Spravljajte sadne peške!
Letina za sadje ^je letos dobra v nekaterih krajih, posebno na južnem Stajarskem zelo dobra. Pa tudi pri pičlo dobri letini je prijateljem sadjereje prilika dana, skrbeti za to, da se peške, seme za prihodnje sadno drevje, ne zametavajo in uničujejo.
Gorko opominjamo toraj vse gospodarje, posebno pa gospode duhovnike in učitelje, ki imajo mnogo prilike, občiti z gospodarji na kmetih in s šolsko mladino , da zdaj ponavljajo svoje opominjanje in poduče-vanje za marljivo nabiranje in spravljanje sadnih pesek.
Gospod načelnik sadjerejskega društva južno-štajar-skega, neutrudljivi delavec na polji kmetijstva dr. Ipa-vic, razglaša v tej zadevi v „Slov. Gospodarji" sledeči poduk:
Meni se zdi naš kmetic kakor sv. Peter, ki podkve na cesti ni pobral, ker se mu je pretežavno zdelo, a po
posamezne češnje je pa po več ko 50krat na tla segel. Marsikateremu kmetu ali posestniku se tudi zdaj po sadne peške in koščice, ki mu jih lepa priložnost na milijone ponuja, ne zdi vredno poseči, ter jih iz sadja nabirati; rajši bo spomladi po hostah lazil in si z veliko težavo kopal starikastih, sločenih grbačastih debel, na katerih dostikrat komaj le dobro vajeno oko po 3 do 4 slabe, obžuljene koreninice zagleda. Tak krempelj se potem vsadi v ozko, globoko jamo, se z vso močjo zatepta, in — kmetic čaka mirno na rast in sad.
Taka drevesca se navadno uže v prvem ali pa v drugem letu posuše, in kmet potem pravi: ;;Pri nas sadno drevje ne stori!'^
Zatega del vam, ljubi kmetje, v tej zadevi na srce polagam svet:
Kdor si je sadno pijačo pripravljal, naj zbere iz stiskanega (sprešanega) ostanka peške, katerih je na tisoče; če pa sami niste delali tokovca, pa pošljite k sosedu po nje. Peške dajte potem v lonec , katerega s peskom napolnite, in shranite vse v hladni hram ali v suho klet tako, da miši pesek ne snedo.
Ravno tako ravnajte, ako hočete breskve, češplje, orehe itd. saditi.
Zaradi breskev še posebno opominjam, da, ako ko-ščico žlahtne breskve vsadite, dobite drevesce, katerega potem ni treba požlahniti.
Breskev iz koščice žlahne breskve vam z mi raj žlahni sad prinese. Zapomnite to, in ako se vam primeri, da izveste za prav dobre in žlahne breskve, kupite jih zavolj koščice, nikoli ne bodo predrage. Le pazite, da potem koščice lepo shranite v pesku, kakor sem uže poprej omenil. Ako bi se vam prostor, kjer hranite peške, zdel presuh, ne bo od škode, če pesek v lonci včasi pozimi z vodo škropite.
Kostanj pa je najbolje, če se v jezici (bljakovni ali lupini) v suho klet spravi, in spomladi sadi. Nekateri priporočajo tudi, da se kostanj shrani čez zimo v tekoči vodi v kaki posodi, tako globoko, kjer voda ne zamrzne. Tedaj na delo: „Zrno do zrna pogača", — „Kamen do kamna palača!^'