdrži več let. Gospodarske novice. * Za dobro, čez zimo ohranjeno sadje bil je odlikovan s srebrno kolajno na vrtnarski razstavi na Du-naji gospod Fr. Lenček, posestnik na Blanci in ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. Gospod Lenček razstavil je našo domačo jabolčno sorto »dolenjsko (sev Trp ljulika (nemški englisches Baygras latinski lolium perenne), pod. 29., raste ob potih in na travnikih, koder jo je lehko spoznati na njenih sočnih, temnozelenih listih. Cvete od junija do av- niško) voščenko". Imeli smo priliko razstavljeno sadje na Dunaji videti in reči moramo, da je bilo Lenčkovo sadje med najlepšim. * Enketa za osusevanje L jublj a barja. Enketa veščakov, ki ima razsoditi ? " ; ; v I. :. .:, /.<7 // V - - ■ ^ i ■. / 146 hagskega za osuševanje barja naj bi se vzprijel, pričela pa ničesar za plovbo po tej reki, naprosila, da uvrsti se je 20. aprila ob 9. uri v inagistratni dvorani v Ljubljanico mej državne reke. Konečno je določil se na- Ljubljani. Enketi predsedoval je dr. Kos ler, navzoči so slednji proračun za melijoracijo ljubljanskega barja po za uravnavo bili od poljedelskega ministerstva odposlani melijora- alternativnem projektu g. Podhagskega: cijski inžener Eduard Marku s, predsednik odboru za Ljubljanice 973.600 gld., za-uravnavo Gruberjevega osuševanje barja Trtnik in v enketo po vladi kanala in za odpeljavo voda z Golovca 435.000 gld.; poklicani in od raznih zastopov odposlani deželna za napravo zapornic pri Gradaščiči 4000 gld. i vkupe odbornika Detelja in De ž man stavbeni svetnik 1,412.600 gld. Naposled izrekel je predsednik g. dr. mini- Ziegler, inžener Lippert, nadinžener Stedry, Kosler melioracijskemu inženerju kmetijskege deželni inžener Hrasky, stavbeni svetnik Potočnik, sterstva g. Edvardu Markusu zahvalo na njegovem izvrstnem sode- mestni inžener Duffe, posestnik F ran K o t- n i k z Vrda, glavni odbornik c. kr. kmetijske družbe Josip L e n a r č i č z Vrhnike in P e- r u z z i. Razgo-varjali so se najbolje o vprašanji j ali naj se zvrsi Podhagskega prvi načrt, da se množina vode odpelje po Gruberjevem kanalu, ali pa ternativni na- črt, to je po Ljubljanici, ki bi stal do 1,800.000 gld. Po obširni razpravi, o kateri bodemo še natančneje poro- čali izrekla se je enketa soglasno za alter nativni projekt i\ X . i ■> \ i \ \Y l\ u \ /// lovanji pri enketi. G. Marku s pa je odvrnil zahvalo na izvrstno delovanje enkete same in izrekel gorko željo, da bi, ako Bog da, zvršil se predloženi in sedaj nekoliko popravljeni načrt v srečo iu blagostanje prebivalcem barja in v veliko korist prebivalstvu glavnega mesta. Tudi načelnik odboru za osuševanje barja deželni uradnik gosp Trtnik izrekel je vsem udom enkete, posebno gospodu Markusu, gorko zahvalo i ka- teri so navzočni Zbo- Podoha 28 Podoba 29. Podoba 30. Jako važen je ukrep enkete, da se stroški, katere je določil Pod hagsky za urejenje Maleg grabna, Ižice, Iške, za na ■ do vštetega dne 22. aprila. * Goved muricedolske pritrdili. rovanje kete trajalo en- je pasme ? nakuplj P* zapornice pri Iški in pri Gradaščiči, za urejenje žavne subvencije, prodajal bode glavni odboi iz dr-c. kr Šujceiu Curnovega grabna v skupnem znesku 377.000 gl., kmetijske družbe v četrtek 26. maja po polud iz skupnega proračuna izpuste ter v zmislu melijoracijske postave z dne 30. junija 1884. 1. uravnajo posamično uri pr Bavarskem d v Ljublj Pr daj a govedi Vse vršila se bode kakor po navadi, sicer bo-azprave bile so velike važnosti za Ljub- demo pa objavili v prihodnji številki pogoje za dražbo ljansko mesto, kakor tudi za barjane. Posebno zani- te govedi mivo debato sprožil je g. F Kotnik z Vrda, pred lagajoč, naj enketa izreče prošnjo, da c. kr vlada, ki pobir vodno mitnino po Ljubljanici na Vrhniki in v Vprašanja in odgovori. Ljubljani ? skrbi tudi za to, da bode Ljubljanica plovna Vprašanje 38. Veliko, zobato kolo moje mlatilnice Lenarčič dodal je temu predlogu še to Naj bi se je zlomilo. Kam naj dam mlatilnico popravit ? se država, ki pobira na Ljubljanici mitnino, ne stori (Fr. Z. v D. 147 teh knjigah popisani so načini nobeni drevesnici več ne vzgo- Odgovor: Pišite v