floyi ei/M naše armade jr.-np J&rca ovo ms to LETO IV. - H. 52 V KOČEVJU 19. DECEMBRA 1159 Cena 10 die POSVETOVANJE 0 POLITIKI NA VASI ZDRUŽITEV KOMITEJEV ZK Pred dnevi so se sestali na skupnem sestanku člani Občinskih komitejev iz Ribnice, Sodražice in Lašč. Sestanku sta prisostvovala Pretekli teden je bilo v Ljubljan" pod predsedstvom predsednika druga pomanjkljivost pri izvaja- tudi dva člana Okrajnega komi-SZDL Slovenije Milic Marinka, dvodnevno posvetovanje o proble- liju enotnega principa glede na- tej a ZK iz Ljubljane. Vsi trije matiki socialistične politike na vasi v luči smernic IX. plenuma Gl. grajevanja delavcev in nagrajeva- sekretarji so poročali o doseda-edhora SZDL Jugoslavije. Posvetovanja so se udeležili člani Glavne- nja uslužbencev. Strokovni in njem delu komitejev ZK Sprejeli ga odbora SZDL Slovenije, predsedniki okrajnih in občinskih odbo- administrativni kader- je bil do so sklep o združitvi obeh komi-rov SZDL ter zadružni in drugi javni delavci. Prvi dan posvetova- nedavnega nagrajen po tarifnem tejev ZK Ribnica in Sodražica ter nja sta imela referate Jože Ingolič in France Simončič. Drugi dan pravilniku podjetja brez prave in deda iz področja občine Lašč ki pa je v razpravi poleg drugih sodeloval tudi Ignac Nagode, direktor neposredne materialne stimulacije bo pripadlo ribniški občini. Pogo-Kmetijsko gozdarskega posestva Krčev je. Na posvetovanju so sprejc- za dvig in pocenitev proizvodnje, vorili so se tudi o nadaljnem delu ti predlog zaključkov kot napotilo za delo organizacij Socialistične Na posestvu so tudi premalo sto- študiju in drugem, zveze in pomoč kmetijskim organizacijam pri njihovem delu. rili, da bi vključili v skupno od- „ .. .T „ , „ , . ,. , govornost za gospodarjenje vsake- VODSTVO »DOMA« Tovariš Nagode se je v svoji Močno jc narasla tudi vrednost ga posameznika in je breme od- Na zadnji seji obeh zborov Ob-razpravi v glavnem zadrzal pri proizvodnje za zaposlenega. Ta se govornosti za gospodarski usneh črnskega ljudskega odbora Knčpvio probhimih delitve, osrimega do- je povišala od 350 tisoč leta 1952 pf^vfem"Ta Snih de- so q%U «Kk o £du kooka, oziroma bolj vzpodbujočih na 1,25 milijona v lanskem letu. l^vskefia unravliania in vodilnih jetia »Dom« v Dodietip v i^crmrinh .olikah nagrajevanja na kmetij- Res je, da so k temu prispevale tSncZpodjetia “ VOdllmh ZadirckZjapXtja v izgradni skih posestvih. znatne investicije, vendar je ma- t J J ie bil imennvan Tnno čnt J Ob reorganizaciji kmetijskih in terialna stimulacija delavcev naj- 1° je narekovalo potrebo, da so močnika direktoric ™ w v50’ gozdarskih posestev na Kočevskem Ouij vplivala na povečano produk- na posestvu vključili v sistem na- ničr ik N ,. 3. R. so glede osebnih prejemkov posta- iivnost dela. To je vplivalo tudi grajevanja po učinku vse zaposle- ‘ P“j°7-;i’ da vib načelo, da so le ti odvisni od na osebne prejemke, ki so se lani ne ne glede na položaj. Odločili >>nQma<. in nhrat, količine dela, oziroma količine povišali za 60 odstotkov. so da so osebni dohodki hkrati TVir|if.t, , . , tT11®8 v ®.no proizvodov. Materialna zainteresi- Ta sistem nagrajevanja po učin- odvisni tudi od lastne cene pro- j." /; 3 . 'f™;.111 °? }° ureje- *anost delavca je s tem dobila ku je imel močan vpliv na koli- iyvooov. Obračun pa bodo naredili " J Jd Pllhonnjega leti močne korenine in to se je poka- činski dvig proizvodnje, slabše pa večkrat na leto. zalo pri proizvodnih uspehih. Ta- je v pogledu rentabilnosti, saj z anketo ki nai bi Dokazala ko se je samo motenost na kravo mnogokrat proizvodnja ni ekono- koliko je seznanjen neposredni dvignila v enem letu tza 700 1 mična. Gre predvsem za živino- proizvajalec z organizacijo dela .* ! c ■ razr ujejo vse enote Jugoslovanske ljudske armade dil vnl ljudje dan ustanovitve naše armade. Na ; b 'a ustanovljena prva proletarska brigada Na-vojske Jugoslavije. Ti slavni brigadi, ki jc bila artizanskih kadrov, so sledile še druge brigade, u. vinje, Kor,.u ' m ar i dc. V zelo težkih okoliščinah je zrasla partizanska vo’ska, ki jt. našim narodom priborila svobodo, enakopravnost in srečnejše življenje. težko priborjeni svobodi so sledila leta obnove in socialistična izgiadnja. Jugcilovar.sk.-; ljudska armada, pod prekaljenim vodstvom partizanskih komanda lov na čelu z maršalom Titom, je uspela ohraniti nam =uciah ;i-čno ureditev. Silovitim napadom z Zahoda in Vzhoda sr je pot favila ob robu samo ljudska armada pod vodstvom Komunistične paitiie. Od osovražene predvojne armade ni ostalo ničesar. Med našo urmijo in Ij dslvom ni i eč prepada, temveč tesno in neposredno sodelovanje, kar v ve’ik> meri prispeva k hitrejšemu razvoju našega gospodarstva in razvoju socialistične miselnosti. Ob prazi.iku naše armade izrazimo vsem njenim pripadnikom najtoplejše čestitke z zahvalo za vse, kar so storili, da so nam pri-■orili in ohranili to, kar danes imamo: srečno in ponosno socialistično ‘vmovino! Pripadniki JLA pomagajo kjer je potrebno. Realni naj bodo plani kolektivov za prihodnje leto imeka. V naslednjih letih pa jo rejsko proizvodnjo, ko so včasih stroški in dohodki Sso ugotovili da Na četrtem plenumu Okrajnega materialom ie zadostna • ... . teko povečevali, da so na posestvu materialni in splošni stroški resna še tako stimulativni sisfem naera sindikalnega sveta, tki je bil ta načinom Manlrant L V n°Vlm Slndlkatl Pri obravnavanju novih dosppli lani r^vnrcčnn 3230 litrov ovira rentahilnzv=ti jevanja nT deluje učinkovito če nipfipn v T inhHan. Z\JLJr Jr planiranja pa bi omogo- pianov. Važno je tudi vorašanie je ............... dosegli lani povprečno 3230 litrov ovira rentabilnosti. »a kravo. Pri sedanjem nagrajevanju OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA REZ. OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV KOČEVJE Z OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI POŠILJA , n^el.“u ^nac Nagode je dejal, izVodnji. 6 vsem" tem sta poročala CLANOM'ssaa^sur**ln zevanja ne uemje ucinKovno, ce mes®c V Ljubljani,'so obširno"go- čili“tudiPnTraš^nje^proiz^nto sUukwnilkov0 kf tih^t Vprf5anje nj hkrati podprt z družbeno poli- °.nalogah sindikata pri se- dohodka, predvsem pa produktiv- vedno nrimamkuVki u6 tično razgledanostjo vsakega pro- Javljanju planov za leto 1960 ter nosti in dvig življenjske ravni pro- tieha čimnrei zagotovitT p h? b° -vec Rezervni oficirji za dan JLA skupine, ki bj prevzele vso”obvS: P°dPredscdnik Jož® ^ger. uost, hkrati pa tudi vedele, kakšni Tov. Jager je v svojem poročilu so proizvodni stroški, osebni do- poudaril, da so sindikati odigrali nodki in kako je osebni dohodek Prav pri uvajanju nagrajevanja ouvisen od finančnega uspeha, oz. Po učinku pomembno vlogo, ves lastne cene proizvodov. S tem, da nadaljni razvoj pa jim nudi tudi riTT-V7.Pma nrmVxrrvHn o clrnnina cim V lpnp rv>tyrvio rro ^ rvidoS-irtov rKate^e te^ta-bno ^ kntiinL"31086 a°d° nagrajen® wevzemrpr^z°v^na°skupin^svo- ^ tod^e^e* jŠigoj™z^obšimo Y Jag“1faviii se,.j.