GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 22. DECEMBRA 1986 Srečno in uspešno 1987 Spet se izteka leto. Zdaj zdaj bo tu trenutek, ko si bomo po starem običaju nazdravili s kozarcem vina in si zaželeli veliko lepega: zdravja, osebne sreče, zadovoljstva - ali preprosto SREČNO! Srečno! si zaželijo rudarji, preden se spustijo v temo. Toda, v tej temi rudarji kopljejo naravno bogastvo, s pomočjo katerega je v naših domovih svetlo, in s pomočjo katerega delujejo stroji v naših tovarnah. In končno, ko je konec »šihta« rudarji spet pridejo iz jame, v svetlobo, ki jih nekaj hipov ščemi v očeh. Hočeš nočeš primerjava z rudarsko »temo« ni odtujena našemu danes in jutri. Ob napovedih za prihodnje leto se nam v družbenem pogledu ne obetajo ravno svetli dnevi. Vse kaj drugega. Veliko je problemov, pa tudi slabosti in napak, s katerimi se bo treba spopadati dan za dnem, vseh 365 dni. Širše družbene razmere bodo usmerjale naše osebno življenje: tudi družinski proračuni ne bodo »mana v puščavi«, ampak trda stvarnost. Toda, to je naš davek, da poravnamo sedanje razmere in se pripravimo za 21. stoletje - do tam bo po novem letu le še trinajst let. A kdo bi se v teh dneh obremenjeval s problemi, ki nas čakajo po novem letu. Zdaj je čas za veselje, za čim bolj radosten sprejem novega leta. Praznujte ga čim bolj veselo - in SREČNO! Ob dnevu JLA V petek zvečer, 19. decembra, so dan JLA slovesno praznovali tudi v Kamniku. Prireditev je bila v izobraževalnem centru Rudolfa Maistra. Obiskovalci so skoraj napolnili prireditveni prostor, slavnostni nagovor je imel Janko Gcdrib, predsednik našega izvršnega sveta. V programu so nastopili pevci, glasbeniki in recitatorji, ki so popestrili že tako slovesno vzdušje. Najbolj prizadevnim organizacijam in posameznikom so bila podeljena družbena priznanja, kot zahvala in spodbuda za zgledno delo v obrambnih pripravah in splošnem ljudskem odporu. neenakoprvnem boju je naša armada dokazala, da je boj za svobodo prežet s prijateljstvom, tovarištvom, bratstvom in enotnostjo, enakopravnostjo, spoštovanjem mogoče dobiti tudi z nepopolno tehniko, a s trdnim moralno političnim stanjem v enotah. Prav po zaslugi jugoslovanske ljudske armade, ki je imela široko podporo v ljudskih množicah, predvsem pa po zaslugi milijona in sedemsto tisoč padlih Jugoslovanov, imamo danes svobodo, za katero je bilo potrebno toliko žrtev in odrekanja. Jugoslavija je po vojni postala država, v kateri smo sami lahko PLAKETA ZRVS JUGOSLAVIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZRVS TUHINJ ZLATA ZNAČKA ZRVS JUGOSLAVIJE MARJAN KRIŽNIK PLAKETA ZRVS SLOVENIJE STRELSKA ZVEZA KAMNIK ZNAK ZRVS SLOVENIJE JURIJ URANKAR Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo JANEZ BRLOGAR Priznanje komandanta Pokrajinskega štaba Igor KVAS. Janez ROMŠAK. Edo JERMAN Priznanje sveta za SLO in DS občine Kamnik Jernej PANČUR, Franc DOLINŠEK, Služba zavarovanja K1K. Ekipa PMP DO Svilanit, Rado SUHADOLC Občinsko priznanje ZRVS Branko MODRIJAN. Franc JEGLIČ. Mitja JESENOVEC, Borut ULČAR Priznanje komandanta OŠ IO Kamnik Rudolf OCEPEK, Pavel VIRJENT, Roman RADEJ. Franci TRPOTEC, Miroslav VRHOVNIK. Nebojša JOVANOVIČ Pohvale komandanta OŠTO Domžale Miran MATIČIČ. Jože KLADNIK Slovesnosti ob 45-lctnici ustanovitve JLA so bile zaključene v nedeljo. 21. decembru, s pohodom n;i Kostavsko planino, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, kljub snegu in mrazu. ST S1MŠK' Modernizirana JLA in TO, trden temelj naši obrambi V mesecu decembru. 22. decembra, praznujemo dan Jugoslovanske ljudske armade, kot spomin na ustanovitev prve pro-letarske brigade, pa tudi kot spomin na junaško, revolucionarno pot naših narodo\ in narodnosti v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. V tem odločali o svojem razvoju brez tujega vmešavanja, sami smo določali svoje razvojne programe na načelih enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije Danes ugotavljamo, da žal ni vse uresničeno tako. kot smo želeli, da prihaja do nepravilnosti, v zadnjem času pa tudi do odkritih napadov na naš samoupravni socialistični sistem, politiko Z.K.I Jtigošlavje in tudi pridobitve narodnoosvobodilne borbe, laki napadi prav gotovo ne koristijo našemu nadaljnjemu razvoju, ampak še poglabljajo že nakopičene probleme. Prav gotovo pa manjka tudi tam. kjer to najbolj poudarjajo, temeljnih vrlin, ki so bile značilne za naše enote med NOB; to pa je v prvi vrsti poštenost, razumevanje, odkritost, tovarištvo . . . V štirih desetletjih razvoja se je razvijala tudi jugoslovanska ljudska armada, kakor tudi celoten sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te. Oboroženih sil Jugoslavije ne sestavljajo več samo enote JLA, ampak tudi teritorialna obramba. Poleg njiju pa imajo v sistemu SLO in DS pomembno vlogo tudi ostale strukture splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, predvsem civilna in narodna zaščita. Modernizirana JLA in teritorialna obramba pomenita trden temelj naši obrambi v tesnem sodelovanju s prebivalstvom in ostalimi subjekti. Kakor na nekaterih drugih področjih, moramo tudi na področju obrambe ugotoviti nekatere pomanjkljivosti, predvsem v praktičnem izvajanju sistemskih rešitev. Prav v zadnjem času se pojavljajo razprave o civilnem služenju vojaškega roka. Treba je prisluhniti vsaki dobronamerni, odkriti pobudi, če je potrebno, pa organizirati tudi javne razprave, zato verjetno predlogi slovenske mladine niso za »boljše čase«, kajti ukrepi so potrebni v slabih in ne dobrih časih. Vsekakor pa je treba vsako neutemeljeno, pristransko pobudo odločno zavrniti, zato verjetno ni razloga, da se o pobudi za služenje civilnega roka ne bi vsaj pogovarjali in odpravljali negativnosti. Pri vsem tem pa se je treba zavedati, da je vojska zaenkrat še vedno vojska in da mora razprava potekati na drug način, kot je to značilno za ostala področja. Gotovo je tudi v obrambnem usposabljanju vrsta pomanjkljivosti, katere bi bilo potrebno odpraviti in s tem racionalizirati razne oblike usposabljanja. Vse prevečkrat se dogaja, da se obnašamo neodgovorno, vojaške vaje smatramo kot nujno zlo, in prav zaradi tega se marsikaj končujejo pri sodnikih za prekrške. Marsikdaj tudi nimamo pravega odnosa do opreme, ki jo prejemamo kot pripadniki v enotah. Nemalokrat jo nepravilno hranimo in tudi po nepotreb- nem izgubljamo. Neodzivanje na oblike usposabljanja v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je dokaj pogost pojav. Toda dosledno izvajanje nalog, ki jih ima vsak posameznik, bi prispevale k zmanjšanju finančnih sredstev, ki jih dajemo za obrambo. Zal za te nepravilnosti niso krivi ne predpisi, niti višja vodstva, ki jih tako radi kritiziramo, niti sistem, ampak mi - sami. Le s skupnim prizadevanjem, doslednim izvajanjem svojih nalog, ki so nam zaupane in so obenem naša pravica in dolžnost, bomo krepili obrambno sposobnost, varovali našo domovino ter ohranjali mir. Čeprav smo v preteklem letu dosegli pomembne rezultate v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, lahko upamo, da bomo naslednje leto DAN JLA praznovali tako, kot so ga naši borci: v prijateljstvu, tovarištvu, spoštovanju, bratstvu in enotnosti. Čeprav gre čas naprej, tokrat ne bi bilo slabo, če bi šli tudi malo nazaj. JOŽE ARKO Naš ključ je strokovnost Novo leto bo zdaj zdaj tu, načrti, cilji in želje, ki smo si jih opredelili za naslednje leto, so vse bolj jasni - hočeš nočeš jih bo treba začeti uresničevati takoj po novem letu, sicer zna biti leto prekratko. Tako bo tudi z našimi skupnimi načrti in razvojem, ki ga bodo delegati v zadnjih dneh leta določili v občinski resoluciji. Na nekatere pomembnejše naloge in cilje je v pogovoru za naše glasilo OBVESTILO Strokovne službe krajevnih skupnosti občine Kamnik obveščajo delovne ljudi, ostale občane in pravne osebe, da smo se preselili na novo lokacijo, v zgradbo SKG na Stele-tovi cesti 8. Telefonske številke ostanejo nespremenjene. Občinski odbor ZZB NOV Domžale vabi borce, aktiviste in druge občane, predvsem pa mladino, na spominsko slovesnost, ki bo v torek, 6. januarja 1987, ob 15. uri pri spomeniku v Rudniku pri Radomljah. Vabljeni JANKO GEDRIH, predsednik izvršnega sveta SO Kamnik opozoril predsednik našega izvršnega sveta, Janko Gedrih. »Na globalno razvojno strategijo v občini ne moremo vplivati, upoštevali smo usmeritve republiške in zvezne resolucije, oziroma se jim prilagodili Da bom jasnejši: v izvršnem svetu smo predlagali za prihodnje leto 7-odstotno povečanje izvoza, vendar se gospodarstvo občine z njim ni strinjalo in zdaj je v resoluciji le 3-odstotno povečanje. Gospodarstvo, ki sicer dobro stoji, izvaža predvsem na konvertibilni trg, vendar je s sedanjimi izvoznimi spodbudami pokritega le 60 odstotkov izvoza. In dokler izvozne spodbude, tečaj dinarja in obresti ne bodo stvarnejši, ne bo večjih izvoznih rezultatov. Precej drugače, pogumneje, smo postavili naloge, ki so bolj odvisne od nas samih znotraj občine.