tovarno, od katere je mlatil-nica kupljena, naznanite ji znamko stroja, to so črke, ki so na vsakem železnem delu stroja vtisnene, ter povejte, katero kolo želite. Tovarna Vam bode precej ustregla in to za majhne denarje, ker ima posamezne dele strojev, katere ona izdeluje, vedno na razpolaganje. Ako daste kolo kje drugje uliti, stalo Vas bode ne zaaost katerih se Pisatelj „Sadjarstva" R. Dolenc ima pa v tej stroki uže nad dvajsetletne izkušnje, zato pa v njegovi knjigi vsak stavek kaže, da jo je spisal strokovnjak, ki je bil praktično in teoretično kos svoji nalogi. Spis je skoz in skozi samostojen, nad 60 pridejanih, od g. Dolenca samega risanih podob pa dobro pojasnjuje berilo. Ako rečemo, da je vsebina knjigi s strokovnja-škega stališča presojena, izvrstna, ter da si more vsak pameten sadjar po tem navodu svojo drevesnico brez drugega pouka popolnoma pravilno urediti, menimo , da smo s tem knjigo pravično ocenili vzrok, da krava svojega neče dojiti in se kadar ga zagleda, ko je Blagovolite naznaniti, ' dve teleti rada nepriliko odpra- Cerknico ) Odgovor: ro našem menji morda dela tele, ;edar sesa, kravi bole- / Sine na vimenu. Preglejte torej vime, če ni lorda bolno. Drugega sveta Vam ne vemo dati. Morda kedo iz ded čast. bralcev kaj eč o tei reči ve? Pro- večjo pohvalo o nje rab nosti izrekli. Priporo čamo knjigo vsem slo venskim sadjarjem, po sebno pa ljudskim uči teljem, katerim menimo da bode knjiga najbolj* ustregla. Pridnemu za * Sadjarstvo ovocarstvo. I. d Navod k umnemu i založniku J. Krajcu v Rudolfovem za 75 nov-čičev s poštnino vred. kega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal R. Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu. To je naslov gospodarski knjigi, ki je ravnokar izišla pri Krajcu Uradne vesti Vabilo na občni zbor c. kr. kmetijske družbe, ki bode v četrtek dne 26. maja 1887 ob 9. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v predzadnji številki na šega lista opozorili sm< naše čast. bralce na t< preizvrstno strokovno 1 Rih. Dolenc, Program obravnavam bode ta-le: in skozi, podal i. Prvomestnik prične zborovanje, go, koje smo 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. ga obravnava sicer le 3. Predlog družbenega računa za 1. 1886. in pro- a ravno o tem nam računa za 1. 1887. (Račun in proračun dopošljeta se gg. dobrega spisa. Glavni pogoj družbenikom še v pravem času razpoložena sta pa v dobro sadno drevje; kako nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) še skrbijo, znano je sploh. 4. Volitev predsednika. (Ker je lanska izvolitev tem predmetom bavijo, prepi- gospoda predsednika veljala le za dobo odstopivšega strokovnjak s svojim „saaja zelo potrebovali lje sadnega dr j primanjkovalo sane so iz nemškega ter največ našim razmeram nika- predsednika gosp. barona AVurzbacha, in ker je ta doba v ter letos dotekla, voliti je predsed nika v liovič.) vsled družbenih pravil o 3* 22. Vodnikov zaklad, ki ga oskrbuje Matica, v ta namen porabiti. 5. Volitev podpredsednika namesto gospoda Jos Stanje premoženja zvati se mora ugodno Računski Fr. Seunig-a, izstopivšega po §. 22 družbenih pravil, sklep za 1. 1886, proračun za 1. 1888 in račun o tujem pre- 6. Volitev odbornikov v centralni odbor in sicer moženji v društvenega odbora oskrbi so bili društvenikom namesto po §. 22. družbenih pravil izstopivših od v zmislu pravil začasno v pisarni na ogled iu so jim danes bornikov: OtonaDetelje,W. Golla, Jos. Lena r- tiskani na razpolaganje. Premoženje je v zadnjem letu čiča, Karla Neweklovskega, dr. Jos. Poklu- za spoznanje narastlo, prebitek v blagajni je večji, dolg • glavnici se je zopet zmanjšal, pasivuih zastaniov ni nič. (Konec prihodnjič.) k arj a, Luke Robiča, Fr. Witschelain dr. M pl. Wurzbacha. 7. Volitev dveh računskih preglednikov. Poročila in predlogi centralnega odbora, med temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. 9. Poročila in predlogi podružnic. 10. žabnikov. Nasveti in prosti govori posameznih dru- Opomba. Podpisani odbor vabi gg. družabnike v dan občnega zbora popoludne ob pol 5. uri na ogled novih nasadov na družbenem poskusnem vrtu. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. r Ljubljani, meseca aprila 1887. Gustav grof Thurn, predsednik. Gustav Pire tajnik. 9 Tajnikovo poročilo delovanji „Matice Slovenske u v dobi od 28 api l 1886 (Dalje.) api 1887 Kot literarno društvo Matica tudi v zad dobi obračala svojo pozornost na vse slovenske in pa slovanske slavnostne prilike, kedar iu kakor se e zdelo simpatično pozdravljala literarne vspehe brat- primerno: skih narodov slovanskih spomenskim slavnostim ab ljena vabila dostojno reševala, literarno vzajemnost pospeševala, sploh za to skrbela, da se društvo na zunaj pokaže v spodobni obliki. Najnovejšemu častnemu članu, ki je podaril tudi nekaj dragocenih knjig, poklonila je povodom preselitve iz Peterburga na Dunaj lično iz- delano častno diplomo. Svoja neumorna sotrudnika, Frana Erjavca in Božidara Raiča, je prav primerno v zadnjič počastila. Čestitala je zlatomašniku in vrlemu delavcu na literarnem po njega osemdesetletnici. up prof Jos M Predsedniku „Matice Hrvatske Kukuljeviču - Sakcinskemu, čestitala brzoj petdesetletnici njegovega literarnega delovanja. Praznovanja lOOletnice po R. Boškoviči v Zagrebu udeležila se je Matica po svojem članu in akademiku prof Valj Kopitarjev odsek Politične sttari. Resolucija g. poslanca v državnem zboru 10. Kluna m. poslaniški zbornici je sinoči govoril poslanec Klun o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem ter po dolgem pohvalno sprejetem govoru nasvetoval naslednjo resolucijo; Glede na to, da sedanja jezikovna vravnava za slovensko prebivalstvo namenjenih javnih ljudskih šol nasprotuje členu 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 D. Z. se vladi naroča, naj potrebno vkrene, da bode na vseli za Slovence odločenih javnih ljudskih šolah na Kranjskem, Štajar- skem, Koroškem in Primorskem in sicer že s pričetkom šolskega leta 1887/88 slovenski jezik edini učni jezik v kolikor to že sedaj ne velja. Ako se ima nemški jezik po želji njih, ki šolo vzdržujejo, tudi naprej še obdržati kot učni predmet, mora vlada na to gledati, da se to sile, in le v toliki > godi brez vsaktere meri, da ne ovira pravega učnega namena ljudskih šol, toraj nikakor ne pred dovršenim tretjim šolskim letom in v takem številu šolskih ur, ki je v pravi razmeri z drugimi zaukazanimi učnimi ki se se ima natančno določiti v učnem načrtu ladi naroča, učiteljski pripravnici v Ljub- predmeti, Dalje ljani in Mariboru in dekliško pripravnico v Ljubljani tako vrediti, da se bodo vsi predmeti podučevali v slovenskem učnem jeziku, izvzemši pedagogiko, nemščino, zemljepisje in zgodovino, za ktero naj do preklica ostane nemški učni jezik. Na enak način se imajo izučevati za ljudske šole na Koroškem namenjeni učitelji. dne Sodba gosposke zbornice o predlogu Schmerlingovem. Zborovanje naše gosposke zbornice minulo soboto . maja morajo si avstrijski narodi v svojo zgodo- se pomnožil z zastopniki deželnega vino zapisati z zlatimi črkami. Ta dan borila se je in mestnega odbora in dobil od svojega dunajskeg stopnika g. Navratila novih informacij. Osnoval se za- B V v zboru najodličnejših zastopnikov države za naše ustavno življenje pomenlj borba borba med zastopniki narodne zadnjem času tudi poseben odsek za zgradbo spominka svobode, enakopravnosti, pravičnosti nasproti zastopni-Vodniku. Misel šla je iz pisateljskega podpornega dru- kom centralizacije, kateri z nemščino v uradih in jav- vsled posebnega vabila je odbor volil tudi zastop- nem življenji, s teptanjem nenemških narodov štva; nike v ta odsek in v principu pritrdil ideji, da > prav ima po kopitu minulega stoletja s pretvezo „državne enote hočejo nemščini in Nemcem zagotoviti v državi neua- ker je protipostavna in politično nevarna > ravno prednost in veljavo. ne predlog grofa Falkenkav > ki je izrekal, da boju je bila sedanja sistema narodne enakoprav- naredba ni ne protipostavna in ne politično nosti, kakor bi se morala izraževati pri vsaki priliki ev ampak večino dobil je predlog Conradov v zoper pristaše in zagovornike absolutističnega centra- prvem delu, kije trdil, da naredba ni proti- lizma v krinko ustavnosti. postavna, s pomočjo desničarjev, v