® mudil na bil° življenje 40 ljudi. Položaj je prim-avii K Č i ° brn° S nagradaml- Na vseh jo obveznost, se tudi bistveno spre- delo. Trenutno je najvažnejši plan k ' ky se.kretar social]stične stran- sedaj v tem delu Konga miren. Ml*.Mflavo..D^va .J.u- ^^hh^0 ^eh v počastitev Dne- meni vloga strokovnjakov, ki po- za 'eto 1960. Pri tem delu morajo Nenni in član » Od 25. do 29. januarja bo v zwvni oficirji bodo pred praznikom proslave s i^ltumtod^nro^Ami"' Predvsem organizatorji de- souUivati vsi, ne samo vodstva Foghareri3 V ^1° '”'lv(nem mestu Tunizije druga obiskati šole in otrokom pripovc- kjer bodo prikazovali tudPfitoieto ti t aUokovni voditelji delavcev. Podjetij, kajti napake, storjene pri teden dn ' kot J!/ lv0nIet?n=a asiških narooov. Na dovali svoje 'spomine iz narodno- partizanskto časov Uetvarjasenov družbeni odnos sestavljanju novih tarifnih pravd- bora SZUL^n sto LtoTtom ^ bod° sodejova,e sindikalne •cvobodilne vojske. Šolski otroci Učenci ofemS ,mwi™ delavcem, ki mkov, se ne smejo več ponoviti. V su Lčanto Tn razgovore z Afrikf Povabili P» pnčakovanju visokih tarifnih do- ,3 “J,,raSg?vore z "a“imi bodo tuai vsa politična gibanja, stavk so napravili marsikje visoke n w .? tu.imštv° afriško-azijske solddarno- dovali svoje "spomine iz narodno- partizanskih časov' -nc vod'teVJm na^Tolah^v^občto^so °pS! ča^MoiS^roria^O^Žc S ^ ^ Pričakovanju"visokih“Sh^po'- najvlmTvcSite^toTpredri^ bodo..tum vsa pomita šolske naloge iz zgodovine NOV. v^prostorih kina »Jadran« ob 8. te.cshaV da sTštSno strokovno n d S°f zveze. Nenni' je sH t ,pri*kr učr sss^ss&jsg ir.tsz sissrwz aF* “eI‘° “wT1»sr&frssss.tss? ea Seška<< in di- Ija naloga, da čimhitreje usposo- opažajo ravno obratae težniena- ?' n ,S PrBdsednikom Ti- ditvi afriškega kontinenti oL h Hn k --vske Podelili bi jo posameznega deflavca za uspeš- praviti čim nižje plane1 katere ne TČ r,.yade- Predstavniki ravnavali bodo tudi gospodarska naioge^rotom mrbodoZfmefi "° del°' bodobnoforganiziran kme- bo potem nobena umetnost krep- • -dstavridd'dr^beneef ininVt?1 '2 socialna vprašanja, ki jih ta/rejo. št taCne rZrme PrtlvS i1^1 obrat. Potreouje sposobne ko prekoračiti. In kdo bo tedaj nega živhenia 8 pohtlč' • Med Marokom in Francijo je l»- rn t,°, ;., oelavce ■ specialiste. Specializacija na dobičku? agd. • j , , že prišlo do ponovnih sporov gle- ?v°n!ih!r^^n s tematiko iz NOV. v posameznih obratih in posestvih Žalostno je predvsem to, da gre- araS„a+Ui SS 36 x°,d vodstvvom de Mauritanije, Maročani sodijo ln ajboljše naloge iz občine bo- rajno zahteva specializacijo stro- do nekatera vodstva podjetij mimo ,mJL Ja..P?J^f ,začel oborožen da so Francozi ustanovili tako ao posebej nagradili. 21. decembra kovnjakov. Za to bo nujno prila- delavskih svetov, mimo kolektiva dlktat?r;,u dežele Stroes- imenovano islamsko republiko bo v počastitev praznika v Šeško- goditi šolske programe v srednji in marsikje pripravijo plane na hvS-° Z^e i le' Mouritanijo zato, da bi v novi vem domu svečana akademija s m visoki šoli, posebno če računa- hitro, povsem po svojem okusu ki lahklm , topništvom obliki zadihali dosedanjo oblast pestrim sporedom. Na akademijo mc da se bo marsikateri delavec jih »zaradi pomanjkanja časa« de- gvaia Na^nen taajP°Mn°v 3 nad umijem, W je pred fi-anco- MDnt JtmvPreblValC1 K0ČeVja m hotel nadalje izobraževati v stroki, lavski svet lahko samo še sprejme, tTiktaka sko kolonizacijo bilo v sklopu bližnje okohce. Dvodnevno posvetovanje je za- Pa še nekaj! Pri sestavi toni,, ;e. djktetorja Stroessnerja, ki je Maroka. i iyvK°iv Vj-Uhina ostal,ih.večjih kra" kliuči11 stehnim prispevkom o proizvodnih planov bi že bilo treba votošktoTId^rom' Mb nav°blaSt z © Na zadnjem zasedanju avstrij- Stavl fSabfin^nl0Zn°Mov raZ' ko"kr®tnih nalogah Boris Kraigher, pričeti misliti na daljša razdobja, ki Rio pima in^atora/6 ■ sega zveznega parlamenta so razstave fotografij iz časov NOV. predsednik Izvršnega sveta LS za kar imamo sedaj že vse pogo e ooozori^ nTekn T®3 javljali tudi o tem, kakšne so pr“krba s ■» ^ sarjjssa.-sss-s AKONTACIJA NA NOVE NAJEMNINE Sekretariat za socialno politiko in komunalna vprašanja Zveznega izvršnega sveta je izdal navodilo o načinu določanja akontacije na nove najemnine za tista stanovanja, za katera pristojni •rgani občinskih ljudskih odborov do 31. decembra ne bodo izdali edlokov o novi najemnini. Višino akontacije bo določil ObLO s svojim predpisom tako, da se bo znesek stanovanjske najemnine, ki je bil plačan za december letošnjega leta, povečal za določeni odstotek. Višina akontacije ustreza v povprečju novim najemninam, ki se bodo plačevale » letu i960. Akontacijo na novo najemnino bodo lahko terjati samo za januar, februar in marec prihodnjega leta, ker so ljudski odbori dolžni najpozneje do 31. marca I960 izdati posameznikom odloke • novi najemnini. Hišni sveti oziroma zasebni lastnik stanovanja je dolžan v potrdilu, ki ga izda za plačano akontacijo na novo najemnino, označiti znesek dotedanje najemnine, kakor tudi znesek zvišanja Ko bodo izdani odloki o višini najemnine za vsako stanovanjc bo hišni svet oziroma zasebni lastnik stanovanja obračunal dotlej plačane akontacije, razliko pa zaračunal pri plačilu nove najemnine po odloku, in sicer v toliko mesečnih obrokih, za kolikor mesecev je prejel akontacijo. Stanovalec pa lahko to razliko plača tudi naenkrat. V primerih, ko je skoraj gotovo, da bo nova najemnina precej več-f3, ?d skupnega povečanja prejemkov vseh tistih, ki imajo pravico do . nadomestila (najemnik stanovanja j„ člani njegovega gospodinjstva), se bo kot akontacija na novo najemnino plačal znesek najemnine, ko jo jc nosilec stanovanjske pravice plačal za december letošnjega leta, povečan za znesek nadomestila za zvišanje najemnine, ki ga prejmejo nosilec stanovanjske pravice in vsi uporabniki stanovanja. več^mestlh nSli^ S° jih ^ 5rniu * aneI daljši govor sociali-* N,Škot SarL le bil e ve- „“L,Siti'' fr isvkads.lePaH;.r«"£ ™ fifas-A etan,- d - __________________ sr^5ssss5&?s FEEfiLr^1’' ” podrobno urejujejo razna vpraša- publike. ,7 bes,edlL0 onenili njegov govor, nja. g| Belgiiske voiaške enote in nn Verjetno za to ne, da ne b; o tem hciiskl^r^. Fn vL™^^: podela acririjska javnost in z njo © Sovjetska vlada je poslala Za- Amortizacijska doba stanovanj je 100 let Odborniki obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje ki se dobiva po zakonu o so 11. decembra imeli skupno sejo ki je bila že 18. po vrsti. Na seji vanjskih razmerjih, so razpravljali ln sprejeli vec pomembnih odlokov. Najpomembncj- Sprejeli so še več odlokov v si je odlok o določitvi amortizacijske dobe stanovanj za dobo 100 let zvezi z novimi najLninamT ki in določitvi vrednost, točke v visim 450 dinaijev. podrobno urejujejo rT ^kša- doL017tenrSetaam«!rS r-r1 --«>-Sk5^2ir,.ST,dt S •^srsssa.’tst irt/- • D ----- ---- puieg ČUUU1 UZ.CH1JC iz Fredgrada. Po pregledu sklepov stanovanjske stavbe za osnovo pri zadnje seje, je tovariš Feliks Vid- določitvi nove najemnine, max v imenu Sveta za stanovanj- Na seji so določili tudi mejo co-ske m komunalne zadeve podrobno ne, v kateri bodo plačali nosilci obrazložil predlog o določitvi vi- stanovanjskih pravic dodatek k smo novih najemnin in amortiza- najemnini, in sicer 5 odstotkov od cije stanovanjskih stavb. najemnine. V to cono spada ožji (Konec na 2. strani, dc "sedaj je v tem področj^: v^^zS _ . ' ahouno Nemčijo, naj z različnimi Za rekonstrukcijo ribniške Opekarne S5X -Kakorv™ » =v„is ™ "vT.S* "/m ™ ^5»= ujStttoblK S°SJ m de jena v kategorito, in sicer id je Podgorsko ulico do delavnice ^i{^,predv‘deno rekonstrukcijo bila taka, da bo podjetju dana "sto ta^Hercegovini tor Srna- Pl&s ISSii' F gonjah bo po 1. januarju zna- tovarne, kjer gre meja po želez- 1h^?,PČ ijdelke^še vedno na ustreženo tudi mnogim koristni- aa je preplavila 30 000 hektarov „a , takolp-.v I- kategoriji 87 din mci in pri železniški postaji do 1\aei.n'. Opekarna je kom opečnih izdelkov, katerih še zortoje in več mest. Sedaj se sta- za kyadratnj meter, v II. 80 din, skladišča »Trgoprometa« na Ljub- hliznjim ta daljmm krajem zelo vedno primanjkuje. nie izbolišuie III. 63 din, IV. 48 din, V. 43 din Ijansko cesto. Povišek najemnine Potrebna- po sicer še nepotrjenih 3 3 3 ' ter v VI. kategoriji in izven kate- to je omenjenih 5 odstotkov se bo vesteb’ j® kredit padel v vodo, kar gorij 27 din po kvadratnem metru, stekal v občinski sklad za zidanje Pa se 113171 P® zdi pravilno. V se-Po tem izračunu bo znašala stanovanjskih hiš dan jih pogojih podjetje ne more predvidena skupna mesečna na- Nadalje so sprejeli odlok da naPr®dovatl. Prav je, da vemo tu- Avtonrewvmiikr, „ , , , , , , , jemnina stanovanj v Kočevju plačuje ;o osebe ki unorabliaio no- di ^ da dela kolektiv Opekarne 6 ^vt0" pro'zYPdni° tak°- da bo doseglo din ah If lis ‘Stotkov^Ce ° to '“5e trti odlo^doloto najto^^nT- NAROČNIKOM IN BRALCEM! Sa^kVorganrilci i "kS^ 56 ^ zP°^i ka' vidTrno^da0biZznlšalaletaa roicm’ n6"™01116 Z3 poslo,vne prost°re Slednja številka našega lista podjetje nabavilo 20 s^Smtonstah riej"'uveltavljtoo^fv^koSrenl ntaL 23 250 ono = v najemnine za poslovne prostore v b izšla namesto v soboto 26. de- kamionov znamke FAP večje šte- ci mednaroetata tmnlmrtov S ton več kot doslto tof z! 238 toinTihJ-ta^ba\ k3 se vp3ača- "embra, v torek 29. decembra, vilo prikolic ta tudi avtobuse, s m6dnar0dnih transportov. odstotkov več v=i V- l a,L T 8 ]P')0 v občinski sklad za zidanje Številka bo na več straneh z za- katerimi naj omogoči hitrejši in ^““ meljijo na amortizacijski doto odloka^^^'h Drug3 čleP tega 'imiviin branjem za novoletno kvalitetnejši prevoz tovora ta pot- VREME So'vV.ai00‘wte*ClBk* <“,bl °„?ta »k f Ste P,4“,ke- »Ikov. PodietJ, b, ™ tak i, v .lavnem „h,Lne z meglo 11 mZJ1 oa zneska’ Uredništvo v prihodnjem letu povečalo svojo v nižinah. Temperatura okoli ničla 20 novih tovornjakov _Avtoprevoznika podjetje Avto- proizvodnjo tako, da bo doseglo V zadnjih tednih oz. dnevih je bilo politično življenje v Ribniški dolini zelo razgibano. Temu so dali posebno obeležje občni zbori osnovnih organizacij SZDL, za katere moramo reči, da so lepo uspeli. Ti zbori so nam zagotovili, da lahko v nedeljo 20. decembra pričakujemo dobro udeležbo na volitvah novih vodstev Socialistične zveze. V SLATNIKU 980 DELOVNIH UR Na občnem zboru so poročali, da so opravili člani SZDL 960 prostovoljnih delovnih ur pri popravilu poti in ureditvi vaške kanalizacije, poleg tega pa je za skupne koristi prispevalo vsako gospodarstvo že (po 500 din. Imajo 49 članov, s članarino so na tekočem. HROVAČA Delo odbora SZDL lahko ocenimo za zadovoljivo. Odbor se je sestajal po potrebi in razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih. Imeli so tudi dva masovna sestanka, udeležba pa je bila bolj pičla. V SZDL je vključeno 78 članov. Članarina je poravnana za vse leto. Na zboru so med drugim razpravljali tudi o novih najemninah oz. stanovanjski reformi. DOLENJI LAZI Na občnem zboru se je zbralo 40 Članov iz Dolenjih Lazov in vasice Zapuže. Odbor je bil med letom delarven. V razpravi so govorili o gospodarskih problemih kraja. Med letom so popravili vaško pot in v delo vložili 655 prostovoljnih delovnih ur in prepeljali 62 kubičnih metrov gramoza. Razpravljali so tudi o ureditvi vodovoda, o pogodbenem sodelovanju s travniki in drugo. V GRČARICAH VSI ČLANI SZDL Člani SZDL so bili seznanjeni o delu ObLO in o gospodarstvu ribniške občine. O tem je poročal občinski odbornik. Seznanjeni so bili s stanovanjsko reformo. Odbor je imel šest sej, na katerih so obravnavali razna pereča gospodarska krajevna vprašanja. Za gradnjo Doma v Grčaricah so prispevali 875 prostovoljnih del. ur. Vsi volivci so člani SZDL, kar je edini primer v vsej občini.. Dosedanji odbor je bil zelo delaven. IZ KOTA Po predsednikovem poročilu se je na zboru razvila živahna razprava o raznih vprašanjih. Obravnavali so tudi o škodi, ki jo povzroča na polju divjad. Govorili so tudi o pogodbenem sodelovanju. S članarino so na tekočem. 