« - Kot na primer? »Bolj smelo kot doslej bomo prenavljali in posodabljali proizvodnjo, s tem povezana pa je tudi kadrovska prenova. Mislim, da bo druga naloga nekoliko težja od prve; ne bo povedano prvič, da nimamo smelih razvojnih programov v gospodarstvu zato, ker ni bilo kadrov, ki bi pripravili prave programe. Strokovnost na vseh ravneh mora zato biti ključ nadaljnjega razvoja, ki smo ga nekoliko obrnili že letos s politiko osebnih dohodkov. Naraščali so bolj kot v regiji in republiki, seveda so temeljili na dobrem delu in poslovnih rezultatih. Cilj tega je, da postanemo kadrovsko bolj zanimivi, zlasti za strokovnjake. In to povsod, ne le v gospodarstvu, čeprav smo temu v resoluciji priporočili, da bi v vseh večjih organizacijah morali imeti razvojne oddelke, samostojne ali v skupnih službah, ki bi skrbeli za izdelavo novih programov, za nadaljevanje na 2. strani Veliko nas vsak dan stopa po njem. ko hitimo v šolo. službo, po opravkih. Ne oziramo se nanj, kvečjemu razmišljen pogled oplazi zarjavelo ograjo, obtolčene stebričke in razbite žarnice, ki naj bi razsvetljevale pot morebitnemu sprehajalcu . . . . . komaj dvajset kilometrov odtod pa si tisoči ogledujejo in občudujejo načrte velikana slovenske arhitekture Jožeta Plečnika, ki je izrisal tudi most preko Nevljice /a pozabo, nemara ' tekst in foiu JANKA HAI.ANTH Kolikor ljudi, toliko zelja Na vrata nam trka novo leto 1987 in z njim nove želje in upanja. Mnogo pa je tudi takih, ki se ponavljajo iz leta v leto, na primer tiste o zdravju, sreči in več denarja. JOŽEFA GRAD Če gledam podražitve v letu 86, bi želela, da bi jih bilo v letu 87 manj. V novem letu si želim, da bi kmetijski pridelki dobili bolj realno ceno. FRANČIŠKA ULČAR Želim si, da bi bile ali cene nižje ali pa pokojnine višje. Toliko let delaš, potem pa se s tako pokojnino niti spodobno preživeti ne moreš. Seveda si želim zdravja, kaj pa si naj upokojenec še drugega želi. FRANC MIHELIČ Predvsem si želim zdravja, takšno plačo kot jo imam sedaj, upam pa tudi. da drugo leto ne bo toliko podražitev in tako visoke inflacije. STANE GREGORC Lepo bi bilo. ko bi v Kamniku v letu 1987 obnovili hiše na Kidričevi ulici in počistili stranske ulice, tako da bi bil Kamnik lahko zgled urejenega turističnega kraja. Želel bi si, da bi vsi Kamničani skrbeli za čistočo v našem mestu. MARKO PINČIČ V letu. ki prihaja, bi želel spremeniti veliko stvari, predvsem to. da bi Kamnik postal pravo turistično središče z mnogimi kvalietnimi zabavnimi prireditvami, da ne bi bilo nikomur dolgčas. ANDREJ MALI Rad bi ostal v letu 86. ker mi potem ne bi bilo treba oditi v vojsko. Želim si. da bi v Kamniku odprli nov lokal, v katerem bi vrteli glasbo iz šestdesetih let. Love and pe-ace (ljubezen in mir) želim vsem v letu 1987. DAMJAN GLADEK JOŽEFA GRAD FRANČIŠKA ULČAR FRANC MIHELIČ STANE GREGORC MARKO PINČIČ A NI) RIJ MALI Želje otrok izpred bloka za leto 1987 nadaljevanje s 1. strani večjo kakovost in za nove proizvode. Tudi v težkih pogojih gospodarjenja in kljub zakonodaji, ki ni vsakemu pisana na kožo, se da doseči lepe rezultate, o čemer nas prepričujejo naše organizacije, kot so Stol. Ideja, Lončarsko podjetje« - Nekatere probleme iz letošnjega bomo prenesli tudi v prihodnje leto: tudi v naši občini imamo rudnik, čigar prihodnost še ni povsem jasna. Planinka je pod družbenim varstvom, reorganizacija Biroja še ni končana. »Vse tri organizacije smo letos sproti spremljali in v izvršnem ■,vctu tudi opredelili, kakšna naj bi bila njihova usoda. V Rudniku kaolina in kalcita so problemi večplastni. Pri kaolinu je, na primer, problematična kakovost, zalo bi morali kmalu po novem le I ti \ sozdu Slovenijapapir odgovoriti, ali je iz Črne kaolin primeren /.i našo papirno industrijo, in če je. poleni mora imeti ceno, ki bo delavcem.zagotavljala socialno varnost V nasprotnem primeru se bo treba odločiti in rudnik zapreti. Si/ problemov v Biroju so bile zapletene prostorske razmere v naši občini, pa tudi neustrezna poslovna politika in vodenje oi ganizacije. /. ustanovitvi|o zavoda za družbeno planiranje in prostorsko načrtovanje bomo problem Minirali, potem bo treba i/ peljati se kadrovsko sanacijo. S laku rešitvijo bomo dobili službo predvsem za pripravo m nadzoi občinskih investicij, ki jo nujno rabimo /uradi pomanjkanja strokov njakov je v preteklosti marsikatera dobra ideja dobila negativen prizveh. Recimo povezovalna cesta, ki je sicer dobra pridobitev, še vedno ni finančno pokrila Investicijo je vodila izjemno prizadevna ekipa, ki pa ni bil i strokovno sposobna iskati tudi boljše rešitve in zbirati de- nar. Novoustanovljeni zavod bi moral pripravljati programe, ki bi vzdržali tudi sedanjo inflacijo. Ob Planinki smo bili nekaj časa v dilemi, ker izgube niso bile velike. Ko se je stanje rapidno slabšalo, delavci so zaslužili manj od zajamčenih osebnih dohodkov. Planinka ni več poravnavala svojih družbenih obveznosti, smo morali poseči z družbenim varstvom. Začasni poslovodni organ mora v treh mesecih ugotoviti, ali je možen razvoj družbenega gostinstva in zanj pripraviti program, ki bo kadrovsko pokrit. Sicer bomo predlagali za Planinko stečaj. Razmišljali smo sicer, če bi Planinko dali v privatne roke. Vendar bi bila taka rešitev skregana z razvojnimi načrti turizma v naši občini, ki so dosti ambicioznejši od gostiln in penzi-onov, izgubili bi nosilca razvoja turi/ma.« Tudi nekaj investicij bomo še nadaljevali. »Podatki prepričujejo, da smo imeli v preteklosti zelo nizke prispevne stopnje in smo večino investicij realizirali iz čistega dohodka. To je bilo dobro za gospodarstvo, ker mu je ostalo več sredstev. Za prihodnje leto smo postavili višje prispevne stopnje, ki pa vendar še ne dosegajo republiškega povprečja. Sicer pa bo prihodnje leto prednostna investicija nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma, ki zdaj po teka po načrtih in računamo, da bo druga faza odprta sredi prihodnjega leta.« - Je usoda starega zdravstvenega doma zdaj že dorečena? »Ne še, skušamo pa v širšem gospodarskem prostoru zbuditi, interes za odkup objekta, s čimer bi si zagotovili nekaj denarja za gradnjo novega zdravstvenega doma. pridobili pa bi tudi nove dejavnosti, ki bi prispevale h gospodarski uspešnosti in kadrovsko obogatile občino. Knjižnico moramo imeti v mestnem jedru. Živ žav na dvorišču. Le kaj počno naši malčki, pionirji in mladinci dan na dan pred blokom? Pa dan na dan na istem prostoru, na tistih sto ali nekaj več kvadratnih metrih! Med pogovorom otrok beležim odkrite izpovedi: - nimamo se kje igrati - vsi nas preganjajo, starejši od bloka stran, če pa pade žoga med zasebne hiše. je pa še bolj grozno, - radi bi imeli igrišče, vsaj dva gola bi radi, pa kakšen koš! Energije ima današnja mladina ogromno. Od jutra do večera brcajo, igrajo hokej, se kregajo, smejijo, skratka norijo! Na hišnih svetih upravičeno tarnajo starejši ljudje: - oh, grozno vpitje, »džumbus«, nobenega miru nimamo, mladina je neolikana... - da bi vsaj imeli kakšen kotiček, kjer bi bilo malo miru in bi lahko poklepetali. .. Oboji imajo prav! Pa tako ni samo na Klavči- prihodnje leto naj bi se odločili o njeni lokaciji.« - O novi pošti se že dolgo govori? »Pred kratkim nam je PTT poslala glavne projekte, do novega leta bomo dobili še finančni načrt in bi se januarja že lahko začeli pogovarjati o gradnji, oziroma o sofinanciranju: Od predvidenih 7 milijard dinarjev bi morali v občini zagotoviti 30 odstotkov denarja. Mislim, da s pošto ne bi smeli odlašati, sicer se bomo v PTT komunikacijah vrnili nekaj let nazaj.« - Kaj pa nam bo novo leto prineslo v družbeni in komunalni infrastrukturi? »Predvidena je sanacija nekaj objektov, ki so postali naši slabi spomeniki, kot je bazen, dvorane in športna hala. Posebne pozornosti bodo deležne ceste. Letos spomladi smo zaradi nemogočega stanja regionalnih cest ukinili financiranje cestnega podjetja v Ljubljani za toliko časa. da so začeli opravljati najnujnejša dela. v republiški cestni skupnosti smo dosegli, da so preplastili cesto od Most do Duplice. V republiški skupščini pa smo spodbudili razpravo o uresničevanju zakona o cestah, ki se je zaključila v teh dneh. tudi z. odločitvijo, da bo z. regionalnimi cestami gospodarila cestna skupnost Slovenije. Imamo trdno zagotovilo, da bo prihodnje leto dokončana cesta čez Kozjak in da bomo preplastili cesto od Kamnika do Motnika. Izdelali pa bomo tudi desetletni program posodabljanja lokalnih cest, ki jih brez asfaltne podlage /aiadi vremenskih razmer skoraj ni mogoče vzdrževati. Če bi vsako leto uredili približno 1(1 km cest. bi v desetih letih vse posodobili« - V mestnem jedru se je začelo premikati. Bo še kaj novega? ■■Središče Kamnika je bilo letos razglašeno za kulturno /no čevi, Zikovi.... v vseh podobnih neurejenih naseljih je tako. Na mladini gradimo vse. Naše življenje v starosti bo odvisno od njih. Prihodnost je njihova, vendar so popolnoma prepuščeni sami sebi. Živijo tako življenje, kot si ga sami ustvarijo. Le del je vzgoja staršev, vse ostalo pa gre svojo pot. Marsikje pa še za ta delček vzgoje starši nimajo časa. Od otrok pa pričakujemo vse. vse najboljše . .. Prostor je, igrišča lahko naredimo, uredimo parke in klopce. Dajmo vsakemu svoj kotiček, ki si ga želi. Denar bi se v krajevnih skupnostih tudi gotovo dobil. Prostovoljno pa bo nekaj ur tudi vsakdo opravil, ki ima rad svojega fantiča