Državna realna gimnazija v Kočevju.
Izvestje
za šolsko leto 1934-35.
Kočevje 1935.
Državna realna gimnazija v Kočevju
Izvestje
za šolsko leto 1934-35.
Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju. Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju.
\	Učiteljski	zbor.
Spremembe v šolskem letu 1934/35.
a) Postavljeni na gimnazijo:
1. Z odi. M. Pr. Snbr. ‘26.759 od 25. VIII. 1934 je bil postavljen za suplenta Opeka Anton.
2. Z odi. M. Pr. Snbr. 16.637 od 9. V. 1935 je bil postavljen z*, suplenta Eržen Peter.
b) Premeščeni na druge zavode:
1. Z odi. M. Pr.	Snbr. 26.783 od	27. VIII. 1934 je	bil	premeščen
na	klasično gimnazijo	v Mariboru prof.	Voštar Ignacij.
2. Z odi M. Pr.	Snbr. 26.783 od	27. VIII. 1934 je	bil	premeščen
na	II. drža'no realno	gimnazijo v Ljubljani prof. Stanonik Maks.
c) Napredovanja:
1. Z ukazom Snbr. 40.107 od 7. XI. 1934 je napredoval 2. stopnjo
III.	pol. skupine direktor Burgar Anton.
2. Z ukazom Snbr. 42.931 od 28. XI. 1934 je napredoval v VII. pol. skupino prof. Uršič Franjo.
3. Z odi. M. Pr. Snbr. 9656 od 20. III. 1935 je bil postavljen za profesorja VIII. pol. skupine suplent Kumer Ivan.
4. Z odi. M. Pr. Snbr. 9657 od 20. II. 1935 je bil postavljen za profesorja VIII. pol. skupine suplent dr. Grad Anton.
č) Bolezenski dopust:
1.	Z odi. M. Pr. Snbr. 14.962 od 25. IV. 1935 je bil odobren prof. dr. Jelašiču Franju bolezenski dopust od 8. IV. do 8. X. 1935.
d) Služiteljstvo:
1. Z odlokom Kr. ban. uprave v Ljubljani IV. No. 12.032/2 z dne
10.	XI. 1935 je bil upokojen služitelj Svetlin Lovrenc.
2. Z odlokom Kr. ban. uprave v Ljubljani IV. No. 13.300/2 z dne
10.	XI. 1935 je bil postavljen za služitelja Fabič Josip.
3. Z odlokom Kr. ban. uprave v Ljubljani IV. No. 4604/3 z dne 14. V. 1935 je bil postavljen za dnevničarja-služitelja Svetlin Rudolf.
co *-*
< 03
CD O*
cr. «* 50 S
S«1
Z--
pq «< CO< *0
J-T O C3	?~
P3
•-J
03
•«S
M*
*T
5s»
C3
ta
pa
_ *£■* ■— *—• o
£
5‘
50
ps
C 3" C 3" o« 3 o w*rx O — os 3 O —• ■3 SS.O rt 2.
O	M	v—.
• 3 CA	5 to	_
“ P	5.3.	|
n- s»	*•	P
W O M
pr
Es»
C3
C3 —j m!
C
•o
c
*0
C
•o
c
5
C2 pq
DQ< *-•	*-■
T3
—t
O
<3
P3
S3
■o
•n
O
"O
’-t
2,
nT
CA
o
>
e
p<
*o
o
nT
cä
o
pr
5“
"O
o
60
£2.
pr
T3
-t
O
rt*
(73
O
•n
•-j
P3
0
TJ	“O	D.
O	O	3
rt	rt	S
w	&	rT
o	o	2
7	^	-fl c/j 7 tSjJq1 nb9 o* 3 v» &T
S- S 3- 2» 5-g S*g S-'q g s»O 22
o	“-O	ro	<3	3 &	a>3 -	3N	33
O,	ra	rt O -o	• —S/	to O	to	tsx
o 3 »» 5.8.“S jFSB. A a B.	v	£	Ss:U=	3~»‘	S “	s	a
oa	t«	3C“*nc/>fi3	3as-	—■	3	to
3
—
is-
x_
=>£ 03 C
C/i N<
* GT
9 n>
< 3
SüSsag&i?
3 3§- 50 §3
1=0s?»s
rt> <	3	<	3	—•
•O =• U5-S W*3
s-g as. a»
“ 5 a g
p 3 W
B
__.T1 w c 3
ÄN<3
3 3 S
W<00 o< a» Jo«
3 ?C3‘
«S.,?3
N<
05 rß« C/J‘
=■• S a
2T 5'3 » “ 3.a»-	=•
“ 3 ?	*5"-s
“ i! fX1-«
-• 7 . i
nT'
3-,Z- 0' 3-“ S? ££)
	cn	O
?r	Zf	03
c	03	<
*0	3	3
3	cn 7?	03
	03	3
to oo r:
to
to
GO i-t
<1
|<!aa
Oi sz cr r*- w
? P
ut ~
s s “ “
I C	c	C	C
^	i^3	K3	öS
3 •	Ut O.	'	Cl	•	D.	• O.
T	! --Ö	“•O	-JO
1|' §■§' ep' So
ja ji5 ^*3 ftj 03 B3
<<<<<< <<< to «—■ to	“■	ro	—— ro	—— gc	——	«— ■—■	03	•—	to	•	<o	•
o.— orcorwr	r-*	vi “	o	r-	■	*-*	•	•-»
1 ,	0>	03	^
OJ 03	«q	->a	C>	--J
— CO —	^3	(O
o	(O	io	03	co	toS^oo
s°°
-?•§ ¥ M 2. 3 £T _ O* «3. C
g* O TJ ja •o "•=#? §' 0-1 g'5'
■E^ I
^ O) rt »
S.S-§-°
iifla-
» 3- g | n m i t
c 2,-a ■ J“ 3'
HL 3 m
-n Cfl
“O —
•si
. n <!
II
3-< <3^
ta C/x jx n<
<i rTS
= 3
-• ja
C	^	•—	3-	=
«	— —	~ 01	iS’	“
=	=—	^	cr
-* T3
3 -
g» 03
5 č><
(/H O*
rx •
BQ
N o. T3 <5? rti .	W
3 =
•3T- tO
« E*03
oo joj-»3
<ta
03
< ! == ^ I
: ==*■ a» —
to- = =
joW
<
r<
— O
**■ rt>
3 “ < = = o*
=< ta ro *-■* = 03
cr- •
3*
cfq’
•	03	—
S ■« S =3- *
siSjsS.^ *•<= SrS
3 O
rt» 3*
3 r« <jo
03 —
?s
w.
rt
rt »
3 T3
w_j-o < < rt (O
3 -
“S 3 <N < J0W -w3 jo — << <"< K303 tO tO 03
S<<
P‘tO
3: -t rt n p O* O N &j < 03
c rt
•n o.
•O c
<
<=
0310
to
to
Skup ted.ur
<	<	<	r-
S	^
cr	~
Razrednik
n as o ta
“•3 0 3 S-3* £;3-
3. to
"OS
^3 co
sg gg ?S| o 5 g- S era E. n
*Br ifsSra
’S oW ö^w
to N •“* N
• ° x° xa - E
r'C^ ^ C/3
B&ST&
3*7* w r« FÖ fcŠž
e J 5-g
‘ 3 N 3. A _3
TT 7T T’ rt n c«
3 2T
N
-*■	'	CJ
rt> C/3W =
CJ- ta J.» r* o- e cr
x-< S. o
O c •o crq r p
p
< CA)(
Ä o * 5T ?r p
03 Cl. N
ZTm to
ut" 2.
-”‘*2
(oo>3
'•' 3 *?
033 Ut (X
CT C3t —
a-SSP
rt) (O U1 f^epo
g-a°^
•OpOJ'
o
“TD
O
3
cr
Stanje učiteljskega zbora koncem šolskega leta 1934-35.
Učni načrt
za šolsko leto 1934-35.
\
Predmet	I.	II.	lila.	111 b.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII	Skup.	Opom.
Verouk* . . .	2	2	2	2	2	2	2	2	2	18	* Se je začel
Slovenščina . .	5	5	4	4	4	4	4	4	4	38	poučevati 31.
Srbohrvaščina .	2	2	2	2	2	—	—	—	—	!0	5.1935
Nemščina . . .	—	—	3	3	3	3	3	3	3	21	
Francoščina . .	3	3	3	3	3	3	3	3	3	27	
Latinščina. . .						4	4	3	3	14	
Zemljepis . . .	2	2	2	2	2	2	2	2	2	18	
Zgodovina . .	—	2	3	3	3	3	3	3	3	23	
Prirodopis . .	3	3	—	—	—	2	3	2	—	13	
Fizika ....	—	—	2	2	2	—	—	3	3	12	
Kemija ....	—	—	—	—	3	—	—	—	2	5	
Matematika . .	4	4	4	4	3	3	3	4	4	33	
Filozof, proped. .									2	2	
Higijena . . .	—	—	1	1	1	—	1	1	—	5	
Risanje....	2	2	2	2	2	2	1	—	—	13	
Telovadba . .	2	2	2	2	2	2	1	1	—	14	
Telovadba (dekl )* Petje .... Ženska ročna dela	2 2	2 2	2			2		1		5 4 4	*VI. in VII. r. skup. s V. in IV. r.
Zbor. petje (neob.)	—	—	3							3	
	27 +2	29 +2	30 +2	30	32	30	31	31	277 +3 +4		
Žalne manifestacije za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem.
V	torek 9. oktobra 1934 na večer se je raznesla pretresljiva vest, da je preminul v Marseilleu Nj. Vel. kralj Aleksander I. Direktor je takoj po tej strašni novici odhitel na sresko načelstvo, ki mu je grozno novico potrdilo. Po uradnih navodilih se je na gimnazijskem poslopju izobesila črna zastava naslednjega dne zjutraj. Ker je bilo odrejeno, da bo dan pouka prost, je direktor s sledečim oglasom na uradni deski obvestil gimnazijsko mladino o groznem zločinu:
Mladina!
Zločinska roka je prestrigla nit življenja Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Najbolj viteški, najidealnejši Jugoslovan — velik kot vojskovodja, saj je kovač naše države, velik kot vladar, saj je postavil neizbrisne zgodovinske mejnike, največji pa kot človek — je žrtvoval svoje življenje na oltar domovine. Strašen udarec nas je zadel. Nikdar se še ni toliko zvrhane žalosti vselilo v naša srca. Bog nam bodi milostljiv!
Mladina! Dokaži, da zaslužiš naziv mladih inteligentov, prožetih z žarko domovinsko ljubeznijo! Ne dajte se begati od nikogar nepoklicanih, da ne zaidete na stranska pota! Žalne manifestacije, ki se bodo uradno objavile, naj bodo vseskozi dostojanstvene !
Našega narodnega vladarja ni več, večna slava Njegovemu spominu! Živel prejasni vladarski dom!
Po odredbi kr. ban. upr. v Ljubljani se je v naslednjih dneh vršil redni pouk. Dijaki so se takoj v prvih dneh opremili spontano z drž. trobojnicami, zavitimi v flor. Po razredih so razredniki opravili deloma še pred naredbo žalne svečanosti, ostali učitelji pa so v svojih urah na kratko opozarjali dijaštvo na važnost dogodka in vzbujali v mladini patriotična čustva. Posamezni razredi so iz lastnega nagiba v svojih razredih prav okusno okrasili kraljevo sliko z drž. trobojnico, zavito v flor, ter z zelenjem in primernimi napisi.
Dne 11. oktobra je direktor na seji konference o nacijonalni vzgoji nagovoril prof. zbor takole:
„Zborujemo ob času največje narodne nesreče, ki je zadela našo državo. Vsepovsod tožno plakajo zvonovi in nam vsako
uro obnavljajo zavest, da smo izgubili nekaj velikega in nenadomestljivega. Zločinska roka je nasilno za vedno iztrgala našega najbolj viteškega in najidealnejšega Jugoslovana Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Njegova smrt je turobno odjeknila ne samo v srcih vseh državljanov, marveč ves civilizirani svet se je zgrozil na^ ostudnim zločinom. Obetamo, da bomo Njegovo oporoko z vsem zanosom in z vso požrtvovalnostjo izvrševali in zvesto ter verno čuvali Jugoslavijo. Velikemu Kralju večna slava!
Včeraj smo slovesno zaprisegli novemu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru 11., ki mu hočemo ohraniti isto zvestobo, vdanost in ljubezen, od katere smo bili prožeti do Njegovega Velikega Očeta. Vse te lastnosti bomo skušali vsaditi tudi v mlada srca poverjene nam mladine, tako da bo zares nastal en zarod prerojen, ves nov. Nj. Vel. kralj Peter 11. in prejasni Kraljevski dom naj živi!“
Žalne slovesnosti Sokola, ki se je vršila dne 12. oktobra v dvorani hotela „Trst“, se je udeležilo številno dijaštvo in člani prof. zbora.
Ob prihodu Nj Vel. kralja Petra II. v domovino dne 13. oktobra so razredniki pojasnjevali dijaštvu pomen tega dogodka ter vžigali v mladih srcih vdanost in ljubezen do novega vladarja.
V pondeljek 15. oktobra so razredniki v prvi učni uri mladini govorili o pomembnosti prevoza zemskih ostankov Nj. Vel. kralja Aleksandra 1 v prestolnico.
V torek 16. oktobra je bil pouka prost dan zaradi žalne manifestacije za blagopokojnem Kraljem. Žalna svečanost se je opravila v spodnjih garderobnih prostorih, ki so bili lepo okrašeni, ob navzočnosti dijaštva in prof zbora po temle razporedu:
Komemoracijski govor je imel direktor, nakar je orisal prof. Uršič življenje in delo blagopokojnega kralja. Po tej žalni svečanosti so opravili v lepo okrašeni svoji sobi še skavti in planinke globoko občuteno žalno manifestacijo. Govoril je o blagopokojnem kralju kot pokrovitelju skavtov prof. Uršič; za tem je orisal življenje in delovanje Kralja sedmošolec Lipovšek Saša, šestošolka Sumperer Hilda pa je imela pretresujoč spominski nagovor. Žalni prireditvi je prisostvoval tudi direktor. Na tem mestu bodi omenjeno, da je imel PJS žalno slovesnost že dne 11. oktobra pod nadzorstvom prof. Kanduča Rajka.