drugem delu pa, ki z drugimi besedami (naj vlada v prihodnje Naredba pravosoduega ministerstva z dne 23. septembra 1886 bil je pravičen in naraven korak v razvoju varuje nemški uradni jezik) trdil, daje naredba načela narodne enakopravnosti. Ker se je pa češ čini politično nevarna, s pomočjo levičarjev, dala pravica pri sodniji zoper protipravični nemščini, Po teh skušnjah v odseku vpadal je levičarjem proglasila je nemško - centralistična stranka, izrekoma pogum, še bolj pa po odločni izjavi Taaifejevi. Da bi poslanci Chlumecky, Plener > in vse, kar njima svoje pristaše zanesljivo spravili v dotično sejo, trosili spada, to ministersko naredbo za napad na nemščino in so po časnikih vest, da je vlada sklicala vse škofe, da pravice Nemcev in v zbornici poslancev ima o tej na pridejo na redbi poročati jezikovni odsek. Da bil pa vriš večji Je dan velike pomočj bitke in s takimi pripravami nastopil 7. dan maja. Seja pričela in konečna zmaga sijajnejša, naprosil je Chluinecky se je ob 11. uri dopoludne, zbornica bila je izredno prvega sodnika države, Schmerlinga, naj v polna > tudi galerije ste bile polne, poslanci druge zbor- gosposki zbornici proglasi nepostavuost in poli- niče bili so zaporedoma skoraj vsi videti med poslu- tično nevarnost naredbe pravosodnega ministerstva šalci. Govorili so najpred poročevalci: Conrad. in s tem na zatožno klop posadi v prvi vrsti ministra Schmerling, Falkenhayn. Pražaka, ž njim vred pa vso sedanjo vlado in njeno si- steme narodne kopravnosti. Reklo se je v krogu od Potem so se vrstili govorniki: za predlog Schmer- ličnih mož gosposke zbornice j naj se poskusijo „uma lingov: dr. Unger; za predlog Falkenhaynov: dr. Maassen; proti predlogu Conradovem in Schmerlin svitli meči", ta zbornica, ki je po svoji ogromni večini sestavljena iz učenih, skušenih, za državo zasluženih, gmotno neodvisnih mož nemške narodnosti naj sodi o tej naredbi. e Schmerling pred zbornico stopil s to naredbo Ko i je kar poskakaval od reditel j tega naskoka Chlu mecky misel!" javno izrekel ponosen sem na to svojo Dunaja, z nemških krogov na Ceskem in drugod osipale so ,,zaupnice" in ^priznanja u starega Schmerlinga, nekaj občin je celo z goskami prišlo v nasprotje zarad zaupnic Schmerlingu in celo državna tsodnija je izrekla v nekaterih slučajih, da bi se občinam tega ne 9 govem: minister Pražak; za Schmerlinga: Plener, za prellog Falkeuliaynov temeljito, posebno zavračujoč dr. Ungerja: profesor dr. Ran da. Potem se je po 4. popoludne seja pretrgala in nadaljevanje napovedalo na pol 8. uro zvečer. večerni seji govoril je prvi zoper drugi del Fal-kenhaynovega predloga: knez Carlos Auersperg, dalje za predlog Falkenhaynov in v obče o rešitvi narodnostnega vprašanja: knez Jurij Lobkovic, za njim grof Taaffe zoper predlog Schmerlingov in Conradov, potem pa še, ko je grof Falkenhayn izjavil, da izglednem predloga nima dostaviti ničesar, zagovorom njegovega bilo smelo braniti. Na kratko, vse, kar šviga in miga v nemško-„liberalnih" krogih ? bilo je na nogah, slavit nemškega „velikana" Schmerlinga dolgih 6 mesecev. Iu ko si je tako okrepčal stare svoje kosti z zaupnicami, poročevalec Schmerling in za njim C o 11 rad. Po tem pričelo se je glasovanje in sicer najpred : o predlogih Conradovih, dalje: o predlogu Schmerlin- govem > na zadnje: o predlogih Falkenhaynovih 5 in ^pravega", »nepokvarjenega" nemštva stopil je pred par zatožbo sicer prav sicer vsled predloga Falkenhaynovega o vsakem delu tedni na noge in utemeljil je svojo pogumno, odločno in ojstro, toda tako malo temeljito da je bil minister Taaffe prisiljen mu takoj s temeljitim in obširnim govorom nasproti stopiti. Prav ojstro pa ga je fliknil koncem svojega govora rekoč, aa želi, naj se ta stvar, ki je javno mnenje, posebno pa tudi vsled uradnega s t a n u Schmerlingovega sodniške kroge jako razburila, reši kar najhitreje. vsakega predloga posebej, tako, da se vsakomu prilika izraziti svoje prepričanje. da Po enokratnem štenji soditi bilo je s predsed- poročanje o tej zadevi izbral se odsek 15 členov v kater so bile zastopane enakomerno vse nikom vred navzočih 120 členov. Za prvi