ali svojo babico. IN KAJ SPLOH MANJKA? Samo neka pripravljena skupina ali posameznik, ki bi hotela voditi akcije za urejanje okolja in otroških igrišč v Kamniku. Pa če že ne izpeljemo vseh akcij v Kamniku v letu 1987, vsaj skušajmo začeti ČUTITI življenje, v katerem živi naša mladina. stanovalka v bloku Novoletne iskrice - Naj ne skrbi vas prihajajoče leto, po govorih sodeč bo prvo sveto - Po žepu cena elektrike vas seka v prihodnje raje naj vas greje topla deka - Tudi za vaš avto bencin bodo podražili, da z dobičkom bi investicijske neumnosti pokrili. - Le v zlatarnah meso boste še kupovali, le redki in korajžni pa na šverc boste klali. - Cena hrane šla bo visoko pod nebo. in le rcdkmu za suho žemljo še ostalo bo. - V gospodarstvu ukrepov bo en kup. ne pa pravega, da rešil bi nas izgub. - Trgali od vaše plače bodo vse povprek, pri zdravniku pa drago plačali boste si svoj lek. Poleg klobase, venca in pa parte, sindikat nabavi le šc smučarske vam karte. Tudi delegatski bo sistem bolj zaživel, če le norce za delegate bo Se ujel. - Na otrocih probali bodo učni nov sistem, na delovnih mestih pa ozdovski problem. - Kot vedno bodo tudi za upokojence skrbeli, da ne za drugo, le za golo življenje bodo imeli. In še mnoge druge čakajo vas kozlarijc. kakor da z našo glavo skozi zid nekdo rije; pa vas naj vse skupaj premočno ne skrbi kot vsako, tudi to leto ima le 365 dni. REM Celjani so objavili, da bodo obnovili Stari grad (v Celju seveda). Kaj pa čaka kamniški Stari grad? (Čudež. TURISTE, ali celjske grofe)? Mogoče ga bo obiskal DEDEK MRAZ? Mraz ga bo zagotovo! Bolj razveseljivo se obeta pod Malim-gradom. Slišali je bilo. da bo v gostilni pod njim mogoče dobiti celo očala za daljno-vidne, kratko-vidne, slabo-vidne itd. Zakaj pa ne? BOLJE NEKAJ KOT NIČ! Toda če bi zaradi zgodovinskih znamenitosti ordinirala samo gostilna z dobro kapljico, marsikdo sploh ne bi potreboval več očal. Ko bi se vračal iz nje, bi že videl dvojno - CENO ali celo-DVE CESTI R. S. N.N. dovinski spomenik, zato bomo skladno s tem s pristojnimi službami pripravili dolgoročni načrt revitalizacije mesta, ki ne bi smel biti muzej, ampak živo jedro. Seveda čez noč rezultatov ne bo, zlasti pri pomlajevanju prebivalcev. Trgovina Pletenine, novi prostori Ideje, bodoča otvoritev trgovine Almire in Polzele v sedanji Ideji pa gotovo pomenijo kakovosten premik.« — Izvršni svet je sicer operativno telo skupščine, pa vendar se bo moral vključevati v usklajevanje interesov. Končno pa si ljudje prav ob opravkih na občini ustvarjajo vtis o občinski »vladi«. »Ljudje vse pogosteje izražajo svoje interese, tudi vedno bolj kritični so. Pri usklajevanju interesov bo morala imeti prvo besedo stroka, kar ne pomeni, da ne bi prisluhnili interesom ljudi in se v kulturnem dialogu pomenili. Vseh interesov gotovo ne bo mogoče upoštevati, kajti v izvršnem svetu bomo dosledno spoštovali zakone in družbene dogovore, pa čeprav nas bodo zato nekateri kritizirali. Za kakovostne spremembe si bomo prizadevali tudi v občinski upravi, ki doslej zaradi omejevanja splošne porabe in s tem nizkih osebnih dohodkov ni bila privlačna za strokovnjake. Vključili smo se v program republiškega izvršnega sveta o prestrukturiranju uprave, ki ga bo treba spodbuditi tudi s primernim nagrajevanjem, da bi v nekaj letih dosegli spremembe. Za prihodnje leto pa je predvidena modernizacija dela služb, oziroma računalniška obdelava podatkov in šalterski način dela v službah, ki imajo največ opraviti z ljudmi. V okviru možnosti pa bomo \1 u šali odgovoriti tudi na pobude občanov in strokovno pomagati ne le našim delegatom v republiški skupščini, ampak tudi manj šim delovnim organizacijam, ki ne morejo imeti vseh služb.« JANA TAŠKA R Nekaj misli k osnutku resolucije Občinska skupščina je na zadnji seji dala v javno razpravo osnutek resolucije o uresničevanju srednjeročnega plana v prihodnjem letu, katerega besedilo je bilo objavljeno tudi v Kamniškem občanu. V dosedanji razpravi je slišati precej razmišljanj o tem. ali je resolucija dovolj pogumna, agresivna in še nekaj takih pridevnikov je slišati, ali pa je preveč previdna, »ziheraška« in podobno. Vendar bi lahko rekli, da to ni prava dilema. Zavedati se moramo, da je naš temeljni planski dokument srednjeročni plan občine do leta 1990, ki smo ga sprejeli v začetku letošnjega leta in da se z resolucijo vsako leto dogovarjamo, kolikšen del tega plana bomo uresničili. Če bomo torej za drugo leto zastavili manj kot petino teh nalog, jih bomo morali v naslednjih letih več kot petino, ali pa plana ne bomo izpolnili. Vprašanje pa je, če je predlagana resolucija v vseh svojih delih dovolj konkretna. Tako, na primer, srednjeročni plan govori o tem, katere proizvodne programe bodo razvijali v naslednjih letih. Kaj od tega bomo uresničili ali vsaj začeli uresničevati v letu 1987, v resoluciji nismo zapisali, čeprav je pripravljen spisek predvidenih naložb, za katere pa še nihče ni dal ocene, ali so v skladu s srednjeročnimi predvidevanji. V Kamniku že nekaj let govorimo o nujnem združevanju sredstev združenega dela za financiranje perspektivnih razvojnih programov, vendar dalj od te ugotovitve še nismo prišli. Hkrati pa tarnamo, da s sedanjo zastarelo in izrabljeno opremo ne bomo mogli uresničiti sedanje oziroma planirane stopnje rasti proizvodnje. Torej bomo nekaj morali ukreniti, ali spremeniti plan in s tem tudi na višji rasti proizvodnje planirano skupno in splošno porabo, ali pa sc pogumneje lotiti posodabljanja in preusmerjanja proizvodnih programov. O turizmu veliko govorimo kot o naši gospodarski dejavnosti, ki ima prihodnost, vendar smo pri opredeljevanju nalog na tem področju preveč splošni. V srednjeročnem planu smo na primer zapisali, koliko turističnih kmetij bomo razvili v lem obdobju, v resoluciji pa smo se temu izognili. V prometu bi kazalo dati več poudarka vlogi in razvoju železniškega prometa, saj smo bili ena redkih občin v Sloveniji, ki so zadržale rušitev lokalnih prog. Vendar ne smemo ostati pri tem. Prizadevati si bo treba, da železniška proga Kamnik Ljubljana čimprej dobi status javne proge in se kot taka vključi v javno železniško mrežo. Sedanji status pogodbene proge tega ne omogoča. Zavzeti bi se morali za celovito in usklajeno politiko razvoja prometa v občini m republiki. F. S. Mojca Koretič se je poslovila od aktivnega dela OK ZSMS Čarobne formule! to slika kadrovske politike v mladinski organizaciji. Če pogledamo še nekaj svetlih plati, je to zagotovo preživljanje prostega časa, pokal OK ZSMS oziroma športne igre mladih in zadovoljivo delovanje študentskega servisa. Mladi so zavzeli nekaj delegatskih mest, vendar še vedno premalo. Mladinska organizacija je vendarle politična organizacija, žal večkrat le na papirju. Kje je vzrok? Delegati konference so sprejeli poslovnik o delu konference in pravila o organiziranosti in delovanju OK ZSMS Kamnik. Stara pravila o organiziranosti je komisija za statutarna vprašanja in pritožbe dopolnila in delno spremenila ter uskladila s statutom ZSMS in ZSMJ in konkretnimi možnostmi organiziranja mladih v naši občini. Občinska konferenca ZSMS ima po novem glavno vlogo pri nastajanju, usklajevanju in uresničevanju delovnih programov, usmeritev in stališč družbenih gibaj, ki jih komisija za statutarna vprašanja predvideva v naši občini v naslednjem letu zato so tudi ustanovili komisijo za družbena gibanja. Ustanovili se tudi center klubov OZN, ki se organizirajo po osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in v vzgoji in izobraževanju. Študenti in dijaki, ki so člani Študentskega servisa, se združujejo v aktiv študentov. Po razrešitvi starega vodstva in izvolitvi novega, so bili rezultati naslednji: predsednik Mojca Pinterič, dolgoletna aktivistka v organih OK ZSMS in v OO ZSMS Kamnik-Center, sekretar je ostal Brane Modrijan, zamenjalo se je tudi nekaj članov predsedstva OK ZSMS, saj je trem članom potekel že drugi mandat. Nova člana predsedstva sta Helena Spurk in Milan Kon-cilja. DAMJAN GLADEK Nova predsednica OK ZSMS Kamnik — Mojca Pinterič Po mnogih težavah z evidentiranjem je OK ZSMS Kamnik izpeljala programsko volilno sejo, ki je minila brez večjih presenečenj. Dvainpetdeset odstotna udeležba ne priča o prevelikem zanimanju mladih za njihovo organizacijo, zato bo imelo novo vodstvo težko delo. Po izvolitvi organov konference so se mnenja precej kresala. Izjave kot so: frontnost ni le peščica, forum ne sme krojiti politike mladih ter čarobne formule Za uspešno delo ni, so že obrabljene fraze, saj se pojavljajo na vseh programsko volilnih konferencah že več kot desetletje. Zanimiva je pobuda, da se na novo preuči financiranje osnovnih organizacij ZSMS na podlagi referata, ki ga je imela dosedanja predsednica Mojca Koretič na mladinskem kongresu letos v Krškem. Konferenca je dala novemu predsedstvu nalogo, da preuči možnost za osamosvojitev študentskega servisa, ki dokaj uspešno deluje kot podružnica ljubljanskega. Veljalo bi preučiti tudi neodzivnost OO ZSMS na evidentiranje, saj se je vzključila le OO ZSMS Komenda. Kot je bilo izrečeno na konferenci, je Podeljena so bila priznanja občinske konference ZSMS Za aktivno in