ŠTORE
ZELEZAR
Leto XI. — St. 7
15. julija 1971
ViSfi VA\S
ä>T3
>5ÉS
VfeT3
Vitó
SfrI
Vžte
$>t3
vab
šp
VAvS
Pl
Ü
^T3
#13
y>T3
y^r3
Mi>T3
Vé\V£
Sf3
VA\s
öte
s&e
ap
öfris
P
P
V^Ac
Stt^
g&g
%m.
šfeK
mš
šiiK
g*®
š®
S»
SB
8>>B
S0A
&ik
itM
UK
SIVA
Mš
=}I4
#1
2K0
S®5'
-V^š
SS®
SWA
SIK
-'VA
SIK
-WA
SIK
ÌWA
SIK
='14
ÉK
è?**
SB
m
m*
Deset let
Štorskega železarja
;i
Pred desetimi leti 15. julija 1961 je izšla prva številka glasila, ki je od takrat naprej redno vsak mesec seznanjal člane delovnega kolektiva, naše upokojence in druge o dogodkih v železarni in Štorah. Ustanovljen je bil na pobudo uprave podjetja in sindikalne organizacije z namenom, da se doseže boljša informiranost članov kolektiva. Prav je, da ob tem navedemo nekaj podatkov, ki naj ilustrirajo to desetletno obdobje izhajanja časopisa. Ustanovitelj časopisa je bil delavski svet, ki je imenoval tudi prvi uredniški odbor, v katerem so bili: Jože Mravlje, kot odgovorni urednik, Avgust Boršič, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Frac Rozman, Ivan Stefančič in Drago Završnik. Tehnične usluge je nudila Delavska enotnost, tehnični urednik pa je bil Danilo Do-manjko, novinar Delavske enotnosti. Glasilo smo prvotno tiskali v Tomšičevi tiskarni v Ljubljani, nato pa od avgusta 1962 v celjski tiskarni. Od takrat naprej se tudi nismo posluževali več uslug Delavske enotnosti. Po nenadni in tragični smrti sekretarja podjetja Jožeta Mravljeta je bil za urednika imenovan Stane Ocvirk, ki to delo opravlja še danes. Med tem časom pa je bil od avgusta 1966 do decembra 1968 odgovorni urednik prof. Leopold Perc.
V desetletnem obdobju je izšlo 120 številk v skupni nakladi 299.960 izvodov ter 1.374 straneh, kar predstavlja že zajetno knjigo. Objavljenih je bilo 3.373 prispevkov ter 2.091 slik. Pri izdajanju glasila je sodelovalo preko 250 sodelavcev. Gornje številke v neki meri ilustrirajo koliko informacij je bilo posredovanih članom kolektiva preko našega glasila. Sele vsebinska analiza lahko pokaže, katere informacije so bile posredovane ter če je bila izpolnjena naloga in namen časopisa. Ko je pred kratkim posebna komisija pri občinskem komiteju ZKS Celje analizirala tovarniška glasila, je bilo naše glasilo glede na vsebinsko in oblikovno ureditev uvrščeno na drugo mesto v celjski občini. Tekom let je izoblikovana tudi vsebinska ureditev, tako da lahko v vsaki številki zasledimo prispevke iz naslednjih področij: gospodarska in proizvodna problematika, delo samoupravnih organov, dejavnost družbenopolitičnih organizacij tako Zveze komunistov, sindikalne organizacije, mladine in drugih, varstvo pri delu, športni dogodki v Štorah, kadrovske vesti, zdravstvena problematika ter drugi prispevki.
Ne glede na to, da Štorski železar izhaja samo enkrat mesečno ter da od predaje materiala tiskarni, do izida številke mine 10 dni ter da se s tem pojavi vprašanje aktualnosti, ne moremo mimo dejstva, da glasilo predstavlja močno sredstvò informiranja, pa tudi mobiliziranja za določene akcije znotraj kolektiva.
Upamo, da bo naš železar tudi v prihodnje odigral svojo vlogo kot družbeni in politični faktor v življenju in delu železarjev.
Gregor Klančnik, generalni direktor ZPSZ
STABILIZACIJA NAŠA REŠITEV
!j§
til
»
v&s
II
'/./■O
*
4'>ì
VŽ«
'/M
Vé\\c
vm
VA\-
šp
P
/M
Ui>T3
'7M
y£\\s
M
vž\\<
V£\\c
P
vA\=
P
p
öii-jis
p
p
VA\<
P
P
Vž\\c
p
p
vA\s
p
VAvš
P
V£\\<
m
p
sp
p
VAvč
■9ék
Slovensko železarstvo ima največjo proletarsko tradicijo, zato bi politični posluh moral biti nad-poprečno razvit. Dolgo časa, takoj po izteku prvega leta družbene in gospodarske reforme smo jeklarji občutili krivice, ki so bile posledica inflacije in vgrajenega protekcionizma v primerni delitvi; zato razumjivo sedaj, ko so odnosi cen dobili normalna razmerja, podpiramo vse akcije, katere imajo za cilj stabilizacijo tržišča in vsega gospodarstva. Železarna in vsi proizvajalci reprodukcijskega materiala, ki cen ne morejo sproti prilagojevati, v inflaciji neprestano gubijo, zato morajo podpirati vse ukrepe in prizadevanja za prilagojevanje proizvodnje ter porabe in omejevanje tržnega povpraševanja v normalne okvire.
Potem, ko so na 20. seji CK ZKS bila sprejeta stališča in je CK izdal konkretni akcijski program, usklajen s tem pa je bil sprejet tudi akcijski program za izvajanje stabilizacije od republiškega izvršnega sveta, se je odprla splošna prizadevnost za normalizacijo naših družbenih in gospodarskih tokov.
Brez učinka bi bilo prizadevanje, če bi ostalo samo v okviru osrednjih zveznih ali republiških organov in inštitutcij. Gospodarstvo je prvo poklicano, da da svoj, v obliki povečanega dobička izraženi prispevek. Vsak poizkus stabilizacije pa bi propadel, kot se je razvodenela gospodarska reforma, kakor hitro negospodarstvo ne bi zmanjšalo svojih nenormal-
nih apetitov. V tem je tudi strah, da ne bi beseda »akcija« zopet bila izkoriščena v svojem smotru neprimerne svrhe. V nekaj pa vendar moramo verjeti, verovanje v stabilizacijo, ki je zadnja šansa naše humane, samoupravne socialistične ureditve, je življenjsko potrebno in tudi logično. Velika večina zaupa naši družbeni ureditvi, jo po svojih močeh podpira,, zato podpira tudi stabilizacijo. Sila samoupravnih struktur proizvodno tvornih dejavnosti je zadosti močna, da bo k normalni porabi prisilila tudi negospodarsko aktivnost. V tej borbi bodo učinkovite, če bodo same v svojih organizacijah uspehe izboljšati gospodarnost.
OB ISTI PORABI VEČJA PROIZVODNJA
Kaj od nas zahteva stabilizacija? To, kar je značilnost vsake organizirane družbe — izravnavo porabe s tem, kar ustvarjamo. Konkretno za naše združeno podjetje to pomeni večjo proizvodnjo ob nižji porabi surovin in drugega reprodukcijskega materiala, goriv, ter energije, nižjih vzdrževalnih stroškov in učinkovitejših investicijskih naložbah. Velike so rezerve, ki jih imamo v tem za naš akcijski program na razpolago. Če bi le za 1 % znižali stroške poslovanja, bi se dohodek vsega podjetja povišal za 12 milijonov dinarjev letno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Invensticijska izgradnja
VM
sp
Sp
yA\<
fes
Leta 1962 je pristopilo naše podjetje k uresničevanju obsežnega programa investicijske izgradnje, ki bi naj, kot se je že takrat povsem upravičeno pričakovalo, precej spremenila podobo železarskih Štor.
Železarna Štore je takrat po 47. natečaju dobila sredstva za rekonstrukcijo in izgradnjo nekaterih novih obratov od Jugoslovanske investicijske banke ter od nekdanje Splošne gospodarske banke (SGB), sedaj Ljubljanske banke.
Po tem programu se je nameravalo pristopiti k rekonstrukciji in izgradnji elektroplavža, z razširitvijo aglomeracije, dalje k izgradnji jeklarne in valjarne, rekonstrukciji livarne valjev in ko-
kil in končno k izgradnji vseh potrebnih energetskih in pomožnih objektov. Za izvedbo tega programa je bilo s strani bank odobrenih 127,590.000 din.
Zaradi različnih razlogov, med katerimi velja na prvem mestu omeniti zamujanje pri izvrševanju obveznosti kreditorjev (bank), pa ta dela niso potekala po predvidenem programu. Istočasno pa je tudi prišlo do novih in novih podražitev, kar je rekonstrukcijo in izgradnjo novih obratov vse bolj ogrožalo.
Tri leta kasneje so bila odobrena dodatna sredstva za kritje razlik, nastalih s spremembo deviznih kurzov. Nova predračunska vrednost je tako znašala takrat 219,085.000 din. Vendar tudi po gospodarski reformi investicijska izgradnja ni potekala po predvidenem načrtu, ponovno zaradi zamujanja trans s strani bank.
Zaradi takih zamud ter vedno novih cen smo pristopili leta 1969 k temeljiti reviziji samega programa. Morali smo opustiti izgradnjo nekaterih naprav, prav tako smo morali začasno prekiniti oziroma odložiti z izgradnjo drugega plavža z namenom, da se sredstva usmerijo v tiste obrate, ki so nujno potrebni dokončanja (predvsem valjarna II).