2i novih Članov V NEMŠKI VASI Med letom so imeli štiri masovne sestanke z dobro udeležbo. Odbor je imel pet sej. Letos so pridobili 21 novih članov SZDL. Na občnem zboru so razpravljali o gospodarskih in političnih vprašanjih. Prebivalci so precej prispevali za nov vodovod. Vsak koristnik vodovoda je prispeval po 6 kubičnih metrov lesa. Na zboru so bili seznanjeni z gospodarskimi problemi občine. SAMO VSAK PETI CLAN SZDL V Dolenji vasi imajo v Socialistični zvezi 102 člana, kar predstavlja samo 22 odstotkov od vseh volivcev. Zato naj bo najvažnejša naloga dvig članstva. Na občnem zboru so govorili med drugim tudi o popravilu vaških poti in pri tem ugotovili, da je bilo med ljudmi premalo zanimanja za to. V razpravi je sodeloval tudi predsednik ObLO Stane Ilc, ki je podrobneje obrazložil delo ObLO. Obravnavali so tudi vprašanje kooperacije. BREZE Odbor se ni prav znašel pri delu. V bodoče bo potrebno tesnejše sodelovanje s tamkajšnjim krajevnim odborom. Tako bodo lahko boljše reševali vaške probleme. V Brežaih imajo 35 članov SZDL. BUKOVICA JE NAPREDNA VAS Odbor se je trudil pri svojem delu. V vasi imajo veliko število radio aparatov, skoro v vsaki hiši imajo »Novice« in »Kmečki glas«. Vaščani so uredili kanalizacijo v vasi. V vasi je 59 članov SZDL. Razpravljali so o pogodbenem sodelovanju, zanimale so jih nove najemnine itd. Bukovico štejejo med napredne vasi v Ribniški dolini. NA BREGU: REGULACIJA BISTRICE Na zboru so največ razpravljali o plačevanju vodarine, o regulaciji Bistrice in o melioraciji travnikov. Govorili so tudi o stanovanjski reformi. Sprejeli so sklep, da bodo do konca decembra popravili vse vaške poti. Vseh članov SZDL imajo 107, od teh so jih letos pridobili 26. Odbor je bil delaven. Imeli so tudi štiri masovne sestanke, na katerih so razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih. JURJEVIČA »Odbor je imel pet sej, vendar pri svojem delu nismo dosegli posebnih uspehov,« je dejal v svojem poročilu na občnem zboru predsednik odbora Franc Kozina. Imajo 95 članov, ki so vsi poravnali članarino. Ugotovili so, da bi morala imeti SZDL vodilno politično vlogo v vasi. O raznih pomanjkljivostih o dosedanjem delu so se pogovorili odkrito, z namenom, da bo delo organizacije v bodoče uspešnejše. V ŽLEBIČU 73 ČLANOV Na občnem zboru so sklenili, da bodo vključili' v organizacijo vse tiste, ki so izpolnili 18 let starosti in tiste, ki so še izven organizacije. Razpravljali so med drugim tudi o krajevnih problemih. Izrazili so željo, da bi bili bolje seznanjeni s pogodbenim sodelovanjem. ŠE VELIKO DELA V RAKITNICI V tem kraju imajo 81 članov SZDL. Ta številka pa je nizka, če vemo, da imajo 214 volivcev (vasi Rakitnica in Blate). Odbor je imel le eno sejo. Imeli so tudi en masovni sestanek, ki je bil slabo ob- iskan. Predsednik odbora je v svojem poročilu med drugim dejal, da je moral biti za vse delo sam, zato tudi delo ni bilo uspešno. Novi odbor čaka veliko delat PRIGORICA Na občnem zboru so se pogovorili o dobrih in slabih straneh dela organizacije. Seznanjeni so bili z izpolnjevanjem petletnega plana v širšem merilu. V razpravi so se dotaknili tudi občinskih cest Prigorica—Otavice in Prigorica— Lipovec;, ki so baje slabo vzdrževalne. GORENJA VAS Predsednik odbora Jože Babnik je obširno poročal o delu odbora. Prikazal je tudi gospodarsko problematiko v občini. Govoril je o stanovanjski reformi, o nalogah v kmetijstvu in dragem. Razprava se je vrtela o kooperaciji, socialnem zavarovanju kmetov in o drugih stvareh. VELIKA UDELEŽBA V RIBNICI Odbor SZDL v Ribnici ima zelo odgovorno nalogo. Tega se je odbor tudi zavedal. Med letom je imel 13 sej. Na občnem zboru je bilo 284 članov. V predsednikovem poročilu je bila obširno zajeta problematika dela SZDL, delo gospodarskih organizacij, političnih in družbenih organizacij, nadalje problematika o kmetijstvu, pogodbenem sodelovanju, stanovanjski reformi in novih najemninah, potem o vzgoji članstva, o prostovoljnih delovnih akcijah in drugem. Občni zbor je lepo uspel. Na kraju še omenimo, da so na vseh občnih zborih predlagali kandidate za nove odbore, ki jih bodo izvolili na tajnih volitvah 20. decembra. Po zborih kočevske občine V preteklih dneh so bili še zadnji občni zbori organizacij Socialistične zveze v kočevski občini. Tudi na teh zborih se je pokazalo, da ima Socialistična zveza važno in prvo mesto v političnem delovanju na vasi in v mestu. \ nedeljo na volilne SZDL Člani socialistične zveze, volivci in volivke OBČINE RIBNICE IN SODRAŽICE! 20. DEC. VSI NA VOLITVE ŽE V PRVIH JUTRANJIH URAH. Z UDELEŽBO NA VOLITVAH BOMO DOKAZALI, DA ZAUPAMO POLITIKI NAŠI NAJVECJI POLITIČNI ORGANIZACIJI — SOCIALISTIČNI ZVEZI. VOLIŠČA! TEKMUJTE MED SEBOJ, KDO BO PRVI ZAKLJUČIL Z VOLITVAMI IN Z NAJVECJIM ODSTOTKOM VOLILNE UDELEŽBE! VELIKA UDELEŽBA V DOLGI VASI Občnegai zbora se je udeležilo nad 110 članov. Poročilo predsednika odbora je zajelo vse delo organizacije SZDL in delo ostalih organizacij. V razpravi so se dotaknili raznih nerešenih vprašanj, tako n. pr. o postavitvi spomenika padlim borcem, potem o cesti, slabi električni razsvetljavi, vodovodu, urejanju pašnika in drugem. Razpravljali so tudi o drugih stvareh in kritično ocenili dosedanje delo organizacije. Razprava je pokazala, da so tu razgledani ljudje, ki poznajo namen in pomen politike Socialistične zveze. Za kandidate so predlagli tudi več mladih ljudi. KOBLARJI Osemdesetodstotna udeležba na občnem zboru Socialistične zveze v Koblarjih je pokazala, da imajo v tem kraju dobro organizacijo. Obravnavali so lokalno problematiko. Iz celotnega poteka zbora se je kazalo, da so na vprašanjih. tekočem v vseh OBČNI ZBOR V LIVOLDU Vseh članov imajo 45 na zboru pa je bilo 22 ljudi. Največ so razpravljali o gradnji prosvetnega doma: in gasilskega doma. Preko leta so prispevali pri gradnji z več kot 1100 delovnimi urami. Zanimala jih je tudi gradnja ceste do Livolda. Na zboru so sprejeli več Premalo povezave med organizacijami V teh dneh je v naših krajih zelo razgibano politično življenje. V teku so občni zbori organizacij Socialistične zveze, kjer razpravljajo o delu in nalogah SZDL. Prav je, da ob tej priložnosti povemo nekaj misli iz dela odborov Socialistične zveze. Odbori SZDL so bili, predvsem naj bi veljala ta ugotovitev za manjše in odročnejše kraje, premalo samostojni pri delu. Kadar so dobili napotilo od »zgoraj« so se sestali, ko so imeli »material« za razpravo, drugače pa se jim ni zdelo vredno sestajati. V vsakem, tudi najmanjšem kraju, so st Varl o kateri je »kaj« razpravljati ne glede na navodila občinskega vodstva:, čeprav so tudi ta potrebna. Druga ugotovitev bi bila, da je bilo med odborom SZDL in ostalimi množičnimi organizacijami in društvi premalo povezave. T|ako se je zgodilo, da so o istih stvareh razpravljali gasilci, SZDL in druge organizacije. Po naših