uspešno delo na svojem področju in v mladinski organizaciji, je konferenca OK ZSMS Kamnik podelila srebrne znake ZSMS. SREBRNI ZNAKI ZSMS DRAGICA DROLC Takoj po sprejemu v ZSMS se je aktivno vključila v delo OO Tunjice, kasneje je bila njen predsednik. V letu 1983 je bila predlagana v predsedstvo OK ZSMS, bila je predsednik komisije za ohranjanje revolucionarnih tradicij in Konference mladih iz krajevnih skupnosti. SIMON KLADNIK Z aktivnim delom je kot predsednik OO ZSMS Volčji potok ogromno prispeval k oživitvi dela te mladinske organizacije, ne samo v interesnih dejavnostih, am- pak tudi, da postane mladina enakopravna drugim organom v krajevni skupnosti. Z enakimi usmeritvami, je kasneje nadaljeval kot predsednik področne konference mladih iz KS. Udeležil se je tudi številnih mladinskih delovnih akcij lokalnega, republiškega in zveznega pomena. Bil je tudi član predsedstva OK ZSMS Kamnik. DARE HOMAR Kot aktivist v mladinski organizaciji je svoj interes usmeril v področje dela, ki je za mladinsko organizacijo izrednega pomena: kako in na kakšen način zagotoviti, da bo mladinska organizacija delovala kot najširša fronta. Prizadeval si je, da bi telesna kultura postala vsakodnevna potreba sodobnega načina življenja in dela. Opravljal je še vrsto odgo- vornih funkcij v OK ZSMS. Bil je udeleženec raznih oblik političnega izobraževanja, ter več mladinskih delovnih akcij. PLAKETE ZSMS OO ZSMS TUHINJ Mladinska organizacija v Tuhinju je že vrsto let ena od najaktivnejših v občini. Njena aktivnost sega na vsa področja dela mladinske organizacije. Z dobrim poznavanjem interesov mladih, živečih v tej KS, so velikokrat uspeli vključiti te interese v program KS. Poleg dobrega pokrivanja področja interesnih dejavnosti, so aktivno sodelovali pri oblikovanju vseh akcij v okviru KS, saj je prav z njihovo pomočjo pri številnih lokalnih akcijah KS dosegla ogromen razvoj. Poleg tega so tudi glavni nosilci kulturnega in družbenega življenja v KS. FOLKLORNA SKUPINA MOSTE Deluje že šesto leto in sodeluje na številnih prireditvah. Nastopi na raznih proslavah jim prinašajo del denarja, ki jim omogoča nadaljnje delo in izpopolnjevanje. Folklorni ples danes pomeni vzdrževanje slovenske tradicije, ki ne sme izumreti. Nastopajo na proslavah v KS Moste, Komenda, Šmarca, Tunjice. Sodelovali so tudi na Dnevih narodnih noš in raznih otvoritvah, različnih prireditvah v Kamniku in Ljubljani. ODSEK ZA PROSTO LETENJE »KAVKA« Sekcija je pričela delati 1980 s petimi člani in malo izkušnjami. Z odločno organizacijo in prostovoljnim delom so pridobivali nove člane in danes jih je že sedemdeset. Vsako leto organizirajo brezplačni tečaj v prostem letenju in si tako zagotove pomla-dek. Dosegli so tri državne rekorde v preletu s povratkom, v preletu trikotnika in v preleteni razdalji. Poleg tega se je Borut Pestotnik kot edini Jugoslovan uvrstil v finale na svetovnem prvenstvu v prostem letenju. Kljub vsem uspehom, organizirali so vrsto tekmovanj, jim družba zagotavlja premalo sredstev za delovanje. Zato opravljajo tudi priložnostna dela. M.P. Turistična poslovna skupnost -da ali ne? Turistična poslovna skupnost je bila ustanovljena pred d v vrni leti, vendar se še danes srečuje z temeljnimi zagonskimi težavami, nezainteresiranostjo članic za delo, pomanjkanjem sredstev ... Prav zato so se v decembru sestali predstavniki gostinstva in turizma s člani izvršnega sveta. Razpravljali so o njenem nadaljnjem delu ter o mestu in vlogi, ki bi jo morala imeti Turistična poslovna skupnost v Kamniku. »Škoda je, da Kamnik nima tistega mesta in vloge v turizmu, ki si ga glede na geografski položaj in naravne danosti zasluži. Nedopustno in obenem nerazumljivo je, da kamniško gospodarstvo ne najde pravega interesa v Turistično poslovni skupnosti in da nima posluha za razvoj turizma, za katerega vemo, da postaja čedalje pomembnejši gospodarski dejavnik,« je dejal svetnik za marketing pri turistični agenciji Kvarner-Express. Pri tem, je dejal, bi bilo iluzorno čakati na sodelovanje tujih turističnih agencij, ki naj v Kamnik pripeljejo goste. V razvoj turizma je treba vključiti celotno gospodarstvo občine, in kar je še bolj pomembno, kamniški turistični ponudbi je treba dati vsebino. Že davno je namreč konec s klasičnim turizmom, ko se je gost zadovoljil le s sobo in hrano, je še dejal predstavnik Kvarner-Expressa. Če hočemo biti turistična občina, se moramo v prvi vrsti tudi kadrovsko okrepiti, so ugotovili na seji, saj nimamo niti enega človeka, ki bi se sistematično ukvarjal z razvojem turizma v naši občini, z marketingom, s popularizacijo, skratka z ustvarjanjem primernega celostnega videza, slovesa s točno določeno vsebino. »Nobenega smisla nima, da nekaj umetno spravljamo skupaj, govorimo o neki poslovni skupnosti, če to ni niti skupnost, in ji zato še veliko manjka. da bi bila poslovna. Nobena »oblast« vas ne bo vzdrževala in podpirala, če sami ne boste pripravljeni sodelovati,« je člane turistično poslovne skupnosti pozval predsednik občinskega izvršnega sveta Janko Gedrih. Kaj naj bo torej resnična vsebina turistične poslovne skupnosti? V vsakem primeru mora biti interesna skupnost, torej, obstajati mora določen ekonomski interes članic, pripravljenost za skupno sodelovanje, enotno akcijo. Na seji so zalo enotno ugotovili, da mora biti turistično poslovna skupnost idejni vodja oživitve mestnega jedra, iz katerega je treba narediti turistično zanimivost. To naj bo skupnost za oživljanje Kamnika. Na seji je na kratko predstavil sanacijski program Planinke predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Bogo Šest. Tudi on je med drugim povedal, da bo za rešitev družbenega gostinstva v Kamniku potrebna pomoč in sodelovanje ostalega gospodarstva v okviru turistično poslovne skupnosti. Bogo Šest je na kratko predstavil, kako nameravajo obnoviti in oživiti gostinstvo v Kamniku in vsaj po njegovem preudarnem in zavzetem govorjenju je bilo sklepati, da se bo v Planinki pod družbenim varstvom dalo marsikaj izboljšati in izkoristiti možnosti, ki jih Kamnik kot prijetno turistično mesto ponuja. R. G. Turistično društvo si prizadeva za lepše okolje Ne Veliki planini poskrbljeno za varno smučanje Tik pred začetkom nove smučarske sezone smo, zato smo v Komunalem podjetju vprašali, kako so se nanjo pripravili na Veliki planini, kaj je novega na športnih objektih, skratka, kako ho to zimo poskrbljeno za smučanje. Vodja smučarskih naprav na Veliki planini. Peter Berlec. nam je povedal, da kljub potrebam po novih smučarskih in ostalih objektih na Veliki planini zaradi pomanjkanja denarja bistvenih sprememb tudi to zimo ne bo. Vendar, pravi Peter Berlec. bo zaradi manjših izboljšav tla Veliki planini smučanje bolj prijetno in, kar je še važnejše, bolj varno. V sodelovanju s KIK in Titanom bodo izdelali plastične znake za označevanje smučarskih prog. ki so v megli še kako pomembne, da smučar ne Zaide s prave poti. Vse ovire na smučišču, kol so drogovi ob vlečnicah m stebri sedežniee. bodo oblekli / zaščitnimi blazina- mi, popolnoma pa so obnovili tudi sidra na vlečnicah. Delno so obnovili tudi sedežnico. zamenjali so tudi nekaj sedežev z novimi, ki bodo imeli sodobno termo oblogo. Končno so dobili tudi uporabno dovoljenje za vlečnico Pur-man, ki nekaj let ni obratovala. Teren ob njej so izravnali že v pretekli sezoni, tako da je sedaj potrebna le malo debelejša snežna odeja in smučarji bodo zopet lahko uživali na tej. zahtevnejši smučarski progi. V Komunalnem podjetju zagotavljajo, da bo pozimi vse dni na voljo smučarski učitelj, ki bo (brezplačno!) pomagal zavetnikom pr obvladovanju smučarskih vrlin, ob vikendih pa bodo v sodelovanju s Smučarskim klubom Kamnik organizirali smučarske tečaje. Tako kot lani bo tudi letos odprta izposojevalnica smučarske opreme, za shranjevanje smuči (medtem, ko so smučarji v Šim- novcu) pa bo na žalost verjetno lahko poskrbljeno šele, ko bodo naredili na Veliki planini večji, sodobnejši hotel. Zaradi vse večjega povpraševanja in preobremenjenosti obstoječega hotelskega objekta bodo gostinci ob vlečnicah postavili snežne Sanke. tako da bo tudi za te vrste ponudbo letos bolje poskrbljeno kot v minuli sezoni. Peter Berlec je še povedal, da bodo tudi to sezono iz Ljubljane vozili tako imenovani ski busi, dnevna karta pa bo v paketu -avtobusni prevoz, smučarska karta in enolončnica - cenejša od navadne. V Komunalnem podjetju imajo tudi dva nova teptalca za sneg, zato lahko pričakujemo tudi dobro poteptane in vseskozi urejene proge. Torej, le na sneg bo treba počakati, pa bo na Veliki planini vse steklo tako. kol je treba. Gneča bo verjetno na Veliki planini kljub dragim dnevnim kartam velika, saj so v predsezoni v Komunalnem podjetju prodali vse karte, sicer pa so bili s svojimi popusti od vseh slovenskih žičničarjev najprivlač-nejši, dali so ga namreč kar 45 odstotkov. ROMANA GRČAR MIZARJI POZOR! Brusim vidia žage in rezkarje. Luka Zavas-nik, Markovo 4c, Kamnik, tel. 832-175. Popravljam male gospodinjske aparate, TV in radijske sprejemnike. Bojan Rudi, Komenda, Glavarjeva 74, tel. 841-238. Po uspehih dnevnih narodnih noš, obrti in folklore, smo v društvu nadaljevali z. delom in zasukali rokave. Najprej smo organizirali izlet za 40 nagrajenk, ki jih jc izbrala komisija za ocenjevanje krasitve hiš, vrtov in parkov iz. Kamnika, Komende, Most, Suhadol, Križa, Podgorja, Tunjic, Mekinj, Nevelj Vrhpolj in Velike Lasne, Šmarce. Duplice. Izlet je bil 8. novembra v Čateške toplice. Ogledali smo si vrtnarijo pod strokovnim vodstvom ing. agronomije. Po ogledu smo odšli v Terme in se kopali, po kosilu nas je pot vodila v Pleterje z ogledom muzejskih zbirk in stare cerkve. Vračali smo se v Šentjernej in se ustavili v gostilni »pri Slavcu« Dobili smo posebno sobo in vedro razpoloženje je priklicalo ubrano petje. Vodič, kot pri vseh turističnih izletih, je bil dr. Sadnikar. ki je pozdravil nagrajence in jim čestital k uspehu. Opozoril je. kako važno vlogo igra krasenje hiš. vrtov in parkov, ter oken s cveticami za turizem, in prosil vse navzoče, da tudi v bodoče krasijo in pritegnejo še druge, da se vključijo v to turistično dejavnost. V petek. 