(Nadaljevanje na 3. strani)
STABILIZACIJA NAŠA REŠITEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vodstvo našega podjetja ob pozivu za stabilizacijski program ni imelo križem rok. Poleg posluha političnih organizacij je team direktorjev akcijski program obravnaval na dveh sejah 3. in 14. junija, sprejel enotna stališča in obveze, ki naj bi na podlagi večje solidarnosti in upornosti za proizvodne dosežke dale naš stabilizacijski prispevek.
Za vsako akcijo je potrebno najprej ugotoviti stanje v številčnosti in sposobnosti. V času oblikovanja naše stabilizacijske miselnosti še nismo sklenili prvega polletja, zato so nam na voljo lö podatki petmesečnega stanja. Sedanji položaj moramo pregledati skozi lečo zunanjetrgovinske defi-citnosti, ki je v državi dosegla 2 milijardi din mesečno, v naši republiki pa je relativno še višja z željo, da tudi pri nas napravi vidnejše tiste postavke, katere nisó v duhu stabilizacije.
I
OD NAJKRAJŠEGA DO NAJDALJŠEGA DNEVA
Delavski svet je na najkrajši dan v letu 1970, 21. decembra sprejel gospodarski načrt za letošnje leto 1971. Tako smo rekli, da se bosta skladno s podaljševanjem prisotnosti sonca izboljševali tudi naša proizvodnja in poslovnost. Ob najdaljšem dnevu leta pa rezultati le delno to potrjujejo. Neverjeten vzpon je dosežen na področju realizacije — to je na iztržku od prodaje naše proizvodnje. V petih mesecih letos smo jo dosegli 805,872.000 din, ali 6,5 % več kot lani v polletnem poprečju. Lagali bi, če bi ta uspeh predpisovali samemu sebi. Boter temu je bila upornost za povišanje cen in končno izbojevana odobritev pri-lagovanja cen naših jekel z domicilnimi cenami v ZRN. Trajnost učinka te pridobitve bo odvisna od stabilnosti jugoslovanskega trga in od našega približevanja na proizvodne normative inozemskih konkurentov.
Rezultati petmesečnega fizičnega obsega proizvodnje porabe materiala in prodaje na zunanja tržišča sigurno niso v duhu stabilizacije. Za take dosežke, ki pomagajo jugoslovanski nestabilnosti, so zlasti v težavah pri oskrbovanju s kvalitetnimi surovinami objektivne, a na področju porabe in doseženih izplenih predvsem subjektivne narave. Prav zadnjim, saj vplivajo tudi na povečanje posledic objektivnih vzrokov, bi morali z notranjimi stabilizacija skimi programi stopiti na prste. Od januarja do maja smo izdelali:
—	surovega železa 73.046 ton ali le 87 % predvidene količine;
—	surovega jekla 282.885 ton ali le 95 % predvidene količine;
—	skupne proizvodnje 871.798 ton ali le 95 % predvidene količine;
—	blagovne proizvodnje 227.565 ton ali le 97 % predvidéne količine;
—	izvoza z menjavo vred 2,718.944 ton ali 68 % predvidene količine.
Takim rezultatom, ki neposredno pomenijo 7.642 ton manj blaga
za naše domače in inozemske kupce, so dale svoj delež vse organizacije združenega dela. Jeseniški zaostanek Je največji pri surovem železu in jeklu, ravenski in štorski pa tam, kjer si najmanj želimo, pri končnih večstopenjsko obdelanih izdelkih.
Tako je v petih mesecih v primerjavi z gospodarskim načrtom dala Železarna Jesenice le 83 % surovega železa, 93 % surovega jekla in tržišču le 84 % toplovalja-ne žice, 92 % hladno valjanih trakov, 94 % vlečene žice, 88 % vlečenega luščenega in brušenega jekla ter le 96 % žičnih izdelkov.
Železarna Štore pa je dala tr-šču le 90 % paličastega jekla, 68 % vlečenega in hladno predelanega jekla, 96 % jeklene litine, 84 % izdelkov mehanske obde-lovalnice, strojev in strojnih delov.
Železarna Store pa je dala tržišču le 85 % toplovaljanega paličastega jekla, 92% nodularne litine in 69 % mehansko obdelanih valjev.
Res je, da je en del zmanjšane blagovne proizvodnje kompenziran s povečanjem asortimentov, na Jesenicah z debelo in srednjo pločevino, na Ravnah z valjanimi gredicami in kovanim blagom, v Štorah s strojno litino in v vseh železarnah s strukturalnim premikom, to pa bistveno ne zmanjša škode, ki je nastala kot, posledica neoptimalne izrabe obstoječih kapacitet. Tudi resnica, da smo v povprečju z 11.610 zaposlenimi za 5 % nižje kot predvideva načrt, nam ne upravičuje tako občutno nižje proizvodnje.
IZVOZ — POGOJ KONDICIJE
Poseben problem v tem je izvoz, ki najbolj objektivno prikaže našo podjetniško sposobnost. Odpor proti prodaji na zunanja tržišča je prisoten v vseh tovarniških strukturah in ker je linija najmanjšega odpora splošen jugoslovanski pojav, tudi pri nas zmaguje. Na zunanjih tržiščih so realizirali proti lanskemu dosežku že zoženega načrta:
Jesenice	CO _o o"
Ravne	65 %
Štore	88 %
Tak odnos do blagovne izmenjave z inozemstvom sigurno nima nič skupnega s stabilizacijskimi intencijami, saj se moramo zavedati, da za pokrivanje naših u-voznih potreb zahtevamo 23 milijonov dolarjev deviznih sredstev. Izvoz pa ni le potreba deviz, temveč stik zunajnim tehnološko razvitim svetom, sredstvo, ki utrjuje ves, pa tudi samoupravni organizem.
NAŠ AKCIJŠKI PROGRAM
Team direktorjev se je obvezal, da bo dobro voljo političnih struktur v delovnih organizacijah podprl z naslednjo konkretizacijo stabilizacijske akcije:
NÀ PODROČJU TEKOČE PROIZVODNJE
Z neposrednimi zadolžitvami odgovornih činiteljev bo posvečena večja stolto za racionalnejšo skrb porabe surovin, pomožnega materiala, tehnoloških goriv, energije in storitev. S povečanim
izplenom v vseh obratih se morata povečati obseg in znižati stroški gotovega blaga. Optimal-nost izkoristka proizvodnih zmogljivosti mora biti stalno stremljenje, zato je izboljšati čuvanje in tekoče vzdrževanje strojev in naprav.
Fizični obseg proizvodnje gospodarskega načrta za leto 1971 je konkretizacija te obveze.
NA PODROČJU RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE
Striktno moramo spoštovati sklep delavskega sveta podjetja z dne 17. maja 1971, ki predpisuje investicijske elaborate za naložbe, ki presegajo 2 milijona dinarjev, in obvezen revizijski pregled in-vesticiskih programov, ki zahtevajo novo zadolžitev železarne, ü: NA PODROČJU OSKRBOVANJA
Ob prizadevanju vseh odgovornih delavcev ZPSŽ moramo z najracionalnejšim angažiranjem razpoložljivih sredstev m ob maksimalnem izkoristku nedenarnega poravnavanja obveznosti ter u-činkovitimi skupnimi nastopi izboljšati oskrbovanje obratov s surovinami in drugim materialom. Vodstvo podjetja si mora prizadevati za povečanje virov obratnih sredstev, tovarne pa z rednim in solidarnim medsebojnim o-skrbovanjem skrbeti za optimalizacijo izkoriščanja vseh proizvodnih zmogljivosti. Poleg povečanih količin starega železa je del manjkajoče substance jekla nadoknaditi s povečanimi dobavami polizdelkov, predvsem gredic.
NA PODROČJU DELITVE DOHODKA
je spoštovati duh in obveze družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Gibanje povprečnih osebnih dohodkov moramo usklajevati s poviševanjem prave produktivnosti proizvodnje in pri delitvi dohodka varovati jačanje materialne osnove organizacij združenega dela. To politiko moramo uveljavljati tudi s pomočjo optimalne amortizacijské stopnje.
Iz povedanega sledi, da je naša stabilizacijska obveza:
—	večja količna surovega železa ob enaki količini rude in koksa,
—	večja količina surovega jekla ob enaki količini surovega ter starega železa in drugih vložkov, električne ter druge energije,
—	večja količina valjanih in predelanih izdelkov ob isti količini vložka in energije.
Enostavno — optimalnejši izkoristek razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti.
Vsi za to odgovorni delavci direkcije in železarn bodo morali u-brano, solidarno, z zavestjo dobrega gospodarja prispevati svoj delež, da bi slovenske železarnd pred kupci in družbo z rezultati lahko dokazale, da so za stabilizacijo in da upravičeno zahtevamo njeno spoštovanje tudi od drugih.
Dragi sodelavci! Kakor nekdaj, s ponosom železarjev stopimo na čelo stabilizacijske akcije in dokažimo, da nismo breme, temveč ustvarjalna moč družbe. Nov u-gled nam je potreben za sedanjost in lepšo prihodnost slovenskega železarstva.
20 LET ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN
Združenje jugoslovanskih železarn je bilo ustanovljeno leta 1951 s pogodbo med proizvajalci jekla. Združitev jugoslovanske črne metalurgije pada v čas takoj po decentralizaciji in ukinitvi administrativnega upravljanja industrije. Prvotno je bilo ustanovljeno s pretežno nalogo usklajevanja medsebojnih dobav surovin .in polproizvodov, usklajevanja proizvodnih programov podjetij v cilju specializacije in medsebojnega izkoriščanja metalurških kapacitet, vsklajevanja proizvodnje jekla ter uvoza in izvoza.
Ob ustanovitvi se je Združenje jugoslovanskih železarn imenovalo »Skupnost za koordinacijo proizvodnje in uvoza jekla« ter se preimenovalo v »Poslovalnico za valjano in vlečeno jeklo« dokler ni končno dobilo sedanji naziv.
S svojo bogato prakso in izkušnjami, spremljano z uspehi, je združenje primer dobrega sodelovanja med podjetji drugim podobnim združenjim. Vse uspehe v dolgoletnem delu je nedvomno pripisati občutku solidarnosti in zavesti podjetij o skupnih interesih ter potrebi po skupnem reševanju vseh problemov proizvodnje in razvoja črne metalurgije.
Vzporedno z razvojem delavskega samoupravljanja se je tudi združenje prilagajalo in razvijalo v skladu s samoupravno prakso kar se odraža v njegovih organizacijskih oblikah in organih.
Na osnovi bogatih izkušenj in potreb se danes delo združenja in njenih članic odvija v naslednjih dejavnostih oziroma področjih: napredek in vsklajevanje proizvodnje, planiranje in investicijska izgradnja, znanstveno raziskovalno delo, komercialna problematika, ekonomsko-finančna problematika, izobraževanje kadrov in varstvo pri delu ter vrsti drugih aktivnosti podjetij.
Nedvomno je imelo tudi združenje veliko vlogo pri integracijskih procesih znotraj panoge črne metalurgije, saj samo predstavlja določeno integracijsko formacijo, ki se posebno v zadnjem času krepi. V krepitev integracijskih aktivnosti in poglabljanje medsebojnega sodelovanja, so usmerjeni tudi sklepi upravnih organov združenja, sprejetih na osnovi zaključkov sestankov družbenopolitičnih delavcev, prve konference samoupravljalcev črne metalurgije ter materialov drugega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.
INVESTICIJSKA IZGRADNJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Maja 1971 smo izdelali in predložili Ljubljanski banki elaborat o novonastalih podražitvah v obdobju 1969—1971 za investicije po 47. natečaj'u. Po tem elaboratu znaša končna proračunska vrednost 269,940.000 din, kar predstavlja v odnosu na odobrena sredstva iz leta 1965 23 % podražitev (podražitev za 50,855.000 din).
Najbolj so se podražila gradbena dela (za 27,153.000 din), cena domače opreme je povzročila povečanje stroškov za 13,068.000 din, zaradi kurznih razlik (sprememba tečaja dolarja) so se stroški povečali za 6,672.000 din) in zaradi ostalih stroškov je bilo treba prišteti še nadaljnje 3,962.000 din.
Ves čas uvajanja restrikcijskih ukrepov v zvezi z investicijsko izgradnjo so ustrezne službe skrbno kontrolirale izvajanje teh del. Dela in objekte, ki niso neobhodno potrebna za izvedbo tehnologije, so izločila za realizacijo na kasnejši čas.
Do 31. maja 1971 je bilo od odobrenih sredstev bank izkoriščenih 72 % vsega denarja (156,800.000 din), izvršenih del pa je bilo 82 % v vrednosti 180,000.000 din (t. j. brez livarne specialne litine, katere investicijska vrednost je znašala 25,000.000 din).
Zaradi že omenjenih razlogov obstoje precejšnje razlike med staro in novo predračunsko vrednostjo:
	Nova vrednost din	Stara vrednost din
Elektroplavž z aglomeracijo	9,841.000	14,866.000
Jeklarna	52,660.000	35,941.000
Valjarna	106,857.000	96,819.000
Livarna valjev in kokil	11,422.000	8,070.000
Obdelovalnica valjev	32,406.000	23,880.000
Energetski obrati	44,474.000	30,986.000
Pomožni objekti	12,280.000	8,523.000
Skupaj :	269,940.000	219,085.000
Najmanj se je doslej investiralo v jeklarno II, kjer so se pričela dela izvajati šele v letošnjem letu. Zaradi tega je tudi na tem objektu mogoče opaziti največje povišanje stroškov.
KAJ JE BILO DOSLEJ STORJENEGA?
ELEKTROPLAVŽ IN AGLOMERACIJA
1964. leta je bila izvršena rekonstrukcija TH-1 peči z zamenjavo
nih finančnih težav, ker nam banke niso pravočasno dostavljale odobrenih sredstev, je bil prisoten še sporazum treh slovenskih železarn, po katerem sta nam jeseniška in ravenska železarna obljubili dostavljati zadostne količine surovin za potrebe naše valjarne. Vendar se je pokazalo, da nam te količine ne zadoščajo.
Talilni agregat za ta objekt je bil nabavljen že leta 1965 v skladu s takrat predvideno dinamiko izgradnje. Preostala oprema bo
Iz nove valjarne
pečnega ternsformatorja od 12,5 MVA na 18 MVA In zgrajeno kompletno 110 kV omrežje. Za rudni dvor so bili nabavljeni novi žerjavi.
JEKLARNA II
Izgradnja tega .objekta se je praktično pričela šele letos. Razlogi so znani. Poleg stalno prisot-
dobavljena v tretjem četrtletju letos.
VALJARNA
V programu rekonstrukcije in izgradnje novih objektov predstavlja valjarna II največjo postavko. Z izgradnjo objekta smo pričeli že leta 1964 in je bil dokončan — gradbena dela — že leta 1968, ko je bilo mogoče pričeti
z montažo. Gradnja objekta in montaža je bila končana leta 1970, ko smo pričeli s poskusnim valjanjem.
Aneks valjarni II bomo izgradili še letos, sestavljale pa ga bodo sanitarije, garderobe, jedilnice, obratne pisarne.
LIVARNA VALJEV IN KOKIL
Tu je predvidena samo rekonstrukcija, ki zajema izgradnjo nove elektrotopilnice (101 indukcijska peč s pripravo vložka), dalje izgradnja nove priprave peska na osnovi cemetne tehnologije in končno žarilne peči za valje. Potrebno je bilo zgraditi tudi novo transformatorsko postajo. Vsa dela razen žarilne peči in priprave peska so bila izvršena v I. in II. tromesečju 1971. Rekonstrukcija obrata bo končana še letos.
OBDELOVALNICA VALJEV
Ta objekt smo pričeli graditi leta 1968 in je — razen aneksa — že v celoti dograjen.
V izvajanju so še gradbena dela na aneksu in strojnih temeljih. Oprema je v glavnem že nabavljena, preostala bo pa prišla še v prvih mesecih 1972. Del opreme smo zaradi potreb in manjkajočih obdelovalnih kapacitet začasno instalirali v stari obdelovalni« in v novi hali valjarne II, kjer z njo začasno proizvajamo.
ENERGETIKA
Izgradnja energetskih obratov se je izvajala postopoma od leta 1963 dalje in je danes v glavnem zaključena.
POMOŽNI OBJEKTI
Predvsem v Štorah II je bila zgrajena mreža industrijskih tirov, ki povezujejo vse obrate, izvršena pa je bila tudi kanalizacija terena Štore II, dokončana pa je tudi prva faza izgradnje cestišč, komunikacij ter razsvetljave.
V	okviru CTP je bila zgrajena elektrodelavnica za potrebe vzdrževalnih obratov Štore II, v valjarni II pa je zgrajena mehanična delavnica za potrebe vzdrževalnih obratov v valjarni in livarni.
V	CTP so zgrajeni še prostori za potrebe konstrukcijskega biroja in merilne službe energetskega obrata.
IN KAJ SEDAJ?
Za izvajanje del v letu 1971 je predvideno 58,955.000 din. Iz teh sredstev naj bi se predvsem gradilo objekt jeklarne. Dokončati pa bi morali še preostala dela na objektih valjarne, obdelovalnice, energetiko v Štorah II ter livarno valjev in kokil v Štorah I tako, da bi celotno investicijo po 47. natečaju zaključili začetkom leta 1972, nakar bi z vsemi obrati lahko pričeli s predvideno proizvodnjo.

Občinski praznik
V	znamenju 30-leinice dneva vstaje 22. julija ter 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo tudi letošnji občinski praznik, katerega praznuje celjska občina na 20. julij v spomin na dan, ko je bita pred 30 leti na Resevni ustanovljena prva celjska četa. Nastala je neposredno po pozivu Komunistične partije Jugoslavije k organiziranemu odporu proti okupatorju. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč, ki je bil po nekaj izvedenih pogumnih akcijah ujet ter kasneje ustreljen v Mariboru. Za njim je celjsko četo vodil narodni heroj Peter Štante-Skala. Pozneje pa je vodstvo Celjske čete po nalogu pokrajinskega komiteja KPS prevzel Vilč Šlander. 27. avgusta 1941 so Nemci po izdajstvu del prve celjske čete obkolili v Zavškem mlinu pod Svetino. V hudi bitki je izgubilo življenj 5 borcev, ko so mlin zažgali. To je bil boj kratke toda učinkovite poti prve partizanske organizirane enote na našem področju.
V	počastiev teh dogodkov je bil ta datum izbran za občinski praznik. V okviru proslav bo v Celju vrsta prireditev:
—	dne 15. julija bo v Muzeju revolucije otvoritev spominske razstave »-ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V BORBI«;
—	dne 17. julija bo na atletskem stadionu AD Kla-divar velika atletska priredtiev »Memorial Ferda Skoka« z mednarodno udeležbo svetovno znanih atletov;
—	dne 20. julija bo slavnostna seja obeh zborov občinske skupščine. Na tej seji bodo podeljene tudi Šlandro-ve nagrade;
—	dne 22. julija bo množično zborovanje v Vrbnem pri Novaku ob 10. uri. To prireditev organizirata skupaj celjska in šentjurska občina. Na tem zborovanju bo govoril sekretar sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marinc. V kulturem programu bodo nastopili združeni pevski zbori in godba- na pihala. Po zborovanju srečanje borcev in aktivistov s področja Celja in širše okolice;
—	dne U4. in 25. julija bo v okviru proslav dneva vstaje in občinskega praznika velika gasilska manifestacija »100 letnica gasilstva v Celju« v organizaciji Občinske gasilske zveze.
Samoupravni sporazum
Kolektiv smo dvakrat seznanili o pomenu in pripravah osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Komisija, ki zastopa deset gospodarskih organizacij, je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma in ga predložila republiškim organom in vsem podjetjem, ki so podpisnice tega sporazuma, in sicer: Direkcija ZP slovenske želzarne, Ljubljana; Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Železarna Štore, Impol Slovenska Bistrica, TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, Tovarna dušika Ruše, Mariborska livarna in Metalurški institut Ljubljana.
Sveti enot že temeljito obravnavajo predložen osnutek, članom kolektiva pa posredujemo iz predloženega osnutka le bistvene elemente, po podpisu pa bo samoupravni sporazum objavljen v celoti in bo predstavljal osnovo za samoupravne akte podjetja.
Osnutek je sestavljen iz naslednjih poglavij:
—	I. TEMELJNA NAČELA
—	II. OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE OSEBNEGA DOHODKA;
—	III. PREJEMKI DELAVCEV, KI- BREMENIJO MATERIALNE STROŠKE
—	IV. UDELEŽBA NA OSTANKU DOHODKA
—	V. FINANCIRANJE SKUPNIH POTREB DELAVCEV
—	VI. POSEBNA DOLOČILA
—	VIL DOLOČBE V POSTOPKU
—	VIII. KONČNA DOLOČBA
II.	poglavje vsebuje naslednje:
Za ugotovitev sredstev namenjenih za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, ki niso podvržena plačilu prispevka na presežna sredstva, uporabljajo podpisniki sporazuma naslednja merila:
1.	Kalkulativne osebne dohodke (KOD), izračunane po stopnjah strokovne izobrazbe, ki jo zahtevajo delovna mesta za delavce v proizvodnji in po stopnjah dejanske izobrazbe — za administrativne tehnične in vodilne delavce.
Vsi zaposleni smo razporejeni v osem kvalifikacijskih grup, ki imajo naslednje oznake: NK, PK, KV in NŠ, VK in SS, VŠ (I. stopnja), VŠ (II. stopnja), VŠ (III. stopnja) in VŠ (doktorat znanosti).
Glede na podobno zahtevano kvalifikacijsko strukturo delavcev v proizvodnji se predlaga, da vsi podpisniki sporazuma (10) u-porabimo za ugotavljanje kalku-lativnih osebnih dohodkov za delavce v proizvodnji enotno strukturo, ki opredeljuje število delavcev v posamezni obračunski skupini, in sicer.: od skupnega števila delavcev, ugotovljenih iz števila plačanih ur se opredeli v:
I.	obračunsko skupino (NK delavci) 3 % ;
II.	obračunsko skupino (PK delavci) 25 % ;
III.	obračunsko skupino (KV delavci) 53%;
IV.	obračunsko skupino (VK delavci) 19 %.
SDK (služba družbenega knjigovodstva) bo pri preverjanju izplačil osebnih dohodkov upošte-
vala navedeno strukturo zaposlenih delavcev v proizvodnji.
2.	Dodatki
—	za nočno delo od 22. do 6. ure od 20 % do 30 % ;
—	za delo v podaljšanem delovnem času od 40 % do 50 % ;
—	za delo ob nedeljah od 25 % do 50 % ;
—	za delo na dan državnih praznikov od 50 % do 75 %.
Dodatke bo obračunavalo vsako podjetje po določilih svojih splošnih aktov, vendar v okviru teh, ki bodo sprejeti s samoupravnim sporazumom.
Pogoji dela
Člani komisije so ugotovili, da delovni pogoji bistveno diferencirajo organizacijo dela črne in barvaste metalurgije od ostalih grupacij. Pod delovne pogoje se razume vpliv temperature, ropot, prah, plin, fizična obremenitev, nevarnost nezgod, kemični vplivi ipd.
V osnutku sporazuma je predložena naslednja višina dodatka za pogoje dela:
—	za organizacijo združenega dela: TGA Kidričevo in Tovarna dušika Ruše 26 % ;
—	za železarne Jesenice, Ravne, Štore 24 % ;
—	za Cinkarno, Impol in Mariborsko livarno 20 % ;
—	za Metalurški institut 10%;
—	za Direkcijo ZP slovenske železarne 0 %.
III.	poglavje obravnava prejemke delavcev, ki bremenijo materialne stroške. To so izdatki, ki pomenijo povračilo stroškov za službena potovanja, terensko delo ali ločeno življenje, povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene, nagrade za nova-torstvo, racionalizatorstvo ter za koristne predloge, izplačane v skladu s splošnimi akti podpisnikov sporazuma.
Pri izdelavi predloga so upoštevani maksimalni zneski, ki jih določa zakon oziroma družbeni dogovor.
IV.	poglavje
Poleg kalkulativnih osebnih dohodkov, osebnih dohodkov za pogoje dela, lahko podpisniki samoupravnega sporazuma izplačajo za osebne dohodke še del dohodka kot stimulacijo za produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Za izračun tega dela osebnih dohodkov služi posebna formula, ki zajema maso fiksnih stroškov, poslovna sredstva podjetja, povečane kalkulativne osebne dohodke, faktor stimulacije in dohodek, sredstva skupne porabe za regresiranje stroškov letnega dopusta in družbene prehrane idr.
V.	poglavje
Zajema financiranje skupnih potreb delavcev, in sicer:
—	od 300—600 din neto letno na zaposlenega kot regres za letni dopust;
—	do 50 din neto mesečno na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, ki pa ne sme biti izpjačano v gotovini posamezniku;
—	za strokovno izobraževanje nameni vsak podpisnik sporazuma (podjetje) najmanj 1 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov.
VI.	poglavje zajema posebna določila, kot:
Podpisniki sporazuma lahko povečajo kalkulativne neto osebne dohodke za povečanje življenjskih stroškov v skladu z ugotovitvami zavoda za statistiko.
Najnižji osebni dohodek za redno zaposlenega delavca ob normalnem učinku v polnem delovnem času znaša 800 din neto mesečno, dočim najvišji osebni dohodek naj ne bi znašal več kot
6.000	din mesečno (povzeto po družbenem dogovoru).
VII.	poglavje zajema določbe v postopku, in sicer:
Šamoupravni sporazum je sprejet, če pristojni republiški organ sindikata da soglasje in če ga prejmejo najvišji organi upravljanja podpisnikov sporazuma v enakem besedilu.
Vsak podpisnik (podjetje) lahko kadarkoli predlaga spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma.
Podpisnik samoupravnega sporazuma lahko odpove samoupravni sporazum s pismenim in obrazloženim sklepom najvišjega organa upravljanja. Sklep mora poslati vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu organu.
Odpoved začne veljati s 1. januarjem naslednjega leta. Z istim dnem začnejo veljati za take organizacije združenega dela določila splošnega družbenega dogovora, ki so nekoliko ostrejša kot določila tega sporazuma.
VIII.	poglavje predstavlja končno določbo in sicer to, da ta sporazum začne polnopravno veljati z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu za delo in je obvezen za vse podpisnike sporazuma. Uporablja se od 1. maja 1971 dalje.
Železarji na Triglavu
Naša kolona udeležencev drugega pohoda železarjev na Triglav se pomika proti Kredarici. Iz Štor jih je šlo 83, od katerih so mnogi obljubili, da gredo drugo leto spet
Na vrhu očaka Triglava je preko 350 zbranim železarjem iz Jesenic, Raven in Štor spregovoril generalni direktor ZPSŽ Gregor Klančnik
PRAVILNIK
o delovnih razmerjih
Samoupravne novice
SAMOUPRAVNI ORGANI O PREDLOGU REBALANSA
Sveti enot so na svojih sejah v preteklem mesecu obravnavali med drugim tudi predlog rebalansa gospodarskega načrta za leto 1971. Kot je znano so strokovne službe v podjetju pripravile zaradi tudi znanih sprememb v naši gospodarski politiki predlog rebalansa.
Ugotovitev, ki so jo vsi obratni delavski sveti sprejeli, je bila, da je rebalans gospodarskega načrta brez dvoma nujno potreben, saj ga je treba postaviti na trdna, realna tla. Vendarle je pa v nekaterih detaljih potreben manjših korektur.
Tako so sodili, da je potrebno ponovno proučiti vprašanje delovne sile, saj avtomatsko zmanjšanje ni sprejemljiva rešitev.
Zlasti kritična je bila do predlaganega rebalansa kovinska enota oziroma njen svet, ki je sodil, da je planska obremenitev proizvodnje kokil absolutno previsoka, prav tako tudi predvidena proizvodnja metalurške litine, pa tudi proizvodnjo valjev bi bilo treba ponovno proučiti.
Svet enote je zahteval, da strokovne službe pripravijo nove predloge in ga svetu predložijo v razpravo in sprejem.
O predlogu rebalansa bo še razpravljal delavski svet konec meseca..
PRAVILNIK
O DELOVNIH RAZMERJIH
Na VII. seji osrednjega delavskega sveta Združenega podjetja »Slovenske Železarne« — seja je bila v Ljubljani 17. maja t. 1. — je bil med drugim v obravnavi in končno tudi sprejet PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH ZDRUŽENEGA PODJETJA.
S tem pravilnikom se regulirajo delovna razmerja v Združenem podjetju, seveda pa bodo morale posamezne tovarne sprejeti še svoj pravilnik, v katerem bodo določila tega, pred kratkim sprejetega v Ljubljani, konkretizirala in prilagodila svojim specifičnim pogojem.
Tako je pričel Pravilnik o delovnih razmerjih Združenega podjetja veljati tudi za člane našega delovnega kolektiva, razen tistih delov, ki govore o rednih letnih dopustih kakor tudi o deljenem delovnem času.
Do konca leta pa bo treba pripraviti tudi nov pravilnik štorske Železarne. Naš dosedanji pravilnik ostaja še vnaprej v veljavi in predstavlja samo konkretizacijo določil pravilnika Združenega podjetja. Ne veljajo pa več tista določila, ki so v nasprotju s pravilnikom Združenega podjetja.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
II. SEJA ODBORA ZA SPLOŠNE ZADEVE, NORMATIVNE AKTE IN INFORMACIJE
XI. SEJA ODBORA JE BILA
24.	JUNIJA T. L., OBRAVNAVALA PA JE PREDVSEM PREDLOG PODELITVE POSOJIL ZA INDIVIDUALNO GRADNJO IN ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ.
O podelitvi posojil je odbor razpravljal na podlagi predloga, ki ga je pripravila posebna delovna grupa (Potrata — Sajovic — Škantelj). Grupa si je ogledala večino novogradenj in stanovanj, ki bi se naj adaptirala in ugotovila, da so potrebe daleč večje kot pa so finančne možnosti.
Odbor je razpolagal le z dobro šestino zaprošenih sredstev. Delavci so zaprosili za okrog
2.710.000	din, na razpolago pa je bilo vsega skupaj . 500.000 din. Grupa je pripravila predlog, v katerega je vključila 75 prosilcev (hä natečaj se je javilo okrog 120 članov delovnega kolektiva, vendar je bilo tudi nekaj nepopolnih prošenj).
Odbor je bil v dilemi, ali podeliti posojila v višini zaprošenih sredstev, ali pa glede na lastno oceno potreb in možnosti določiti in dodeliti nižje zneske. V prvem primeru bi dobilo zaprošeni kredit le 10 do 12 prosilcev, v drugem primeru pa bi se krog znatno razširil. Glede na ugotovitev, da lahko precejšen del prosilcev z manjšimi sredstvi kolikor toliko uspešno reši svoj stanovanjski problem, se je odbor odločil za drugo varianto.
Tako je sklenil, da se odobri posojilo za adaptacije 26 prosilcem. (v skupni višini okrog 150.0Ö0 din), za novogradnje pa 49 prosilcev (v skupni višini 350.000 din).
V nadaljevanju seje je odbor ,razpravljal o prošnji Poglšek Petra za dodelitev pomoči, ker mu je pogorela stanovanjska hiša, in sklenil, da se predvsem ugotovi, kakšno pomoč potrebuje.
Pred nedavnim smo v samoupravnih enotah razpravljali o predlogu pravilnika o delovnih razmerjih Združenega podjetja slovenskih železarn in dali nekaj pripomb. Ob razpravi na seji delavskega sveta združenega podjetja so bile nekatere naše pripombe tudi upoštevane. Delavski svet je na svoji 7. seji dne 17. 5. 1971 sprejel končno besedilo pravilnika, ki je sedaj v veljavi v celotnem podjetju in v tem prispevku povzemamo nekatera določila, da z njimi seznanimo člane naše delovne skupnosti. Obenem naj povemo, da se dosedanji naš pravilnik o delovnih razmerjih še naprej uporablja v tistih določilih, ki dopolnjujejo pravilnik združenega podjetja, oz. ki niso v nasprotju s tem pravilni-
kom.
Izvleček nekaterih veljavnih določil pravilnika:
V	IV. poglavju je določeno, da je delavec lahko premeščen iz e-nega na drugo delovno mesto e-nake strokovne sposobnosti, če to zahteva nemoten potek dela ali če je v enoti prišlo do reorganizacije dela. Četudi se delavec s tem ne strinja, mora nastopiti delo na novo razporejenem delovnem mestu, ima pa pravico do pritožbe. V kolikor je odločba polnomočna in delavec ne nastopi delo na razporejenem delovnem mestu, preneha delovno razmerje.
Član delovne skupnosti, ki ima več kot 20 let delovne dobe v združenem podjetju, ali če je več kot 50 let star in ima najmanj 5 let delovne dobe v združenem podjetju, ima s premestitvijo pravico do osebnega dohodka, obračunanega po kriterijih prejšnjega delovnega mesta.
V	nujnih primerih pri izrednih okoliščinah je lahko delavec začasno razporejen tudi na delovno mesto, ki zahteva nižjo strokovno izobrazbo, kot jo delavec dejansko ima. Taka razporeditev traja le toliko časa, dokler trajajo o-koliščine, zaradi katerih jje bil delavec prerazporejen.
Določila o rednem letnem dopustu se bodo uporabljala šele z novim letom. Ugotoviti bomo morali še kriterije za težavnostne stopnje in razporediti delovna mesta po kriterijih.
Določilo o deljenem delovnem času v 20. členu pravilnika se prav tako do nadaljnega ne bo uporabljalo in ostane sedanji razpored deljenega delovnega časa za vodilne delavce.
Uporabljajo se določila o izredno plačanih dopustih iz VII. poglavja pravilnika z naslednjo glavno vsebino:
»Delavec ima pravico do .7 dni dopusta v letu v naslednjih primerih ob sklenitvi zakonske zveze 2 dni,, ob rojstvu otroka 1 dan, ob smrti ožjih sorodnikov ali če je skrbnik pogreba, JI dni, ob smrti ostalih sorodnkiov 1 dan (primeri so našteti v pravilniku), za selitev družine 1 dan, v primeru elementarnih nesreč do 3 dni, ko delavec odda kri do 8 ur, v drugih primerih, ki jih določa statut posamezne tovarne. V našem pri-
meru še za odhod na orožne vaje v trajanju več kot 15 dni ter za sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah (seje) ali športnih in kulturnih prireditvah. Te dopuste odobri vodja organizacijske enote.
Določila o neplačanem dopustu so navedena v 8. poglavju. Tak dopust lahko dobi delavec največ do 30 dni v koledarskem letu, vendar pod pogojem, da s tem ne bo moten proizvodni proces in poslovanje podjetja. Delavec lahko dobi neplačan dopust v naslednjih primerih: za delo v družbenopolitičnih organizacijah ter javnih organih, za udeležbo na prostovoljnem delu, za nego bolnega družinskega člana, če ni opravičen do bolniškega dopusta, za študij, za razne osebne opravke.
Poglavje o prenehanju dela vsebuje predvsem določilo o odpovednem roku, ki je drugačno od dosedanjega v našem pravilniku. Odpovedni rok znaša:
—	za delovno dobo do 10 let 1 mesec
—	za delovno dobo nad 10 do 25 let 2 meseca
—	za delovno dobo nad 25 let 3 mesece.
Delavcem na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna ali srednja šola, se rok podaljša za 1 mesec. Za tiste, ki so na delovnih mestih z višjo ali visoko izobrazbo se rok podaljša za 2 meseca.
10.	poglavje v pravilniku vsebuje določila o odgovornosti delavcev v delovni skupnosti. Delavci, ki svojih dolžnosti ne o-pravijajo na način, kot bi morali opravljati glede na naravo in pomen uspešnega poslovanja podjetja ali se ne ravnajo po navodilih neposrednih vodij, oz. po splošnih predpisih podjetja, kršijo delovno dolžnost, ki je lahko lažja, težja in posebno huda. Za kršitev so delavci odgovorni delovni skupnosti in se jim izrekajo ukrepi za kršitev delovnih dolžnosti, ki so lahko opomin, javni opomin in zadnji javni opomin ter izključitev iz delovne skupnosti.
Opomin in javni opomin se lahko izreče za lažje kršitve delovnih dolžnosti. Javni opomin in zadnji javni opomin se izreče le Za težje kršitve delovnih dolžnosti, izključitev pa za posebno hude kršitve.
Kršitve delovnih dolžnosti so:
1. Lažje kršitve delovnih dolžnosti so:
—	zamujanje na delo ali zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja pristojnega delavca,
—	zapuščanje ali prihod v ZP na nedovoljenem mestu,
—	neekonomično ali nepravilno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo in delovnega časa,
—	nepravočasno, netočno ali malomarno izvrševanje delovnih nalog, če je s tem povzročena delovni skupnosti le manjša materialna ali kakšna druga škoda,
—	nepravilen odnos do sodelavcev ali drugih oseb med delom,
(Nadaljevanje na 6. strani)
PREDLOG ZAKLJUČKOV ZBORA SAMOUPRAVLJALCEV V CELJU 3L. MAJA L971
1.	Zboi’ samoupravljalcev zahteva, da se dosledno uveljavijo intence XV. ustavnega amandmaja v internih aktih delovnih organizacij (pravilnikih o delitvi OD, o delovnih razmerjih, sistemizaciji delovnih mest, o izobraževanju, štipendiranju, o obveščanju itd.).
Ugotovitev zbora samoupravljalcev je bila, da so statuti delovnih organizacij formalno pravno usklajeni z dosedanjimi ustavnimi spremembami. Potrebno pa je še zagotoviti vsebinsko realizacijo v samoupravni praksi. To je samo nadaljevanje že sprejetega zaključka I. konference celjskih sindikatov iz leta 1970.
2.	Poskrbeti je, da usposabljanje samoupravljalcev, da bodo lahko realizirali nove ustavne spremembe, saj gre za bistveno nove elemente s področja ustvarjanja in delitve rezultatov dela.
Za realizacijo tega sklepa koristiti izkušnje iz bližnje preteklosti ob prizadevanjih za uresničitev XV. ustavnega amandmaja, in z akcijskim progamom določiti nosilce te naloge in način uresničitve.
3.	Nadaljnji razvoj učinkovitega samoupravljanja je odvisen predvsem od tega, v koliko bomo uspeli z decentralizacijo samoupravnih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato moramo organizirati samouprav-ljalce tako, da bodo lahko dosledno uveljavili to načelo.
Delavski sveti v delovnih organizacijah so dolžni, da takoj začnejo ponovno proučevati stopnjo samoupravne organiziranosti in da to načelo uveljavijo najpozneje do konca leta 1971.
4.	Samoupravni sporazumi o merilih za delitev in usmerjanje dohodka in osebnih' dohodkov morajo biti sprejeti smiselno zakonu in družbenim dogovorom. Ne smemo dovoliti deformacij, ki bi zadrževale dosedanje delitvene odnose. Osnovno vodilo mora biti, da bo osebni dohodek resnično odraz vloženega dela (fizičnega in umskega). Samoupravni organi se morajo odločno zoperstaviti vsem težnjam po previsokih razponih in osebnih dohodkih nad 6.000 din.
5.	Za hitrejšo premostitev nizkih osebnih dohodkov in nizke akumulacije morajo organizatorji proizvodnje poskrbeti za popolnejše izkoriščanje celotnega tehničnega in družbenega potenciala ter poslovne politike. Za realizacijo tega so delovne organizacije dolžne vključiti ta vprašanja v svoje akcijske programe.
6.	Čim prej se moramo dokončno opredeliti do vprašanja družbene intervencije v primeru doseganja slabih gospodarskih rezultatov. Samouprava mora tudi v takih primerih ostati sestavni del prizadevanj za sanacijo položaja.
7.	Zbor samoupravljalcev zahteva odločnejše vztrajanje, da se takoj pripravijo in sprejmejo kratkoročni in srednjeročni razvojni programi v delovnih organizacijah in občini.
8.	Opredeliti je potrebno mesto in vlogo družbenopolitične skupnosti — občine in krajevne skupnosti kot osnovnega nosilca razvoja našega nadaljnjega samoupravnega sistema, skladno s spremembami republiške ustave.
9.	Zbor samoupravljalcev zahteva prizadevanja na vseh ravneh, da se doseže večja stabilnost na trgu, ter da se odpravijo inflacijske težnje in neopravičeno zviševanje cen. Odločno je proti preseganju razpoložljivih možnosti tako na področju investicij kot tudi v splošni potrošnji. Celotna potrošnja mora biti usklajena z realnimi možnostmi.
10.	Integracijski procesi morajo biti prisotni in upoštevani bolj kot doslej predvsem tam, kjer zagotavljajo boljše gospodarske rezultate.
11.	Usposabljanje samoupravljalcev. je nujno precizirati na vseh nivojih (v delovnih organizacijah, občinski in krajevni samoupravi) m jim tako omogočiti, da se bodo lahko uspešno vključevali v samoupravno odločanje.
12.	Omogočiti tako organiziranost samoupravnih struktur, ki bo resnično zagotavljala in omogočala uveljavljanje človeka kot nosilca nnfega samoupravnega socializma.
Občinski sindikalni svet je dolžan spremljati delo iniciativnega odbora in mu pomagati pri realizaciji sklepa o ustanovitvi konference samoupravljalcev v Celju.
13.	Uresničitev navedenih zaključkov zbora samouprav-
ljalcev bo mogoča le s pravilnim in takim obveščanjem, da bodo delovni ljudje seznanjeni ne samo z vsemi vprašanji in delom v svoji organizaciji, ampak tudi s potrebami in možnostjo reševanja posameznih vprašanj, da bi se kot samoupravljal« lahko aktivno vključevali v celoten proces reševanja vsakodnevnih problemov. Zato je nujno potrebno koristiti vse razpoložljive oblike obveščanja.	t
Celje, dne 1. julija 1971	t
PRAVILNIK o delovnih razmerjih
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	povzročanje nereda ali manjših prepirov v ZP,
—	enodnevni neopravičeni izostanek z dela brez večje škode,
—	če delavec v roku 24 ur ne opraviči odsotnosti z dela,
—	enkratno kršenje predpisov o varstvu pri delu in neuporab-ljanje osebne varstvene opreme ter varnostnih naprav brez posledic,
—	prilaščanje orodja ali materiala v vrednosti do 50 din,
—	manjše omejevanje delovnih ali samoupravnih pravic delavca,
—	premajhna skrb za delavca ali za delovne pogoje od pristojnih delavcev, če to ni imelo večjih posledic,
—	zasebno ali kakšno drugo nedovoljeno delo med delovnim časom,
—	vse kršitve določil splošnih aktov, če je tam določena odgovornost delavcev in če niso posamezne kršitve določil teh aktov označene kot težje ali posebno hude kršitve delovnih dolžnosti.
2. Težje kršitve delovnih dolžnosti so :
—	malomarno, neodgovorno, nestrokovno izvrševanje ali zanemarjanje delovnih dolžnosti s težjimi posledicami za ZP;
—	kršitev zakonov ali splošnih aktov ZP iz malomarnosti ali namenoma, kar ima za posledico
»Kako dolgo pa že perete kozarec v radenski?«
Na zadovoljstvo mnogih je nekdo predlagal takšno rešitev problema talne vode v livarni valjev.
kršenje pravic članov delovne skupnosti;
—	vsaka kršitev ali opustitev dejanja, ki ovira ali onemogoča pravilno in čim uspešnejše poslovanje ZP;
—	povzročitev materialne škode nad 500 din iz velike malomarnosti na delu ali v zvezi z delom;
—	zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom zaradi dela, ki ni v zvezi z delovno dolžnostjo v ZP;
—	opustitev ukrepov za varstvo pri delu z manjšimi posledicami;
—	dvakratno zaporedno kršenje varnostnih predpisov ali ne-uporabljanje osebne varnostne opreme ter varnostnih naprav;
—	zlorabe položaja ali prekoračenje pooblastila z manjšimi posledicami;
—	namerna opustitev uvedbe ali dokončanja postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti ali kakega drugega postopka, s katerim se odloča o pravicah in dolžnostih delavcev ;
—	neopravičena ali nedovoljena odklonitev izvršitve naloge;
—	grožnje, žalitve ali druge neopravičene kršitve ugleda sodelavca ali avtoritete nadrejenega delavca med delom;
(Konec v prihodnji številki)
Štiri
»mokre«
»Nisi šla na rab?«
»Zaradi suše, imam morje kar doma.«
»Stric, ali vam res ne bi bilo potrebno voziti vodo v Store, če bi v tovarni popravili »dihtunge« v vodovodnih pipah?«
Ludvikova in Ocvirkova že drugič državni prvakinji
Na šeststeznem avtomatskem kegljišču »Rafinerije« v Mestnem parku na Reki je bilo dne 27. 6. 1971 državno prvenstvo v parih. Tega tekmovanja se je udeležilo 22 parov iz vseh kegljaških središč Jugoslavije.
Na tem tekmovanju so bili dosežni zelo izenačeni rezultati, kar je znak, da je kegljišče novo in za tekmovalne pogoje zelo težko. Saj so se rezultati vrteli okoli 395 kegljev. Najprej je povedel par Erski—Kolača j; Kristal Zre-njanin s 774 keglji, ter vodil do nastopa republiških prvakinj iz Slovenije	Jevšnikarjeve—Koka-
ljeve Branik Maribor, ki sta dosegli rezultat 780 kegljev ter prevzeli vodstvo. Uro za tem pa sta nastopili lanskoletni državni prvakinji Ludvikova in Ocvirkova. Z odlično igro sta dosegli 788 kegljev ter prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Tudi parom, letos odličnih tekmovalk, Tekstilca iz Zagreba ni uspelo ta rezul V
tat prehiteti. Tako sta Ludvikova in Ocvirkova ponovili lanskoletni uspeh iz Slavonskega Broda ter prinesli v Store še eno lovoriko k že doseženim uspehom v tem letu.
Končni vrstni red: 1. Ludvik-Ocvirk, Store 788 (397, 391); 2. Mirkovič-Kodrnja, Tek,stilac Zagreb 783; 3. Jevšnikar-Kokol, Branik Maribor 780; 4. Hurkar-Kri-štof, Tekstilac Zagreb 778; 5. Er-ski-Kaločaj, Kristal Zrenjariin 774; 6. Culič-Kastelic, Ljubljana Center 759. Ostali slovenski pari pa so se plasirali takole: 8. Janša-Železnikar, Ljubljana-Center 747;
12.	Tome-Rus7 Gradič Ljubljana 740; 14. Knez-Metlar, Ljubljana-Center 718 in Remič-Erjavc 711 kegljev.
Slovenski pari so na tem tekmovanju dosegli lep uspeh, saj se je med deset najboljših uvrstilo pet slovenskih parov.
MK
Nogometno prvenstvo-Kovinar sedmi
kazalo je tudi, da tehnično obvlada igro, vendar pa bi kazalo v prihodnje nekoliko bolj spoštovati disciplinska pravila in »brzdati« živce, četudi so včasih sodnikove odločitve nerazumljive. Za-radi živčne prenapetosti je v pretekli sezoni prišlo nekajkrat do neljubih dogodkov na igrišču, v katerih so bili posebno aktivni — žal — tudi nekateri gledalci. Zaradi tega je bilo nekaj igralcev domačega moštva kaznovanih, igrišče pa zaprto za pokalne in prvenstvene tekme. To pa je tudi prvič v zgodovini štorskega nogometa, da je bil uporabljen tovrsten disciplinski ukrep.
Glede na zanimanje, ki vlada med štorsko mladino za nogomet, kakor tudi številne aktivne privržence te dinamične igre zlasti med pionirji je mogoče pričakovati, da bo moštvo v prihodnjem letu — pravtako kot letos — z vso resnostjo pričelo tekmovanje in ga prav tako — v nasprotju z letošnjim letom — tudi končalo. Kot rečeno: moštvo je mlado, sposobno, tehnično usposobljeno.
Lestvica vzhodne conske nogometne lige je tako naslednja:
1. Slivnica	22	14	4	4	34 : 21	(+ 13)	32
2. Velenje	22	13	4	5-	42 : 22	(+ 20)	30
3. Steklar	22	11	5	6	38 : 29	(+ 9)	27
4. Olimp	22	10	6	6	28 :22	(+ 16)	26
5. Fužinar	22	9	8	5	35 : 28	(+ 7)	26
6. Dokležovje	22	10	4	8	36 :25	(+ 11)	24
7. KOVINAR	22	8	5	9	32 : 35	(- 5)	21
8. Pohorje	22	6	8	8	41 :42	(- D	20
9. Dravinja	22	7	5	10	32 : 34	(- 2)	19
10. Šmartno	22	7	4	11	29 :41	(- 12)	18
11. Osankarica	22	4	5	13	20 :42	(—22)	13
12. Peca	22	2	4	16	23 : 59	(- 26)	8
V zadnjem kolu — XXII. po vrsti — prvenstvenega tekmovanja v vzhodni conski nogometni ligi (XXII. kolo je bilo na sporedu
20.	junija) so se nogometaši našega kluba NK Kovinar »spopadli« z moštvom NK Šmartno na nasprotnikovem igrišču, čeprav bi morala biti tekma v Štorah. Ker je prišlo na tekmi z NK Dokle-žovje na igrišču do incidenta, je disciplinsko sodišče Nogometne zveze Slovenje prepovedalo igrati prvenstveno tekmo v Štorah.
Tekma z NK Šmartno «e je končala — kot že nekaj tekem nazaj — za nas neuspešno: zgubili smo z rezultatom 0 : 1. In po skupno 22 odigranih tekmah se je v lestvici tekmovanja uvrstil na
7.	mesto, kar sicer ni neuspeh, vendar pa pretirani uspeh tudi ni. Glede na zmogljivosti in sposobnosti ekipe je bilo celo mogoče pričakovati višjo, boljšo uvrstitev. Vendar — žoga je okrogla ...
Ob zaključku pomladanskega dela nogometnega prvenstva je mogoče zapisati, da je moštvo prikazalo v glavnem lepo igro, po-
Srečanje krvodajalcev
Komisija za krvodajalstvo pri Sindikalni podružnici Železarne Štore in OO RK Štore sta pred kratkim pripravili srečanje krvo-da j alce v, katerega se je udeležilo okrog 180 krvodajalcev iz železarne in terena. Ob tej priliki je 60 krvodajalcev prejelo značke kot priznanja za njihova humana in nesebična dejanja. Proslavo so popestrili z uspešnim iprogramoro pevci, tamburaši in recitatorji Osnovne šole Štore ter pevski oktet Trgovskega podjetja Merx. Po kulturnem programu so se krvodajalci zadržali še na družabnem
Tovariš Žerdoner Jurij prejema priznanje za 50-kratno darovanje krvi.
večeru in se zabavali ob zvokih celjskega instrumentalnega kvinteta. Za humor pa je skrbel celj« ski Poldek.
Priznanja za večkratno darovanje krvi so dobili naslednji krvodajalci:
Za petkratno: Cater Rado, Čretnik Martin, Dušak Martin, Florjančič Štefka, Fidler Vinko, Grajžl Ivan, Grajžl Slavko, Guček Martin, Hernavs Anton, Hrastnik. Ivan,.. Kačičnik Alojz, Kresnik . Ljubo, Kresnik Janez, Kukovič Adolf, Leban ]ing. Jože, Leljak Ludvik, Lukač Franc, Muhovec Konrad, Povalej Slavko, Romih Jože, Selič Ivan, Starki Alojz, Tojnko Adolf, Tušek Jože, Verdi-nek Stanko, Zalokar Andrej, Za-berl Silvester in Žlender Jože.
Za desetkratno: Dornik Alojz, Dravinec Dominik, Grmek Jože, Jerovšek Vlado, Križnik Jože, Petelinšek Jože, Pušnik Karl, Sto-kovnik Karl, Škoberne Jože, Škoberne Franc, Škorjanc Franc, Zupanc Jože in Žohar Martin.
Za petnajstkratno: Gajšek Mirko in Potrata Florjan.
Za dvajsetkratno: Jošt Stanko, Lugarič Franjo, Zapušek Roman, Zelič Silva in Žohar Vili.
Za petindvajset in več kratno: Jančič Franc, Koželj Bogdan, Le-šek Štefan, Lešek Janez, Polajžer Frančiška, Rozman Marija, Rozman Kristijan, Sever Grga, Tan-šek Jaka, Zupanc Jožefa, Žerdo-’ ner Jurij in Žlof Drago.
Tovariš Žerdoner Jurij pa je dobil za 50-kratno darovanje krvi še uro kot posebno nagrado. Vsem odlikovancem iskrene čestitke za prejeta priznanja, ostalim krvodajalcem pa zahvala za pripravljenost pomagati bližnjemu v nesreči. Istočasno apeliramo še na ostale člane kolektiva, da se pri-družijo številnim krvodajalcem v Železarni.
NAŠE DRUGE V REPUBLIKI
Na štiri steznem avtomatskem kegljišču Ingrada v Celju je bilo v dneh 29. in 30. 5. 1971 republiško prvenstvo v parih. Na tem prvenstvu je sodelovalo 42 parov iz vse republike.
Že prvi dan je par Jevšnikar — Kokol dosegel odličnih 846 kegljev ter prevzel vodstvo, ki je zadoščalo za kasnejšo osvojitev Republiškega naslova. Naš par Ludvig — Ocvirk pa je drugi dan z rezultatom 815 kegljev zasedel odlično drugo mesto ter plasman na državno prvenstvo. Drugi naš par Veber — Urh pa je s 783 keglji bil prekratek za 3 keglje, da bi se uvrstil na državno prvenstvo. Ostali naši pari pa so dosegli naslednje rezulate: Perpar — Krajnc 23 mesto in Cater — Obrez 37 mesto.
Vrstni red parov, ki so se plasirali na državno prvenstvo je naslednji: 1. Jevšnikar — Kokol, Branik Maribor 846 (450 — 396); 2. Ludvig — Ocvirk, Štore 815 (420 — 395) ; 3. Tome — Rus, Gra-
dis Ljubljana 806; 4. Remic _ — Rjave, Gradis Ljubljana 801;' 5. Rozman — Mihelič, Triglav Kranj 793; 6. Strgar — Strgar S., Slovenj Gradec 791; 7. Metlar — Knez, Ljubljana Center 789; 8. Janša — Železnik*^ Ljubljana Center 785; 9. Veber — Urh, Štore 783 (397 — 386) ; 23. Perpar — Krajnc, Štore 755 (401 — 354); 37. Cater — Obrez, Štore 694 (366 — 328).	MK
«TORSKI ŽELEZAR. Glasilo d«-lovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Ured-niški odbor: dipl. ing. Janez Barbo rič, Friderik Jernejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971
KADROVSKE VESTI
V mesecu juniju 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji.
IZ JLA SE JE VRNIL
BREČKO VILJEM, strojni ključavničar, v mehanično delavnico.
NOVI ČLANI DELOVNE ORGANIZACIJ JE
JOVIČIČ MILOS, strojni tehnik, konstrukcijski biro, DOBER-SEK JOŽICA, prodajalka, v finančni sektor, MIRT ŠTEFANIJA, delavka, komunalni oddelek. V valjarno I so bili sprejeti: LESER IVAN, JELUŠIČ STJEPAN, ZE-MULLAHI HAZIR, NOVAK VINKO — vsi delavci in KESER ŽIVKO, strugar. V valjarno II: ROZ-MARIČ IVAN, strojni tehnik, ŽAVSKI JOŽEF, SENICA MILAN, BEVC HENRIK, MLINAR EDVARD in JELENC MARTIN j-vsi delavci. Na elektroplavž : MEHLE IVAN, delavec. Na ekspe-dit: ŠTRAKL ALOJZ, v modelno mizarno UDUC JOŽEF, delavec, na promet je bil sprejet TOVORNIK KARL, delavec, v jeklarno TOŠIC NENAD, delavec in MI-LOJEVIĆ BORKA — administratorka. V livarno valjev: KOREZ STANISLAV, ISKRAC FRANC, TOVORNIK FRANC, KOVAČ MILKO — delavci. V mehanični delavnici: JELOVŠEK FRANC, delavec in BREČKO VILJEM, strojni ključavničar, CMOK FRANC, strojni ključavničar na OTK, LESKOVŠEK ANTON, delavec v šamotarno, ŠEHELJ MARIJA, delavka, komunalni oddelek, BENEDNIKT ANA, delavka v gostinski enoti.
PO LASTNI ŽELJI SO ODŠLI IZ PODJETJA
ŠKORNIK BERNARD, žerjavo-vodja iz jeklarne, SORĆAN ROSVITA, tekstilni tehnik v kemijskem laboratoriju, LOGAR OLGA, knjigovodja I iz finančnega sektorja.
SAMOVOLJNO SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
ŠKRATEK MIRKO, delavec iz valjarne I, PUŠNIK MIHAEL, delavec iz valjarne I, VEK STANISLAV, kovač iz kalib. oddelka, JEROVŠEK IVAN, delavec iz valjarne I, VELIC ZAHIR, delavec iz livarne valjev, BOGDANOVIČ MIROSLAV, delavec iz valjarne I, ROMIH RUDOLF, delavec iz livarne valjev, KOJNIK AVGUST, analitik — kemik in MERNIK SILVESTER, analitik — oba iz kemijskega laboratorija, JOVANOVIČ VLADAN, delavec iz valjarne I, ZEME FRANC, delavec iz prometa, MALEC BOGOMIR, delavec iz livarne valjev.
PO IZTEKU DELOVNE POGODBE JE PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE
GRKINIC MILANU, delavcu iz livarne sive litine.
NA 6-MESEČNO REHABILITACIJO JE ODŠEL
GRAČNER IVAN iz jeklarne. NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI
JAGODIC FRANC iz livarne valjev, DOLINŠEK ALBIN iz elektroplavža, DROBNE STANKO iz valjarne I in VOLF VINKO iz valjarne I.
Čestitamo!
NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT STA STOPILA
ZUPANC JOŽE iz mehanične delavnice in JAZBINŠEK IVAN iz livarne sive litine.
Želimo jima mnogo družinske sreče!
V MESECU JUNIJU STA BILA UPOKOJENA
MARKOŠEK JAKOB, rojen 19.
7.	1926 v Laški vasi, sedaj stanuje v Zlatečah 6 pri Šentjurju. Njegova prva zaposlitev je bila v Tovarni emajlirane posode, to je od 1941 do 1942. Od leta 1948 do 1950 je bil zaposlen na Državnem posestvu v Braslovčah. Dne 15. 3. 1952 pa se je zaposlil v Železarni Štore v livarni sive litine, kjer je delal na raznih delovnih mestih. Leta 1968 je bil premeščen v livarno valjev, kjer je delal vse do 15. 6. t. 1., ko je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen.
GRAČNER RUDOLF, rojen 8.
2.	1925 v Dobju, sedaj stanuje v Rifniku (pri Šentjurju. Njfegova
V mesecu juniju 1971 je bilo po obratih in oddelkih naslednje stivilo nezogd pri delu: elektroplavž 1, jeklarna 4, valjarna I. 6, valjarna II. 1, livarna I. 6, samotama 2, obdelovalnica valjev 5, ekspedit 1 in OTK 1; to je skupaj 27 nezgod.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati in oddelki: livarna I., modelna mizama, mehanična delavnica, elektroobrat, promet, razvojni oddelek, komunalni oddelek in ostali.
Na poti na delo in z dela imamo naslednje število prijavljenih nezgod: 1 iz plavža, 1 iz jeklarne, 2 iz livarne L, 1 iz obdeloval-nice, 1 iz energetskega obrata in 1 iz šamotarne.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ
VIRANT Stanko pri izpraznje-vanju vsipne cevi se je zastrupil s plavžnim plinom.
JEKLARNA
JURKOVŠEK Janez — pri zapenjanju plošče z jekleno vrvjo se je vrv popeljala, plošča pa mu stisnila palec in dlan leve roke.
LEŠEK Stanko. Pri transportu obočnega nosilca z vozičkom, mu je stisnilo tretji in četrti prst desne roke.
GORJANC Viktor. Pri ravnanju paketov v zakladalna korita mu je zdrsnila desna roka, pri čemer s,i je porezal komolec desne roke.
KAPL Stanku je pri nakladanju vložka stisnilo tretji prst leve roke.
VALJARNA I.
ŽABERL Silvester. Pri prenašanju valjane palice mu je palica padla iz rok po golenu leve noge.
HERCOG Miha. Pri obračanju krivega valjanca ga je udaril ročaj klešč po desnem očesu.
POSPEH Mihael je pri ravnanju valjane palice pri ravnalni
prva zaposlitev je bila v Tovarni emajlirane posode v Celju, kjer je delal od 1942 do 1944. Dne 21. 4. 1947 se je zaposlil v Železarni Štore in to v obratu valjarna, kjer je delal vse do leta 1963, ko je bil zaradi slabega zdravja premeščen v nadzorno službo. V tej službi je bil zaposlen kot vratar in čuvaj vse do 16. 6, 1971, ko je bil po invalidski komisiji invalidsko upokojen.
V MESECU MAJU IN JUNIJU SO ZAKLJUČILI ŠOLANJE
Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomirala tov. Danica ŽNIDARŠIČ iz direkcije.
Na upravno administrativni šoli sta uspešno zaključili šolanje Marija LAMUT iz kadrovskega sektorja in Marjeta JOŠT iz komercialnega sektorja.
Na srednji komercialni šoli je zaključila šolanje Marija ŠALIC iz UOS.
Na tehniški srednji šoli — strojni oddelek — so zaključili šolanje: BAJEC FRANJO in MENART BRANKO iz mehanične de-
klopi padel in si poškodoval palec leve roke.
ZUPANČIČ Avgust je pri vtiku valjanca padel, pri tem pa ga vroča palica opekla po meči desne noge.
ŠTARKL Stanko — Zaradi neprimerne oblike ingota, ga valji niso prijeli in ga sunili nazaj. Ingot je padel na kavelj, drugi konec kavlja pa je udaril poškodovanca po trebuhu.
ULAMÉC Franc — Pri vlečenju valjane palice na ravnalno klop, ga je naslednja palica udarila v golen leve noge.
VALJARNA II.
KRAGL Stanko. Pri nakladanju valjanega materiala je nerodno stopil in si zvil gleženj desne noge.
LIVARNA I.
ŠTARKL Milan — Prenosni bunker za pesek se je skupno s poškodovancem prevrnil zaradi premaknitve težišča in ga udaril v stegno leve noge.
POLAK Albin. Pri dvigovanju zlomnine z žerjavom so mu zdrsnile klešče, kos zlomnine pa ga je udaril v levo nogo.
LONČAR Franc. Pri delu se je spotaknil in padel. Pri tem si je zvil zapestje desne roke.
PEVEC Francu se je vsul za čevelj vroč pesek in ga opekel po gležnju desne noge.
ROŽANC Ivanu je zdrsnilo na stopnicah pri vstopu v žerjav. Pri tem si je poškodoval levo ramo.
ŠAMOTARNA
KARNOVŠEK Franc se je na hodniku spotaknil in padel. Pri tem si je poškodoval palec desne roke.
KADENŠEK Ivan. Pri razkladanju opeke iz skladovnice mu je zaradi nepravilnega razkladanja padla opeka na palec desne roke. (Osebna neprevidnost!)
lavnice ter SLAPNIK JOŽE iz razvojnega oddelka.
Mojstrsko šolo — kovinarske stroke - pa so zaključili: KOLAR MIROSLAV, PUGELJ MILAN in GRADIČ LEOPOLD — vsi iz mehanične delavnice.
KOLAR Anton iz energetskega obrata je zaključil poklicno šolo kot izreden slušatelj za strojnega ključavničarja.
REDNI ŠTUDIJ — NAŠI ŠTIPENDISTI SO ZAKLJUČILI ŠOLANJE:
MREVLJE Gorazd — na medicinski fakulteti
UZMAH Majda — na ekonomski srednji šoli
CEHNER Elza — na ekonomski srednji šoli
PERPAR Milica — na ekonomski srednji šoli
ŠAJN Anton — na tehniški srednji šoli — elektro stroka
LEDINSKI Milena — TSS — metalurški oddelek
ŽOHAR Breda — TSŠ — kemijski oddelek
VSEM ISKRENO ČESTITAMO!
DELU
OBDELOVALNICA VALJEV
ŠTRAVS Vinko — Sodelavec je odbijal kolute, pri čemer je drobec priletel poškodovancu v obraz.
PETELINŠEK Jože — Žerjavo-vodja je zadel lineto, katera se je prevrnila in stisnila poškodovancu gleženj desne noge. (Stal je na neprimernem mestu!)
LUC Franc. Pri pritrjevanju kokile v vpenjalno ploščo mu je zdrsnil ključ, pri tem si je poškodoval mezinec desne roke.
KERIČ Stojan. Pri prestavitvi vpenjalne glave se je ta prevrnila in ga udarila na golen leve noge (ozko delovišče!).
SNUR Mihael. Pripravljal je kokilo za obdelavo. Pri tem so s.e ob stroju slabo podloženi valji popeljali in mu stisnili stopalo leve noge.
EKSPEDIT
MRZEK Leopold — Ob prevrnitvi prekucnika je zamahnil z roko in udaril ob zid. Pri tem si je poškodoval palec desne roke.
OTK
OSET Ivan — Pri brušenju probe mu je ta zdrsnila in si je obrusil četrti pest leve roke.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi v prometni nesreči preminulega dragega moža in očeta
GABER ANTONA
se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavcem livarne II za pomoč in ostalim članom železarskega kolektiva, ki so mi stali ob strani in pokazali veliko mero razumevanja in sočustvovanja, ter darovali vence.
Žalujoča žena z otroci in sorodniki
NEZGODE PRI