Kot zastopnika PJS našega zavoda sta se pogrebnih svečanosti v Beogradu udeležila šestošolca Maslo Anton in Cerovič Dragoljub, za skavte pa petošolec Röthel Gerhard.
Na dan pogreba, dne 18. oktobra, se je udeležilo dijaštvo s profesorskim zborom ob 9. uri službe božje, nakar je prečital direktor v šoli zbranemu dijaštvu ob navzočnosti sreskega načelnika in profesorskega zbora poslanico g. bana. Istega dne ob
14. uri je ves zavod prisostvoval žalni manifastiji mestne občine na Aleksandrovem trgu.
Dne 31. oktobra se je vršila proslava Jadranskega dne v znamenju počastitve spomina blagopokojnega Kralja, velikega pokrovitelja JS.
Dne 9. novembra, mesec dni po marsejski tragediji, se je dijaštvo udeležilo ob 9. uri žalne službe božje, nato pa se je vršila kratka komemoracija z govorom prof. Uršiča in nagovorom direktorja. Ta dan je bil po odredbi kr. banske uprave pouka prost.
Dne 9. aprila 1935, ob polletn:ci tragičnega dogodka, se je ves zavod udeležil ob 9. uri žalnega obreda v mestni župni cerkvi. Dan je bil po odredbi kr. banske uprave pouka prost.
Istega dne ob 18. uri se je dijaštvo v velikem številu udeležilo žalne slovesnosti Sokola v dvorani hotela „Trst“.
Kralju-Mučeniku.
Govoril dne 8. novembra 1934 gimn. mladini direktor.
Oj, Kosovo drugo. Marseille, ti vzhod in zahod in osrčje sveta, ti raj in pekel, negodni nam Tartar, hlastno najžlahtnejši sok zemlje si naše popil.
Nas v togo si tugo zavil.
Oj, zemljica bratska, zemlja francoska,
v tebi zatonil je vitezov Vitez,
tvorec dobrin in borec miru — naš Kralj.
V	prah si steptala črva, ki se zagrizel je Vanj, in očistila gnusa boš sebe in svet.
Pa našega Vodje in Kralja vrniti ne moreš, od onkraj povratka nikomur ni več.
Jn — mi — hudo — trpimo, .,
Kralj-Mučenik, vso Tvojo ljubezen do zemlje smo vsrkali vase.
Kar hotel si Ti, to hočemo mi.
Prisegamo Sinu večno zvestobo,
Zanj naša ljubezen odslej naj gori!
Naj tujec ne sega pohlepne roke,
mi svoje zemlje
ne damo in je ne kosamo.
V	dolžnost smo prevzeli od Tebe, da čuvamo meje, ki Ti si zasadil, jih Ti si zagradil.
Vihar naj požanje, ki veter nam seje!
Tebi, Dobrotniku, večna zahvala,
Vitezu Kralju vekomaj — slava!
Posvetilo mladine Nj. Vel. kralju Petru II.
Marseille do vekomaj bo čaša grenka, neizpita, življenje pa iz smrti novo klije.
In zdaj — saj kri krvi ne zataji —
Ti čuvaj večno luč, ki jo Tvoj Oče prižgal pred oltarje bratoljubja, povedi nas na novo Kosovo, v sijaj prečudovitih zarij Vidovih.
Mi mladi smo s Teboj, naš kralj!
Kolenc Črto, osmošolec.
Zedinitelj je mrtev — Zedinjenje živi!
Govor suplenta Stražarja Konrada na praznik Zedinjenja dne 1. decembra 1934.
Svetovna vojna, z vsemi svojimi grozotami, predstavlja najtežje trenotke našega narodnega življenja, kajti takrat je bilo nanj stavljeno najodločilnejše in najvažnejše vprašanje, namreč: kako je etično in politično močan in zrel. Že je bila pripravljena usodna roka, da mu napiše neizpremenljivo sodbo za ta svet, z mečem napiše skrivnostni „mane tekel fares!“ in ga zaznamuje za smrt, zgodovino, pozabo. Tedaj je narod pogledal z nezlaganim pogledom vase in niti za hip ni podvomil. Videl je v sebi svetal, klen, jeklen obraz, ki ga nobena noč in tema pomračiti ne more, ki ga nobena trohnoba in gniloba razriti ne vč, ki ga nobeno dleto in ostrina preoblikovati ne zna. Težko izkušani in izkušeni narod je spoznal, da so roke sicer trudne, vendar ne onemogle, čeprav še niso zamrle rdeče krizanteme, zrasle iz morja, v balkanski vojni prelite, junaške krvi. Narod je ponovno prisluhnil še neizpeti pesmi slepega guslarja, ki Vidov dan in Kosovo poje, ponovno se ozrl na nejasne oblike, ki so jih odkrivali njegovi vidci in besedniki v devetnajstem stoletju, ko je začel rasti en zarod, ves nov in prerojen. Tedaj je spoznal, da je v njem zapisano: Življenje 1 Bodočnost! Rasti
Karadjordjev upor pomenja začetek udejstvitve smele pesniško proroške vizije, ki je posebno po balkanskih vojnah dobila dokaj jasne in določene oblike. V začetku dvajsetega stoletja se je vedno odločneje izražala težnja po prelomu z zastarelo, nenarodno tvorbo, ki se je po izgubi svojega „raison d’etre“-a ohranjala le z brutalno fizično silo, polnimi ječami najboljših narodnih mladcev, s strogo cenzuro in brezkrajnim reakcijonarstvom. Oči Jugoslovanov so se upirale na jug. Jugoslovanski Piemont je. vodil kralj Peter Karadjor-djevič, ki so ga ob nastopu vladarstva, ko se je peljal iz Ženeve preko Dunaja v Beograd, na Dunaju pozdravili tudi slovenski in hrvatski mladi inteligentje. Slavno prvo armado njegovo pa je vodil prestolonaslednik Aleksander. Prišel je dobro premišljeni in skrbno pripravljeni Vidov dan 1914. leta, za katerega nosijo odgovornost oni, ki so žrtvovali življenje, da bi preko njega dosegli svoj črni namen: uničenje vstajajoče jugoslovanske miselnosti, ki se je že oprostila ozkega okvirja sentimentalnega čuvstvovanja in si privzela značaj tvornega dejstvovanja. Iz želja se je oblikovala ne samo notranja sorodnost in skupnost, ki je že itak bila, temveč tudi politično geografska tvorba, domovina vseh Jugoslovanov od Gospe Svete in knežjega prestola, na katerem je nekoč, pred slovensko
kosovsko katastrofo, narod slovensko svoje kneze ustoličeval, pa odtod in od Zilje zelene, zdaj hčere zgubljene, pa od triglavskih višin in od Šoče in	čez	do banatskih	nižin in s krvjo oškropljenih
balkanskih gora, za	naš	dom posvečenih. Ta ideja	osvobojenja	je
postala življenski cilj, ki ga je tudi dosegel kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj; k njega udejstvitvi pa je največ pripomogel naš rajni kralj Aleksander. Po sijajnih začetnih uspehih se je morala srbska vojska navzlic bajnemu	junaštvu, ko	se	je borila	neustrašeno	za
vsako ped svoje Kamenite, a svete domovine, umakniti pred ogromno premočjo centralnih	sil.	Umikala se	je,	morala se	je umakniti	iz
rodne zemlje. Tedaj so vsi vzeli na svoja ramena težke križe; čim višji je bil kdo po položaju, tem težji križ je bil delež njegov; gotovo najtežjega pa sta vzela nase kralj Peter, ki mu je zima že davno posrebrila glavo, in njegov pomočnik prestolonaslednik-regent Aleksander. To je bila žalostna procesija jugoslovanskega velikega petka; procesija ni bila, le križev pot, na Kalvarijo vodeč, jugoslovansko Kalvarijo preko albanskih gora. Pa ni bilo angela s kelihom tolažbe v belih vrtovih ledenega snega. Iz Cirene ni Simona bilo: iz Petrograda, Pariza in Londona ne. Ni bilo jeruzalemskih žena, iz njih ljubezni izvirajočih solza, ne njih krepilne, bodreče besede. In tudi Veronike ni bilo, Kosovke devojke z vrčem krepilnim in s prta belino, da vanjo ubriše razbičani narod in kralj svoje duše krvaveči obraz. Le ogromna kot bolečina je senca spremljala žalni sprevod — bila je žalostna mati njih vseh — Domovina. Pač prišel je tolažnik s poljubom zmanjšat gorje — Juda iz Kariota na vzhodu je bil. Če je grenak in pekoč izdajalski poljub, so v brata izdajskem poljubu sam pelin in ogenj in strup.
Preko križanja je Vstajenje prišlo, iz ponižanja se veličina, iz smrti življenje rodi. Ko so tuji konji poteptali rodno poljč, ki zanj je v izgnanstvu utripalo vroče srce, ko so rože na oknih domačih zvenele in pesmi onemele z domačih so trat, da je še sevdalinka v srcu zamrla, takrat je živa vera bila, da bo zmaga pravice, saj v zvezi polumeseca in križa ni čiste resnice. Dvignil se je vrhovni poveljnik na Krfu. Beseda je bila samo hrepenenje po domovini, pravici, svobodi vseh, ki pod tujčevo peto sužnost trpe. Lep je bil junak, jugoslovanske zemlje makabejski sin. Njegov klic so slišale čete na vzhodu — v Solun so dobrovoljci prišli. Zaman sta se upirala germanski imperijalizem in njegova tehnika vroči ljubezni, ki je hotela s srčno krvjo domovino osvoboditi. Pravijo, kdo bi vedel, da je ljubezen najmočnejša in najvztrajnejša sila. Zmagala je trikrat in sedemkrat in regent Aleksander je preko Beograda vso jugoslovansko zemljo objel 1918. leta.
Takrat so bili dnevi svečani. Žarki svobode so osvetlili vso zemljo in pritajeni šepet se je dvignil in narasel v ogromen vihar, ki je pometel z vsem, kar je bilo dotlej nedotakljivo, z dejanjem in besedo neranljivo, čeprav le navidez. Po naši zemlji so zaplapolale naše zastave in naše kokarde so nadomestile tuje grbe. Na Doberdobu, ki je slovenskih fantov grob, in drugod za svobodo prelita kri je pognala rdeče rože z zlatimi cvetovi; v ječah dušena
beseda je glasno zaživela, naša pesem je radostno zadonela na ustnih neštetih množic, ki so doživele uresničenje sna, ki so ga sanjali njegovi pesniki-preroki tudi v najtežjih dneh, ko ni bilo Orfeja pevca, da bi s pesmijo čudovito „pomiril viharje jezne mrzle domačije“ in bi otožne brate razvnel, da bi dvignili svoje povešene glave pod križem v samoti, kjer je ubito življenje doma, kjer raz-bičane duše vsaj malo pokoja dobe. Majniška deklaracija je veliko delo, delo, ki ga je zmožen le etično in politično močan narod, ker le ta ima pravico in le ta zasluži, da doživi svoj veliki praznik svobode, ki je 1. december. Regent Aleksander je tedaj sprejel vrhovne politične predstavnike Slovencev in Hrvatov in s slovesno besedo proklamiral zedinjenje vseh Slovencev in Hrvatov in Srbov v novo, organsko politično geografsko enoto, v kraljevino SHS, ki naj bo odslej vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov enakopraven, svoboden dom. Vsi naj ohranijo, kot je pozneje ponovno odločno izpovedal,	vse svoje svetinje,	ki so jim	bile	zvezde vodnice skozi
mračna stoletja. Toda iz vsega, kar je v njih najboljšega, najlepšega in najvrednejšega, naj se sintetizira nova vrednota, iz treh duš naj se rodi nova kolektivna, vsebujoča dobrine in vrednote vseh treh. Ta nova vrednota je jugoslovanstvo, novo bistvo, rezultanta treh komponent; temu cilju je regent in pozneje kralj Aleksander tako zvesto in dosledno služil, da si je pridobil častni naziv „viteški Zedinitelj“. Le utrditvi te miselnosti je veljalo njegovo prizadevanje, napor in žrtve, ki se jih v dosego tega svojega življen-skega cilja ni strašil, tudi tedaj ne, ko so mnogi, in to ne slabi državniki, z glavami zmajevali v dneh, ko je kri narodnih predstavnikov oškropila nedotakljiva tla beograjskega parlamenta. Tisti dnevi so bili preizkušnja 1918. leta nastale tvorbe, ki je pa to preizkušnjo prestala in se učvrstila še bolj. Tiste dni je vzel vso odgovornost za bodočnost pred javnostjo in zgodovino na svoja ramena kralj Aleksander, zavedajoč se vse važnosti tega dejanja. Ni omahoval niti za trenotek, saj je svojo osebnost trdno navezal na obstoj in procvit svoje ljubljene, mlade, pa tako težko preizkušane države, katere razpad bi radostno pozdravili na zapadu in drugod. Iz tistih	težkih dni je izšla	kraljevina	SHS	z novim imenom, ki
odgovarja dejanskemu stanu in srčnemu čutenju vseh Jugoslovanov, z lepim imenom Jugoslavija, kakor izide zlato prečiščeno in prefinjeno iz ognja. Jugoslovanstvo se je izkristaliziralo v dejstvo, s katerim morajo računati tudi tisti, ki jim to ni po godu. „Z vero v Boga za kralja in domovino 1“ je postalo geslo jugoslovanske vojske kot je z vero v Boga za narod in domovino deloval njen najvišji poveljnik. Strnile so se široke plasti naroda in zavedle so se, da so močneje kot so bilč. Že prej je odpalo nekaj suhih vej — Bog z njimi I Sedaj je nekaj novih sledilo. Tujci, ki nimajo sredstev, da	bi stradajočim dali	kruha, so	jih kupili po trideset srebrnikov.	Na zapadu so jih kupovali in na Janka	puszti so jih kupili in
jim dali nov dom, kajti napredek in procvit Jugoslavije in njena konsolidacija so jim bili skeleč trn v očeh. Toda ta proces notranje strnitve je bil tako organski, da ga navadna moč ni mogla zavreti in
ustaviti, saj je	bil kakor plaz,	ki se vtrga visoko v	gorah in ruši
pred seboj vse	ovire, ki se mu	stavljajo.
Petnajsto obletnico zedinjenja smo radostno slavili, polni svetlih nad in vere v bodočnost, ki jo bomo sami v složnem delu, čeprav Zižrtvami ustvarili, da bo naša domovina bogat, topel in prijeten dom vseh Jugoslovanov, tistih, ki že bivajo pod našo streho, in onih, ki še ne, ki pa zato z upanjem zro na „Beograd, Zagreb in belo Ljubljano“, kamor bodo šli sami si kralja iskat, Matjaža, ki „dol od Logatca ni stopil čez Kras *.
Zedinjenje, prvi december je vesel praznik, slovesni god. In vendar ga letos	v duše ranjeni	žalostnih src	slavimo. Zedinitelj je
na Oplencu za	vekomaj negiben. Beseda o	njegovi	smrti je žalna
povest, elegija srca krvavečega. Hudo je, če oče družini umrje; hujše, če umrje po zločinski roki zadet; najhujše pa je, če je roka zločinčeva roka njegove krvi, z ljubeznijo spočete. Hudo je za domovino, če vladarja izgubi; hujše je, če mu zločinec življenje konča ; najhujše pa je, če so lastni Judeži njegovo smrt sklenili in izvršili, čeprav po tuji najemnikovi roki. In prav to je pri marsejskem atentatu najgroznejše. Šel je, da s Franciji podano roko poveča ugled svoje domovine, zedinjene Jugoslavije, da z žrtvami morda doseže mir in bolje odnošaje z onimi, ki so jim benečanski levi simbol, ki javno izpovedujejo najmiroljubnejša in najbolj človečanska načela, v svoji sredi pa hranijo in branijo izdajalce, ki jih poštenjak in značaj ne more spoštovati, čeprav mu je njihovo prizadevanje in delo trenotno v prid. To svoje veliko poslanstvo je kralj Zedinitelj zapečatil z rdečim pečatom svoje srčne krvi. Kri, prelita v Marseille-u, je zanesljivo poroštvo Jugoslovanom za velike in svetle dni zedinjene domovine, čeprav je mrtev njen ustvaritelj.
Kralj Aleksander, viteški Zedinitelj je mrtev, toda zedinjenje živi in bo živelo. Sveta je oporoka, ki jo je izročil kot poslednji krik svojega srca, kot svoje zadnje naročilo umirajoči kralj vsem Jugoslovanom Ti bodo zvesto čuvali Jugoslavijo vsi brez razlike prepričanja in svetovnih nazorov, saj je ljubezen do domovine tako globoko zakoreninjena v srce slednjega poštenega Jugoslovana, da je kaj drugega misliti nemogoče, pa čeprav je marsikje ta ljubezen skrita in le pritajeno živi svoje življenje kot blesteča skrita svetinja, ki ni dana očem sveta, da ji bleska ne vzamejo in je ne omadežuje žala misel, ki vsa bela ni. Pa je ta ljubezen nekam sramežljiva; ne ve, kako bi se najlepše udejstvila, kako se najpopolnejše izrazila. Zato je mnogokrat pritajenemu skrivnostnemu cvetu podobna. Ni tisti najboljši državljan in narodnjak, ki svojo domovinsko ljubezen kjerkoli prodaja, po cestah in, kjer je mnogo ljudi, da se pred njimi hvali in ponaša — ta je svoje plačilo že prejel in nanj uboga in stiskana domovina ne more zreti z zaupnimi očmi. Morda je večja ona skrita, tiha roža, ki se ne upa cveteti v hrupu mešetarjev s slavo in branjevcev svojega prepričanja in dušnih globin, naj-tajnejših in najintimnejših, onega skrivnostnega tabernaklja, ki je iz rubinov zgrajen in mu pravimo: človekovo srce. Ljubezen do domovine mora dejansko izkazati svojo pozitivnost in vrednost, kvan-
titeto in zlasti kvaliteto, kajti še vedno je resnica: po njih delih jih boste spoznali. Delo, to je tisti subjekt, ona nezmotna diskri-minanta, ki loči vse ljudi in je edino pravo merilo za vrednotenje in sodbo. Gotovo ni slab državljan oni, ki vestno izpolnjuje državljanske zakone radi svojega notranjega etosa in ne iz strahu pred kaznijo, ki pa se obenem trudi za čim večji, lepši in harmoničnejŠi napredek svojega, tudi najmanjšega in najneznatnejšega brata, sodržavljana, sočloveka. Njegovo delo je posvečeno dvigu in vsestranski rasti, duhovnega in fizičnega značaja, najmanjše socijalne enote — človeka, preko večjih: družina, občina, fara, srez, do največjih: ožja in širša domovina, ki je njegov logično harmoničen dom; ne morda slučajna, ampak nujna geopolitična tvorba, občestveni duši odgovarjajoča in prijajoča ustvaritev, do katere mora priti slejkoprej po neizprosno doslednem zakonu naravnega reda, ki bi drugačno končno rešitev smatral za kršitev splošno veljavne svetovne pravice, ki se vedno in povsod uveljavlja. Ta pa zahteva tudi, da nismo vsi popolnoma enaki, saj tudi naše življenske naloge in zmožnosti za izpolnitev istih, ti svetopisemski talenti, niso vsem dani v enaki meri. Enako pa ta pravica od vseh brez razlike: najmanjših, malih, velikih in največjih, zahteva vestno izvrševanje dolžnosti še tako različnih stanov. Tirja pa od vsakega tudi, da da Bogu, kar je božjega, vladarju, kar je vladarjevega. Isti svetovni red prepoveduje posegati v lastnino koga drugega in si lastiti pravico razpolaganja z vrednotami, ki so tuja lastnina. In kaj je večja vrednota kakor osebna svoboda in lastno življenje?! Kakršnokoli poseganje in kratenje življenja, razen v izjemnih slučajih po sodišču, da se hujše zlo prepreči, je zločin, ki zahteva brezpogojno zadoščenje. Tudi marsejski atentat tirja zadostitev pravici, ki je bila z zločinskimi streli onečaščena, zahteva neizprosno kaznovanje njegovih moralnih in dejanskih povzročiteljev brez ozira na to, kako bodo presodile svetovne juri-dične kapacitete, ali je ta umor političnega značaja ali ne. Naj se s tem ukvarjajo učeni juristi in polnijo sode brez dna. Tisti, ki je v prvi vrsti človek in samo človek, je svojo sodbo in obsodbo ustvaril takoj. Ta sodba in obsodba je v srcu slednjega zavednega Jugoslovana, posebno danes na 16. spominski dan zedinjenja, ki ga Zedinitelj ni več dočakal.
Zedinitelj je mrtev, zedinjenje živi!
Naloga nas vseh, od najvišjega do najmanjšega, pa je, skrbeti in se truditi za to, da bo naše življenje čim uspešnejše, da bo zedinjenje čim trdnejše in jasnejše. To je objektivna dobrina, ki ji moramo prostovoljno in iz lastnega nagiba podrediti vse svoje osebnostne dobrine. Osebnosti moramo podrediti občestvenosti. Prav sedaj je čas, ki ga je treba izrabiti in izkoristiti. Poglej, kdorkoli si! Praviš, da si dober državljan, in svojo nacijonalno zavednost rad povdarjaš. Prav imaš, če jo na pravem mestu in o pravem času. Nimaš pa prav v tem, da poklanjaš domovini to ljubezen kot žrtev, kot nekrvavo daritev na njen oltar takrat, ko je do brata, ki približno enako misli kot ti, ki prav tako ljubi domovino in je prav tako kot ti nacijonalno zaveden, do tega brata je čudno tvoje za-
držanje. Prepirata se, mesto da bi skupno gradila dom, skupaj ustvarjala v bratski slogi, koncentrirala svoje moči in zmožnosti ter jih posvetila delu za višji občestveni blagor. Pustita oba svoje darove pred oltarjem domovine, odidita, vrnita se pa šele tedaj, ko isi iskreno sežeta v roke, ko bosta v bratski slogi lahko stopila v svetišče domovinske ljubezni, ko bosta v njem lahko skupaj na skrivnostnem oltarju darovala svoje dari. Nesloga je naše prokletstvo; nesloga je kriva mnogega zla, nesloga podira ono, kar so mnogi s težavo in znojem zgradili v dolgi dobi. Kjer je nesloga, tam ni pravega napredka, tam ni velikih del in ustvaritev, ki jih le složne roke in harmonična srca zmorejo. Morda, morda je prav to dejstvo tudi najtežja rana našega narodnega življenja na nacijonalno mešanem ozemlju, kjer se tretji smeji, zadovoljno si mane roke, ko misli na izrek: divide et impera! Morda, morda je tak slučaj prav blizu nas, morda mi sami živimo v takem miljeju. Danes je čas, ko je treba delati in živeti za kralja in Jugoslavijo. Naj prav to geslo ne gre mimo nas gluhih neopaženo; ne zakrkni svojega srca nihče, prav nihče, da nas ne bodo kesnejši rodovi sodili in obsojali, ugotavljajoč, da nismo v sebi zatrli osebnostnih klicev in se ne popolnoma posvetili ob-čestvenemu blagru, da nam ne pritisnejo na naša čela pekočih stigem slabih narodnjakov, dejansko manj dobrih državljanov, ki najvišjih nacijonalnih interesov niso cenili nad vse in jih dvignili nad opor-tuniteto v dobi političnega boja. Narodni interesi morajo biti conditio sine qua non. Oni ne smejo v nobenem slučaju biti podrejeni.
Pustimo pa rekriminacije 1 Vsak posameznik in mi vsi smo krivi, ti manj, jaz morda več. Koncentracija vseh dobrih in konstruktivnih misli in sil bodi naš program in cilj od 16. spominskega dne našega zedinjenja.
Ko so naša srca še vsa polna grenke bolečine na današnji 16. god, ker viteškega Zedinitelja ni več med nami osebno, ker je za vekomaj odšel v svoj zadnji dom, v kraljevski Oplenac, izvršujmo njegovo oporoko, ki jo je izrazil samo v dveh besedah: Čuvajte Jugoslavijo! s tem, da bomo vse svoje sile zedinili in zedinjene posvetili njemu, ki ima dovršiti delo svojega blagopokojnega očeta Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, čigar ime in duh bosta živela, dokler bo živelo zedinjenje, za katero se iz jugoslovanskih src dviga vdani klic: Slava 1
Naše oči se zaupno ozirajo v našega mladega kralja Petra II. in naša srca so mirna za naš obstoj in obstoj one velike tvorbe, ki so jo sanjali naši največji in dosanjali kot dragocen sen oni veliki dan pred 16. leti. Naj bo pot njegova pot sonca in svetlosti, rasti in moči ljubljene domovine Jugoslavije in slednjega njenega državljana. Naj našega mladega kralja spremlja pri njegovem bodočem vladarskem poslu sreča, da bo živel v blagoslov in blagostanje zedinjene, složne, harmonične, močne Jugoslavije!
II.
Letopis zavoda 1934-35.
V počitnicah je dala mestna občina izvršiti najnujnejša popravila v poslopju in prebeliti nekatere učilnice.
Dne 24. avgusta se	je vršila	konferenca za določitev	učnih knjig
v	šolskem letu 1934/35.	Določile	so se tudi komisije za	popravne in
popravna tečajna izpita.
Popravni izpiti so	se vršili	za IV. in VIII. razred	9. junija, za
ostale 25. in 26. avgusta.	Prijavilo	seje 100-}- 17 = 117	učencev(nk).
Izpit so napravili: v I. razredu: Batinica Vladimir, Bitorajc Josip, Bruner Anton, Crnkovič Rudolf, Hönigmann Rajnfrid, Ilc Dimitrij, Jonke Josip, Lederer Hubert, Morbacher Oskar, Notscli Ivan, Osterman Adolf, Scherzer Valter, Šušteršič Milan, Zurl Ivan, Mandeljc Josipina, Rotar Zofija in privatistka Komel Darinka.
v II. razredu: Bedenikovič Mihajlo, Bizjak Albin, Cian Ferdinand, Drobnič Avgust, Herbe Robert, Hönigmann Josip, Hvala Ludvik, Jaklič Franc, Jarc Alojzij, Lesjak Alojzij, Nick Gerhard, Poje Alojzij, Rutar Miloš, Skvarč Franc, Stiene Albert, Stonič Rajnhold, Šifrer Janko, Tschinkel Alfred, Tschinkel Josip, Volčanšek Ivan, Weber Josip, Weber Leopold, Dekleva Dora, * Jakomini Alma, Setor Marija in privatist Dušek Erhard.
v III. razredu: Hönigmann Ernest, Horvat Andrej, Klun Andrej, Korent Jakob, Potisek Stanislav, Pungerčič Marijan in Šturm Ivan.
v IV. razredu : Gabrovšek Ivan, Kresse Valter, Lilek Ciril, Modec Anton, Pakiž Marijan, Rom Matija, Šinkovec Pavel, Tomažič Boris, Vanek Janez, Vode Ferdinand in Trampuž Vida.
v V. razredu: Cerovič Dragoljub, Derenda Vladimir, Gračner Edvard, Koscher Alfonz, Podreka Dragan, Rauter Dušan, Ribarič Ivan, Tory Tugomir in Loser Beatrice.
v VI. razredu: Babnik Franc, Dovč Stanko, Ecker Josip, Luthar Tibor, Sadnikar Demeter, Skvarč Anton, Skvarča Ivan, Slavec Ivan, Ditz Herta in privatista Bačar Žiga ter Poljšak Kristijan.
v VII. razredu: Erpič Franc, Horvat Mirjan, Kukman Jožef, Levstek Ivan, Ličina Milan, Majer Günther, Pleteršek Edmund, Čadež Lea, Rajšter Jelica in privatist Treo Rudolf.
v VIII. razredu: Cotar Branko, Gorjanc Karol, Kmet Ivan, Lavrič Alojzij, Ličen Branimir, Pfefferer Adolf, Rajšter Franc, Sežun Bogdan, Smid Rudolf, Špiljak Anton, Rankel Josipina in Žagar Marija.
Izpita niso napravili: v I. razredu: Erker Edgar, Gorjanc Anton, Koršič Milan, Putre Zigfrid, Vavpetič Karel, Batič Darinka, Lederer Jera, Resnik Terezija, v II. razredu: Benčina Dušan in Porupski Valerija, v III. razredu: Bartelme Henrik in Rankel Valdfrid. v IV. razredu: Koprivšek Drago, Lašič Ivan, Staudacher Ernest, jStopar Branko in Voglar Miloš,
v Y. razredu: Sluga Vladimir.
v VI. razredu: Sumperer Hilda.
K izpitu se niso prijavili: Bončina Srečko II. razred, Strahovnik Amalija II. razred in Šorli Vekoslav III. razred.
\ Sprejemni izpit za I. razred v jesenskem roku se ni vršil.
Višji tečajni (popravni) izpit se je vršil 26. in 27. avgusta 1934. Izpit je napravilo vseh 6 kandidatov: Čotar Branko, Gorjanc Karol, Smid Rudolf, Rankel Josipina, Scheschark Leontina in Žagar Marija.
Nižji tečajni (popravni) izpit je bil 27. avgusta. Izpit so napravili vsi 4 kandidati: Cirk Stojan, Hotko Slavko, Lilek Ciril in Gabrovšek Ivan.
1934.
Šolsko leto 1934/35 se je pričelo s 1. septembrom 1934. Tega dne se je vršil vpis v I. razred.
Dne 3. septembra so se vpisovali učenci ostalih nižjih razredov, dne 4. septembra pa učenci V. do VIII. razreda. Istočasno iü še 5. septembra so se vpisovali tudi dijaki z drugih zavodov.
Dne 6. septembra se je udeležil profesorski zbor službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
Istega dne se je vršila tudi otvoritvena konferenca. Določila so se razredništva, nadzorništva, varuštva in razne komisije.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja. Nato so razredniki prečitali in raztolmačili hišni in disciplinski red ter objavili urnik.
Dne 10. septembra se je začel redni pouk. Vsi naučni predmeti so bili zasedeni razen verouka, za katerega še ni bil imenovan namestnik za premeščenega prof. Stanonika. Pouk ženskih ročnih del se je zopet poveril Čok Antoniji, učiteljici osnovne šole.
Dne 28. septembra so se vršile redne mesečne konference in plenarna konferenca o reorganizaciji PRK na zavodu.
Od 7. do 14. oktobra so profesorji govorili o pomenu kupovanja domačega blaga (IV. No. 13.069/1 od 6. X. 1934).
Dne 11. oktobra je bila izredna konferenca o nacionalni in državljanski vzgoji srednješolske mladine. (IV. No. 13.772/1 od 18. II. 1934.)
Dne 22. oktobra je v okviru Francoskega krožka t Kočevju začela prof. Tominšek Vlasta voditi tečaj za višješolce.
Dne 27. oktobra se je porabila peta učna ura za proslavo češkoslovaškega dne. Prigodni govor je imel prof. Kanduč Rajko.
Dne 31. oktobra so profesorji govorili učencem o štednji.
Istega dne sta profesorja zgodovine govorila učencem o pomenu 31. oktobra 1918, ko so se na vojnih in trgovskih ladjah od Trsta do Kotora dvignile jugoslovanske zastave v znak osvobojenja. (IV. No. 13.307/2 od 9. X. 1934.)
Zadnjo učno uro istega dne se je izvršila po razredih proslava jadranskega dne v znamenju počastitve spomina blagopokojnega kralja, velikega pokrovitelja JS. (M. Pr. Snbr. 32.969 od 4. X. 1934.)
Dne 1. in 2. novembra (Vsi sveti in verni duš dan) je bilo pouka prosto.
Dne 5. novembra so bile redne mesečne razredne konference, nato pa prva cenzurna plenarna konferenca.
Dne 7. novembra se je vriil prvi roditeljski sestanek.
Dne 10. novembra se je prvo učno uro vršila proslava dneva miru. Govoril je o Društvu narodov prof. Kanduč Rajko. (M. Pr. P. br. 36.299 od 25. X. 1934.)
Dne 11. novembra se je po službi božji izvršila proslava angleškega dne za višje razrede. Prigodni govor je imela supl. Kapler Marija. (M. Pr. Snbr. 37.490 od 1. XI. 1934.)
Dne 12. novembra popoldne in 13. dopoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. zakramentov.
Dne 30. novembra so se vršile redne mesečne razredne konference.
Dne 1. decembra se je slovesno proslavila šestnajstletnica našega zedinjenja. Proslava se je izvršila v znamenju počastitve blagopokoj-nega kralja. Ob 9. uri se je dijaštvo s profesorskim zborom udeležilo cerkvene svečanosti v mestni župni cerkvi. Takoj potem se je vršila v dvorani hotela Trst šolska akademija s sledečim sporedom:
1. Čuvajte Jugoslavijo! Govoril direktor.
2. Umro je veliki kralj! Recitiral Jelenc, dijak VIII. razreda.
3. Zedinitelj je mrtev, zedinjenje živi! Govoril supl. Stražar.
4. Jugoslavija, ti naša mati! Dek'amiral Kleindienst, dijak II. razreda.
5. Kako bo mladina izpolnjevala op< roko kralja Aleksandra. Govoril Simnic, dijak VIII. razreda.
6. Naricaljka. Zborna recitacija z ritmično spremljavo in harmonijem.
Dne 5. decembra je bilo zadnjo učno uro predavanje o naših izseljencih. Govoril je prof. Uršič. (M. Pr. P.br. 39.977 od 19. XI. 1934.)
Dne 12. decembra se je dijaštvo v velikem številu udeležilo predvajanja filma „Marsejska tragedija“.
Dne 20. decembra so bile redne mesečne konference in II. plenarna cenzurna konferenca.
Od 23. decembra 1934 do 10. januarja 1925 so trajale božične počitnice. (M. Pr. Snbr. 41.688 od 28. XI. 1934.)
Dne 31. decembra je bil razrešen službovanja na zavodu dolgoletni služitelj Svetlin Lovrenc. Dolgo vrsto let je opravljal svojo službo nad vse vestno in točno ter bo radi svoje šegavosti ostal dijaštvu v prav lepem spominu.
1935.
Dne 17. januarja je bilo pouka prosto.
Dne 26. januarja je bila proslava sv. Save s sledečim predpisanim sporedom:
1.	Sv. Sava, narodni prosvetitelj. Govoril supl.
Opeka Anton.
2.	Himna sv. Save. Zapel mešani zbor. (M. Pr.
P. br. 1144 od 14.1. 1935.) Dan je bil pouka prost.
Dne 30. januarja je bila sklepna konferenca za I. polletje.
^ Naslednjega dne je bilo pouka prosto zaradi administrativnih del.
Dne 4. februarja se je izvršila proslava biskupa J. J. Strossmayerja s sledečim sporedom:
1. J. J. Strossmayer, veliki Jugoslovan. Govoril prof. Gorše.
2. Gregorič: Umrl je mož. Recitiral Thuma, dijak VII. razreda. Dan je bil pouka prost.
Dne 9. februarja se je dijaštvo v obilnem številu udeležilo žalnega koncerta, ki ga je priredilo Glasbeno društvo v Kočevju v dvorani hotela Trst.
Dne 16. februarja je umrla v Ljubljani učenka III a razreda Jeriha Anica, zelo nadarjena in vzorna učenka. Pogreba v Ljubljani se je udeležil ves IIIa r. s svojim razrednikom supl. Opeko. Anica! Bila si ljubljenka nas vseh in težko nam je za teboj ... In pred teboj je bila še tako dolga, lepa pot v še lepšo bodočnost! . . . Počivaj v miru, dušica blaga!
Od 26. februarja do 5. marca je vsled kontumaca v Dijaškem domu odpadel pouk v IIIa r., kjer so tvorili dvetretjinsko večino gojenci Dijaškega doma. Pouk pa je trpel prav v vseh razredih, saj je bilo odsotnih ca. 100 dijakov.
Dne 14. marca so bile redne mesečne razredne konference in I. plenarna cenzurna konferenca II. polletja.
Dne 20. marca se je vršil II. roditeljski sestanek.
Dne 1. aprila popoldne in 2. dopoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. zakramentov.
Dne 7. aprila se je vse dijaštvo s prof. zborom udeležilo proslave PRK našega zavoda. Prigodni govor je imel Simnic, učenec VIII. r., nakar je sledila deklamacija dijaka VI. r. Jeruca Otona : Kosovska devojka in dve pevski točki.
Dne 8. aprila je nastopil šestmesečni bolezenski dopust prof. dr. Jelašič Franjo. Vse njegove ure so se suplirale do konca šol. leta, le pouk filozofije v VIII. r. in srbohrvaščine v IV. r. je s tem dnem prenehal.
Dne 14. aprila se je dijaštvo v velikem številu udeležilo matineje „Trboveljskega slavčka“ v dvorani hotela Trst. Dijaštvo višjih razredov je prisostvovalo koncertu Trboveljskege slavčka tudi že prejšnji večer.
Dne 15. aprila se je porabila prva učna ura za proslavo ilirskega dne s sledečim sporedom:
1. Ilirski pokret in njega pomen za Jugoslovane.
Govoril prof. Gorše.
2. Zajc: U boj. Zapel moški zbor.
3. Vraz: Djulabije. Deklamirala Platzer, dijakinja IV. r.
4. Kuntara: Venček narodnih pesmi-budnic. Zapel moški zbor.
5. Preradovič: Zoi’a puca, biče dana. Deklamiral Cerovič, dijak VI. r.
6. Volarič: Jugoslavija prihaja. Zapel mešani zbor.
7. Bože pravde. (M. Pr. Snbr. 10.401 od 21.
III.	1935.)
Dne 15. aprila so se vršile redne mesečne razredne konference in II. cenzurna plenarna konferenca.
Dne 16. aprila je bil III. roditeljski sestanek.
Od 18. aprila do 7. maja so	trajale velikonočne	počitnice.	(M.
Pr. Snbr. 11.291 od 5. IV. 1934.)
Dne 10. maja je banovinski zdravnik dr. Krauland izvršil	ponovno
cepljenje proti kozam učencem I. in	II. razreda.
Od 12. do 19. maja so učitelji zgodovine pri svojih urah po razredih govorili o vlogi Rusije v osvoboditvi Jugoslovanov. (M. Pr. P. br. 16.978 od 8. V. 1935.)
Dne 20. maja je PJS na zavodu priredil v dvorani hotela Trst akademijo, ki je bila nadomestilo za gimnazijski pevski in orkestrski nastop, ker se ta zaradi smrti blagopokojnega kralja ni mogel pripraviti. Dijaštvo se je akademije polnoštevilno udeležilo, navzočega pa je bilo mnogo tudi ostalega občinstva.
Dne 22. maja so dijaki v velikem številu prisostvovali predvajanju kulturnega tilma „Kongorila“.
Dne 27. maja popoldne in 28. dopoldne je bilo pouka prosto radi prejema sv. zakramentov.
Dne 29. maja so se zaključila (po odloku M. Pr. Snbr. 15.265 od 24. aprila 1935) predavanja v IV. in VIII. razreda.
Dne 31. maja se je začel poučevati verouk; s tem dnem je stopil v veljavo novi urnik z zasedenim veroukom.
Istega dne popoldne se je vršila sklepna polletna in sklepna letna konferenca za IV. in VIII. razred.
Od 19. do 26. maja so profesorji higijene govorili o narodnem zdravju in o tuberkulozi. (M. Pr. P. br. 16.932 in 17.443 od 15. V. 1935.)
Dne 5. junija so učitelji slovenščine govorili o delu in zaslugah nadškofa A. B. Jegliča. (M. Pr. P. br. 19.137 od 28. V. 1935.)
Od 1. do 8. junija so profesorji francoskega jezika po razredih goTorili učencem o življenju in delu francoskega pesnika V. Hugo-ja. (M. Pr. P. br. 19.128 od 25. V. 1935.)
Od 1. do 7. junija so se, v glavnem, opravili vsi privatni izpiti.
Dne 8. junija so se vršili popravni izpiti za IV. in VIII. razred.
Dne 11. junija je bila sklepna konferenca za II. polletje.
Od 11. do 23. junija je pregledoval delo na zavodu in predsedoval teč. izpitoma min. odposlanec (Snbr. 18.688 od 28. V. 1935) g. dr. Melik Anton, univerzitetni profesor v Ljubljani.
Dne 16. junija je bila razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del.
Dne 23. junija je bila sklepna letna konferenca.
Dne '26. in 27. junija so bili spiejemui izpiti za L razred.
Dne 28. junija, ob zaključku šolskega leta, se je vršila po službi božji vidovdanska proslava pod okriljem Jadranske straže s tem, daje PJS na zavodu hkrati s podmladki drugih zavodov v Kočevju slovesno razbil svoj prapor. Po proslavi so se učencem razdelila letna izpričevala.
Ekskurzije.
I. razred: 13. X. 1934 v Livold, poldnevna. 30. X. 1934 v Vel. Lašče, Raščico, Podsmreko in Retje, celodnevna. 24. V. 1935 botanična v Klinjo vas, poldnevna. 30. V. 1935 na Krempo, poldnevna.
II. razred: 24. IX. 1934 v Šahen, poldnevna. 30. X. 1934 v Vel. Lašče, Raščico, Podsmreko in Retje, celodnevna. 23. V. 1935 botanična k Trem lipam, poldnevna. 28. V. na Krempo, poldnevna.
IIIa razred: 30. X. 1934 v Vel. Lašče in na Turjak, celodnevna. 24. V. 1935 v Mozelj, poldnevna. 25. V. 1935 na Friderikov vrh, poldnevna. 31. V. 1935 k izviru Rinže, poldnevna.