14. nov., je Arbore-tum zasadil na avtobusni postaji »turistično lipo«. Direktor Ar-boretuma ing. Ogorelee. je vodil delo. Turistična lipa mora biti v ponos vsakega kraja in mesta, zato naše društvo planira spomladi, ko bo lipa zazelenela, turistično slovesnost. Moramo pa omeniti še posebno razveseljivo novico. V šoli »Fran Albreht« je osnovan mladinski turistični krožek. Pod vodstvom mentorice tov. Šin-kovčeve so mladinci že napravili program dela krožka. Posebej razveseljivo je, da bo mladina čistila naše mesto, zlasti okolico šol in obrežja rek. Odločili pa so se, da bodo ob sobotah in nedeljah na stojnici, ki jo bo posodilo TD, na avtobusni postaji v Kamniku prodajali razglednice, znamke in spominke. Organizirali bodo tudi vodniško dejavnost in se usposobili za turistične vodnike. TD pa želi, da bi tudi v šoli »Tomo Brejca«, na Duplici, pa mogoče tudi v Mostah in Komendi ustanovili take krožke. TD bo vse mladince in mladinke sprejelo v članstvo na občnem zboru društva. Nanj se v društvu zavzeto pripravljamo, bo januarja 1987. Tam bomo prikazali video kaseto povorke noš 1986 in svečano podeli izkaznice mladincem. Naša velika želja je, da bi v društvo pritegnili čim več mladih, ki bodo z mladostnim entuz.iazmom še bolj poživeli turistično dejavnost v Kamniku. N. S. Mestna, a hkrati primestna krajevna skupnost Ob reorganizaciji krajevnih skupnosti na mestnem območju pred nekaj leti, je bila ustanovljena tudi krajevna skupnost Mekinje. Po površini se uvršča med srednje velike v občini, po površini pa že med večje. Krajevna skupnost se razprostira na levem bregu Kamniške Bistrice in meji na KS Nevlje, Godič in Kamnik-Center. Konfiguracija zemljišča je deloma hribovita, precej pa , je ravninskega dela. Značilnosti te KS so zlasti, da spada v mestno območje, a je deloma odmaknjena od mesta in živi svojstveno življenje. Lahko bi rekli, da je pri svojem razvoju dosegla pomembne premike, po nekaterih nerešenih zadevah pa se uvršča med KS, ki bodo morale zelo pohiteti, da bodo dohiteli zamujeno. V pogovoru o delu in življenju krajevne skupnosti so sodelovali: Jože Hočevar, predsednik sveta KS, Matija Murko, predsednik skupščine KS, Lado Špur, predsednik KO SZDL in Renata Prijatelj, predsednica mladinske organizacije. Osebna izkaznica KS Mekinje ima okrog 1500 prebivalcev, ki žive v Mekinjah, Zduši, Podjelši in Jeranovem. Zaposleni so večji del v bližnjem gospodarstvu, delno pa se vozijo na delo v druge kraje. Kmečkega prebivalstva je malo, čistih kmetov ni niti deset. Čeprav se s kmetijstvom ukvarja več krajanov, zemljo pa obdelujejo le v prostem času. Imajo en gostinski obrat, osnovno šolo do 4. razreda in delovne organizacije: Zarja, Donit, Komunalno podjetje in del Utoka. Tu je tudi Dom upokojencev,' dom Partizana, majhna trgovina v zasebni hiši in športni štadion. Precejšen del KS je na novo naseljen. Naloge, ki so jih v zadnjem obdobju uspešno opravljali S samoprispevkom in drugimi sredstvi so urejali komunalne in druge probleme. Uredili so kanalizacijo na Jeranovem, asfaltirali in rekonstruirali so ceste na Prašnikariji, na odseku Breg-Jeranovo in Mekinje-Nevlje ter še nekatere druge odseke. V glavnem je cestna povezava dobra, nekatere akcije pa so še v začetni fazi. Ker je velik del KS zgrajen v zadnjih 20. letih, je razumljivo, da so bila vlaganja prilagojena zahtevam krajanov, t.j. v ceste, kanalizacijo, električno napeljavo in druga najnujnejša dela. Nekateri pomembni objekti, ki jih krajani še nujno rabijo, pa so še vedno v načrtih. Kateri pa so glavni problemi, s katerimi se ta čas ukvarjajo v KS? Problem kanalizacije za precejšen del KS ostaja še vedno odprt. Vzrokov za to je več. Med ostalim tudi zaradi ureditvenega načrta, ki pa je sedaj že v izdelavi. Ureditveni načrt za center KS bo omogočil hitrejše reševanje in gradnjo komunalij in drugih objektov. Pri tem nastaja težava tudi s finansi-ranjem. Ves čas krajani plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sklad pa pri urejanju njihovih zadev premalo sodeluje s sredstvi. Trenutno se pojavlja še nova težava: prostorske prilike za delo KS, ker se je strokovna služba KS Kamnik preselila na južni del Kamnika, v prostore SKG. Težak problem predstavlja Cankarjeva cesta. Ta je z izgradnjo obvoznice postala glavna prometna žila, ki pa po mnenju odgovornih, ne more v celoti rešiti prometnih tegob mesta. Krajani zahtevajo rešitev, razmisliti bi veljalo tudi o možnosti krožnega prometa. Poseben problem je sejmišče. V času sejma so skoraj vsi prehodi med Cankarjevo cesto, Metalko in Domom upokojencev v celoti neprehodni. Delo samoupravnih organov KS in družbeno političnih organizacij. Skupščina KS se sestaja po potrebi, najmanj enkrat letno. V njeni sestavi so predstavniki vseh delov KS, tako da vprašanja in probleme poskušajo reševati sporazumno in v skladu z željami vseh krajanov. Svet KS neposredno vodi vse akcije in uresničuje sklepe skupščine. Pri delu sveta sodelujejo tudi komisije, ki so kar uspešne pri svojem delu. Za posebne naloge pa svet imenuje gradbene odbore, ki so svoje dolžnosti vestno izpolnili. Krajevna samouprava tesno sodeluje z KO SZDL. Probleme skupaj proučijo, na zborih krajanov programe verificirajo. Že nekaj časa je zelo prizadevna organizacija ZSMS, ki se vključuje v reševanje vseh vprašanj KS. Zdaj se želijo aktivirati tudi na dramskem področju. V delo KS je dobro vtkana tudi dejavnost ŽK, ZB in drugih organizacij. Načrtno prizadevanje vseh dejavnikov v KS je pokazalo dobre rezultate tudi pri zadnjih volitvah in tudi 2% samoprispevek so sprejeli. Z delegatskim sistemom nimajo posebnih težav. Najbolj delovna je delegacija za občinski zbor KS, dočim je delegacija za ZIS v nekoliko težjem položaju. Pripravljenost krajanov za reševanje lastnih vprašanj je očitna. Pripravljeni so sodelovati, tako s prostovoljnim delom pa tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi. Katerim nalogam bodo v prihodnje dali prednost? Trenutne prostorske prilike za delovanje KS jih prisiljujejo k iskanju ugodnih rešitev. Krajevna skupnost Mekinje je kar precej odmaknjena od središča, zato menijo, da bi zaradi nevarnosti eksplozij ali drugih namreč morali zgraditi nov gasilski dom. Gasilska enota je po preselitvi iz mesta na južni del tudi precej odmaknjena in bi pomoč, zlasti pravočasna pomoč, bila vprašljiva. V gasilskem domu pa bi lahko dobila prostore tudi KS. - Trgovina, tako po prostoru in sedanjih možnostih, ne ustreza krajanom, zato predlagajo, da odgovorni razmislijo o ustrezni rešitvi. - Zelo pereča je telefonska povezava. Ves novi del KS je brez telefonov nimajo niti javne govorilnice. Položen ni niti primarni vod napeljav. Vprašujejo se, kdo in kdaj bo vendarle presekal ta vozel, krajevna skupnost sama tega ne zmore. - V programu je gradnja žarnega pokpališča v podaljšku sedanjega. - Dograditi bi bilo treba prizidek pri šoli - za športni program, kar je sicer dolgoročna naloga. - Urediti kanalizacijo središča Mekinj, posodobiti in asfaltirati cestni promet in ulice, kjer to še ni opravljeno. - Odpraviti onesnaženost vode, ki priteka izpod Krišča. To bodo reševali skupaj s KS Godič. - Kabelska televizija ni več tako dolgoročna rešitev. Radi se pohvalijo, da so prisluhnili željam krajanov, ki bodo med prvimi v kamniški občini dobili boljši program že v letu 1987. - Želijo, da bi se dogovorili z delovno organizacijo KIK, da bi preskušanje materiala opravljali na drugem bolj varnem mestu. Naštetih je le nekaj nalog, pravijo pa, da imajo v ognju še več želez, ki jih bodo začeli kovati takoj, ko bodo prilike ugodne. Ob zaključku pogovora so predstavniki KS Mekinje poudarili, da so zelo zadovoljni z delom strokovnih služb KS in da dobro sodelujejo s cestno-komunalno skupnostjo. Pred nastopajočim novim 1987 letom se predstavniki KS zahvaljujejo krajanom za uspešno sodelovanje in jih vabijo, da bi tako bilo tudi v prihodnje, vsem pa želijo srečno, zdravo in uspešno novo leto. STANE SIMŠIČ Metalka upošteva želje kupcev Kamnik kot središče občine ima dokaj razvito industirjo, obrt in druge dejavnosti, temu pa sledi trgovina in ostale spremljajoče aktivnosti. Med trgovskimi organizacijami, ki so trdo vključene v gospodarske