del Conradovega predloga glasovalo je samo 8 členov srednje stranke, za drugi del tega predloga pa: vsa levica in pet članov srednje stranke, vsega skupaj 47 članov, proti temu predlogu je glasovala vsa desnica in trije člani srednje strauke (Taksis, Ku-bin in še eden) vsega skupaj 72 članov. tri stranke zbornice Samo po sebi bil je v odseku Za predlog Schmerlingov glasovala je vsa Schmerling, dalje: Unger, stari Plener, kot vodja srednje stranke pokazal se je bivši naučni minister Conrad. yf Odseku predsedoval je deželni maršal Ceske knez Ju L o b k o v i c. levica in knez Trautmannsdorf, tedaj 40 članov proti 79. Za prvi del Falkenhaynovega predloga glasovala je vsa desnica in vse središče razun kneza Traut- Ker nobena stranka v odseku zase ni mannsdorfa, tedaj 79 članov, za drugi del Falkeu- imela večine, ostal je v manjšini enako predlog Schmer- hayn-ovega predloga pa vsa desnica in dva £1 a na srednje zahtev zbornic^, f 150 Predsednik upravne sodnij O rof Bel c red i, drug podpredsednik Glede na to, da južne dežele še nimajo nobene dr- šje sodnije Habietenek, ki spadata žavne obrtne šole, da je toraj šola, ki se ima z velikimi desnici, se namenoma nista vdeležila nja da bi se jima ne moglo očitati, da prav tako prezirata dolž nost dostojnosti za svoja uradniška mesta, kako pred sednik najvišje sodnije Schmerling in pa predsednik prebivalci na Primorskem državne sodnij drža vriimi stroški ustanoviti v Trstu, namenjena to po-* manjkanje odpraviti in da jo je treba v ta namen tako osnovati, da jo bodo mogli kolikor mogoče obiskovati in v sosednih slovenskih de- Ung želah; posamesnih govorih te zanimive politične borbe dalj- na to, da v Trstu in okol spregovorimo še posebej. Čitatelji i naši prepričali se ljudske statistik ži 88.887 Italij pa bodo. kako sijajno je zmagala večina zborova tudi du- vencev, na vsem Primorskem pa š e v n o. Schmerling, Chlumecki, Unger, Plener, in kar 199.124 Slovencev in 121.732 Hrvatov, in da je še te vrste zagovornikov stare-absolutistične šole, pa slovenskih učencev nadejati tudi iz sosednih dežel; ci po izkazu 26.263 Slo- 276.603 Italijanov, se je mnoga si bodo nekaj časa zapomnili to borbo in to • • sijajno še dalje glede na to, da se zlasti med slovenskim zmago sedanje sisteme. Potepeni zapustili so zbornico, prebivalstvom razodeva poseben razum za obrtna dela potrti javkajo njihovi časniki. V krogih večine pa bode in da se jako živo čuti potreba obrtnega poduka zmaga izbudila zadostenje in novo zaupanje, da bode potem glede na to da vlada Taaffejeva v prihodnje postopala odločnejše, vse- zlič z ozirom na prej omenjene prebi tudi temel) državnemu zakon da vsaj sedaj, ko ji je velika ve- stransko doslednejše, čina gosposke zbornice dala tako sijajno zaupnico bo prebirala dalje nas Slovencev na jugu. asprotovalo, ako bi se pritrdilo od tržaškega mestnega > ne zbo in od trgovske zbornice stavljenemu mora biti učni jezik na drža ob V 1 • soli pogoju, izključli da Nadjajmo se, Gautschevanja! da bode enkrat konec dosedanjega italijanski jezik, ker temeljni zakon določuje, da se mo rajo v deželah tako vrediti. č dov prebi javne šole dobi ki narod potrebne pripomočke brtnijska državna šola v Trstu. za izobraženje v svojem maternem jeziku; Uže nad leto iu in slednjič glede na to, d a i da duk v izključljivo žavne obrtnijske plete se vprašanje osnove dr- italijanskem učnem jeziku na eni strani zaviral šole v Trstu za katero namerava vspehe, na drugi strani pa prav žal i država ustanovnih stroškov dovoliti krog 60.000 gld. in je v letošnji proračun stavljenih 23.000 gld. K tem čen zahteve učne preziral opravi-slovenskega prebivalstva po obrtnem pod- uku in jih odp tudi za vso prihodnost ako se stroškom privolil je tržaški mestni zastop s trgovinsko sprejel od tržaškega mestnega zbo in zbornico baje 9000 gld., toda s pogojem i m č niče stavlj Pogoj in da bi bil tudi proti trgovske zbor- vsi državni jezik biti izključno italijanski. Kakor se čuje, koristi, ko bi se poitalijančevauie slovtn^k prebival- sprejel je naučni minister Gautsch ta pogoj tržaških stva pospeševalo celo z obiln < Lahonov in to je dalo