IIIb razred: 20. X. 1934 na Meščanski vrh, poldnevna. 11. V. 1935 na Friderikov vrh, poldnevna. 25. V. 1935 v rudnik TPD v Kočevju, poldnevna. 28. V. 1935 k izviru Rinže, celodnevna.
IV. razred: 26. X. 1934 v Ribnico in na Sv. Ano, celodnevna. 27. III. 1935 v Mozelj, poldnevna. 24. V. 1935 na Štalcarjev hrib, poldnevna. 28. V. 1935 v Željnske jame, poldnevna.
V. razred: 3. X. 1934 na Zelenico nad Tržičem, celodnevna. 11.
V.	1935 botanična na Sv. Ano nad Onekom, poldnevna. 29. V. 1935 na Meščanski vrh, poldnevna. 7. VI. 1935 botanična k Trem lipam, poldnevna.
VI. razred: 3. X. 1934 v Črnomelj, celodnevna. 13. III. 1935 hi-gijenska k elektrarni in mestnemu vodovodu, 1 učna ura. 25. V. 1935 zoološka v jamo Treh bratov in k Ledeni jami, poldnevna. 27. V. 1935 k izviru Rinže, poldnevna.
VII. razred: 3. X. 1934 v Črnomelj, celodnevna. 22. V. 1935 ogled kulturnega filma „Kongorila“. 25. V. 1935 geološka v Željne, poldnevna. 29. V. 1935 k izviru Rinže, poldnevna.
VIII. razred: 3. X. 1934 v Semič in Črnomelj, celodnevna. 24. XI. 1934 v Sodražico, na Novo Štifto in v Ribnico, poldnevna. 16. V. 1935 fizikalna v elektrarno in vodarno, poldnevna. 28. V. 1935 pri-rodopisna v Klinjo vas, poldnevna.
III.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1934/35.
I.	razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma I.
Bajec-Rupelj S., Slovenska čitanka in slovnica Rupel, Srbskohrvaška vadnica I.
Južnič, Francoska vadnica I.
Radivojevic-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisja
Kunc, Aritmetika za I. in 11. razred Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Kapus, Prirodopis rastlinstva Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred Senoa-Bohinec, Geografski atlas
II. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma II.
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka Rupelj Srbohrvaška vadnica II.
Južnič, Francoska vadnica II.
Prijatelj-Bohinec, Zemljepis za II. razred Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Kapus, Prirodopis rastlinstva Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred Senoa-Bohinc, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Ilistor. atlas Kalinič, Dijaški herbarij
III. razred:
Stroj, Liturgika
Wester, Slovenska čitanka III.
Breznik, Slov. slovnica, IV. izdaja Rupel, Srbohrvaška vadnica III.
Sturm, Francoska vadnica, 2. letnik Medenica, Njemačka čitanka sa gramatikom I. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Izvenevropske zemljine Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred Kunc, Fizika za III. in IV. razred Pirc, Higijena za III. in IV. razred Šenoa, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Ilistor. atlas
IV. razred:
Mlakar, Katoliški verouk
Wester, Slovenska čitanka za IV. razred
Prodanovič, Čitanka II. deo
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Maretič, Gramatika srbolirvatskega jezika
Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik
Medenica, Njemačka čitanka II.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije Melik Orožen, Zgodovina kraljevine Jugoslavije Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Karljikovič, Geometrija za III. in IV. razred
Kunc, Fizika za 111. in IV. razred Prezelj, Kemija in mineralogija Pirc, Higijena za III. in IV. razred Senoa, Geografski atlas ^ Subert-Dobrilovič, Ilistor. atlas
V. razred:
Svetina, Katoliški verouk II.
Grafenauer, Slovenska čitanka II.
Poljanec, Istorija srb.-hrv. književnog jezika Žeželj, Antologija jugosl. lirike Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik Medenica, Njemačka čitanka III.
Pipenbacher, Latinska slovnica Pipenbacher, Latinska vadnica I.
Radivojevič, Osnovi fizičke i opče geografije
Bučar, Zgodovina starega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
Karljikovič, Geometrija za IV. in V. razred
Bevk St., Botanika za višje razrede
Senoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič, Histor' atlas
VI. razred:
Pečjak, Katoliški verouk II.
Grafenauer, Slovenska čitanka II.
Poljanec, Istorija stare i srednje jug<>slov. književnosti Rupel, Protestantski pisci Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik.
Medenica, Njemačka čitanka IV.
Pipenbacher, Latinska slovnica Pipenbacher, Latinska vadnica II.
Miškovič, Kosmografija (Čermelj, Kosmografija)
Bučar, Zgodovina srednjega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
Kraljikovič, Geometrija za V. in VI. razred
Poljanec, Prirodopis živalstva
Ivanič, Higijena za VI. in VII. razred
Senoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič, Histor. atlas
Sodnik, Logaritmi
VII. razred:
Pečjak, Katoliški verouk III.
Grafenauer, Slovenska čitanka Andjelič, Iz jugoslovanske književnosti Izbrana dela jugoslovanskih pisateljev Dinič, Francuska čitanka za VII. razred Medenica, Njemačka čitanka V
Pipenbacher, Latinska slovnica Maričič, Latinska čitanka za VII. razred Erdeljanovič, Osnove etnologije Popovič, Istorija novoga veka (Orožen, Zgodovina novega veka)
Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred (Škrebljin, Aritmetika in algebra)
Nedič, Trigonometrija Sodnik, Logaritmi Reisner, Fizika
Dolžan, Mineralogija in kemija za VII. razred Ivanič, Higijena za VII. razred Senoa, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Ilistor. atlas Breznik, Slovenska slovnica
VIII. razred:
Medved, Zgodovina sv. katoliške cerkve Grafenauer, Slovenska čitanka.
Breznik, Slovenska slovnica Andjelič, Iz jugoslovanske književnosti
Izbrana dela jugoslovankili piscev (izdanja Luče, ikolskili piscev, klasiki itd.)
Dinič, Francuska čitanka za VIII. razred Pretnar, Francoski-slovenski slovar Medenica, Njemačka čitanka VI Pipenbacher, Latinska slovnica Maričič, Latinska čitanka VIII
Radivojevid, Zemljepis kraljevine Jugoslavije, naše susedne i slovenske zemlje Orožen, Zgodovina najnovejše dobe 1815—1920 Škrebljin, Infinitezimalni račun Nedič, Analitična geometrija Sodnik, Logaritmi Reisner, Fizika Prezelj, Anorganska kemija Šenoa, Geografski atlas Šubert-Dobrilovič, Historijski atlas Osvald, Logika Veber, Očrt psihologije
čtivo:
V.r.: Jugoslovanske narodne pesmi. J. Jurčič, Sosedov sin.
VI. r.: A. Šenoa, Karanfil s pjesnikova groba. Shakespeare: Julij
Cezar, Finžgar; Veriga, Cankar; Moje življenje.
VII.	r.: Prešeren: Poezije, Mencinger: Moja hoja na Triglav, Jurčič: Hči mestnega sodnika, B. Radičevič; Pesmi, Šenoa: Čuvaj se senjske ruke 1
VIII.	r.: Novejši jugoslovanski pisci po izboru.
IV.
Šolske naloge.
V.	razred.
1. Zakaj Sahen ni rodoviten? (Osnutek legende.)
2. „Čuvajte Jugoslavijo!“ (Oporoka kralja Aleksandra.)
3. Inter arma silent Musae. (Po naročilu prosvet. ministrstva.)
4. Ali Prešernova „Turjaška Rozamunda“ ustreza zahtevam kla-
sične romance? (Razprava.)
5. Smuk! (Na smučeh spoznavajmo domovino!)
6. a) Rupnikova Mina, b) Dovški lovec, c) Črednik Miha, č) Otmar.
(Oznake po Finžgarjevem „Triglavu“.
7. „Vstani, vzemi strune zlate, z njimi teši svoje brate!“ (Raz-
mišljanje o pesnikovem poklicu ob Stritarjevem verzu.)
8. „O Vrba, srečna draga vas domača!“ (Prešeren.)
VI. razred.
1. Brut — poštenjak. (Analiza po Shakesp. drami.)
2. V miru se razvija narodna kultura. (Po naročilu prosvet. mi-
nistrstva.)
3. Važnost poslanstva slovanskih apostolov za Slovane. (Razpra-
vica.)
4. Zaobljuba na Prešernovem grobu. (Analiza po noveli A. Senoe.)
5. Pomen reformacije za južne Slovane. (Sintetična razpravica.)
6. Važnost morja za ekonomski razvoj države. (Razprava.)
7. Zastoj in porast slov. pismenstva v 17. stol. (Razprava.)
8. Posledice dobrega in slabega čtiva. (Razpravica.)
VII. razred.
1. Kako naša država omejuje brezposelnost? (Razpravica.)
2. V miru se razvija narodna kultura. (Po naročilu prosvet. mi-
nistrstva.)
3. Delež romantike v preporodu Slovencev in njen pomen za na-
rodno gibanje. (Razpravica.)
4. Pevcu vedno sreča laže — On živi, umrje brez d’narja. (Prešeren.)
5. Drama Prešernovega življenja. (Razpravica.)
6. Jadran je predpogoj gospodarske samostojnosti naše države.
(Razpravica.)
7. Pomen izobrazbe. (Razpravica.)
VIII. razred.
1. Zorinov značaj. (Oznaka.)
2. Vladarski uspehi kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. (Misli ob
tragediji v Marseju.)
3. V miru se razvija kultura. (Po naročilu prosvet. ministrstva.)
4. Gospod Svetlin. (Slovo od starega šolskega sluge.)
5. Zimski šport v Jugoslaviji. (Propaganda za našo domovino.)
6. Moj obraz. (Samoopazovanje.)
7. „Ali jih tuja bo slava premamila?“ (Zupančič: Duma.)
8. Narodi izpreminjajo obličje zemlje.
Referati.
V. razred.
Bobič Ferdo: Sin kmečkega cesarja. (Jurčič.)
Grahek Branko: Jugoslavija pod svobodnim soncem.
Jamnik Bojan: Bajke in povesti o Gorjancih. (Trdina.)
Kaps Peter: Jurij Kobila. (Jurčič.)
Lipovšek Boris: Cuyaj se senjske ruke! (Šenoa.)
Medved Anton: Fran Levstik.
Merhar Ivan: Simon Gregorčič.
Modec Anton: A. M. Slomšek.
Pakiž Marjan: Božanstvena komedija III. (Dante.)
Röthel Gerhard: Razvoj balade s posebnim ozirom na Prešernov prevod Biirgerjeve Lenore.
Štibernik Savo: Moja hoja na Triglav. (Mencinger.)
Trost Dušan: Božanstvena komedija II. del. (Dante.)
Vanek Jan: Simon Jenko.
Zdravič Franjo: Jurčičeva in Prešernova „Lepa Vida“. (Komparacija.)
Černoš Vera: Za pravdo in srce. (Medved.)
Knaus Ida: Quo vadiš? (Sienkiewicz.)
Lavička Ljudmila: Sodnikovi. (Stritar.)
Skvarč Alojzija: Tihotapec. (Jurčič.)
Škufca Roza: Narodna pesem zrcalo narodnega življenja. Trampuž Vida: Hči mestnega sodnika. (Jurčič.)
Tschinkel Ana: Deseti brat. (Jurčič.)
Vovk Mara: Huzarji na Polici. (Erjavec.)
VI. razred.
Andree Marijan: Revizor. (Gogolj.)
Bižal Božo: Doktor Zober. (Jurčič.)
Cerovič Dragoljub: Bakonja fra Brne (Matavulj.)
Händler Josip: Judje na Kranjskem. (LMS.)
Koscher Alfonz : A. S. Puškin.
Levičnik Marijan: L. N. Tolstoj.
Maslo Anton: F. S. Finžgar. (Biografija in označitev.)
Mišica Vladimir: Macedonija.
Repič Ljubo : J. Mencinger.
Ribarič Ivan: Judita. (Marulič.)
Loser Beatrice: Jurij Kobila. (Jurčič.)
Požun Mira: Protestantizem v Istri, Metliki in Hrv. Krajini. Sumperer Hilda: J. Kersnik.
VII. razred.
Babnik Franc: Stritar in šestdeseto leto slov. javnega življenja. Božič Stanko: A. Šenoa.
Brezigar Ljubo: Slovensko gledališče v Ljubljani.
\ Flerin Hubert: O poljskem narodnem preporodu.
Mohor Mihael: Naši bratje onstran meja.
Požun Karel: Slovenske slovnice v dobi romantike.
Skvarč Anton: Selo Stepančikovo. (Dostojevski.)
Stonič Josip: Bahovi huzarji in Iliri. (Trdina.)
Ditz Herta: Spomini na Prešerna. (Ern. Jelovšek.)
Rankel Breda: Sodnik Zalamejski. (Calderon.)
VIII. razred.
Benulič Rudolf: Njegošev „Gorski vijenac“.
Cvar Josip: Antarkija.
Drenik Alojzij: Levstikov Juntez.
Herbe Bogomir: Tavčarjeve novele.
Horvat Mirjan: Kralj na Betajnovi, Na klancu. (Cankar.)
Jelenc Danilo: Cvetje v jeseni. (Tavčar.)
Kastelic Franc: Polikarp. (Cankar.)
Kolenc črto: Zadnja pravda. (Albrecht.)
Kosi Bronislav : Napake slov. pisanja. (Levstik.)
Kosi Vladimir: Cyklamen, Agitator. (Kersnik.)
Kralj Vladimir: Prešernove Lavre.
Kukman Jože: Celjani v lit. obdelavi.
Levstek Ivan: Razvoj slov. proze.
Majer Günther: Ježa na Parnas. (Levstik.)
Marenčič Rajko: Jurčičev „Deseti brat“ in Levstik.
Perne Anton: Bleiweis, voditelj Slovencev.
Pletn-šnik Edmund: „4000“. (Tavčar.)
PresI Karel: Obiski. (Iz. Cankar.)
Primožič Ivan: Poslednji Stepančiči. (Novak.)
Stalzer Viljem: Bogastvo južne Srbije.
Šifrer Vilibald: Karanfil s pjesnikova groba. (Šenoa.) iSimnic Nikolaj : Dejanje. (Vlad. Levstik.)
Tavčar Franc: Oton Zupančič.
Treo Rudolf: Zatoženi samoglasnik. (Levstik.)
Zose Josip: Cvetje v jeseni. (Tavčar.)
Žnidarič Vladislav: Krivda. (Bevk.)
Rajšter Jelica: Življenje dolenjskih vinogradnikov od 16. do 18. stol. Wittine Erna: Visoška kronika. (Tavčar.)
V.
Šolske ustanove
1.	Šola in dom.
a)	Roditeljski sestanki.
Prvi sestanek je bil 7. novembra 1934. Udeležilo se ga je okoli 80 oseb. Otvoril ga je direktor s kratkim poročilom o uspehih in ve-
denju, nato pa so profesorji dajali staršem odn. njih namestnikom potrebna pojasnila o učenju in vedenju posameznih učencev. V podrobnem razgovoru so mogli profesorji spoznati socijalne razmere, v katerih žive dijaki, in posebnosti njihovega značaja.
Drugi sestanek se je vršil 20. marca 1935. Po uvodnih besedah direktorja je govoril prof. Kanduč o vzgoji mladine. Prisotni so bili vsi člani profesorskega zbora in starši so imeli dovolj prilike za razgovor s profesorji. Navzočih je bilo okoli 70 oseb.
Tretji sestanek, ki se je vršil 16. aprila 1935, je bil prav tako dobro obiskan. Direktor je uvodoma opozoril starše, naj proti koncu šolskega leta posvete še večjo pažnjo vzgoji in nadzorstva. Ostali dnevni red je bil isti kakor na prvih dveh sestankih.
b)	Dijaški dom.
V Dijaškem domu je imelo okoli 100 gojencev prvovrstno preskrbo. V upravnem odboru, ki mu načeluje odvetnik in član banskega sveta dr. Sajovic Ivan, je tudi prof. Uršič Franjo. Pedagoškemu vodstvu, ki ga tvorijo tri člani profesorskega zbora, načeluje prof. Kocijan Andrej.
V šolskem letu 1934/35 je znašala letna hranarina za gojence 6000 Din. Gojenci imajo na razpolago lepe vrtove in obširna igrišča.
2. Dijaška kuhinja.
Društvo dijaška kuhinja, ustanovljeno leta 1932, je moralo ob splošnem nerazumevanju omejevati svoje delovanje na to, da je zbiralo prispevke za glavnico, potrebno za nabavo inventarja in obratovanje. Kljub temu vredni iu revni dijaki niso bili brez pomoči. Uprava Dijaškega doma, čigar pravila v čl. 2 vsebuje določbo, da se podpirajo zlasti s prehrano potrebni učenci realne gimnazije, je naklonila prosto prehrano trem, znižano pa 21 učencu, za kar ji bodi izrečena topla zahvala.
V mestu obstoji tudi posebno nemško dijaško podporno društvo, ki podpira dijake denarno, s knjigami in tako, da jim preskrbuje brezplačno hrano v imovitejših meščanskih hišah.
3. Sokolsko društvo.
Redno telovadbo je obiskovalo 32 dijaka člana, 2 dijakinji članici, 96 dijakov naraščajnikov in 18 dijakinj naraščajnic.
Omladinski odsek SK.l na zavodu je začel redno delovati po božičnih počitnicah. Štel je v letu 1934/35 130 članov, naraščaja in dece. Vsako nedeljo po maši so se vršili sestanki z aktualnimi predavanji in recitacijami. Poleg dijakov, ki so sami predavali, sta sodelovala tudi profesorja dr. Grad Tone in Kumer Janko. Vsi ti sestanki so se vršili pod nadzorstvom šole. Sestankov je bilo 11, povprečna udeležba 48 ali 37%. V aprilu je odsek napravil izlet na Sv. Ano nad Onekom. Po sestankih je poslovala s ikolska knjižnica, ki so se je člani in članice prav pridno posluževali. Delo omladinskega odseka je v šolskem letu 1934/35 nadzoroval prof. Kumer Janko.
Dijaki, včlanjeni pri	Sokolu, so sodelovali	pri raznih	društvenih
proslavah,	akademijah, izletih, telovadnih tekmah	doma, v	okrožju in
župi. Nekateri dijaki člani Sokoli so vestno posečali tudi prednjački tečaj.
Propaganda za sokolski tisk se je posebno živahno vršila v tem odseku in imela zelo lep uspeh.
4. Podružnica Ferijalnega saveza.
Uršič Franjo, profesor, nadzornik.
V XLIII. podružnici F. S. je včlanjenih 110 članov in članic. Predsednik je Sajovic Tihomil, VII. r.
Dne	23. IV. 1935 je	odpotovalo 13 članov,	skupno z ostalimi delegacijami	podružnic F. S.	v Dravski banovini, v Beograd	in se po-
klonilo na grobu blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja na Oplencu. 24. IV. 1935 so se poklonili na grobu Neznanemu junaku na Avali, naslednjega dne pa na Oplencu Ogledali bo si tudi prestolnico in Zemun.
Podružnica je sklenila, da z letošnjim letom osnuje v gimn. poslopju lastno svratišče, da zamorejo dijaki, ki potujejo na Sušak ali v Ljubljano, prenočiti.
5. Steg izvidnikov in planink.
Uršič Franjo, profesor, starešina stega.
V tem šolsken letu je štel steg 24 izvidnikov in 6 planink. Pri vodovili sestankih je bilo na dnevnem redu predavanje iz Baden-Powe-lovega „Scouta“. Delali so se načrti za taborenje in vežbale razne skavtske igre.
Dne 15. X. 1934 je bil žalni komemorativni stegov sestanek za bla-gopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Govoril je starešina stega in planinka Sumperer Hilda.
Pogreba blagopokojnega kralja v Beogradu se je udeležil kot zastopnik stega Röthel Gerhard s stegovo zastavo.
6. Podmladek Rdečega križa.
Profesor Gorše Miroslav in suplent Kapler Marija, poverjenika.
V začetku šolskega leta se je v smislu danih navodil sestavil nov odbor PKR na zavodu, kateremu je prejšnji odbor izročil svojo imovino.
V šolskem letu 1934/35 je bilo na zavodu 305 dijakov(-inj) članov PRK. Vsak razred je imel svoj razredni odbor, ki je skliceval razredne seje. Učenki III a r., Čuček Vlasta in Jeriha Anica, sta sestavili spis „Lep primer milosrčnosti naše mladine“ za glavni odbor RK v Beogradu.
Dan PRK je proslavil zavod z govorom in recitacijami dne 7. aprila 1935.
7.	Podmladek Jadranske straže.
Kanduč Rajko, profesor, nadzornik.
PJS si je na občnem zboru dne 7. X. 1934 in sledeči prvi seji izbral novo upravo: načelnik Rus Ciril, VII. r., namestnik Jeruc Oton,
VI.	r., tajnik Thunia Slavko, VII, r., blagajnik Maslo Anton, VI. r,,
odborniki: Lavička Ljudmila, V. r. Cerovic Dragoljub, VI., in Erjavec Božo, IV. r.; revizorja: Jelenc Danilo, VIII. r., in Rožanc Franc, VII. r.
V	Šolskem letu 1934/35 je bilo 227 članov in članic.
Podmladek je imel med šolskim letom sledeča predavanja:
Nove vesti o trg. mornaricah (prof. Kanduč).
Slovanske države na morju. (Flerin, VII. r.)
Razorožitev na morju. (Rus Ciril, VII. r.)
Rečna plovba na Donavi. (Lipovšek, VII r.)
Na morju je naša moč in bodočnost. (Mohor, VII. r.)
O	hidroaviatiki. (M< hör, VII. r.)
PJS je priredil 20. maja 1935 akademijo v hotelu Trst s sledečim sporedom: 1. Film: Na sinjem Jadranu. 2. Tomc: Pozdrav — dekliški zbor s klavirjem. 3. Naš Jadran — govoril prof. Kanduč.
4.	Vodopivec: Jadranski stražarji — mešani zbor. 5. Barčica — narodna — dekliški zbor. 6. Heller-Chopin : Prelude, klavir solo Treo, VII. r.
7.	Svetok : Pod noč. Leban: Mornar — moški zbor. 8. Druzovič: Na morju — mešani zbor.
Prireditev je vsestransko uspela.
PJS je razprodal 220 žalnih trakov, 25 razglednic blagopokojnega kralja in kralja Petra II., 11 knjig „Kralj odhaja“, 10 koledarjev „Naš mornar“ in 10 znakov JS.
Podmladek je na Vidov dan svečano in hkrati z drugimi podmladki JS v Kočevju razvil svoj prapor.
8.	Podmladek Aero-kluba.
Pizzulin Rudolf, učitelj, nadzornik.
Ustanovni občni zbor je bil 3. marca 1935; za predsednika je bil izvoljen Mohor Mihael, VII. r., podpredsednik Sajovic Tihomll, VII. r., tajnik Skvarč Anton, VII. r., blagajnik Brezigar Ljubo, VII. r.; odborniki: Kovačič Stane, VII. r., Bobič Nande, V. r., in Sbrizaj Danilo, VI. r.
Podmladek je imel več članskih sestankov s predavanji o aviaciji. Posebno med člani nižjih razredov je našlo društvo precej zanimanja.
Predavali so: M"hor, VI. r.: O pomorski avijaciji. Od Ikara do Lindberga, Brez krmila. Brezigar, VII. r.: Aero-meeting v Zagrebu; Razstava avijonov v Zagrebu.
Nekateri člani podmladka so preko leta pomagali pri gradnji brez-motornih letal, ki jih gradi matični klub; bodi jim ob tej priliki izrečena topla zalivala.
VI. Knjižnice in zbirke.
1.	Podporna zaloga.
Tominšek Vlasta, profesor, varuh.
Stanje knjig koncem šolskega leta 1934/35:
za verouk..................... 36	knjig
„ slovenščino................. 72	„
„ srbohrvaščino	13	„
ža	francoščino . . . .		
'n	nemščino ......	... 11	ri
n	latinščino		... 23	v
n	zgodovino		... 49	n
	zemljep:s		... 37	T)
n	prirodopis		... 50	n
n	fiziko			yi
n	kemijo			
n	matematiko			
v	logiko		... 9	71
n	psihologijo			n
n	petje		... 6	n
Skupaj . . 455 knjig
2.	Učiteljska knjižnica.
Gorše Miroslav, profesor, varuh.
Po izločitvi nekaterih knjig je štela knjižnica ob koncu šolskega leta 1933/34 . .	3423	knjige
med šolskim letom nabavljeno.......................... 90	„
Stanje ob koncu šolskega leta 1934/35 . . . 3513 knjig
Izmed nabavljenih in darovanih knjig v letu 1934/35 so najvažnejše: Izdaje Slovenske Matice in Modre ptice, dr. M. Kes: Zgodovina Slovencev, dr. A. Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva, Gabršček: Goriški Slovenci, Kosmos (1927 —1933', dr. M. Rupelj: Slovenski protestantski pisatelji.
3.	Dijaška knjižnica
Kapler Marija, suplent, varuh.
Knjižnica šteje:
640 slovenskih knjig 139 srbohrvatsk. „
579 nemških „
190 francoskih „
V	šolskem letu 1934/35 je bilo izposojenih 2700 slovenskih, 15 srbohrvatskih in 110 nemških knjig. Najbolj so se čitala dela J. Jurčiča, J. Kersnika, I. Tavčarja, I, Cankarja, Fr. S. Finžgarja, I. Preglja ter prevodi iz tujih slovstev.
4.	Kabineti, a) prirodopisni:
1.	biološka zbirka: (Kumer Ivan, suplent, varuh.)
1. Za botaniko-: preparatov v formalinu 16, modelov 28, vrst lesa 19, suhih preparatov 29, mikroskopnih preparatov 9, teratol<>šbih preparatov 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botaničnih slik 23.
2. Za s o m a t o 1 o g i j o : somatologija 19, somatoloških in patoloških preparatov 10, somatoloških mikroskopskih preparatov 6, somatoloških stenskih slik 8.
3. Za zoologijo: raznih preparatov	819,	zooloških	mikroskopskih preparatov 3, zooloških stenskih slik	125.
4. Varia: mikroskop v omarici (3 okul	-|- 3	obj.), mikroskop
v	škatljici, stereoskop v škatlji, inj. brizgalka,	secirno orodje,	stiskal-
nica, čopič za čiščenje aparatov.
2.	geološka zbirka: (Kustos Uršič Franje, prof.)
1.	Za mineralogijo: 429 kosov.
2. Za p e tr o g r a fi j o : a) Eruptiva 11 kosov globočain, 5 starejših prodornin, 10 kosov mlajših prodornin, 20 kosov kriatalastih škri-ljevcev;	b) sedimentne hribine 37 kosov. Novo:	sivi	forsulinski	ap-
nenec (Dolžanova soteska pri Tržiču), rdeči apnenec s Schwangerina princeps. Oba daroval Cernoš Rajko, II. r. Zgornje kredni lapor, apnenec in premog iz Rtanja. Podaril Ribarič Ivan, VI. r.
3. Za s t r a t i gr a f i j o in paleontologijo: 18 vrst okamenin za paleozoik. Novo: Steblo krinrida v karb. škriljavcu, Productus la-tis8imus, karbonski; Orthoceras reguläre v škriljevcu, permski. Podaril prof. Uršič. 28 okamenin za meozoik. Novo: Actaeonella sp. v kred-nem apnencu, daroval Ribarič, VI. r. 21 okamenin za kenozoik, 7 geoloških slik.
b)	fizikalni: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Aparatov za: geomehaniko 50, hidromehaniko 20, aeromehaniko 21, akustiko 24, toploto 36, optiko 50, magnetizem 8, elektriko 85, slik 11. — Ker se je v mestu izpremenil električni tok, je občina v predavalnici montirala generator za istosmerni tok.
c)	kemični: (Uršič Franjo, profesor,	varuh)
Kemični kabinet šteje na koncu šolskega	leta	1934/35.	175
raznih aparatov, steklenih, železnih in lončenih posod, epruvet ter drugih priprav. Poleg tega še 5 slik, ki ponazorujejo fabrikacijo raznih kemičnih proizvodov.
d) zemljepisno-zgodovinska zbirka (Kanduč Rajko, prof., varuh).
Za zemljepis: Za splošni zemljepis 32 slik, za Ameriko 10, Avstralijo 6, Afriko 12, Azijo 26, Evropo 71, Jugoslavijo 14. 25 zemljepisnih stenskih kart.
Za zgodovino: Stari vek 9 slik, srednji vek 13, novi vek 1, razvoj umetnosti 33; zgodovinske karte	28, 1	globus;	2 modela	za
matematično geografijo, 1 relief.
V	tem šolskem letu se ni nabavila	nikaka	slika ali	karta.
e) zbirka notnega materijala: (Kuntara Vilko, honor. učitelj petja.)
1. Prosvetne pesmi: 7 partitur brez glasov, 34 pesmi lito-grafiranih v partiturah k 21 izvodov, 9 tiskanih partitur z glasovi ä 17 izvodov. Revija „Zbori“ 2 letnika.
2. Cerkvene pesmi: 7 partitur brez glasov, 8 partitur s 156 glasovi. 11 pesmi je litografiranih v 260	partiturah. 60	prilog	raznih
pevskih revij s cerkvenimi skladbami. Poleg not še 1 harmonij, 1 omara, 1 deska, črtana z notnim sistemom.
VH.
Zdravstveno stanje učencev.
i	Zdravstveno stanje učencev je bilo še povuljno in v skladu s tem tudi obisk šole zadovoljiv. Razen slučaja davice v Dijaškem domu, radi katerega so bili gojenci internata kontumacirani od ‘26. februarja do 5. marca 1935, ni bilo nalezljivih bolezni. Daljših izostankov zaradi bolezni ni bilo, zato so mogli biti ob sklepu šolskega leta vsi ocenjeni.
Dijaštvo je marljivo gojilo šport: pozimi sankanje, smučanje in drsanje, poleti plavanje in nogomet.
Šolskega zdravnika zavod še vedno nima, čeprav se je vplačala tudi letos vsota 6260 Din kot prispevek učencev za zdravstveni fond.
Za učence I. in II. razreda se je vršilo cepljenje proti kozam 10., pregled pa 17. maja 1935.
VIII.
Klasifikacija
(Imena odličnjakov so tiskana z debelim, prav dobrih s kurzivnim
tiskom.)
I.	razred:
Razrednik: Tominšek Vlasta, profesor.
Bižal Dušan Bižal Miroslav Cotič Gabrijel Erjavec Franc Erker Edgard Jazbar Franc Jenko Rajko Koršič Milan Nikolič Miroslav
Razred so zdelali:
Pichler Alojz Pugelj Ignacij Rankel Karel Repič Veličan Schweiger Pavel Turk Zvonimir Vavpetič Karel Batič Darinka Cetinska Ana
Helmih Melanija Zlata
Hočevar Miroslava Hribar Marija Lederer Jerica Loser Valerija Paradiž Marija Resnik Terezija Schiffrer Marija Sonja Siegmund Elizabeta Troha Božena
Polagajo
Aškerc Jožef iz francoščine.
Briški Josip iz franc, in zemljep. Gorjanc Anton iz zemljepisa Gruden Franc iz franc, in matem. Hönigman iz sloven. in francoščine Jernejčič Jožef iz franc in zemljep. Lenarčič Boris iz franc, in zemljep. Padovac Adolf iz sloven. in matem.
popravni izpit:
Primosch Jožef iz sloven. in zemljep. Rajšter Vojimir iz francoščine Sojer Stanislav iz sloven. in matem. Struna France iz francoščine Škrjanc Anton iz franc, in matem. Vavken Roland iz matematike Putre Zigfrid iz zemljepisa
Razreda niso zdelali:
Bartol Albin Hren Vincencij
Petsche Jožef Smolič Florijan
II. razred:
Razrednik: Stražar Konrad, suplent.
Ančik Jože
Benčina Dušan Bitorajc Filip Bitorajc Jože Černoš Rajko Forte Karel Fortič Dušan Goederer Janez Grabnar Ljubo Hönigmann Reinfried
Razred so zdelali:
Ilc Dimitrij Jurca Adolf Kleindienst Lovro Lederer Hubert Lorbar Martin Oražem Savo Perenič Jože Vreš Franc Zavašnik Branko Zurl Ivan
Betriani Dara Gostič Nada Hočevar Stana Horvat Majda Ivančič Friderika Klun Nada Komel Darinka Korošec Justina Peterlin Metoda Porupski Valerija Rusija Vladica
Polagajo popravni izpit:
Bartol Jože iz zgodovine in matem. Batinica Vladimir iz franc, in matem. Bregant Anion iz zemljep in zgodov. Crnkovič Branko iz francoščine Crnkovič Rudolf iz matematike |onke Josip iz franc, in matematike Kresse Franc iz slovenščine
Marincelj Jože iz franc, in matematike Morbacher Oskar iz zgod. in matem. Scherzer Walter iz sloven. in matem. Siegmund Siegfried iz sloven. in matem. Žagar Ivan iz zemljepisa in matem. Bizjak Marija iz franc, in matem. Mandelc Josipina iz zgodov. in matem.
Razreda nista zdelala:
Brunner Anton Osterman Adolf
Beljan Anton Bidovec Ivan Čepin Stanko Fortič Bojan Lah Anton Ličen Milan Omahen Dušan
III.a razred:
Razrednik: Opeka Anton, suplent.
Razred so zdelali:
Pirker Franc Plausteiner Branko Ruparčič Mirko Siegmund Valter Šetina Miloš Tičar Danilo Trobiš Smiljan
Vidmar Stojan Vadnal Dušan Antič Zlata Čuček Vlasta Medic Ana Setor Marija
Polagajo popravni izpit:
Bartelme Henrik iz sloven. in zgodov. Jaklič Franc iz franc, in nemščine Krisch Alfred iz matematike Križman Matija iz zgodov. in matem. Rutar Miloš iz francoščine
Pristavec Zoran iz sloven. in srbohrv. Dekleva Dora iz zgodovine Jakomini Alma iz zgodov. in matem. Kokotec Milena iz zemljepisa
Razreda ni zdelal:
Lampič Franc
Gregorič Alojzij Herbe Robert Hvala Ludovik
III.b razred:
Razrednik: Kanduč Rajko, profesor.
Razred so zdelali:
Knaus Alojzij	Osterman Alojzij
Kren Ludovik	Schiffrer Marjan
Lipuzič Miroslav	Videnič Albin
Polagajo popravni izpit:
Batinica Aleksander iz matematike Drobnič Avgust iz matematike Hönigman Josip iz franc, in matem. Kresse Josip iz sloven. in zemljepisa Nick Gerhard iz zgodovine Nosan Matija iz franc, in nemščine Rankel Valdfrid iz slovenščine
Skvarč Franc iz zgodovine in zemljep. Sojer Branko iz francoščine Stiene Albert iz slovenščine Stonič Rajnhold iz slovenščine Tschinkel Josip it zgodovine Weber Josip iz francoščine Zupan Ciril iz nemščine
Razreda niso zdelali:
Bizjak Albin Cian Ferdinand Lesjak Alojzij
Poje Alojzij Šifrer Janko Trost Savo
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Stine Karl
IV. razred:
Razrednik: Kapler Marija, suplent.
Beljan Ivan Erjavec Božidar Kališnik Janez Klemenc Ivan Koscher Heribert Križman Jožef Piskar Ivan Planinc Franc
Razred so zdelali:
Požun Marijan Rainer Herman Staudacher Ernest Vavpetič Alojzij Ančik Vida Bajt Nevenka Betriani Metka Kajfež Vanda
Kraker lana Lorbar Daniela Medic Antonija Peterlin Majda Platzer Renata Rankel Angela Stariha Lidija Struna Erna
Polagajo popravni izpit:
Drobnič Leopold iz zgodovine Erker Jurij iz matematike Hodalič Milan iz francoščine Koren Frarc iz matematike Korent Jakob iz zgodovine Levstek Edvard iz matematike
Pungerčič Marijan iz francoščine Stalzer Edvard iz matematike Vovk Savo iz matematike Batič Olga iz nemščine Stalzer Lea iz zgodovine
Dobrila Boris Hočevar Silvester Primosch Ivan
Razreda niso zdelali:
Sturm Franc Hönigmann Ernest Horvat Andrej
Klun Andrej Rovan Roman Sojer Vanda
V.	razred:
Razrednik: Kumer Ivan, profesor.
Razred so zdelali:
Trost Dušan
Zdravic Franc Knaus Ida
Skvarč Alojzija Škufca Rozalija Vovk Mara
Grahek Branko Medved Anton Röthel Gerhard Štibernik Savo
Polagajo popravni izpit:
Bobič Ferdinand iz nemščine	Vanek Janez iz zgodovine
Jamnik Bojan iz nemščine	Černoš Vera iz matematike
Lipovšek Boris iz nemščine	Lavička Ljudmila iz matematike
Merhar Ivan iz matematike	Trampuž Vida iz matematike
Modec Anton iz matematike	Tschinkel Ana iz zgodovine
Pakiž Marjan iz zgodovine
Razreda ni zdelal:
Kapš Peter
VI.	razred:
Razrednik: Kocijan Andrej, profesor.
Razred so zdelali:
Lackner Rihard Levičnik Marjan Maslo Anton Mendaš Leopold Mihevc Ivan Mišica Vladimir Rankel Janez Rankel Josip
Bidovec Franc Bižal Božidar Bravničar Dušan Cerovič Dragoljub Jeruc Oto Korsika Alojzij Koscher Alfonz Kovačič Ljubomir Lackner Alfred
Polagajo popravni izpit:
Andree Marijan iz francoščine	Podreka Dragan iz matematike
Erker Otmar iz slovenščine	Rauter Dušan iz matematike
Gračner Edvard iz francoščine	Ribarič Ivan iz matematike
Händler Josip iz francoščine	Supan Franc iz matematike
Repič Ljubo Sbrizaj Danilo Sink Savo Štefin Edvard Loser Beatrice Požun Vladimira Sajovic Božena Sumperer Hildegarda
Babnik Franc Bačar Žiga Božič Stanko Brezigar Ljubo Ecker Josip Flerin Hubert
VII.	razred:
Razrednik: Gorše Miroslav, profesor.
Razred so zdelali:
Lampeter Franc Lipovšek Aleksander Lothar Tibor Mohor Mihael Rožanc Franc
Smrekar fosip Stonič Josip Thuma Slavko Rankel Kristina Poznik Nuša
Polagajo popravni izpit:
Kovačič Stanko iz nemščine Požun Karel iz matematike Rehbergfer Drago iz matematike Rus Ciril iz francoščine Sajovic Tihomil iz francoščine
Skvarč Anton iz matematike Stavdohar Mihael iz nemščine Ditz Herta iz matematike Jenčič Margareta iz matematike Kosi Darinka iz matematike
VIII.	razred:
Razrednik: Uršič Franjo, profesor. Razred so zdelali:
Benulič Drago Drenik Alojzij Herbe Bogomir Horvat Mirjan Jelenc Daniel Kastelic Franc Kolenc Črtomir Kosi Vladimir
Kralj Vladimir Levstek Ivan Majer Günther Marenčič Rajko Perne Anton Pleteršek Edmund Presl Karel Primožič Ivan
Stalzer Viljem Šifrer Vilibad Treo Rudolf Zose Josip Žnidarič Vladimir Rajšter lelica Wittine Erna
Polagajo popravni izpit:
Cvar Josip iz nemščine	Simnic	Nikolaj iz francoščine
Kosi Bronislav iz nemščine	Tavčar	Franc iz francoščine
Kukman Jožef iz francoščine
IX.
Redovanje privatnih učencev.
Sprejemni izpit za I. razred so naredili:
Prhne Branko	Hrga Gabrijela
Semič Ivan	Lovšin Marija
Razred so dovršili:
Prhne Branko I. in II. razred Hrga Gabrijela I. razred.
Lovšin Marija I. razred.
Lasič Ivan IV. razred.
Ogrič Leo IV. razred.
Čuček Stanislav VII. razred.
Popravni izpit v avgustu bodo delali:
Hrga Gabrijela, II. razred, iz zgodovine.
Dušek Erhard, III. razred, iz nemščine.
Škulj Aleksander, III. razred, iz srbohrvaščine in francoščine. Čampa Janez, V. razred, iz zgodovine.
Skvarča Ivan, VII. razred, iz matematike.
Ponavljajo razred:
Semič Ivan I. razred.
Pungerčič Nives IV. razred.
X.
Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca univerz, prof. dr. Melika Antona.
Za polaganje izpitov se je prijavilo po čl. 1. pravil o nižjem tečajnem izpitu 19 —j— 14 = 33 rednih učencev IV. razreda, po čl. 5. 1 —}— 0 = 1 privatist ter po čl. 18. 2 —J— 0 = 2 učenca, ki sta bila odklonjena na leto dni. Za dopolnilni izpit iz francoskega jezika seje prijavil 1 —0 = 1 učenec. Skupaj torej 37 kandidatov.
Pismena naloga iz slovenskega jezika se je glasila: Kmečki upori. (Zgodovinska razpravica.)
S sklepom izpitnega odbora, a na osnovi čl. '2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (čl. 27. »1. 2. zakona o srednjih šolah) so bili oproščeni polaganja nižjega tečajnega izpita učenci(ke): Klemenc Ivan, Križman Jožef, Ančik Vida, Bajt Nevenka, Betriani Metka, Platzer Renata in Stariha Lidija, ki so dovršili IV. razred s prav d> brirn ali odličnim uspehom.
Nižji tečajni izpit so naredili:
a) s prav dobrim uspehom 6 -j- 4 — 10: Erjavec Božidar, Kališnik Janez, Koscher Heribert, Pisksir Ivan, Planinc Franc, Rainer Herman, Kraker Jana, Lorbsr Daniela, Rsnkel Angela, Struna Erna.
b) z dobrim uspehom 9-]-2 =11: Drobnič Leopold, Levstek Edvard, OgriČ Leo, Požun Marijan, Pungerčič Marijan, Stalzer Ed var J, Staudacher Ernest, Vavpetič Alojzij, Vovk Savo, Kajfež Vanda, Peterlin Majda.
c) popravni izpit bodo delali v avgustu: Beljan Ivan iz narodne zgodovine, Czerny Albert iz matematike, Koren Franc iz matematike, Korent Jakob iz matematike, Batič Olga iz francoščine.
č) odklonjeni na leto dni: Medic Antoni a in Stalzer Lea.
d) pred polaganjem izpita vsled bolezni odstopil: Levstek Stanislav.
Višji tečajni izpit.
Gospod minister prosvete je z odlokom Snbr. 19.688 od 28. maja 1935 imenoval za svojega odposlanca pri tečajnih izpitih univerzitetnega profesorja v Ljubljani g. dr. Melika Antona. Izpitni odbor je bil sestavljen takole: predsednik: gospod ministrski odposlanec, podpredsednik: direktor Burgar Anton, člani: za narodni jezik suplent Stražar Konrad, za francoski jezik prof. Tominšek Vlasta, za nemški jezik suplent Kapler Marija, za matematiko prof. Kocijan Andrej, za narodno zgodovino, občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. Kanduč Rajko.
Pismeni izpiti so trajali od 12. do zaključno 15. junija 1935.
Teme pri pismenem izpitu:
1. za slovenski jezik: Kdaj, kje in kako se je javljala misel na jugoslovansko skupnost?
2. za srbohrvatski jezik: Sv. Sava in Dositej Obradovič — srbska prosvetitelja.
3.	za matematiko: 1. Določi površje in volumen valja, čigar plašč je enak maksimalnemu pravokotniku, ki je vertan krivulji 16 x2 — 128 x -f 81y2 — 486 y = 311.
2. V aritmetični vrsti je vsota iz 3. in 7. člena 18 in kvadrat 6. člena >121; kolika je vsota prvih desetih členov?
3. Prostornina pokončnega prisekanega stožca znaša 5145,03 dm 3. Kot stranice z osnovno ploskvijo meri 75° 14’ 2b ” in razlika polmerov osnovnih ploskev 4,25 dm. Določi oba polmera!
4. za francoski jezik: Pierre Loti: Paysage montenegrin.
5. za nemški jezik: Thomas Mann: Der Zauberberg.
Za višji tečajni izpit se je prijavilo 24 -j- 2 = 26 pripravnikov, ki so v šolskem letu 1934/35 dovršili VIII. razred na državni realni gimnaziji v Kočevju, ter 1 O = 1 dijak, ki je bil odklonjen lani na leto dni. Skupaj je torej polagalo višji tečajni izpit 25 -f- 2 = 27 pripravnikov(-nic).
V	smislu čl. 16 pravil je bila ustnega tečajnega izpita oproščena Wittine Erna, odklonjen pa je bil na leto dni Zose Josip. Ustni izpiti so se vršili 18., 19., 21. in 22. junija.
Podatki o pripravnikih za višji tečajni izpit.
1. Benulič Drago, rojen 17. VI. 1916 v Trstu, sin Josipa, skladiščnika, in Josipine. Zrelost priznana.
2. Cvar Josip, rojen 6. X. 1913 v Kranju, sin Josipa, upravnika OUZD, in Viktorije. Zrelost priznana.
3. Drenik Alojzij, rojen 20. II. 1914 v Bršljinu, sin Alojzija, posestnika, in Terezije. Odklonjen na tri mesece iz narodne zgodovine.
4. Herbe Bogomir, rojen 10. II. 1915 v Mozlju, sin Roberta, šolskega upravitelja, in Julijane. Zrelost priznana.
5. Horvat Marjan, rojen 27. V. 1917 v Ribnici, sin Andreja, preglednika finančne kontrole, in Marije. Zrelost priznana.
6. Jelenc Daniel, rojen 1. XII. 1916 v Tržiču, sin Antona, tovarnarja, in Amalije. Zrelost priznana.
7. Kastelic Franc,	rojen 29. III. 1916	v	Novem	mestu, sin	Ed-
munda, trgovca, in Ane.	Zrelost priznana.
8. Kolenc Črtomir,	rojen 14. VI. 1914	v	Zagorju ob	Savi,	sin
Alojzija, učitelja, in Marte. Zrelost priznana.
9. Kosi Bronislav, rojen 11. II. 1915 v Vačah, sin Matka, orož. narednika v pokoju, in Apolonije. Zrelost priznana.
10. Kosi Vladimir, rojen 9. VII. 1916 v Vačah, sin Matka, orož. narednika v pokoju, in Apolonije. Zrelost priznana.
11. Kralj Vladimir,	rojen 7. XII. 1915	v	Bregu	pri	Celju,	sin
Dragotina, bančnega ravnatelja, in Helene. Zrelost priznana.
12. Levstek Ivan, rojen 12. V. 1914 pri Sv. Gregorju, sin Alojzija, posestnika, in Marije. Zrelost priznana.
13. Majer Günther, rojen 14. XI. 1914 v Celju, sin Antona, trgovca, in Elizabete. Zrelost priznana.
14. Marenčič Rajko, rojen 18. X. 1913 v Kranju, sin Rajka, trgovca, in Marije. Zrelost priznana.
15. Perne Anton, rojen 18. I. 1914 v Povljah, sin Janeza, posestnika, in Marije. Zrelost priznana.
16. Pleteršek Edmund, rojen 12. XI. 1913 v Dolskem, sin Josipa, prakt. tehnika, in Marije. Zrelost priznana.
17. Presl Karel, rojen 8. IX. 1915 v Ljubnem, sin Viktorja, gozdarja v pok., in Albine. Zrelost priznana.
18. Primožič Ivan, rojen 5. I. 1915 v Pristavi, sin Josipa, posestnika, in Antonije. Zrelost priznana.
19. Stalzer Viljem, rojen 25. III. 1914 v Pulju, sin Henrika, mehanika, in Josipine. Odklonjen na tri mesce iz matematike.
20. Špiljak Anton, rojen 20. IX. 1913 v Pavlovcu, sin Josipa, posestnika, in Jelisave. Odklonjen na tri mesce iz obče zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije.
‘21. Šifrer Vilibald, rojen 7. VII. 1916 v Podgorici, sin Ivana, orož. v pok., in Marije. Zrelost priznana.
‘22. Tavčar Franc, rojen 6. IV. 1915 v Prevojah, sin Tome, davč. kontrolorja v pok., in Klare. Zrelost priznana.
23. Treo Rudolf, rojen 23. III. 1914 v Ljubljani, sin Rudolfa, prof., ing. arh., in Klare. Zrelost priznana.
‘24. Zose Josip, rojen 31. XII. 1912 v Šalki vasi, sin Ivana, posestnika, in Jere. Odklonjen na leto dni.
25. Žnidarič Vladimir, rojen 9. VI. 1917 v Ljutomeru, sin Draga, magistr. uradnika, in Josipine. Zrelost priznana.
26. Rajšter Jelica, rojena 11. VIII. 1916 v Šoštanju, hči Josipa, slaščičarja, in Elizabete. Zrelost priznana.
27. Wittine Erna, rojena 8. IX. 1915 v Polomu, hči Ivana, šolskega upravitelja, in Magdalene. Zrelost priznana. Oproščena ustnega izpita.
I. Številčno stanje.
o
kO
co
CM
00
CM
co
co
CO
CVJ
00
co
o'
co
(O
CN
OJ
D.
00
c
CVJ
CO
> O)
co
co
CVJ
m
00
OO
CVJ
lO
CM
co
co
co
Q.
00
co
O)
co
lO
CVJ
o
CO
o
co
co
00
CM'
O)
o.
00
CM
03
CO
00
o cö o.—
iO
o
O Ä
oo'
co
ca ci,
<o
co
CM
co
m
o
CM
O.
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu II. polletja
JE 3^ 'c ‘g* •2j2 « c d) Cd 0) y c~		skp	47	•<*	co	30	46	22	33	26	28	310
												
u >	D	>N	CM	co		1	CD	00	Tj*	m	CM	67
— cj												
d) 0) ^ >CJ C/) 3		E	35	34	1 24	30	30		29	CM	26	243
1 C 0)		D. J* Cß	CO	1	1	1	1	1	1	1	1	co
c	skupaj											
o o (O		>N	1	1	1	1	1	1	1	1	1	i
												
#c		F	co	|	1	I	|	|	|	|	|	co
.2»												
=3 O O O. as <U 6JD c« 3 ÖXj v- tU •a co 3 O		a m Cß	M 1 1 1 1 1 1 1 1									co
	m coo	>N	1 1 1 1 1 1 1 1 1									1
le oS •o a>		E	M 1 1 1 1 1 1 1 1									co
<u												
o >C/3 *rt > O J* 03 15 o	CM iO CO0	skp	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1 1
		>N	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
o												
												
2		E	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1
rt o; i’> k/S a - =		a. Cß	50	47	co	30	46	!N	33	26	28	313
												
b£>o —												
S — "tß !i°		>N	CM	CO		1	to	00		iO	CM	67
m s												
■a 5. O >		E	?8	34	24	30	30		29	CM	26	246
Razred			-	d	1 III a.	III b.	>	>	>	IIA	IIIA	Skupaj
												
III. Statistika učencev po uspehu.
rf	00	CM	Tf	00
•t	rt	m	rt	CM
m	co	o	0>	v»
	CM	co	m	CO
cd a;
ÖJC O
OJ c
Cß v
>■ >o 3
t	rr r*-	8	187	00 a>	co	25	
II	||	II	II	ii	11	II	II
O)	CM	m	in	m	1 °		O
+	+	+	+	+	+	+	+
00	o	00	co co	s	co	rt CM	
co
čo
CD
co
rt
"SC"
(M
+
co
CM
CO
CM
>N
E
JsC
(/i
>N
£
+
co
>N
E
o
+
+
■<t
(M
+
CO
+
in
— cm
"I-	+
<0
—	(M
+
m
I I
+
co
+ + Tt*
I I I
I 1
+
m
— !M
o
+ + ~ 00
I I
o
+
± +
*<t	rf
+	+
CO	t-
o
+
m
+
rt
+
o>
CM
00
+
£
j*
a
m
+
o
CO
+
CO
+	+
CM	O
I “
+
O
CO
■»*
O
+
O
+
+
m
o	o
_j_.	_j_
CO	O
~co
*—	<M
O
+
rt
O	o
+	+
h-	—
+	+
h»	co
I I ~ +
>N
E
+
CM
CM
+
+
"h
co
rt
+
co —
—	CM
+	+
O	CM
CM
oo	m
CM	*-
I I
O
+
+	+	+
cm	co	m
4"
co
+
rt
O
+
O
co
co
II
+
Tj*
CM
s
II
CO
+
3L
g
00
co
X>
o
TJ
—. N Cd cd
QC
T3
O
X5
O
T3
O o JO
^JS Ö- a a..
					o	a;
		N				c
03 v« O	CM m	co j- o	m	M cd >—	> cd v-	cd o >C/3
ra hfl	CJÜ0	ro &/)	C(Ji	> cd	a>	•d
o CL	'a, N	iS o 0-	'5. n	C O cu	3 CUO N	u, cd C
co		rt		in	co	
cd
a
3
C/)
XI. Objava dijaštvu.
1. Splošne določbe.
Učenci se morajo tudi izven šole vesti tako, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo ▼ tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim (čl. 1. disc. pravil).
Učenec mora imeti vedno pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 46.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 39.).
2. Popravni izpiti.
Učenci, ki imajo po § 51. zakona o srednjih šolah popravni izpit, morajo vložiti na ravnateljstvo naj dal j e do 10. julija prijavo, kolkovano s kolkom za 5 Din, priložiti pa morajo prijavi za vsak predmet kolek za 10 Din. Pri spisovanju prijav je paziti na jezikovno pravilnost in lepo zunanjo obliko.
Prijavi je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Izpiti se prično dne 25. avgusta po razporedu, ki bo pravočasno objavljen na uradni deski.
3.	Vpisovanje.
Šolsko leto 1935/36 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev v I. razred. 2. in 3. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, 4. septembra pa učenci višjih razredov. Dijaki, ki nameravajo iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali do zaključno 5. septembra.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, na novo vstopivši pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom 50 Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesti tedaj k vpisu tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oziroma tudi učenec, če je temu davek predpisan. Šolnina znaša:
za I.—IV. razred V. in VI. VII. in VIII. razred
preko 300—1000 Din „	1000—3000	„
„	3000—5000	„
„	5000—10000	„
„ 10000—20000 „
„ 20000—50000 „
„ 50000	„
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačujejo za prvega otrok* popolno šolnino, za ostale pa polovico šolnine,
100 Din		150 Din		200 Din	
150	n	200	n	250	n
200	n	250	ri	300	v
300	n	400	n	500	n
500	n	600	v	700	rt
800	n	900	rt	1000	ri
1300	n	1400	7)	1500	n
Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ost.), izdaja potrdila o višini \ davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Ce je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini davka. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
V	I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so napravili sprejemni izpit in so rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred, če učenec ni mlajši ali starejši nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto, sicer pa prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Potrebno odobrenje si morajo prizadeti dijaki pravočasno preskrbeti preko gimnazijskega direktorja.
Ob vpisu mora vplačati vsak učenec tudi 20 Din v zdravstveni fond.
Pripomba: Vpisovanje se mora končati s 5. septembrom. Samo v izjemnih in posebno opravičenih primerih (čl. 33. zakona) sme dopustiti celotni učiteljski zbor vpisovanje do 20. septembra, minister za prosveto pa do dne 10. oktobra. Vpisovanje po tem roku ni dopustno.
Direktor.