vaseh je bilo opaziti, da je bila SZDL včasih na »repu dogodkov«, da so ob raznih pomembnih dogodkih razpravljali vse prej drugje kot na odboru ali sestanku. Občinski odborniki bi morali biti bolj aktivni v krajevnem odboru SZDL. Na ObLO obravnavah mnoge pomembne stvari, ki zanimajo vse volivce, še posebno pa člane Socialistične zveze. Zato naj bi bili občinski odborniki tolmači dela ljudskega odbora tako na zborih volivcev in na sestankih SZDL. Večkrat se je dogajalo, da jc odbornik vse, o čemer se je razpravljalo na občinski seji ohranil za sebe, kar seveda ni pravilno. Nosilec političnega in vsega naprednega de’, a na vasi bi morala biti Socialistična zveza. To pa je v prvi vrsti odvisno kdo vodi organizacijo. Če odbor ni sposoben voditi tega dela, je nujno, da Socialistična zveza ne more biti go- spodar položaja. Zato pa ne bo odveč opozorilo, da v tem času, ko izbiramo na občnih zborih nove kandidate, predlagamo res ljudi, ki bedo nosilci in tolmači idej Socialistične zveze. Menimo, da je prav, da razmislimo o teh stvareh sedaj, pred volitvami novih vodstev. V vsakem kraju imamo dovolj sposobnih in razgledanih L udi, ki bodo opravljali delo odbornika z odgovornostjo do članstva. Posebno pa bi poudarili, da naj pridejo v odbore mladi ljudje, aktivni člani mladinske organizacije in aktivov mladih zadružnikov itd. Nemara ne bo odveč, če povemo še to, da je za vsako organizacijo potreben konkreten program dela za daljše obdobje. Brez načrtnega dela ne more biti delo odbora in organizacije uspešno. Mnogi so na to pozabljali, zato se je dogajalo, da med letom niso imeli o čem razpravljati. Te misli smo zapisali z namenom, da bi imele volitve novih vodstev Socialistične zveze ne samo enkraten pcmen, temveč da bi bili odbori aktivni skozi vso man-Avto-moto zveza Jugoslavije je co. Ti prostori so v glavnem že bular, Adolf Mihelič. Lado Giva- ^atno dobo. v sporazumu z Državnim sekreta- adaptirani. hin in Franc Ivanc. Povprečna do- Nekatere kritične ugotovitve v riatom za narodno obrambo usta- V letošnjem letu sta bila uspeš- sežena ocena je bila boljša kot tem sestavku nismo namenili ti- Kočevska avto-šola najboljša v Sloveniji »tim odborom, ki so svoje delo vestno izvrševali, temveč naj ve- Obvesiila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 22. decembra: ob 19.30 uri bo v dvorani množičnih organizacij predaval dr. Matjašič Janez: »S fotokamero po živalskih vrtovih«. V torek 22. decembra: ob 19.30 uri bo v Kočevski Reki predaval Ciril Trček: »Potoval sem po Etiopiji« s spremljavo z diapozitivi. V torek 22. decembra: ob 19. uri bo v Stari cerkvi predaval Franc Pediček: »Spolna vzgoja otroka«. KLUB DOMA RUDARJEV V ponedeljek 21. decembra: od 16. uri čitanje v knjižnici; ob 18 uri debatni večer — razgovor o delu kluba in nadaljnji program za leto 1960; od 20. uri — televizija. V torek 22. decembra: ob 18. uri predavanje »Kaj pomeni danes vzgajati«. V sredo 23. decembra: ob 16 uri celovečerni film; ob 18. uri mladinske televizijske oddaje. V četrtek 24. decembra: ob 17 uri predavanje o temi: »Gradnja industrijskih in stanovanjskih objektov«; ob 19. uri dramska družina — igranje vlog in skeč. V petek 25. decembra: ob 16. uri čitanje v knjižnici. V soboto 26. decembra: ob 18. uri mladinske televizijske oddaje; ob 20. uri televizija za odrasle. novila centre »Avto šol«. Po tem no zaključena dva tečaja. Usp h, prav dobro. Po zaključnem dose- sporazumu je bilo tudi v Slove- k; so ga pokazali mladinci na za- ženem uspehu v vseh centrih Slo- niji ustanovljenih 10 centrov na ključnem izpitu, je bil zelo dober, venije oz. Jugoslavije, je Kočevje ljajo za tiste odbore, kjer je delo sedežih okrajev in izjemoma en za kar ima zasluge predvsem do doseglo najboljši uspeh v Slove- doslej pri njih šepalo. V tej luči center v Kočevju. Upravni odbor potankosti izdelan plan dela, ki ga niji in je med najboljšimi v Ju- naj tudi presojajo naše ugotovitve. AMD Kočevje se je v polhi meri je sestavil UO, zelo dober kader goslaviji. zavedal odgovornosti naprav skup- in razumevamo vseh oblastvenih nosti s prevzemom nalog šolanja in političnih forumov Kočevja. a iv • i j v mladincev — bodočih šoferjev za K izpitu je skupno pristopilo 25 \JDClil ZDOf ZOGFUGG UCGI1CGV potrebe motoriziranih enot JLA. mladincev (12 in 13), ki so vsi 9 UO je izvršil temeljite priprave ob opravili izpite za šoferje JLA Iz- io. decembra 1959 je bilo v dvo- tošnji pridelki niso bili veliki. Po-vsestranski materialni in moralni pite so opravljali pred komisijo, rani za komitejem zelo živahno, trudili se bomo, da bodo drugo leto pomzči ObLO Kočev;e, AMZ Slo- sestavi’eno iz predstavnikov JLA Zadružniki osnovne šole Jože Se- boljši. venije, Odseka za narodno obram- in AMZ. 11. mladincev je opra- gko smo imeli občni zbor. 2O0 nas _ ' , ,,„Q bo in Avto podjetja Kočevje. Po- vilo izpit z odličnim uspehom, 13 je in skoraj vsi smo bili prisotni. Predstavnik Kipetijske zadruge hvale vredno ’e razumevanje Avto s prav dobrim in le 1 z dobrim Na občni zbor je prišlo tudi nekaj nam je podam ave Knjigi, podjetja, ki je kljub pomanjkanju uspehom No zaklj 'čni svečan-sti gostov. ® katerimi si bomo pomagali pri prostorov, odstopilo društvu pro- so prejeli štirje najboljši mladin- Predsednik zadruge je poročal o de u' P 'l^11 pa n5n? Je luai' store za garažo, učilnico in spalni- ci diplome oz. priznanja: Jože Če- storjenem delu. Okoli 10 arov zem- nam J?? KZ pomagala pn naših lie ki nam io ie podarila občina morebitnih težavah. Pogovarjali rj. . cTsicsvl smo dobili precej pozno. Kljub te- sm0 se tudi ° našem bodočem delu /.7mCT 70, pCI se UlJeiCO SK.1SQ: mu smo veselo prijeli za delo. Po- sejali smo: solato, korenje, zeleno, V zadnjih dneh smo slišali v Ko- čeprav nismo strokovnjaki za por, paradižnik, kumare, papriko, čevju več pritožb gospodinj na ra- mjeko se kljub temu ne moremo v buče, čebulo, cvetačo, zelje, nizki čun skisanega mleka, ki so ga ku- celoti strinjati z gornjim mnenjem, in visoki fižol ter krompir. Letina pile v tržnici. Za zadevo smo se g^rb mlekarne naj bo, da bodo po- je bila zelo slaba, a vseeno smo zanimali. Najprej smo šli v pro- trošniki vedno dobili dobro mleko, nekaj prodali hotelu Pugled, mlečni (Nadaljevanje s 1. strani) dajalno mleka v tržnici. Tam smo Upajmo, da bo držalo zagotovilo, restavraciji Metki, mlečni kuhinji najemnine v enem letu bo znašal zvedeli, da je bilo v zadnjem času da v bodoče potrošniki ne bodo do- naše