slovenskim državnim poslancem pisa povod, staviti sledečo interpelacijo, katero je podpisalo žavnimi denarji pod- 1 vprašaj Je res, kar poroča d i o s tržaškim poslancem Iv. Nabergojem na čelu 52 poslancev iz Hohenvvartovega, Lichtenbergovega in češkega kluba. ako to res, hoče S potr L kreniti to določb Interpelacija državni obrtni šoli, ki se snuje v T da bode ta šola pristopna tudi si list tržaški •pod naučni minister iti in učni jezik na rstu, tako vravnati. ovenskemu prebivalstvu? poslanca Nabergoja in tovarišev do na učnega ministra Na Dunaj maj 1887 u glede obrtne šole v Trstu. ,;Iz poročila primorskega uradnega lista „Oserva- tore Triestino" dne 29. aprila t. o seji tržaškega mestnega zbora dne 28. aprila t. 1. je razvidno. da je prevzvišeni gospod naučni minister cesarskemu namest- . da Kakor čujem, namerava minister Gautsch na to in^ terpelacijo odgovoriti v kratkem, ali bo pa odgovor po-voljen glede orambe državnih interesov na Primorskem, povoljen interesom in pravicam Slovencev, o tem ho^ čemo soditi, kedar čjjemo odgovor sam. ništvu v Trstu 20. aprila t. 1. telegrafično sporočil bode učni jezik na državni obrtni šoli, ki se snuje v Trstu, izključljivo italijanski jezik, in je ne vprašanje, bilo primerno, slovenski jezik iz didaktičnih Čatež maja Naši dopisi. ponedeljek maja imel vzrokov na tej šoli vpeljati kot neobligaten učni precl- je gosp. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani* V met, ako se več slovenskih učencev oglasi za sprejem na Cateži in v Veliki dolini pouk o ,.Filoxeri", sajenji v to šolo. Iz poročil tržaških časnikov je razun tega tudi še trt, cepljenji trt na amerikansku podlago po angleškem in francoskem načinu itd. razvidno, da sta tržaški mestni odbor in tamošnja tr- Pouk trajal je zelo dolgo časa, a ker je bil govor govska in obrtna zbornica za ustanovo te obrtue šole zanimiv, poslušali smo gospoda Pirca z veseljem. Po obljubila podporo s tem pogojem, da se italijanski temeljitem, popolnoma razumljivem govoru sledilo je jezik določi kot izključni učni jezik. cepljenje trt. Izprva nam je gosp. Pire to delo sam po 151 ločno ešno njegovo nas Schmerlingovemu v gosposki zbornici. Nadejati se smemo, da je grof Taaffe za vselej slovo kazal, potem pa smo se mi vadiH ter poskušali pod hodnje odločnejše postopati, mora se smatrati tudi od-nadzorstvom omenjenega gospoda. Slo nam je to delo kakor je g. tajnik zagotovil precej spretno od rok. Videli smo tudi za cepljenje zelo pripravno orodje, koje nam je gosp. Pire pokazal, kupili si ga bodejo večinoma vsi poslušalci. Konečno še omenjamo, da je bil gosp. Pire povsod popol- mislimo, da tudi gosp. tajnik z vladani nad strankam i". prav prisrčno sprejet, to kaže, da smo ž njim noma zadovoljni in Dej a n s k i h ^dok^- pričakujemo Jiar^jpj^j; še večje jasnosti uže Dostavek. je včeraj minister Gautscb odgo- nami. Ljubljane Naša politika. SJj>\ej}ci, ki se bri- gajo za domače politične dogodbe, azuiejo, da se Oa^Dunaji -sxše v^a^dnjeOi_JLasojiien 1 PU^Httdp^e Prvo ^re u^b e. zujemo v pomenljivi, gotovo unanjo znamenje tega prevrata opa varjal na Šukljejev govor izreče se z dvema besedama : Gautsch prizadeval si je zbrisati neugoden vtis, katerega je na levici napravil njegov govor prejšnjega dneva. — Boj za slovensko Primorsko s Trstom. Prav imenu vse vlade izrečeni izjavi finančn getni razpravi vlada sto splošni nad stran- kami, večin o." izjavo besedami največjem nasprotji s sistemo dosedaj brez dvombe posebno zanimiva prikazen je, da se naši slovenski državni poslanci potezavajo z interpelacijo zarad tržaške državne obrtne šole za pravice primorskih Slovencev in se tako odločno izrekli zoper izključno italijanski učni jezik na Ajej v tistem trenutku, ko laški list nas Taaffeja Slovencev naučni minister Gautsch. — Da je desnica zbornice vsa tako sodi!a, kaže to, da se mu je v bud-getnem odseku odrekla zahtevana svota za druzega sek- „Diritto" poroča, da so primorski iridentovci v Rimu položili na grob boriteljev za osvobodenje Rima lavorov venec s črnem trakom in srebrnim glasi: napisom, ki se T r ž a č a n i ? T r i d e n t i n c i i n I s t r i j a n i