tokove, je tudi blagovnica Metal-ka, kije r zadnjem obdobju posodobila poslovanje, solidno preuredila prodajne prostore in uveljavila nekatere kadrovske rešitve. Zanimalo nas je, kako razmišlja o nekaterih vprašanjih sedanji poslovodja blagovnice, Slavko Omahen. Koliko časa je Metalka v Kamniku in kako se vključuje v zadovoljevanje potreb potrošnikov? Metalka ima v Kamniku »domovinsko pravico« že 18 let. V tem letu je napravila bistven premik s preureditvijo prostorov. Iz prodajnih skladišč je postala blagovnica. S to spremembo dosegamo tudi solidnejši odnos do kupcev in do blagovnega asortimana. V poslovnem svetu pravijo, da si kot trgovec neiz-najdljiv in nesposoben, če ne slediš potrebam kupcev. Kakšno blago oz. izdelke ponujate tržišču? Blagovnica je programsko usmerjena: - vse za dom in gospodinjstvo - vse za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj in vse za industrijo in obrt. Tega se tudi držimo, o Čemer se kupci lahko sami prepričajo. Sodoben način trženja si predstavljamo in ga izboljšujemo s tem, da kupec takoj ali v najkrajšem času dobi želeno blago. Organiziramo prevoz do hišnih vrat. V programu razvoja trgovine si želimo imeti lastno službo za montažo kuhinjskega pohištva in službo za priključevanje električnih aparatov. raznih rezervnih delih za gospodinjske stroje in nekaj tudi po opremi za »šport in rekreacijo«. Pripravljeni smo vpeljati ta in še širši blagovni program, vendar nas trenutno pesti pomanjkanje prodajnega prostora. Perspektive glede na poznavanje trga so dokaj ugodne in obetavne, vendar ne trdimo, da je sedanji pro- Poslo vodja Metalke Kaj pa sodelovanje med trgovci v Kamniku? Osebno se še nisem srečal (poslovodja je od aprila letos) s predstavniki Kočne. Trenutno rešujemo nekatera vprašanja znotraj hiše, ki so nas dodobra okupirala. Obraz trgovine je odvisen od ljudi, ki jo vodijo in tu imamo še mnogo dela, da se bo- Lado Juntes s Križa Po katerih izdelkih ljudje in gospodarstvo najbolj povprašujejo? Imam občutek, da smo najbolj ustregli kupcem gospodinjske opreme. Posebej lahko izpostavim oddelek vodnih instalacij in centralne kurjave. Precej povpraševanja je tudi po kmetijski mehanizaciji in vsem, kar potrebujejo vrtičkarji. Moškemu delu kupcev nudimo raznovrstno izbiro ročnega in električnega orodja po geslu »naredi sam«. Usposobljeni smo za oskrbo obrti in industrije z repromateri-alom, vendar je primerjavi z bla-govničnim delom povpraševanje slabše. Ponudba in izbira sta dobri, po moji oceni. Občutek imam, da nabavni kupujejo več blaga zunaj Kamnika. Zakaj je tako, še ne vem odgovora. Na katerih področjih čutite potrebo po sodobnejšem trženju? mo lahko primerjali s konkurenco. Pogrešam iniciative tudi z druge strani ali akcije drugih gospodarskih subjektov na višjem nivoju, kjer bi se lahko dogovarjali za pestrejšo ponudbo. Perspektiva, razvoj? Naša blagovnica ima lasten program razvoja za letošnje in naslednje leto. Kupci povprašujejo še po tekstilnih izdelkih. gram najboljši. Vsak čas smo pripravljeni prisluhniti zahtevam in potrebam potrošnikov in temu prilagoditi naš program. Želja kolektiva in mene osebno je, da bi bili tako po postrežbi in izboru blaga med prvimi v Kamniku. Kako nam bo to uspelo, ali pa nam deloma že uspeva, pa prosimo kupce, da presodijo sami. V blagovnici smo poiskali kupca: Lado Juntes iz Križa 73, je odgovoril na nekaj vprašanj. Ali večkrat kupujete v Metalki in kako ste zadovoljni s postrežbo? Tukaj kupujem večkrat. S postrežbo prodajalcev sem zadovoljen. Trenutno se zanimam za peč za etažno ogrevanje. Kako ste zadovoljni z izbiro izdelkov? Z izbiro sem še kar zadovoljen, manjka rezervnih delov za starejše izdelke - strojčke. Podobno je tudi v drugih trgovinah. Kaj vas moti pri nakupovanju? Pri nakupovanju želim biti vljudno in solidno postrežen. Opazen je boljši odnos prodajalcev tudi v Metalki. Upamo, spoštovani bralci, da smo vam s tem pokazali vsaj delček aktivnosti Metalke v Kamniku, zlasti pa nas veselijo njihove težnje, da poslovanje še bolj približajo željam kupcev. STANE SIMŠIČ • S seje izvršnega sveta Čimprej obnoviti podstrehe Odločneje nad steklino Območje naše občine zaradi stekline ni več samo ogroženo, pač pa že okuženo. To kaže tudi podatek, da je bilo letos v naši občini uplenjenih že deset steklih lisic. Zato je občinski izvršni svet pred dnevi sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje in zatiranje stekline v občini. V njej je določen kon-tumac psov in mačk, kar pomeni, da morajo biti vsi psi in mačke do preklica privezani ali zaprti. Lastniki lahko svoje pse vodijo v naravo le na vrvici in z nagobčniki. V času kontumaca ni dovoljen promet s psi in mačkami. Izjema so psi z rodovnikom, ki se lahko vodijo na vzrejne pre- glede ali razstave, a le, če jih pred tem pregleda veterinar in izda ustrezno potrdilo. Vse pse je treba po štirih mesecih starosti obvezno cepiti proti steklini. Lovci lahko uporabljajo pse za lov, če so bili dvakrat na leto cepljeni proti steklini in če so imuni ter označeni s pasjo znamko. Lovci in veterinarsko-higien-ska služba so dolžni pokončati vse neregistrirane in necepljene pse in pse, ki se klatijo po naseljih in gozdovih ter vse po-tepuške mačke. Da ne bi bilo zaradi tega po nepotrebnem hude krvi in razburjanj, je prav, da bi se lastniki psov za- vedali posledic, če ne bodo spoštovali sprejetih ukrepov. Lovci so dolžni pokončati tudi zveri in pižmovke. Trupla pokončanih lisic in drugih zveri morajo lovci v nepropustni vreči takoj dostaviti veterinarski postaji v Kamnik, ki bo poskrbela za laboratorijski pregled možganov takih živali. Le v izjemnih primerih (velika oddaljenost, težko dostopno zemljišče) je dovoljeno truplo zakopati na kraju odstrela tako, da je pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje. Trupel lisic ni dovoljeno odirati, razen če ni z drugimi predpisi to drugače urejeno. Lovci so dolžni javiti občin- ski veterinarski inšpekciji tudi odstrel druge živali, npr. srne, muflona, gamsa, itd., kadar se je ta nenaravno vedel ali kazal znake bolezni. Seveda pa je treba tudi tako žival dostaviti veterinarskemu zavodu. Nevarno bolezen, ki resno ogroža zdravje in življenje ljudi, bo mogoče iztrebiti in preprečevati njene posledice le, če bomo vsi dosledno spoštovali sprejete ukrepe. Izvršni svet je tudi sklenil, da se za stroške pokončanja ali odstrela lisice prizna lovcem in ostalim občanom nadomestilo v višini 4000 din za vsako lisico. Seveda pa lovec, ki želi obdržati kožo lisice, če je zdrava, plača stroške izkoženja in laboratorijskega pregleda, ki ga opravi virološki laboratorij v Ljubljani. F. S. Po obravnavi poročila o delu delovne organizacije Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v letošnjem letu in po seznanitvi članov izvršnega sveta o programu dela samoupravne stanovanjske skupnosti za prihodnje leto, so na seji sprejeli sklep, da naj se samoupravna stanovanjska skupnost intenzivno vključi v obnovo mestnega jedra in s pridobitvijo čimvečjega števila podstreh, ki so primerne za obnovo in preusmeritev v stanovanja, pridobi čimveč novih stanovanjskih površin. Na ta način bi morda preprečili staranje tega dela mesta in naselili v staro mesto mlade ljudi. V poročilu o delu samoupravne stanovanjske skupnosti pa je bilo po mnenju razpravljalcev premalo zajeto področje hišne samouprave kot pomembnega dejavnika upravljanja s stanovanjskim fondom. Namreč, ni mogoče le tarnati, da je fond za vzdrževanje zgradb zaradi prenizkih stanarin (tudi kamniški izvršni svet vztraja, da je čimprej treba preiti na ekonomske stanarine!) vedno premajhen za popravilo in vzdrževanje skupnih stanovanjskih površin v blokih. Tam, kjer je hišna samouprava dobro razvita, kjer skupnosti stanovalcev zgledno delujejo in kjer so stanovalci tudi sami pripravljeni poprijeti za delo, mora tudi SKG prej priskočiti na pomoč, jim dati prednost pred ostalimi, kjer hišni sveti tudi zaradi malomarnega odnosa do družbene lastnine ne delajo dobro. Člani izvršnega sveta so enotno sklenili, naj tudi upravljanje okolice stanovanjskih sosesk prevzame samoupravna stanovanjska skupnost, ki naj preko SKG skrbi za njeno urejanje in nadzor. Podrobneje bodo stanovanjsko problematiko in s tem v zvezi tudi dopolnjeni poročili o delu SKG in program dela samoupravne stanovanjske skupnosti obravnavali spomladi na skupni seji zborov občinske skupščine in skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. R. G. Odmevi, polemike... Z vsemi sredstvi! Ob prebiranju uvodnega članka v zadnji praznični številki Kamniškega občana, sem dobil potrditev misli, ki me je že dolgo preganjala: o izgubljenem zaupanju v svojo občino. Zaupanje v svojo občino sem izgubil že pred nekaj leti, ko je občinska uprava na osnovi lažnih navedb pričela izterjevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Zaupanje se je še bolj omajalo v naslednjih letih, ko se niso uresničili na zborih krajanov svečano dani sklepi ob uvedbi samoprispevka, s katerimi naj bi se asfaltirale tri ulice v naši KS, vendar se še do danes niso. V posmeh zaupanja so letos asfaltirali dve cesti, ki sploh nista bili v načrtu, oziroma v sklepu o samoprispevku! Lahko si samo mislimo, kam je šel denar za naše obljubljene ceste. Moje zaupanje v občinsko upravo se je močno pričelo krhati letošnje poletje, ko je občina v času letnih dopustov hotela po hitrem postopku, brez predhodne najave, razlastiti pozidana in nepozidana zemljišča KS Novi trg. Skušali so nas prepričati, da razlastitev zahteva naša ustava, čeprav nam je jasno, da se ustava za nas izvaja preko ustreznih zakonov. Na sestankih so nam odgovorni iz občine razlagali, da se mora območje, določeno za zidavo v Novem trgu razlastiti, ker to zahtevajo predpisi. Po komisijskem iskanju nasvetov glede tega vprašanja v Ljubljani, se je beseda »mora« spremenila v »lahko«. Ta primer mi potrjuje sum. da se poskuša z nečednimi metodami doseči razlastitev zemljišč. Razumljivo je, da se ob takih metodah dela predstavnikov občine ne more človek zanesti na pravično rešitev. Zato smo na Občinsko konferenco SZDL krajani Novega trga poslali kolektivno pritožbo zoper razlastitev. V pritožbi ni bilo napisano nič drugega kakor to, kar so občani zahtevali in predlagali na zborih. Tudi ni do danes nihče ovrgel teh navedb. Kljub temu pa predstavniki občine niso reagirali na ta signal, čeprav ga je podpisala velika večina krajanov KS Novi trg. Napačne razlage se še nadaljujejo, saj se kot zadnja novost navaja, da sprememba, razlastitvenega okoliša zahteva tudi spremembo zazidalnega načrta. Take določbe v Zakonu o stavbnih zemljiščih ni, kot tudi ni res, da bi krajani Novega trga zahtevali spremembo zazidalnega načrta. Samo v pristojnosti občine je, da določi meje razlastitvenega okoliša. V tem smislu smo krajani KS Novi trg dali konstruktiven predlog, vendar se ga ignorira. Kar pa se tiče spremembe planskih dokumentov, pač nismo krivi krajani Novega trga, temveč tisti, ki o razlastitvi niso govorili takrat, ko se je sprejemal družbeni plan naše občine. Zaradi nestrinjanja s takimi postopki smo krajani Novega trga neupravičeno tarča napadov in neobjektivnega pisanja v časopisju. Gonja proti nam se nadaljuje, skuša se celo prepovedati govoriti na seji zbora občine, govori se, da smo proti širšim družbenim interesom itd. V resnici pa le ne moremo razumeti, od kdaj se širšim družbenim interesom reče gradnja zasebnih hiš. Ne morem se strinjati tudi s pisanjem Kamniškega občana, ki je izgleda postalo glasilo občinske uprave, namesto da bi, kot glasilo SZDL, pisalo tudi o mnenjih in težavah krajanov iz KS Novi trg. Ko sem na enem od sestankov krajevne skupnosti Novi trg vprašal prisotne predstavnike občine, komu odgovarja občina za svoje postopke, sem s strani tov. Gedriha prejel jasen odgovor, da občanom. Zato bi bil že skrajni čas, da občinska uprava prisluhne konstruktivnim predlogom krajanov iz Novega trga ter uvidi, da s sredstvi zavajanja javnosti in netočnimi informacijami v demokratični in samoupravni družbi ne more uresničevati svojih ciljev razlastitve. Bratina Lojze, Novi trg, Lobodova 4 Spet o BS-3 in BS-8 Značilnosti poročanja sredstev javnega obveščanja o razpravi za sprejem odloka o razlastitvi zemljišč v zazidalnih soseskah BS-3 in BS-8 (Novi trg in Zgornje Perovo) so bile: velika neobjektivnost, enostransko informiranje, prikrivanje dejstev in omalovaževanje krajanov. Najbolj moteče pa je podtikanje, da krajani želijo le gradnjo infrastrukturnih objektov in da nimajo enotnih kriterijev o načinu, obsegu in namenu razlastitve. S pričujočim zapisom želim osvetliti dejstva, ki do sedaj širši javnosti niso bila predstavljena, še več - želim predstaviti magično moč (citiram) »peščice zagrizenih in trmoglavih ko-ristolovcev« (K. občan, št. 19). Tako želim prispevati k demokratizaciji sprejemanja odločitev, ki bodo globoko posegle v življenje krajevne skupnosti. S tem, da so krajani sprejeli srednjeročni družbeni plan in zazidalni načrt za BS-3, so se demokratično odločili za razvoj krajevne skupnosti. Saj se bodo tako izboljšali tudi njihovi življenjski pogoji. Krajani so torej pripravljeni prispevati svoj delež k razvoju KS, vendar pa žetijo ob tem ohraniti možnosti tudi za reševanje njihovih stanovanjskih problemov. Začetek javne razprave o razlastitvi zemljišč za BS-3 in BS-8 pa je mednje vnesel nemir. Predlagani način pridobivanja zemljišč pri sprejemanju zazidalnega načrta ni bil predstavljen. Tako je bilo na najbolj grob način izraženo nezaupanje v krajane, ki so se z veliko odgovornostjo odločili za prihodnost krajevne skupnosti. Nezadovoljstvo zaradi prikrivanja postopka realizacije zazidalnega načrta so krajani izrazili na dveh zborih krajanov, hkrati pa so oblikovali tudi konkretne predloge za demokratično reševanje nastale situacije. Ker je zbor krajanov temeljno telo v sistemu delegatskega odločanja, udeležba na ob ch zborih pa je bila množična, lahko takoj izpostavim realnost obstoja »karizmatičnih posameznikov«. Ti očitno živijo le v glavah predlagateljev odloka o razlastitvi. Prav tako so neresnična namigovanja, da so krajani proti razvoju, da nimajo enotnih meril za razlastitev in da na tem območju ni kmetijske proizvodnje. Zahteve krajanov širši javnosti niso bile predstavljene v ustrezni obliki. Takšna, torej neustrezna je bila tudi obravnava na občinskem nivoju. Zato so se krajani odločili za nelegitimno obliko informiranja - kolektivno pritožbo OK SZDL Kamnik. Pritožbo je podpisala velika večina krajanov Novega trga in Zgornjega Pero-vega. Tako pa se je dokončno porušil mit o »magičnem posamezniku«, ki so ga ustvarila sredstva javnega obveščanja. Zahteve krajanov Novega trga in Zgornjega Perovega so torej neizogibna realnost, zato jih bom predstavil tako, kot jih predlagajo. Krajani zahtevajo gradnjo objektov splošnega družbenega pomena in zadružno gradnjo v (očno določenem obsegu, ne želijo pa individualne gradnje v že obstoječih naseljih Novi trg in Zg. Perovo. Tu želijo ohraniti prostor za reševanje svojih stanovanjskih problemov. Za pridobivanje zemljišč predlagajo postopek, ki je v veljavi sedaj — to so kupoprodajne pogodbe. Tak postopek je dovolj učinkovit, predsvem pa družbeno bolj sprejemljiv, saj omogoča krajanom sodelovanje tudi pri realizaciji načrtov. Splošna razlastitev celotnega zazidalnega območja je sicer zakonsko možna, vendar pušča krajanom le odgovornost za sprejete odločitve, jemlje pa jim možnost soodločanja pri uresničevanju zazidalnega načrta. Izpostavili so tudi dejstvo, da je reševanje lastnih stanovanjskih problemov časovno veliko daljši proces, kot pa je s srednjeročnim družbenim planom določen čas za izgradnjo BS-3 in BS-8. Zato zahtevajo, da se obstoječi naselji obravnavata ločeno od predvidi -nih novogradenj. Krajane moti tudi način razpolaganja z družbeno lastnino, ki bi nastala s predlaganima odlokoma o razlastitvi. Ob razlastitvi se namreč razvrednoti vrednost privatne lastnine, le ta pa že naslednji trenutek dobi tržno vrednost, ki je na razpolago najboljšemu ponudniku. Ta je v primeru BS-3 in BS-8 sicer stanovanjska zadruga, ki pa po svojih merilih producira individualne uživalce družbene lastnine. Stanovanjska zadruga je tako posredniška družbena struktura, ki si s tako pridobljenim dohodkom ustvarja pogoje za svoj obstoj. Zato krajani menijo, da se novonastala družbena lastnina uporabi za objekte splošnega družbenega pomena. Le tako bi se lahko potrdil širši družbeni interes, ki mora biti predpogoj za sprejetje tako pomemb-*nega družbenega akta. V nastali situaciji je značilno tudi mnenje prizadetih kmetov, ki ugotavljajo, da jim preteča razlastitev prinaša spremembo sedanjega načina kmetovanja, ker jim bodo nove obdelovalne površine dodelili na novih bolj oddaljenih območjih. Zaradi navedenih razlogov gradnja triindvajsetih individualnih hiš v BS-3 gotovo ne more biti širši družbeni interes, za katerega je bilo potrebno zamolčati celo način pridobivanja zamljišča za tak poseg. Tako predstavljanje zahteve očitno niso v nasprotju s širšimi družbenimi interesi, še manj pa so romantično zasanjane poteze »peščice zagrizenih in trmoglavih koristolovcev«, ki naj bi nasprotovali razvoju krajevne skupnosti in občine. Reakcija prizadetih krajanov, ki prerašča okvire uveljavljenih delegatskih poti, zahteva povsod poglobljeno, večplastno in objektivno obravnavo - tako v javnih občilih kot v delegatskih telesih. IGOR PODBREŽNIK Novi trg 31 Poskusno skrajševanje delovnega časa Z novim letom bo trideset slovenskih delovnih organizacij začelo poskusno uvajati skrajšani delovni čas oziroma podaljšan obratovalni čas. (Tri organizacije so s poskusnim skrajševanjem začele že ob po polletju). Delovne organizacije so bile izbrane na podlagi uspešnosti poslovanja, po dejavnosti, teritorialnem načelu in deležu dejavnosti v gospodarstvu. V dveletnem poskusnem obdobju bo moč delovni čas skrajšati na najmanj 36 ur na teden. Za poskusno skrajševanje delovnega časa bo morala delovna organizacija dobiti soglasje republiškega komiteja za delo, za katerega bo predložila analizo izpolnjevanja pogojev, program ukrepov in aktivnosti ter mnenji zveze sindikatov in Gospodarske zbornice Slovenije. Soglasje sta že dobili tudi dve kamniški delovni organizaciji. Titan in Stol. Slednji je začel s poskusnim skrajševanjem delovnega časa že v drugem polletju tega leta. O prvih izkušnjah smo se v Stolu pogovarjali z direktorjem sektorja za organizacijo dela in ekonomiko poslovanja, Srećom Smoletom. »V Stolu smo v juliju prešli na 40-urni delovni teden, kar pomeni, da sobote pri nas niso več delovne. Že dalj časa smo na-meč opažali, da so delavci ob sobotah jemali dopuste in da delovni učinek ni dosegal poprečnega učinka ostalih dni. Ob sobotah je prihajalo na delo le dve tretjini delavcev, zato smo navadno iz dveh naredili eno delovno izmeno. To je seveda, posebno v zimskem času, pomenilo večje stroške na izdelan proizvod (energetika in prevozi delavcev).« V Stolu so se v pripravah za skrajševanje delovnega časa od- ločili za povišanje delovnih norm za pet odstotkov. To torej pomeni, da se bodo v skrajšanem delovnem času prizadevali narediti najmanj toliko kot poprej. Kakšne so prve ugotovitve Stolovih strokovnjakov? »Po prvih rezultatih je septembrski, oktobrski in novembrski fizični obseg proizvodnje za okoli deset odstotkov višji kot prej! kar pomeni, da je produktivnost dela boljša kar za petnajst odstotkov. Ti rezultati so nas v Stolu vse po vrsti presenetili. Sicer so številke zelo relativne in so morda tako veliki uspehi le rezultat začetnega zagona A četudi bi bil rezultat pol manj ši, bi bil to za našo delovno organizacijo velik uspeh. Če bomo še vnaprej dosegali tako dobre rezultate storilnosti, bomo v Sto lu razmišljali še 0 nadaljni racionalizaciji in čimboljši organizaciji dela,« nam je povedal Srečo Smole. R. GRČAR Modna revija tudi v Kamniku Dekleta in tantje predstavljajo nove Svila nitove izdelke. Tudi Kamničani smo si lahko dolg, še jesenski večer popestrili s prireditvijo, na kateri ni manjkalo smeha, lepih deklet ter lepih in okusnih oblačil, ki so jih predstavila. Da sta jim pomagala tudi dva manekena, niti ni tako pomembno. Modno revijo, kije bila 12. decemba ob 20. uri v SENŠRM, je pripravila KOČNA iz Kamnika, z namenom predstaviti proizvajalce, katerih proizvode bo prodajala v svojih, prenovljenih trgovinah. V prvi, ki je že odprta, so naprodaj izdelki Pletenine iz Ljubljane, v drugi, kjer je trenutno še Ideja, pa boste lahko kupili lično blago Almire iz Radovljice, Svilanita iz Kamnika in Tovarne nogavic Polzela. Utok bo svoje izdelke še vedno prodajal v svoji trgovini, kjer bodo naprodaj vsi na modni reviji predstavljeni modeli. Po modni reviji so nas zabavali Dušan Vršič s svojo kitaro ter neutrudljiva člana Tofovega Moped showa -Rifle in Simona. MATIC ROMŠAK Lična trgovinica na Kidričevi Manjša prodajalna zelenjave na Šutni bo odslej ekskluzivna trgovina pletenin. V njej bodo prodajali najmodernejše izdelke Pletenine (trenirke, smučarsko perilo, puloverje, maje, spodnje perilo) večino za ženske in otroke. Pisana paleta barvno usklajenih in lepo urejenih pletenin je razstavljena na lepih lesenih policah, skratka, poleg privlačnega prodajnega programa je zelo lična in privlačna tudi notranjost trgovine. Za obnovo trgovinice, ki spominja na butik, so združili sedem milijonov dinarjev. Milan Horvat, direktor Kočninega tozd Neživilski proizvodi je na otvoritvi poudaril, da je trgovina rezultat uspešnega sodelovanja dveh delovnih organizacijah Kočnc in Pletenine, ki sta z odprtjem tega sodobnega lokala prispevali k lepšemu izgledu Kamnika in k njegovi še večji turistični privlačnosti. GRČAR Enotna zimska in letna šola v naravi Izobraževalna skupnost je prisluhnila pobudam delegatov in občanov Kamnika in pričenja akcijo o enotni organizaciji letne in zimske šole v naravi. Že vrsto let ugotavljamo zaplete pri organizaciji letne in zimske šole v naravi za učence 4. razredov OŠ. Z vodstvi SZDL in OIS je bil dogovorjen sklic posveta s predstavniki DO z namenom, da bi pridobil širše družbeno mnenje, kako enotno pristopiti k razreševanju te problematike. Skupaj so pregledali možnosti koriščenja počitniških kapacitet, s katerimi razpolaga združeno delo v občilni in pri tem ugotovili, da razen dveh primerov ne obstajajo možnosti za organizacijo. . Program šole v naravi je specifična oblika pedagoškega dela, ki zahteva temeljite priprave glede na smoter, ki naj ga v takšni obliki vzgoje in izobraževanja dosežemo. Omenjeni smoter prerašča staro ortodoksno obliko vzgoje in zobraževanja, v kateri učenci pridobijo vrednot, ki jih v normalnih obstoječih programih ne morejo v celoti pridobiti. Rekli bi lahko, da je s tem dopolnjen proces socializacije otrokove osebnosti, s katerim pridobi sposobnosti in znanja življenja v skupnosti, ki oblikujejo njegovo vsestransko razvito osebnost, da bo lahko laže premagoval ovire na poti v živ- ljenju. Ker se vsi zavedamo pomembnosti organiziranja šole v naravi (letne in zimske), poskuša izobraževalna skupnost tudi praktično uresničiti ta cilj s tem, da jo enotno uredi za vse učence v občini. Enotno in enakopravno pomeni, da bodo vsi učenci in njihovi starši, pa tudi šole, skoraj v celoti razbremenjeni tiste skrbi, ki jim je dosedaj povzročala največ preglavic pri zagotavljanju finančnih sredstev za organizacijo šole v naravi. Z razbremenitvijo te skrbi bodo pedagoški delavci več časa lahko posvetili vsebini šole v naravi. Pobuda delegatov iz OŠ Ko-menda-Moste na skupščini OIS, da se šola v naravi enotno sistemsko reši, je še samo potrdila hotenja in prizadevanja, ki so bila tudi širše podprta. Vse to je navedlo izobraževalno skupnost, da so oblikovali samoupravni sporazum, ki ga je obravnavala delegatska baza, kot tudi skupščina OIS na svoji zadnji seji. Na skupščini OIS so delegati vseh sredin enotno podprli samoupravni sporazum, ki ga je tekstovno treba dopolniti, osnovni smisel in cilj pa ostaja nespremenjen. Iz navdušenja delegatov na skupščini se da sklepati, da so zadovoljni, ker od besed prehajamo h konkretnim dejanjem. Prepričani so, da bodo vodilni delavci v OZD, delegati za vzgojo in izobraževanje, predvsem pa delavci v OZD, ko bodo obravnavali in sprejemali samoupravni sporazum, znali razumeti, da bodo s svojim prispevkom v ta namen podprli enotno akcijo zbiranja finančnih sredstev za organizacijo šole v naravi. KATARINA CERAR SMUČARSKI KLUB KAMNIK OBVESTILO Obveščamo vse stranke, ki niso dvignile denarja od prodane smučarske opreme oz. niso dvignile neprodane smučarske opreme, da to storijo v sredo, 7. 1. 1987 od 15. do 17. ure v prostorih ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12 (za zdravstvenim domom). Informacije po tel. 831-564. V kolikor do tega roka denarja oziroma smučarske opreme ne dvignete, smatramo, da ste jo podarili Smučarskemu klubu Kamnik. Jože Plečnik in Kamnik Po njegovih načrtih je narejena tudi ograja na mostu čez Nevljico (1952). Leta 1954 so bili narejeni načrti za žalnico (mrtvašnico) v Kamniku. Načrti za obnovo cerkve v Kostanju so bili narejeni leta 1956. Priložene slike predstavljajo le skromen odsev bogastva njegovih misli, prelitih v risbe, predmete in objekte, kijih lahko občuduje ves svet. Profesor Plečnik je v Kamniku reševal tudi urbanistične naloge. Za Titov trg je naredil (1953) delni ureditveni načrt. V letih 1953 do 1955 je snoval za mesto idejni urbanistični načrt. Leta 1956 je ustvaril načrt REGULACIJE CENTRALE KAMNIKA, (osrednjega dela). Slednji obsega Žalski hrib z ureditvijo novih ZaL predvideno ureditev starih Zal in novih, severno od starega pokopališča. Kalvarijo pušča kot neprizadet, naraven hrib. Semkaj spada Malograjski hrib (Mali grad). Poleg že obstoje- * ptt,itcll>rn t£ztu:i<.\v ■ prvi osnutek mostu $>td/;tht\'ić}v'i JfeirM. it ti t i J-i ^-tutieij/ii /C\ Co -tiaroayn 'ZAtti^'~ iti&>J/fctjt Jftt& (tiHj/t iCjž r/dCćUlia. ju t?iifu'eo iifyhz\/jo(j>rtt/f/ ftčsiittć: novo tihi ^'tiUfiia(f!y. Gfaf* . Pffff«4nvotyu P ii n t žieeriiCć--— čega dostopa predvideva načrt nov dostop z juga po monumentalnih stopnicah. Načrt povsem opušča (Knafljičevo) Tovarno usnja, ker jo profesor v pismu opredeljuje kot umazani, nečisti objekt, ki ga je potrebno preseliti ven iz mesta. Na tem mestu predvideva Plečnik gradnjo šole obrti in manjše naselje bogato oblikovanih stanovanjskih hiš ob desnem bregu Kamniške Bistrice do železnega mostu in Tržnice. Načrt tudi predvideva ohranitev potoka Mlinščice kot posebno naravno kvaliteto v prostoru. K temu načrtu sodi tudi ureditev današnje Parmove ulice in tudi ureditev neposredne okolice Smoletovega gradiča. Prof. Plečnik je načrt dostavil 5. okt. 1956 Predsedništvu občine Kamnik z naslednjim pismom: Predsedništvu Kamnik Mesta Sem mnenja, da bi nemara zanimalo. Dovoljujem si poslati v šoli narejeno studijo regulacije osrednjega Kamnika. V tej študiji najdete poskus povečave etc. Žal - poveličanje Malega Grada ter na mestu neznosne Usnjarne ustoličenje Šole Obrti in odtod dalje pa med strugo Vode zatvornice in Bistrico najdragocenejši del mest: novo četrt villegia-hiš Cottage. V spoštovanju »dlani Plečnik 5. okt. 56 Moram omeniti, da je poleg aktivnega spremljanja razvoja starega dela mesta k prenovi mnogo prispeval tudi pok. prof. Tone Bitenc (+1977) in kasneje pok. prof. Boris Kobe (+1981). Kasnejše preureditve je za pok. prof. Borisom Ko-betom nadziral mestni arhitekt Bojan Šlegl. 1- (OlA 08RT! t t - OOiTOP NA- HALI $f.Aft \ - IJOVO POCOJALuVf-4-