šole, nekaj pa smo konzervi- 16,385.000 din, na drugi strani pa res nekaj primerov, ko so pro- bili več skisanega mleka. rali. Tov. Cimpričeva nas je vodila bodo prejeli delavci in uslužbenci Ahlin Sabina VII. a r. osn. š. Jože Šeško SEJA ObLO KOČEVJE dajali skisano mleko, vendar prodajalka ni vedela, da prodaja skisano mleko. To so ji povedale stranke. V prodajalni se mleko ni skisalo, ker so takega že dobili. Pot nas je vodila v mlekarno. V krajšem pogovoru z odgovornim v mlekarni smo v vezi s skisanim mlekom dobili tole pojasnilo: da so stranke v nekaterih preteklih dneh dobile skisano mleko je bilo v precejšnji meri krivo vreme, ki je povzročilo, da se je mleko hitro skisalo. Drugi vzrok naj bi bil v tem, ker mleko po molži v krajih, od koder ga prejemajo, ne hladijo. Če ti mleko v obratih, kjer ga prohvaja;o hladili, bi dobili potrošniki mleko z dvsurno zamudo. Sicer pa sedaj ni več takih primerov, da bi se mleko skisalo. V prihodnje. ko bodo prodajali mleko vstekleničeno, se ne bo več dogajalo, da bi se mleko skisalo. in nas vzpodbujala pri ddlu. Le- s poviškom 6,5 odstotkov letno 69 milijonov din. Razlika znaša torej okrog 53 milijonov din v njihovo korist Prav zato bi bilo prav, da bi v bodoče ljudje vlagali več sredstev v stanovanjsko izgradnjo. V Kočevju primanjkuje še vedno okrog 400 stanovanj. V ilustracijo naj navedemo, da je bilo v letih od 1957 do vključno 1959. leta zgrajenih 248 stanovanj, v gradnji pa je še nadalnjih 11.2 stanovanj, od tega 64 v družbenem, 48 pa v privatnem sektorju. V Kočevju bi bil potreben Zavod za gradnjo stanovanj. S pomočjo tega zavoda bi se lahko precej razširila stanovanjska gradnja, ki kljub velikim sredstvom, Novi odbor zadružnikov Šeškove šole. Od leve proti desni: Nuška ki jih daje v ta namen družba, ne Rudolf, MeV-a Fabjan, Irena Benčina, Jadran Novak, Julij Brunar. dohaja potreb zato, ker so privat-V prvi vrsti- Nace Nagode, Marta Pirnat, učiteljica Zlata Cimprič, niki premalo vlagali sredstva za Vida Žalec Jasna Honzak in Sabina Ahlin gradnjo stanovanj. sklepov, tako med drugim, da naj bi bilo vsak mesec enkrat predavanje Delavske univerze iz Kočevja, uredili bodo okolico prosvetnega in gasilskega doma, uredili bodo šolsko igrišče, v SZDL bodo vključili vso mladino, ki je izpolnila 18 let starosti. Volitve v novo vodstvo organizacije bodo zaključili do 8. ure zjutraj. KOČEVSKA REKA Občnega zbora se je udeležilo nekaj več kot četrtina vseh članov. Poročilo predsednika odbora o delu SZDL je bilo zelo dobro. Iz njega se je lahko razbralo, da je vodstvo SZDL razumelo pomen in vlogo organizacije. JESENOV VRT Govorili so o kmetijstvu in kooperaciji. Imajo slaba pota, potrebujejo rezervoar za vodo. Težave imajo, ker odhajajo mladi ljudje od doma v svet... Udeležba na zboru je bila dobra. VIMOL.I Na zboru so si postavili obsežen program dela. Tako imajo v načrtu, da bi povečali šolo za eno učilnico in eno sobo za stanovanje, popravili vaška pota, napeljali elektriko v Brezovico in Nemško loko. nabavili: cekularja itd. Udeležba na zboru je bila zelo dobra. ŠTALCARJI Dosedanji trije odbori Novi lazi, Morava in Štalcarji so se združili v en odbor Štalcarji. Na zboru so razpravljali o raznih vprašanjih. Želijo si, da bi imeli tečaj za prvo pomoč. Volišča bodo imeli tri. PADOVA V Padovi so med drugim razpravljal; o popravilu vaških potov. Želijo si, da bi tudi v njihove kraje prišla elektrika. Za elektrifikacijo bi vsak nekaj prispeval. OSILNICA Udeležba na občnem zboru je bila lahko boljša. Želijo, da bi tudi v njihovem kraju imeli obrtno delavnico, kjer bi se zaposlila od-višna delovna sila. Zanimali so se za nove stanovanjske najemnine. Razpravljali so tud; o kooperaciji. V živahni razpravi so se pogovorili o perečih krajevnih problemih. BOSLJIVA LOKA V tem kraju so bili s članarino v zaostanku za dve leti. Sprejeli so sklep, da bo vprašanje članarine urejeno do konca tega leta. Razpravljal; so o popravilu potov in drugih komunalnih problemih Ljudje so želeli, da se v Osilnici razvije obrtna dejavnost, v kateri naj bi našli zaposlitev tudi tukajšnji prebivalci. BOROVEC Udeležba na zboru je bila dobra. V poročilu je bilo predvsem poudarjena skrb za človeka in otroka. V razpravi so se dotaknili tudi organizacije trgovine v Kočevski Reki, da naj bi bila bolj založena z raznim blagom. Izrazili so tudi željo, da bi bila v Kočevski Reki ambulanta. Delo organizacije je treba pohvaliti. KAJ SI ŽELIJO V PAPEŽIH Na zadnjem občnem zboru Socialistične zveze v Papežih, so člani Izrazili željo, da bi čimprej dobili elektriko. Elektriko bi radi prebivalci vasi Belica, Bezgarje in Žurge. Jame bi sami skopali, prav-tako bi sami pripravili tudi drogove. Govorili so tudi o popravilu potov. Želijo, da bi jih z denarnimi sredstvi podprli tudi ObLO. ker vsega ne morejo sami storiti. Zadružno trgovino naj bi prevzel »Trgopromet« iz Kočevja- BRIGA Občnega zbora_ se je udeležilo precejšnje število članov SZDL. Organizacija SZDL razume svojo vlogo. Imeli so dobro povezavo z ostalimi organizacijami. Ker je večina članov zaposlenih na državnem posestvu »Snežnik« je bilo prav, da so obravnavali o povečani produktivnosti in gospodarskem dvigu posestva. Ker so precej oddaljeni od Kočevske Reke so sklenili, da bodo uredili prevoz, da bodo lahko obiskovali predavanja Ljudske univerze in filmske predstave. STARI LOG Na občnem zboru so se zanimali za nove najemnine. Med drugim so razpravljali in sprejeli sklep, da se združita organizaciji Stari log in Smuka v eno organizacijo. Zbora se je udeležil tudi ljudski poslanec Karel Grm. Ljudje si želijo filmskih predstav. Potožili so tudi zaradi neredne dostave pošte. V preteklih dneh so imeli občne zbore SZDL v Rožnem, Bračičevem in Šeško-Kolodvorskem terenu Kočevje. Obširneje o poteku občnih zborov bomo poročali v prihodnji številki. iiFliii ulili ul umnosti Turizmu v našem okraju je določil posebno gospodarsko in družbeno vlogo že perspektivni program gospodarskega razvoja okraja Ljubljana. Postavil je tudi splošne smernice za njegov razvoj. Brez dvoma ima najvažnejšo vlogo v turizmu Ljubljana, ki bo, kot doslej, tudi za naprej najpomembnejše turistično središče ne samo v okraju, temveč tudi v republiki. Nas pa trenutno bolj zanima, kako je s stanjem turizma na dolenjskem turističnem področju, ki vključuje občine Grosuplje, Ivančna gorica, Lašče, Ribnica, Kočevje, Sodražica in Dobrepolje. Dolenjsko turistično področje bi z gledišča splošnih pogojev turizma ■mogli deliti na dva dela. Avtocesta Ljubljana/—Zagreb je za področje občin Grosuplje in Ivančne gorice ustvarila posebne pogoje, ki jih bo turistično mogoče izkoristiti predvsem z ustreznimi gostinskimi kapacitetami. Naj omenimo, da je Taborska jama danes še premalo uveljavljena posebnost v turizmu tega področja. Podobna ugotovitev velja tudi za dolino Krke. Področje od Turjaka preko Ribnice in Kočevja do Kolpe je glede prometnih pogojev precej na slabšem. Dolina Kolpe, ki bi lahko postala s svojimi prirodnimi lepotami in posebnostmi poseben pojem za slovenski turizem, bo mogoče uveljavi turizem samo z dobro promet- no povezavo. Ta dolina namreč nima svojega lastnega turističnega zaledja. Prav preko tega področja bi morala teči vzporednica cesti Ljubljana—Postojna-—Reka. ki bi pomenila najugodnejšo povezavo naše severne meje z Jadransko avtocesto (Bled—Kranj—Ljubljana —Kočevje—Reka). Za turizem so potrebni gostinski obrati, hoteli, turistični domovi. Po stanju 31. decembra lanskega leta je bilo na dolenjskem turističnem področju naslednje število sob, oziroma postelj: sob skupno 70, ležišč pa 241. Od tega v hotelih sob 44, ležišč 109, v prenočiščih sob 13. ležišč 20, v domovih in planinskih postojankah sob 13, ležišč pa 112. V letu 1958 je bil dosežen na dolenjskem področju naslednji turistični promet: 4286 domačih in 282 inozemskih gostov. Prenočevalo pa je 11.354 domačih in 529 inozemskih gostov kar znese skupno 11.883 prenočitev. V’ovm'o'na izkoriščeno~t nbsto’e- čih turističnih prenočninskih kapacitet je bila v letu 1958 na dolenjskem področju 20,47 %. Ta podatek nam dokazuje, da kljub šibkim kapacitetam še te niso v posameznih krajih dovolj izkoriščene. Na vsem področju prevladujejo navadne gostilne. Za izrazito podeželje ta tip tudi ustreza, če bi bili obrati primerno tehnično opre- mljeni in če bi razširili izbiro svojih storitev. Po organizacijski obliki je vključno s hoteli in prenočišči organizacijska struktura koncem leta 1958 bila na našem področju naslednja: Gostinskih podjetij imamo štiri, obratov v sestavu teh podjetij je 10, samostojna gostišča so 3, zasebnih gostiln 77, ter dvoje gostišč družbenih in gospodarskih organizacij. Kakor nam pokaže pregled je po številu obratov najmočnejši sektor zasebnih gostišč, vendar pa moramo upoštevati, da zajema ta sektor komaj 18 % celokupnega prometa. Pretežni del gostinskega iztržka predstavljajo alkoholne pijače. V skupnem okrajnem prometu gostinstva je udeleženo dolenjsko področje z 8 59 %. Kot zanimivost naj navedemo, da je bilo v lanskem letu na dolenjskem ustvarjeno v gostinstvu nad milijon deviznih dinarjev. Velik pomen moramo pripisati izletniškemu turizmu, saj predstavlja precejšen del celotnega turističnega gospodarstva. Splošni gospodarski razvoj in razvoj socialističnih družbenih odnosov terjata med ostalimi nalogami tudi organizirano Na Turjaku imamo zadružni dom. Glede na spremenjeno vlogo kmetijskih zadrug je ostalo poslopje zadružnega doma na Turjaku neizkoriščeno. Turjak že sam po sebi pomeni znano zgodovinsko postojanko, ki je dala NOB še poseben poudarek. Obisk se je v zadnjem času znatno povečal, posebno po odkritju spomenika. V domu posluje gostišče, ki pa po svojem obsegu in kvaliteti ne ustreza. V nadstropju bi se dalo dobiti nadaljnje gostinske prostore, posebno tujske sobe. Za preureditvena dela bo pripravilo program Turistično društvo Lašče, adaptacija pa bo izvršena v letu 1960. Naj omenimo še ribniški grad. V prostorih nekdanjega gradu urejujejo muzej. V sestavu prostorov bi bilo potrebno urediti primeren bife. Načrt bo pripravilo TD Ribnica. Za razvoj turizma, ki prinaša tudi precejšnje gospodarske koristi, bi se morali v naših občinah še v večji meri zavzeti občinski ljudski odbori. Naj na kraju omenimo, da so o perspektivnem programu razvoja turizma v okraju Ljubljana razpravljali tudi odborniki obeh zborov OLO na svoji zadnji seji. Številne so bile žrtve, ki so JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA ALOJZ ZAJC Rodil se je 15. VI. 1919 v Žima-ricah v kmečki družini. Po poklicu je bil študent medicine. Bil je vseskozi napreden. Olan Komunistične partije Slovenije je postal že leta 1937. Bil je med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja v SyodmAH doljni. Da so korenine osvobodilnega gibanja v tem kraju tako globoko pognale že v začetku oboroženega upora, je brez dvoma njegova velika zasluga. L. 1941, v juniju, je odšel v partizane. Kmalu nato je odšel v Ljubljano, kjer- je opravljal pod ilegalnim imenom odgovorne naloge aktivista. V Ljubljani so ga Italijani aretirali in internirali v Gonarsu. Tam se je našel izdajalec, ki je Italijanom povedal, kdo se skriva pod ilegalnim imenom, ki ga je imel Zajc. Takoj so ga odpeljali nazaj v Ljubljano ter ga 2. VII. 1942 v Gramozni jami ustrelili kot talca. EDVARD GORNIK Rojen je bil v Puli 29. IX. 1907, živel pa je v Žimaricah. Po poklicu je bil mali kmet. Bil je naprednega mišljenja, zato je tudi takoj po okupaciji začel simpatizirati. z narodnoosvobodilnim gibanjem. g. avgusta so ga Italijani internirali na Rabu. Tam se je nahajal do kapitulacije Italije, Po kapitulaciji je bil imenovan za komandanta Rabske brigade. V Ma-šunu pri Ložu je bil izvoljen za Poslanca v Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Pred nerr^ko ofenzivo je dobil nalog, da Vledl neke zadeve v domačem kraju. Nemška ofenziva ga je zajela na pobegu, vendar ni mogel pobegniti. Padel je 2. xi. 1943 na Travni gori. Zapustil je ženo in štiri otroke. STANKO ČAMPA Doma je bil 2jmaric, kjer se je rodil 14. IV. 1923 v kmečki družini. Bil je delavec, s partizanskim pokretom je začel simpatizirati in aktivno delati v začetku ljudske revolucije. V NOV je vstopil leta 1942. Njegove želje da hi se boril do končne zmage proti okupaioriem jn p»ptr i=. i««. d„. ‘r r™ m -T treov- A”- ,van “ IMI '■ To je slišal neki mimoidoči, ki je skem lokalu. vstopil v sobo, kjer se je dogodil ------------ K OBVESTILU tragični dogodek. Takoj je obvestil V obvestilu Stanovanjske skup- organe Ljudske milice o dogodku, nosti Kočevje katerega smo ob- Tako je spet odšel v prerani grob javili v zadnji’ številki, je bilo na- mlad človek, ki se je iz neznanih vedeno, da bodo, če bo dovolj pri- vzrokov naveličal življenja in se jav sprejeli otroke v varstvo tudi sam obsodil na smrt. Ostala pa je v popoldanskih urah od 14. do 16. vdova in troje otrok, ki bodo red-ure, pravilno pa bi moralo glasiti nika in očeta brez dvoma težko pood 14. do 18. ure. grešali. GOSTINSKO PODJETJE RIBNICA išče VAJENKO KUHARSKE STROKE Nastopi lahko takoj ali najkasneje do 31. januarja 1950 Pogoj : dovršena osemletka ali nižja gimnazija CZP »Kočevski Cetinski. — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a« telefon 3-89. Naročnina je 400 din. polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za Inozemstvo je 800 dlni oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevj# Po kapitulaciji Italije se je moč naše vojske silno razmahnila. Z orožjem, ki ga je odvzela italijanski vojski, se je sama oborožila. Naloga VII. korpusa je bila osvoboditi čimveč ozemlja izpod nemške okupacije, zato so njegove divizije uspešno prodirale proti Savi, proti Ljubljani in preko italijansko-nemške meje. Prav sredi teh velikih ofenzivnih operacij pa je za-divjala preko našega ozemlja velika nemška ofenziva, ki je neusmiljeno zadela tudi Kočevsko. Ko so Nemci 10. oktobra 1943 zasedli Delnice, so začeli pritiskati proti Brodu na Kolpi. Glavni štab NOV in POS je razporedil na položajih nad Kolpo 9. in 10. brigado iz 18. divizije, 2. brigado iz 14. divizije in 14. brigado iz 15. divizije, katere naj bi preprečile prehod Nemcev preko Kolpe. 13. oktobra so dospele nemške tankovske edinice do Broda na Kolpi. Ker pa naša obramba ni dopustila, da bi popravili most na Brodu in si tako omogočili prehod preko reke, so nemški tanki skušali pregaziti reko, vendar jim zaradi spolskega terena ni uspelo priti na levem bregu iz korita Kolpe. Zato so dobili nova ojačanja in Borbe in zmage po nemški ofenzivi silovito tolkli s topovi po naših položajih ter končno v noči med 17. in 18. oktobrom, kljub silovitemu ognju naših minometalcev in štirih topov, ki smo jih imeli na tem sektorju, popravili most, 19. oktobra so pa z velikimi silami udarili proti Vas-Fari. Začele so se hude in krvave borbe, v katerih so se naše sile 21. oktobra umaknile na nove položaje nad cesto Nova sela-Vrh. Se isti večer je naša 14. brigada napadla Nemce v Fari, Potoku in Vasi, del prve brigade pa Petrino. Naš napad ni uspel in Nemci so po kratkem zatišju silovito udarili preko Jesenovega hriba proti Banja loki. Že opoldne 22. oktobra pa je prodrla močna tankovska kolona tudi do Ajbla in dalje proti Moravi in Štalcarjem ter 24. oktobra zasedla Kočevje, kjer so se Nemci in domobranci močno utrdili. Ofenzivnega poleta naših edinic pa ta ofenziva ni zavrla. Naša 14. divizija, katera se je nahajala na Notranjskem, je vodila pri Ilirski Bistrici težke borbe s sovražnikom. Dne 22. XI. je likvidirala sovražno postojanko v Grahovem pri Cerknici. V noči od 2. na 3. XII. se je pojavila pred Velikimi Laščami in še v teku noči likvidirala nemško-domobransko postojanko. 9. decembra je napadla sovražno postojanko v Kočevju, uničila rudniške naprave na kočevskem rudniku, po tridnevnih bojih osvobodila mesto, vdrla v grad, izpustila jetnike, nato grad zažgala. Ker je pa tedaj pridrla iz ribniške strani v mesto močna nemška tankovska kolona, se je divizija umaknila na sektor Polom-Hinje, kjer je imela ta divizija pred odhodom na Štajersko zadnjikrat zelo hude boje z močno nemško kolono, ki je 24. in 25. decembra prodirala iz Kočevja preko Smuke in Dvora na Žužemberk. Ko so Nemci do spomladi 1944 dodobra utrdili kočevsko fronto, je Glavni štab prišel na velike kor-pusne in divizijske operacije. V sklopu teh operacij je ukazal štabu 18. divizije ponovni napad na Kočevje v sodelovanju z zavezniškim letalstvom. Napadle naj bi 8, 9, in 10. brigada, Do napada pa ni prišlo, ker je bila divizija v silno hudih borbah s sovražnikom na sektorju Hinje-Frevalje-Sela. Zelo dobro pa so 8. in 10. brigada ter jurišni bataljon 18. divizije paralizirale sovražnikov sunek proti Beli Krajini novembra 1944 v Hribu pri Koprivniku, kjer so pobile nad 200 sovražnikov. 17. novembra 1944 je štab 7. korpusa ponovno ukazal, naj 18. divi-ija napade Kočevje, 15. divizija in operativni štab 6. in 11. brigade pa naj akcijo zavarujejo. Tudi pri tej akciii naj bi sodelovalo zavezniško letalstvo. Po zavezniškem bombardiranju Kočevja je 8. brigada napadla vzdolž ceste Salka vas-Kočevje, a se je morala zvečer vrniti na izhodne položaje. Zaradi sovražne premoči so dosegle iste neuspehe tudi ostale brigade. Ker so se vršile vedno večje sovražne intervencije od ribniške strani, je Glavni štab ukazal umik. Bližala se je spomlad leta 1945. Nemška aktivnost se je na Kočevskem vedno bolj stopnjevala. Dne 4. 1945 je ukazal štab 7. korpusa napad na Struge. Napad se je začel 6. aprila. 7. aprila je začel sovražnik z generalnim napadom na buno krajino proti kateri je prodiral iz Kočevja, Strug, Novega mesta in Stranske vasi. Tako sta vodili obe, to je 15. in 18. divizija zelo težke borbe na področju Stan Log-Smu- ka-Hinje-Prevole-Vršiček. Zaradi večdnevnih neprestanih borb in utrujenosti borcev, so se obe diviziji umaknili v Rog. 16. aprila je začel 7. korpus splošno ofenzivo v Rogu. Ker je zaradi naglega napredovanja 4. ar-mije proti Sušaku, Reki in Klani prisililo sovražnika, da je okrepil svoje sile na sektorju Kočevje-Bri-ga-Brod na Kolpi Borovec-Gote-nico-Grčarice z nedičevti in četniki. je popustil njegov pritisk na Suho krajino. Da bi zavarovali četrti armiji njen desni bok, so dobile enote 7. korpusa nalogo, očistiti vso južno Kočevsko. Tako je začel dobivati Kočevski sektor kar največji pomen. Kočevska grupam v sestav katere so spadale 4. in 8. brigada in 1. brigada KNOJ ter notranjski odred, je dobi a ukaz, naj zasede do jutra 21. aprila štalcerski hrib in napade sovražnika na sektorju Stalcerji-Morava-Ajbel-Podstene-Banja loko, z eno brigado pa naj se zavaruje proti Kočevju in napada Cvl-šlarje in Livold. 25. aprila je dobil 4. korpus ukaz napasti sovražnika v Kočevski Reki in prodreti na črto Ribnica-Travnik-Stari trg. Dogodki so se pa razvijali mnogo hitreje. 15. divizija je 1. maja zasedla sektor Banja loka, 18. divizija je bila pa pripeljana s kamioni na sektor Cabar. 2. maja je ukazal štab 7. korpusa naj 15. divizija ponoči blokira Kočevje in ga zgodaj zjutraj zavzame. 18. divizija pa Ribnico. 3. maja je bila 9. in 10. brigada 18. divizije v zelo hudih bojih za Grčarice. 4. maja zjutraj je 15. divizija osvobodila Kočevje. 18. divizija pa šele zvečer Grčarice. 5. maja je sovražnik zapustil Ribnico in obe diviziji sta gonili sovražnika, ki je bežal to Kočevske proti Ljubljani. Rudi Podlogar