tijskega načelnika v pravcati obliki nezaupnice. Vpra- šanje je tedaj nastalo, ali hoče minister Gautsch stopiti v soglasje z načeli Taaffejeve vlade in državno- Kaj se za kulisami godi, ne o u ne. ljub- J zborske večine vemo. Da slovenski poslanci nikakor niso vneti za Ijenca levice" Gautscha, to je poKazala, kakor čujemo jako ojstra in zanimiva razprava v Hohenwartovem klubu, to kaže rezna in odločna interpelacija Nabergojeva zarad državne obrtne šole v Trstu, katero priobčimo v današ- svojem za osvobodenje Rima umrlim rojakom. Mislimo, da si ima naša vlada takim dogodbam nasproti vendar resno odgovoriti na vprašanje: ali se strinja z državnim interesom še celo z državnimi denarji pripomoči, da Trst s Primorsko in i/rekoma Istro v resnici postane italijanska? Gospod deželni predsednik baron Winkler proglaša oklic, s katerem se prosi za darove pogorelcem vasi Godešiče, kjer je požar dne 10. aprila prizadel toliko škodo, da se po odbitem zavarovanem delu ceni njem listu. tem, na Katero stran bi se znal odlo- čiti minister Gautsch, pa imamo zopet nekaj znamenj. nemškega rSchulier- Ta ponedeljek je namreč eina" dr. Weitlof pri budgetu naučnega ministerstva izjavil, da nj ego v a stranka nima nik ateoršnega pjx-litičnega interesa več za ministra Gautscha. sicer vesno in še na 28.000 goldinarjev. Tudi založništvo „Novictk bo radovoljno sprejemalo darove za milovanja vredne teško prizadete rojake. Petindvajsetletnica slovanskega pevskega društva na Dunaji bila je veličastna. Pri „Besedi" v veliki dvorani palače „Musikverein" bilo je natlačeno najod-posebno slo- ličnejšega slovanskega občinstva. Izmed 9. točk sporeda . To ne brez nekaterih malopomenljivih dodatkov, omenjamo samo tri najizvrstnejse: in da se hoče opirati na zborniško večino. Tudi je: Igra na glasovirju s spremstvom orkestra gospe odločno odklonil svet Weitlof ov, da naj nlkafne pred- E s i p o v-o v e, igra na goslih Fr. O n d f i č e k - a s spremstvom orkestra pod vodstvom skladatelja Dvorak-a in Ipavcev pevski zbor „Slovanska pesem*', katero laga glede šolstva nikakoršnih zakonov; tudi Plenerju izrekel je nekoliko neprijetnosti. Vtis tega Gautschovega govora bil je na desnici, je v ta namen spisal naš Boris Miran. Društvo ,.Narodni dom" imelo je minulo soboto kasor se nam poroča, ta, da je s tem prerezal nekoliko žil, ki so njegovo srce dosedaj trdo vezale na pod predsedstvom g. dr. Mošeta svoj letni občni zbor zborniško levico. Daljno z namen Šuk-iLe, to ? Razprava pokazala je, da je krajcarsko društvo v ta da je poslanec namen nabralo nad 4000 gld. Vseh prostovoljnih done- vornik z desnice, ne ravno kot skov nabralo se je do sedaj 53.048 gld. 58 kr na znamenje zaupanja, ampak v nadi, da bode tudi naučna deleže pa se je vplačalo 12.900 gld. Zbor izvolil je za uprava postopala v soglasji z načeli minister- predsednika vnovič g. dr. Mošeta, v odbor pa so stva, predlagal, naj se v državni proračun sprejme v izvoljeni gg. vit. Bleiweis, Mu mik, dr. Stare budgetnem odseku odrečena svota poluletje) za drugo dr. Kotnik, dr. Vošnjak, prošt dr. J are tajnik načelnika. Kot splošno znamenje, da hoče grof Taaffe v pri- Lah, I. Hribar, dr. Gregorič, Pleteršnik m k . Ferd. Souvan. m T 152 pe Gospoda Perdan in Velkavrh kupila sta , kovsko" njivo poleg Poljske ulice. Milostni gospod knezoškof dr. Jakob Misija odpeljal se je minnlo sredo na Dunaj ter se je vdeležil hadiji kakor se je začetkom pripovedovalo. Zgodilo se je celo nasprotno: Kraljica je vsled nekega osebnega razpora s kraljem, sklenila odpeljati se s kraljevičem v Krim na ruska tla. sej državnega zbor pri kateri se je izrekoma tudi one minulo soboto slovesno pokopal glasoviti predlog Laška. Poročila, kateia dohajajo z Masaue na Schmerlingov. Vreme. Minulo soboto prišel je v Ljublj kolikor znano daleč okrog dolgo pričakovan dež, bregovih Rudečega morja, kažejo, daje zaprtje bregov krog na- Masaue imelo povolj peh in laška posadka se in ki dej a, ki so da po tej poti pride do živega afriškem rodovom napojil žejno polje in travnike. Le malo ga je bilo, _ • •• • 1 1 1 A _ ^ ^ ^ ! - ^ vi ^ 1 rv 4* n Al U nej uničili laške čete Vpli novo sostavlj tako bi nam bil kmalo zopet minejo brez mraza. eljen j da le tnjaci nega ministerstva kaže se v tem, da iridenta zopet povzdiguj svojo glavo, ne da bi vladakaj ugovarjala. Kadar Novičar iz domačih in tujih dežel. se pa to godi v Laški sami, pomaljajo svoje glave bolf živahno tudi iridentovci naše Primorske in južnih Ti- rolov. Dunaja elikansk niče, storj Za sedaj v^ vseh krogih prevaguj katerega je napravil_sidep gosposke zbor Najnovejše vesti. Naučni minister Gautsch minulo soboto o predlogu Schmerling-ovem i glede jezikovne naredbe pravosodnega ministerstva 5 o varjal vikšani Dunaja. včeraj na prejšnji govor Šuklj odgo č ostane kateri obširneje poročamo na drugem mestu ) ke primerom zbornici poslancev rešen je do sedaj proračun za jev: da pri po-i ni previsoka* tržaške državne obrtne mestnega odbora in tr- ministerstvo notranjih zadev za imsterstv dežel brambe in v ponedeljek popoludne pričela se je razprava o proračun s, da je glede ustanovljenja šole sprejel pogoje tamošujega goviuske zbornice, ki ste sklenile podpore 9000 gold. j za šolo z izključno laškim jezikom, ker bi sicer sam č n e s a ministerstva. Pri tem govoril > ne bilo mogoče uže sedaj to šolo ustanoviti Za ; u n proti Gautsch prvi dr. Weitluf, za njim teško slanec svota predlagati takoj naučni minister neprijetno nalogo po- Ljubi ke učence se bode morebiti dalo skrbeti v sprejme druzega sekcijskega^načelnika odbita val \ ne Glede slovenskih paralelk issal in izraže-linister vsakovrstnih pretvez, da bi mu ničesar treba obljubiti. — S tem govorom pomaknil se hvaležno nalogojjLČilje govornik moral ministru izreči poslancev. Včeraj je Gautsch zopet popolnoma na stran levice, kamor strokovnjaških vprašanj po vsem spada s svojim mišljenjem. — Prigovoru Dezadovoljnost-alase^kih dr. Žačeka vtikali so se Weitlof, Foregger, Fiegel Proskovec, vedno v govor. Ko pa je omenjal govornik, da so za njim zopet minister Gautsch, potem moravski po- slanec dr. Žaček, ki je ojstro in z velikim vspehom mahal po vladinem početji in po brezdomovinskem početji levičarjev Siiss, Plen er in druzih, ki pot pripravljajo za prerokovanje Knotz-ovo. Budgetna razprava trajala bo, kakor se sedaj soditi vič da. ho1 pustili krasne ideale vojih kih pesnikov in te gotovo oblila rudečica, ko bi videli, kaj so nji-potomci naredili s teh idealov; razumeli so levile vičarje oblfti rudečica, nastal je strašanski hrup, levičarji kričali so „schamlos" (nesramno) Smolka pozval je govornika čarji govornika tako, kakor da naj bi morala da, še ta in prihodnji teden. Veliki odsek za pogodbo redu in Heilsberg je predlagal, da naj se o tem ? z Ogersko zboroval je v ponedeljek večer in je predlog vladen, glede zakona za pokritje stroškov skupnih zadev sprejel z malo stilistično premembo. e v teku tega meseca sklenjen bo dr- tem stavljenem predlo suje po imenih. » da se sklene razprava u po gla Ko je predsednik potem prejel steuogram in na Ogerska znanil prave besede Začekove, preklical je ob eoem žavni zbor, potem se takoj pričnejo volitve. Rumunska svoj klic redu. Preklical se je pa tudi predlo g za naznanila je, da v malo dneh doidejo zastopniki njeue sklep debate. Potem je bil še vlade, da doženejo trgovinsko pogodbo obeh držav Pa gotovo je, da pred novim letom pogodba ne bode mogl Turkom govorila sta potem Toner in Be ndel. kot konec škandala. Za davna govornika še zadobiti veljave, ker ogerski zbor ne bo mogel te po godbe pred odobriti. Nemška. Vlada sklenila je krog Strassburga napraviti nove trdnjave, katere morajo biti zgotovljene Dunaj 11 Telegram. , maja. Klun je sinoči celo uro go- do avgusta meseca. Dalje vpelje se nov višji davek na voril na splošno pohvalo vse desnice, ostro šibal špirit, ki ima namestovati prej nameravan monopol, vrh barbarizem ljudske šole koroških Slovencev, enako tega povikša carino na uvažanje žita. grajal hude krivice Slovencem namenjenega šol- Srbska. — Ruski vpliv pri srbskem dvoru pokazal stva Štajarske in Primorske Naučni minister se je v tem, da kraljica ni obiskala naše cesarice v Me- ojstro zadet ? ni odgovoril Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani