59. številka.
Ljubljana, sredo 14. marca.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI
11 haj a vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano  Urez pošiljanja na doni za celo leto 13 g\d., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt letn. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ući tel je na ljudskih šolah in *a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.,  po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolaianovej hiši št. 3 »gledališka Btolba". Opravoištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Naši notarji in postava.
Iz Brežic 9. marca. [Izv. dop.]
Vaš cenjeni list je uže večkrat omenjal in razlagal postavne dolžnosti naših ces. kr. bilježnikov ali notarjev na Slovenskem, se ve da, kakor se vsak dan lehko prepričujemo, vse brez vspeha. Gotovo pa daljnim krogom ne utegne znano biti, da pri našej c. kr. okrajni sodniji uže od meseca septembra 1875 sem vse komisije pri ekse-kutivni prodaji premakljivega blaga in pri eksekutivnih cenitvah zemljišč ces. kr. notar kot sodnijski poverjenik vsled neke naredbe c. kr. višje sod nije v Gradci opravlja, da stroški tek komisij namesto G gold. do 15 gld. zmirom 12 gld. do 35 gld. iznašajo, katere mora eksekut, ki je večjidel le ubog kmet in kajžar, plačevati.
Take komisije opravlja ces. kralj, notar vsak dan po 1 — 3, razen srede in sobote, ki sta sodnijska in uradna dneva — in vrb tega še včasi po nedeljab inventira, iz česar je razvideti, da mora pravo notarsko delo, kakor pogodbe mej ženinom in nevesto, mej možem in ženo i. t. d. zaostajati na škodo stranke.
Nij tedaj čudno, če sklopljene pogodbe mesece in mesece v notarskej miznici leže, namesto, da bi se o pravem času pri sodniji vložile, kar se neki posebno rado pripeti strankam, ki ne morejo vsega zaslužka na enkrat plačati. Te in še druge nestrpljivosti, katerih hočem pozneje enkrat omenjati in dokazati, bo napotile vse občinske zastope in okrajni zastop Brežkega soduijskega okraja priloženo pritožbo na slavno ces. kr. višjo sodnijo v Gradci s G6 podpisi izročiti s prošnjo, da bi odslej zopet c. kr. sodnija po svojih zmožnih uradnikih take posle opravljala, sicer se v kratkem ves kmetski stan za tare,
Prepis te prošnje poslali smo tudi našemu državnemu poslancu g. dr. Vošnjaku na Dunaj, ki se bode gotovo prizadeval, naše breme tudi v tej jako važnej zadevi olajšati.
Prošnja se v slovenskoj prestavi glasi:
„Slavno c. kr. višje deželno sodišče!
„Uže od septembra 1875 se vsled neke nam neznane naredbe višjega sodišča skoraj pri vseh okrajnih sodiščih spodnje Štajerske, prav posebno pa pri e. kr. okrajnem sodišči v Brežicah vse sodnijske komisijo razen slučajev motenja posestva c. kr. notarju v izvrševanje odkazujejo.
»Nasledki te naredbe se kažejo i za stranke i za sodnijske uradnike zelo škodljivi — ker se bodo prvi, ako bodo te neopravičene razmero šo dalje trajale, spravili vsi na beraško palico, notarji pa bodo postali milijonarji, in končno mora sveto pravo vso moč
svoje dostojnosti, primerjenosti in hitrosti izgubiti.
„Ta naredba se podpisanim občinskim predstojništvom zdi tem čudnejša, ker je znano, da si je visoko c. kr. višje deželno sodišče „poslano" v večernem listu „Tages-poste" od 28. aprila 1870 št. 111. oziroma naredbe od 8. septembra 18G8 št. 3520 jako k srcu vzelo, dočim se na vposlani „dilemma" , ,Tagesposte" od 4. maja 187G štev. 102 nij čisto nič obziralo
„Kako pa je to, da bi stranka, ki pravice išče, morala trpeti in še tako drago plačevati taka zavlačevanja v vršenji eksekucij, ker ima zdaj samo notar komisijo, prej pa jo je imelo 2, 3, 4, in tudi 5 sodnijskih uradnikov? !
„Kako se vjema načelo primerjenosti in hitrosti pravosodja s faktom, ki je skoraj brez izjeme na dnevnem redu, da namreč stranke iz strahu pred trojnimi stroški ustavljajo izvršenje komisije?!
„Zaostanki pri sodiščih to ravnanje tem manj morejo opravičevati, ker se morajo s tem na enej strani zaostanki v zapuščinskem obravnavanji naraščati, pri notarji, ki ima vsak dan razen sred in sobot, 1, 2, 3 komisije, na drugej strani pa trpi zaradi tega zelo dostojnost sodnijskih uradnikov. Poglejmo vendar notarijalen, celo od računskega oddelka slavnega ces. kr. višjega deželnega sodišča od 23. oktobra 1876 štev. 9230 adjustiran plačilni nalog za eksekutivno cenjenje posestva zarad izterjanja d. k. zaostalega davka 39 gl. 14 kr. s. p.
Nastavljeno Odmerjeno Informacija    — gl. 80    kr.   — gl. 80 kr. Registro vanje
in čislano   . — „80     „    — „80 „ Izpis iz zemljiške knjige   2 „ 50     „      2 „ 50 Izpis iz katastra   ...   2 „ 50     „      2 „ 50 Zaslišanje težavno , jako raztreseno , honorar za
čas    ... 12 „ —     „     12 „ — „ Pisar ...   2 „ —     „       1 „ 50 Potnina  .   .   2 „ 50     „      2 „ 50 Cenilci   .   .   5 „ —     „      5„ — „ ciljni denar   G „ 141/« „      G „ 14Va » Poročilo in
predloga .   .   1 „ —     „      1 „ — Vsota     .   . 35 gl. 2-l1kr.    34 gl. 74'/, kr.
„Cenjenje tega posestva, ki je 1 uro od Brežic oddaljeno, jo bilo IG. februarja 1864 št. 7G5, izvršeno po ces. kr. sodnijskem pristavu stalo siuno 8 gld. GO kr.; zdaj bi bilo, izvršeno po  sodnijskem pristavu stalo samo
13 gold. G4l/a kr., torej 21 gold. 10 kraje, manj!!! (Ekshib. štev. 7293 de 187G.)
„Realno cenjenje ad ekshib. štev. 7294 de 187G, torej s poprejšnjim cenjenjem taisti dan izvršeno, zaradi zaostalih davkov v znesku 30 gld. 3G. kr. s. p
se je adjustiralo na .   .   .   31 gl. 03V'2 kr. in bi bilo po sodnijskem pristavu samo.....12 gl. 83Va kr.
torej za.......18 gl. 20 kr.
menj stalo!!!
„Daljni plačilni nalogi dokazujejo, da so naslednja posestvena cenjenja: Eksh. št. 5476 de 1876 po notarji 29 gl. 02 kr. „    „ 6322 „    „     „     „     28 „ 87 „ „    „ 5975 „    „     „     „     26 „ 08Vi n r»    » 1757 „     „     „      „     21 „ 91 „ „    „ 4300 „    „    „     „     13 „ 46 „ „    „ 8430 „     n     „     „     29 , 03 , stala, ko bi jih bili pa sodnijski uradniki izvrševali, stala bi  bila k večjemu od 6 do 15 gld.
„Ne oziraje se na to, se stroški še s tem povišujejo, da se večkrat eden in isti dan po 2 ali 3 komisije vrše in se nič pro parte ne računi, dalje, da največkrat izpisek iz zemljiške knjige in iz katastra odpade, ker se je gotovo 70% v brežkem okraji ležečih posestev uže prej cenilo, in notar večjidel le prepisuje, pri čemer se je žalibog uže zgodilo, da so se uže prodana in eksekvirana posestva (vsaj v zemljeknjiževnem obziru) vred cenila, ali pa, da se še katastralna občina, y kateri so posestva, nij navedla, dalje, da so se deli drugih, eksekutu ne pripadajočih zemljeknjiževnih ulog zmešali, tako, da večkrat štajerska hranilnica terja, da se popravijo take po tukajšnjem notarji storjene cenitve; da se pisarja nij nikdar soboj vzelo, ker zapisnik ali notar sam piše, ali pa še le doma pisarju narekuje, in se ljudje po večkrat poživljajo v notarsko pisarno, tla se podpišejo; dalje, da cenilci le
1 gld. 50 kr. za eno dopoludue in 2 gld. za celi dan dobivajo brez obzira na to, ali je na isti dan pala ena ali dve ali tri komisijo, akoravno so se vselej za cenilca nastavljena
2 gld., 2 gld. 50 kr., ali colo 3 gld. — ad-justirali.
„Poleg tega naj se še pomisli, da §. 27. pristojbinskega tarifa za notarje kot sodnijske komisarje novi notarski red nij odpravil.
„Ali se bode potem še kdo čudil, če stranke v svojih prošnjah terjajo radovoljno sodnijsko cenjenje svojih posestev po sposobnem sodnijskem uradniku?
„Ilavno tako nezaslišani so stroški zapuščinskega obravnavanja, ako so vidi, da se za najnavadnejSe obravnavanje brez inventure po po 9 gld. 40 kr., 30 gld., da colo 75 gld. računi in plača.
„Ko bi le samo c. kr. sudnija y Brežicah
mogla kazati take gorostasne zaostanke — kar pa odločno zanikavamo in pri tem z veliko večjim opravičenjem kažemo na sosedna okraja Kostanjevico in Krško — odpomoglo bi; bilo visoko c. kr. pravno ministerstvo in oziroma vis. c. kr. deželno nadsodišče temu zlu najbo^e, najhitreje in najceneje, ko bi bilo popolnim mesto okrajnega sodnika, ki je uže od 15. sept. 1876 prazno (ne samo osobo imenovalo), prestavilo ali upokojilo kancelista Jožefa pl. Draženoviča, ki ima uže od februarja 1876 počitnice, in bi bilo tem izpraznenjem odkazalo v službovanje izpitanega avskultanta.
„Nadejaje se, da se bode ta opravičena pritožba uvidela, in da se bodo od površno navedenih resnic še druge obelodanile, stavkamo nujno prošnjo:
„Visoko c. kr. nadsodišče naj izvoli v zanimanji davkoplačevalcev vsake vrste na spodnjem Štajerskem, posebno pa v okrožji c. kr. okrajne sodnije brežke odpraviti naredbo od septembra 1875 in izvršenje komisij c. kr. okrajni sodniji odkazati."
V Brežicah 1. marca 1877.
I. Za občino Brežice.
L. S. popolni odbor: 1. J. Žnideršič 1. r., župan; 2. Hubert Wutt 1. r., obč. sv.; 3. Janez Janežič 1. r., obč. odb.; 4. Ignacij Loj Altmann 1., obč. sv.; 5. Ferdinand Gra-ner 1. r., obč. odb.; 6. Janez Faleskini 1. r.t obč. sv.; 7. Josip Šilic 1. r., obč. odb.; 8. Vin-cenc Grebene 1. r., obč. odb.; 9. Miha Lep-šina I. r., obč. odb.; 10. Alojzij Šetinc 1. r., obč. odb.; 11. Ignacij Linser 1. r., obč. odb.; 12. Josip Gross 1. r., obč. odb. vsi iz Brežic. II. Za občino Pisec.
13. Tone Verstovšek 1. r., obč. predst. ; 14. Jaka Kostevc 1. r., obč. odb.; 15. Jurij Veršec 1. r.. obč. odbr.; 16. Auguštin Retzer 1. r., obč. odb. vsi iz Pisec.
III. Za občino Sromlje. 17. Z. k. Janez Molan, obč. predst. po Martin Šimuk-u 1. r. podp.; 18. Josip Krošelj 1. r., obč. sv.; 19. Josip Sotlor 1. r., obč. odb.; 20. Franjo DrugoviČ, obč. odb. in cen. vsi iz Sromelj.
IV. Za občino Globoko. L. S. 21. Janez Urek 1. r., obč. predst.;
22. Janez Ogorevc 1. r., obč. sv.; 23. Tone Kovačič 1. r., obč. odb. vsi iz Globokega.
V. Za občino Z a m o s t e c. L. S. 24. Josip Cetin 1. r., obč. predst.
iz Zamostca.
VI. Za občino Z do le. 25. Fr. Zorčič 1. r., obč. predst. in cen.; 26. Z. k. Jaka Boh, obč. odb. po L. S. Fr. Novak 1. r., podp. vsi iz Zdol.
VII. Za občino Veliki Obrez. L. S. 27. Z. k. Janez Merslavč, obč. sv. po Potoenik-u 1. r. podp.; 28. Josip Deržič 1. r. obč. sv. vsi iz Velikih Obrez.
VIII. Za občino Videm. L. S. 29. Franjo Novak 1. r., obč. predst. in cen.; 30. Franjo Arnšek 1. r., obč. sv. in cen.; 31, Josip Nunčie 1. r., obč. sv.; 32. Janez Volčanšek 1. r., obč. odb.; 33. Janez Ogrinc 1. r., obč. odb.; 34. Fridrik Simandl 1. r., odč. odb. vsi iz Vidma.
IX. Za občino Selo. 35. Martine Šetinc 1. r.,  obč. predst. 36. Josip Jurkas, obč. sv. iz Sela.
X. Za občino Gaber je. L. S. 37. Janez Lubšina 1. r., obč. predst.; 38. Janez Lubšina 1. r., obč. sv.; 39. Josip Zupančič 1. r., obč. sv. iz Gaberja.
XI. Za, občino Loč. L. S. 40. Franjo Bogovič 1.  r., obč. predst. 41. Janez Zupančič 1. r., obč. sv. oba iz Loč.
XII. Za občino A rtič. L. S.  42. Josip   Pintarič   1. r., obč. predst.; 43. Martin Drugovič I. r., obč. odb. 44. Blaž Lapuh 1. r., obč. odb. iz Artič. XIII. Za občino Kapela. L. S. 45. Janez   Blaževič 1. r., obč. predst.; 46. Franjo Zorčič 1. r., obč.  sv.; 47. Marko Šular 1. r., obč. sv. in cen. vsi iz Kapele.
XIV. Za občino Bizeljsko. L. S. 48. Ignacij pl. Levinskv 1. r., obč.
predst.; 49. Josip Janežič 1. r., obč. sv.; 50. Franjo Balon 1. r., obč. sv. in cen.; 51. Janez Balon 1. r., obč. odb.; 52. Josip Pečnik I. r., obč. sv. in cen. vsi iz Bizeljskega.
XV. Za občino Mihalovec. "L. S. 53. Andrej Urek 1. r., obč. predst.
iz Mihalovca.
XVI. Za občino Z ako t.
54. Miha Predanič 1. r., obč. pređst. in cen.;
55. Janez Kreačič 1. r., obč. sv. in cen. 56. Franjo Deržič 1. r., obč. sv.; 57. Janez Šetinc 1. r., obč. odb.; 58. Josip Šetinc I. r., 59. Franjo Zorko 1. r., obč. odb.; 60. Janez Urek 1. r. obč. sv. vsi iz Zakota.
XVII. Za občino Bojsna. L. S. 61. Martin Sotlar 1. r., obč. predst.; 62. Z. k. Josip Cvetko, obč. sv. po Sotlar-ju 1. r., podp. oba iz Bojsne.
Tej pritožbi se pridružuje okrajno zastopstvo brezko s pristavkom, da mora pravosodje, ki se je tako zelo podražilo, za nasledek imeti popolno obubožanje kmeta, da je splošnemu denarnemu pomanjkanju večjidel pravosodje krivo, da se končno notarji zaradi zunanjih komisij od svojih poslovna neopravičen način zadržujejo.
Okrajno zastopstvo v Brežicah 1. marca 1877. 63. L. S. Ignacij Žnideršič, 1. r. načelnik;
64. Jože  Potočnik, 1. r. okrajni odbornik;
65. Ivan Janežič, 1. r. okrajni odbornik; 66. Gustav del Cott okrajni odbornik.
Politični razgled.
Notranje dežel«.
V Ljubljani 13. marca. Uže iiilntJorffiii listi so prepričani, da soje v državnem zboru zastonj govorilo od strani nemškoliberalne stranke za novo tiskovno postavo. Ministerstvo je molčalo in s tein dalo razumeti, da ostane stvar pri starej — ti-skovnej svobodi. Ali „liberalni" so pa vendar zmirom.
fmtuiift.i deželni zbor ne bode tačas zboroval, kakor drugi, namreč ne aprila, temuč stoprav avgusta meseca. Ali morda iz tega obzira, ker se pričakuje na spomlad ruska vojska na iztoku in se neče Poljakov imeti zborujočih ?
V Zitff»*ehu je Živahno javno življenje postalo. V soboto so imeli prvi javni shod ali meeting. Predsednik je bil Ivan Vončina, govornikov pa mnogo. Ali — sretni Hrvatje! Njim ne gre za obstanek, politično bodočnost, temuč samo zagrebška — voda, to je vse, kur duhove hrvatske silno razburja. Vodovod, ali ne? to je vprašanje.
Iz JPeite se poroča 12. t. m. Liberalna stranka je sprejela vladni predlog, da se druga sesija zbora zaključi.
Vnji  Je «fiđ*xi*v<'. General tfim* t tre ima v Parizu povsod, kamor pride jako odlično mesto. Francozje hočejo, pravi se,  pridobiti rusko prijateljstvo. Ignatiev je sprejel 9. t. m. vojvodo Decazes-a,
v gledališči je imel ložo predsednika republike, Mac-Mahonovo. Sprejet je bil potem pri Mac-Mahonu in dogovarjal se s Thiersom. — Nalog njegov je, od velevlasti] dobiti podpisan protokol, po katerem se Turčija opominju izvesti reforme na konferenci terjane. Phriftki dopisnik ,,Timesovu je bil tudi pri Ignatievu in je iz razgovora ž njim posnel, da ruski general in diplomat nij še popolnem odlćčen ne iti v London. V torek je bil v Blizi j ah velik obed Ignatievu na čast. V Četrtek otide iz Pariza.
Iz it n tu it ti i je se piše ,,N. Fr. Pr.u, da tam prebivalstvo za gotovo pričakuje rusko-turške vojske. Da si se Rumunija te vojske ne bode udeležila, vendar so vse rumunske simpatije na strani Rusov. Zavoljo tega bodo Rusi imeli lehko stanje v deželi.
Iz Cnriffmft** se ,<N. Fr. Pr." javlja vest o revolueijonarnih turških plakatih, ki so bili na oglih nabiti in so izražali nevoljo, da turška vlada nij turškega ljudstva poslušala, ko jo s Srbijo mir sklepala. Isti plakati terjajo, naj Be vojni minister Redif-paša odstavi in Mahmud-Damad-paša odstrani iz sultanove palače, ker sta deželi škodljiva.
Iz ttfntii poroča telegram 12. t. m. da je papež dvanajst kardinalov in devet škofov imenoval. Kardinal Ferieri postane ka-merlengo.
Svoboda, kakor na IVemfkem, se bode odslej reklo, kadar se bode hotelo povedati, kateri kulturni narod najsvobodnejše diha. Iz Berlina se namreč poroča: Poprejšnji nemški legacijski sekretar v Parizu, baron Loe, ie bH zavoljo treh člankov v „Reichsglocke" pri-občenih, obsojen na jedno leto, urednik Gehlsen na pet let in prejšnji legac. svetovalec grof Herman Arnim na tri mesece ječe.
Dopisi.
Ik|*o«1 IVfino&fi 9. marca (Izv. dop.] Strašna revščina, katera letos pri nas kraljuje, z vsakim dnevom Čedalje večja postaje. Minolo jesen se nij niti toliko pridelalo, da bi bilo mogoče do polovice zime s tem preživeti. Poleg vsega skromnega in varčnega življenja jo doseh dob uže živež pošel. Preteča lakota se nam bliža, da, v nekaterih krajih uže zdaj na vrata trka. Tej, kakor tudi vsled te sledeči bolezni, se mi nikakor v bran postaviti ne moremo, vsled splošnega pomanjkanja. Ne samo preteklo leto bila je pri nas slaba letina, uže davno prej nijsmo imeli dobre, primoran je torej ubogi kmetic uže skozi vec let, vsako spomlad na upanje živež jemati, kateri dolg pa nij mogel nikakor inače pobotati, ako nij kje novi dolg na posestvo napravil, ali pa kaj od poslednjega odprodal. Ako je učinil zadnje, kar je največkrat bil primoran, dobil je za prodano čisto malo, da, mno-gokrati ni tretjine ali pa celo četrtine prave vrednosti ne, če je pa na posodo dobil, moral je velikanske obresti od posojenega denarja plačevati. Radi tega zamreženi in zadolženi so večinoma naši posestniki do glave. Da gre naš kraj tako naglim korakom pod zlo, nijso krive samo slabe letine, nego davki, s katerimi smo mi preobloženi tako, da moramo včasih pridelek skoraj od kupiti. („Svo-boda" tiska o tem dosti pisati ne dovoljuje, kar pa denes moj namen nij).
Kakor uže gori rečeno, použilo se je do-sihmal skoraj ves vlanski pridelek; ne samo skrinje, i mošnje in želodci so prazni. Neizogibno je torej zgoraj navedeno gorje, ako nam od kodi pomoč ne pride, katero pa uže ve6 časa zastonj pričakujemo; čeravno naše zlo nij tajna stvar. Prošnje o tem, so se uže davno uložile, pa vsaj brezi teh, so naše okol-stave znane več gospodom, katerim mora biti mar blagor državljanov, torej skrbeti bi mo-
rali, da se preteći lakoti, kar na|več mogoče v okom pride. Kadar je jednacega na zgornjem in spodnjem Avstrijskem; tam se vse strune napenjajo, da se pomaga tamošnjemu prebivalstvu, katero pa gotovo toliko pomanjkanja ne trpi, kot je pri nas. Tam je blagostanje še pri mnogih posestnikih doma; posestva od katerih v primeri pridelkov, plačujejo ne | velik davek, nijso zadolžene, hlevi polni lepe živine, kakoršno pri nas le redko kje nahajamo. A vendar se skrbi kar je naj več mogoče, da se jim pomaga, kar je tudi prav in pošteno, kajti komur se za čase pomaga, temu se veliko pomaga.
Vsako spomlad primanjkuje nam potrebnega semena, za to se pri nas vedno manj seje dakle i manj pridela, kajti kedor ne seje, ta tudi žeti ne more to je gola istina. Tako pa tudi vsako poletje imamo čedalje večje pomanjkanje delavnih moči, radi tega nas obdelavanje polja vedno več stane, to pa je čedalje slabejše in ne o pravem času izvršeno, nam nij torej misliti o kakem napredku umnega kmetovanja, dokler živimo v takih okolnostih. Kaj da bode pa v prihodnjo spomlad pri nas, more si dragi čitatelj sam misliti. Prodal bode ubogi kmetic do zadnjega repa iz hleva, vsaj vse drugo kar je le mogel, je uže poprodal v obrambo lakoti, torej ko bode čas obdelovanja polja nastopil, primanjkovalo mu bode vsega potrebnega ; ne bode imel živeža, ne semena, ne živine, ne orodja ne gnoja, da še celo ob zdravje ali životne moči hode vsled vsega pomankanja prišel. Pa nij treba misliti, ka to je prazna iztuhtana domiš-lija, nikakor ne, to je gola, Še preveč se. svit-limi barmami pobarvana istina. (V predzadnjem listu smo poročili, da je uže Nj. vel. cesar izvolil darovati znatno svoto za olajšanje te revščine, in upati je, da si. vlada še kaj stori. Uredn.)
Iz C V 1.1*K«» okolice 9. marca. [Izvirni dopis.] Vsako društvo veseli se, ako so predniki in načelniki njegovi zasluženi in odlični možje, — vsak zavod navdaja nekaka radost, 6e ima skrbne voditelje, ravnatelje in dobre podpornike, ve ceniti ter izpoznava svoje ustanovitelje in pospešitelje celega napredka, koji se borijo in trudijo ne samo v prijetnih in mirnih, temveč tudi v hudih in viharnih časih za obči blagor in napredek; tembolj pa, ko se taki možje le redko nahajajo.
Isto tako čisla vsak narod svoje zveste sinove in ljubljence, pri poznava zasluge ter spoštuje in je ponosen na svoje patrijote in rojake, koji mu vrlo stoje na čelu in se odlikujejo kot hrabri možje, ki ga varujejo vedno vseh nadlog in težav. — Posebno pa si do zdaj naš slovenski narod hvala Bogu ne more tako očitati, kakor je nekdaj visoko-dušni Nemec na Kranjskem pri neki priliki, ko se njegovi politični bratje nijso dobro obnesli — vskliknil ter obupno in ves razjarjen zaklical: „\Vozu hat die Nation ihre Miinner, wenn sie dieselben nicht erkennt und \viir-digtV Čemu ima narod svoje možake če jih ne izpozna in čisla. Ker pa to za naš narod ne velja, naj bode temu konec.
Nekaj enacega prijetnega, ki je temu ravno nasprotno, imamo letos slovenski Sta-jarci iz Celja, koje je nekako narodno središče, z radostjo zabilježiti.
Razglašena je uže več dni novica po Časnikih, da je naš blagi g. dr. Koče var, oče savinjskih Slovencev, kakor ga narodni usti po
pravici imenujejo, postal cesarski svetovalec, kar je tudi povsem zaslužil in mu iz srca privoščimo. K temu mu tembolj čestitamo, ker on nema le kot zdravnik in dobrotnik v svojej stroki in službi, temveč tudi kot naj-odličnejši narodni ak, trdni steber, in krepka podpora naše čitalnice in celega slovenskega naroda vsestransko dokaj zaslug.
Znano je nže, da je napravila naša čitalnica 22. svečana zvečer, vsled tepa odlikovanja našega imenovanega ljubljenca, vrlemu narodnjaku, svojemu ustanovitelju in krepkemu podporniku na Sast in v slavo banket, ki nam bode vedno v spominu ostal. Ker je pa „Slovenski Narod" uže prinesel jedenkrat dopis o tej slavnosti, nij denes moj predmet, o tem večeru še obširneje govoriti, in vsako točko še natančneje popisarati. Oziram se le še na posamezne reči nazaj, ki so pri prvem dopisu izostnle ter rečem:
Kdo bi se oni večer ne bil radoval, ko smo imeli čast, in videli v svojej sredi mno-gozasluženega, občespoštovanega in jako čislanega g. dr. Kočevarja, koji je bil cel večer, posebno pa pri prvi napitnici, ki je slavljencu samemu veljala in pri kateri je predsednik čitalnice njegove zasluge našteval, tako vesel in ginjen, da so se mu solze vdrle po starih licih, ko mu je konec napitnico cela družba krepko in navdušeno zaklicala trikratni gromoviti živio!!!
To se je ponavljalo pri vsakej napitnici tako, da je po dvoranah odmevalo. — Istina pa je, da so pri tej priliki tudi nekaterim navzočim igrale solze radosti in veselja v očeh tudi pisalcu teh vrstic. — Videlo se je, kako je g. dr. Kočevar v vseh krogih priljubljen, kajti te slovesnosti udeležili so se možje vseh stanov. Tu je bil poleg priprostega kmeta zastopan tudi odličen mestjan, zraven duhovenske gospodske udeležili so se tudi visoki uradniki, z učiteljstvom in trgovcem prišli so tudi ni?j; s?u<abniki.
Ko se je po dokončanem banketu vrli narodni starina zahvalil in poslovil, rekel je, da je bil to zanj najprijetnejši večer. Preverjeni pa smo, da je imenovani cesarski svetovalec v našem nasprotnem taborji ravno tako priljubljen in čislan, kakor pri nas, ter se enake slave in spoštovanja razveseljuje. Končno moramo še nekaj reči. Ne le celjska Čitalnica z narodnim Celjem vred, temveč vsa savinjska dolina s celjskim okrajem, in celi spodnji Šta-jer sme vesel in ponosen biti, da ima tako blagega moža in slovečega patrijota, kakor je g. dr. Kočevar. On je v pravem pomenu besede čisti narodni značaj, 86 svojo narodnostjo nij nikoli tržil — nij nikakor sebičen, ter ž njo ne išče nikoli dobičkarije.
Pač pa imamo žalibog temu nasproti od druge strani zabilježiti, da ima naš narod po nekaterih krajih možake in veljavnike na Čelu, koji so po vnanji obliki res narodni in kot taki figurirajo, ali le v mirnih in ugodnih časih. Če pa preti našemu narodu kaka nesreča, se mu približujejo viharni dnevi in resni časi, ko je treba marljivega delovanja, energičnega postopanja in pa dokaj strpljivosti v borbi, takrat obmolknejo in potihnejo.
Domače stvari.
— (Mestne volitve.) Poroča se nam: Ljubljanski nemškutarski volilci III. razreda so imeli predsinočnjem v kazini svoj napovedani volilni shod, da za poskušnjo volijo svoje kandidate.   Veliki kazinski salon je ostal —
prazen, kajti prišlo je bilo tako pičlo Število, da je bilo še v „klubzimruh zadosti prostora. Navzočni ljubljanski Turki so sploh izrekali misel, da je ves njih trud najbrž brezvspešen v tem razredu. „Ist nichts zu machen," dejal •je jeden odličnih nemških agitatorjev. Čudno je, da včerajšnja „Laib. Ztg." o kandidatih in shodu nič ne zine. Za kandidate so postavili, če smo prav slišali, tapecirarja Mathiana, ki se je uže 1. 1808 kot nemškutarski agitator odlikoval, da si ima zaslužek in delo tudi pri narodnih ljudeh, in mestnega tesarja G vaj ca, ki je uže lani nemškutarsk kandidat bil. Ker zadnji nij bil navzoč, in so nekateri dvomili, da bi letos sprejel ponujano čast, kajti nže lani mu nij bilo prav, da ga nemškutarji nadlegujejo, zato so eventualno postavili kot ..Nothnagel" hišnega posestnika Komarja v Krakovem, ker so nekateri nemškutarji rekli, da ima mnogo prijateljev in simpatij pri Krakovčanih in Trnovčanih, kar pa ti pred dvema letoma nijso potrdili. Včeraj so uradniki in nemškutarski učitelji nastavljali kandidate za drugi razred.
— (Pogreb prof. Ivana Tušeka) je bil jako velik. Razen gimnazijske mladeži, kolegov in znancev, spremila je umrlega slovenskega pisatelja vsa odličneja narodna inteligenca na poslednje počivališče. Pred rakvijo so nesli učenci vence z narodnimi trakovi. Mej temi je bil posebno krasen lovorjev venec z velicimi trakt in napisom : „ Slovenskemu pisatelju — Prijatelji", dalje so bili venci od sedmošolcev, petošolcev, „quarta", tretješolcev, banke „Slavije" in mnogo buketov. Pred hišo in na grobu so mu dijaki zapeli.
— (O Tuškovem življenji in delovanji) piše „S1." tako-le: Bil pa je rojen Ivan Tušek v selski fari na Gorenjskem 1. 18.15, in je v Ljubljani gimnazijo dovršil 1. 1855 po godni preskušnji, v kateri so mu bili vrstniki součenci na pr. grof Kari Chorinskv, profesorji Fr. Erjavec, Jos. Stritar, Val. Ker-mavner, Ant. Skubic; Jos. Mader, dr. Val. Zarnik, ranjka Val. Mandelc in Sim. Jenko itd. Po dovršenih študijah vseučiliških bil je profesor na kr. viši realki v Zagrebu, od koder pride 1. 1871 na gimnazijo v Ljubljano za profesorja naravoslovja in matematike. Ranjki se je bil še učenec marljivo poprijel slovenščine in realnih naukov, ter je v njih napredoval, le z njimi se trudil, v njih postal pisatelj, in v tem oboru na slovenskem slovstvenem polji storil toliko, da ostane vedno slavno ime njegovo med dotičnimi pisatelji prve vrste. Kedar je ranjki blagi A. Janežič jel bil dajati na svitlo „Glasnik Slovenski," 1. 1858, prihitel mu je z nekaterimi součenci koj na pomoč tudi Ivan Tušek, in v njem se nahajajo prvi njegovi spisi na pr. Pripovedke z Martini vrha; Pajki; Vinska trta; Potovanje krog Triglava; O čarovnik zeliščih. — Vzla-sti se je pečal z rastlinstvom, in o njem 1. 1HG2 zv. VIII. sestavil: „Naj bolj potrebne stvari iz botaniške terminologije" str IGO — 171, kjer na koncu, tedaj učitelj na viši realki v Zagrebu, pravi: ,.Mislim, da jo najbolji in najkrajši pot, da dobimo veljavno in stalno terminologijo botaniško, ako se ta stvar pretresa po časopisih; zato pa prosim vsacega, kdor bo to od mene sostavljeno terminologijo bral. naj pošlje svoje opazke in popravke „Glasniku*1, ali pa neposredno meni itd". Koliko in kaj je spisal ranjki Ivan Tušek v Zagrebu tedaj, kedar so po ukazu narodne vlade po šolah koj morali podučevati v jeziku
hrvatskem in v ta namen si vrediti potrebne knjige, tega ne vem, in to naj kateri vrstnikov njegovih popise nam Slovencem; to pa vem, da je v IV. šestki izvrstnega Junežiće-vega „('vetja iz domačih in tujih logov" prišlo na svetlo: 1. Rastlinstvo. Prirodopifl za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokoruv. Poslovenil Ivan Tušek. (Vlovec t.stil s. 123. — *2. Štirje letni časi. Po K. A. Rossmiisslerji predelal Ivan Tušek kr. više realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica Sloven ska v Ljubljani. 18117. S. VI. 244. S 40 v tekst vtiskanimi podobščinaini. — .3. Schoedler. Knjiga prirode. I. snopić. Fizika. Poslovenil Ivan Tušek. V Ljubljani. 1868 s. 227. Z 2H> podobami. — I. Prirodopis rastlinstva. Za spodnje razrede srednjih šol idolal dr. A. Pokoril)'. 1'oslovenil Ivan Tušek. Drugo predelano in pomnožena izdanje s 350 podobami. NatlBttj, v Pragi 1872. .s. V. 244.. Udala in založila Matica Slovenska. — 6. Niže merstvo. Po hrvatskem Vekoslava Koiuskonija predelal. Ivan Tušek. S 100 v tekst natisnjenimi podobami. V Ljubljani. Založil deželni odbor Kranjski 1872. 8. IV. 70. — 6. Schoedler. Knjiga prirode. IV. suopič. Botanika. S 240 podobami. 1875. III. 101. Poslovenil Ivan Tušek. V Ljubljani izdala Matica Slovenska. — L. 1870 je postal ranjki, še profesor v Zagrebu, odbornik Matice Slovenske v Ljubljani, 1. 1873 po smrti Lesarjevi vsled lastno ponudbe nje tajnik, ter je spisoval v Letopisu poročila o delovanji in imenik družnikov Matice Slovenske do lastne odpovedi 1. 1870.
— (Slovensko znanstveno predavanje v ljubljanski čitalnici) je bilo tudi zadnjo nedeljo od 11. do 12. uro dopo-ludne jako obilo obiskano, ter je občinstvo z velikim zanimanjem poslušalo g. prof. Suk-ljeja, ki je z živimi barvami risal velikansko zgodovinsko podobo NVallensteinovo. — Prihodnjo nedeljo bere slikar g. Ivan Franke.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 18« t. m. se pričnd benehce. Prvo bode imel regisseur in igralec, g. Kocelj, ki si jo na občno zahtevanje izbral Schillerjevo žalo-igro v 5 dejanjih „Kovarstvo in ljubezen". Znano je, da ima benelicijant v tej igri lepo nalogo predsednika, ki jo je prvikrat na občno zadovoljnost izpeljal. Ker je beneficijaut za slovensko gledališče jedna prvih močij, upamo, da ga hude občinstvo z obilno udeležbo razveselilo.
— (Iz lile da) se nam 13. t. m. poroča: Po zadnjem snegu nastal je pri nas takov mraz, da je padli sneg v jezero zamrznil in led imamo sedaj. Včeraj so se uže poskusili po ledu dričati. bed je užu debel in ako mraz še nekaj časa trnja, hodili bodemo še o velikoj noči po njem. Čudno! Kaj tacega najstarejši ljudje ne pomnijo; pravijo: ker je sedaj vse narobe, mora tudi vreme in zima narobe vesti se.
— (Francoska knjižica) jo izšla to dni  v   Kleiuinaver-Lainbergovi   zalogi   in so zove „souvenir de Pimperatrlce Josephine" Obseg  knjigi  je  slavodatka  na irnneosko ce
■arico Josephino BeauharnaJs. Pisatelj jej je znan učitelj francoščine tukaj. Napake, katere
nahajamo notri, kakor: rogreds, ollencee, extta nam. e\cita, ommage nam. Phommage pripisovati .io menda na račun stavcu.      —k.
I,<»<«'rjjne* f»r<»c'fit'.
V  Trstu K), marca:   77. dO. 82. 80. 89. V L i nci K), mana:   52. 80. 20. 25. 50.
Dunajska borza 19* marca.
(Izvirno telegratićno poručilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      62 gld. '.K) kr.
Enotni dri. dolg v srebru            67   „   75 „
Zlata run ta.......                                74   „   45 „
1860 drž. posojilo                      109    „   — „
Akcij« narodne banke              886    „   — „
Kredi i ne akcije                      148   „   HO „
London                                  138   „   75 „
Napol.                                       8   „   89 „
C. k. cekini                               5    „   85 „
Srebro                            119   „35 „
Državno marko     ....      BO    _   75 _
Štev. 3462.
(58-1)
Razglas.
Leta 1S77 imajo sledeči gospodje sronjski svetovalci iz mostnega zbora i istopiti, namreč:
iz I. volilnega ratredai
K aro I Dcschuiauti, Aleksander Droo, dr. Adolf Sehaffor,
Bdnranđ Torpla.
iz n. volilnega ratreda i
1 .cnpold I 111 ;;>i.
dr. Fridrlch vit. kaltonogger,
Anton Laieban,
iiajmtiitd Zhubor pl. Okrog.
Iz III. volilnega razreda: l Vir i- Lasni k,
Jožef Begal!« Nasproti ostanejo naslednji gospodje sronjski •VOtOValel še v inostneui zboru, kakor .
Vaso Potričič, dr. Anton Pfeileror, i: .i i m 1111 • i Pirker, Prane rotočnik, dr. Anton vitez Schoppel, dr. Robert pl. Sehrev, dr. Krnil viicz Stiiokl, dr. Jožef Sii|ipan,
dr. t'rano SuppantsobJtsoh,
Franc Zieglor.
dr. Kanil llloivvois, Franc Doberlet, Franc (lorsič,
.lam-/. N. Borak,
Jožef Jurčič,
dr. Prid. Koosbncher,
Karol Klim,
Karol I ,osk< > vir,
Ferdinand Mahr,
Andrej Malitsch,
Za dopolnitve volitvone se vsled Bklepa mestnega I bora od 0\ inarca t. I, tdodeči dnevi določijo: a) lil. volilni razred voii 24. marca t. 1. dopolu-dne od 8. do 12. ure.
Če bi ožja volitev potrebna bila, vršila se bo taisti dan popoludno od J. do ti. ure.
D) 11. volilni razred voli 86. marca t. 1. dopolu-dno od s. Uo lit, uro in po poirobi v ožji vo-litvi popoludno od .'1. do ti. ure. c) 1. volilni razred voli 2/. marca t. I. dopoludno od s. do 12. uro in v ožji volitvi popoludno od J. do t>. uro.
GlaiOVni listki bodo se v kratkem gospodom volilcem poulali.
To so taistim naznani a pristavkom, da se smejo izstopivši odborniki zopet voliti in da »o morajo po S> 89 občinske postave, kateri ugovori proti voljavnoati dovršenih vo itov najdalje osom dni po koučaiuli volitvah meulncmu zboru predložiti.
Mt'Hlni magistrat v IJuhljaiii,
7. marca 1H77.
LaNclitm, župan.
Prepeličar
C * «» r*< v li li ii ),
kavasto-rtijavo barve, v „ tretjem polji" dresiran, so po ceni prodaje. Natančneje se izve pri gospo Mariji Dovgan, pri sv. Krištofu v Ljubljani, pokopališke ulico št. 4. (04—3)
Samo 80 kr.
1 par nožev I vilicami i/, pravega, vodno belo
ostajočoga britanskega srebra, '/„ dno. 4 gld.
Žličico za kavo, ena kr. 10, 15, »0, 80, 40. Žlico za jod, n   :jo, 4(), 60, 60, 70.
1 zajetuulou za mleko, kr. 00, ho, gl. 1, 1.20, 1.00.
1 za jemalec, za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 8. 1 par vidikih svečnikov, gl. 2, 8, 4, 6, ti. 1 (asu, velika, kr. 00, gl. J.2u, 1.50, 2, 2.50, a.M).
I okvir /a fotografijo, lin, kr. ho. _
■■■■ Vse druge jako cono, BTU
Naslov :
<*•««/#>*/«  tur t ti illffftt hl<tf/it.
men, Neiiiuiii, Burggasso 2,
Hotel llii In.
Hi Cenllnik zastonj. Narodbe Iz provin-
< ije takoj h poHtniuj povzetjem. (25—11)
Graske špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (friirio) v prodajalnici steklenega blaga gosp. l^raiteii 1 v . > I ■•■ :i ■■ u na glavnem trgu »t. 286 iz prijaznosti do
[878 -99) A. Schneiderja.
■i Men j ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
M-m  i mm ti i m mm   m Miifttjr ure* ieka in brez snoskov po uvrstili
Beyalesciere ii Barry
30 let mie je mj bolesal, ki bi Jo se bila oidra-rila ta prijetna  zdravilna  hrana,  pri  odraščonih i > roeib brez medicin in MtroAkov; zdravi vse bolezni j iolodou, na živcih, dalje prsne, i ua jetrah; ilete i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-oavljenje, zaprtje, prelilajenje, nospanje. slabosti, zlato r.'l.>, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavu, lumenje v nŠosib, slabosti in  blevanje pri noseAilu. itožnoHt, diabot, trganje, shujšanje, bledicico in pr. ■ lajenje; posebno se priporoča za dojonoe inje bolje, aogo < loj niči no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioo-al zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-ovala prolesorja Dr. VVurzorja, g. h. V. I lonca a, pra-ega profesorja medicine na vseticilišoi v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda. vi . Oampbolla, prof. Dr. Dćdo, Dr. Ure, grofi njo Castlo-•tnart, Markize de Broban a mnogo druzih imenitnih <sob, se rar.poAiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is &0.000 spričevalov. Spričevalo št. 78.670. SpričevH lo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn. 10. Jul. 1852. BovaloBciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Ponobno koristna je pri dristi ia griži, daljo pri sesalmli in obistuih boleznih a t d. pri kaum ju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v •calui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistib in mehurji, trganje V mehurji i. L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (T.. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtev.
W i n c h c. s t o r , Angleško, 8. decembra 1842. Vaia izvrstna Bovaloscičre jo ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal som se sam glede -ašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 9B. polka, Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An g o 1 h t ti i n a.
Bor o lin, 6. maja 185ti. Ponavljaje izrekam glede Kovalesc.ie.ro du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sauiL svetovalec Spričevalo št /t>.i»21. Obergimporn, (liadoiisko), 22. aprilu 18712. Moj pat.ient, ki je uže bolehal 8 tednov za strai-iiiuui bolečinami v notic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vase Kov alesc.ie.ro du Ilarry pepel nama zdrav.
Viljem lin rk a rt, ranocelnik.
Spričevalo št. 72.618. L a K o c, bo h ur V on, 80. julija 1868. Vaša Kovalcscičro ozdravila  me je popolnem strasnih želodčnih in čutnicuib holeznij,  katere so u.e deset let oiučile.
dJospa) Armanda Prevest, posest niča. liovalcHe.ie.ro je 4 krat tečneJBa, nogo meau, tor lo pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat veo na ceni, ko pri zdravilih.
V plohu* u 11 pušioah po' pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 uiot U gold. 50 kr., 2 fnntu 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 t.'oUJ., t2 funtov 20 gold., 24 fantov 86 gold.
>£evalescioru-ilisaaiten v pušioah in Kovalesciero-Chocolatčo v prahu 18 tav 1 ,ld. 50 kr., 24 i.., .: gl.
.., 4h taa gl. oOkr., • ";jruha sii \&> ta. > ri. Prodajel Da £arry fc (Jonip. ua Ou i^t, HTaU" iLuobitMiSHe it. 8? kakor v vue.i umuh pri dobrih i r.rjkh .u »prerijskih trgovoib ,adi razpuiiija du-it'.jdka luaa ua vso hrujo po po8i.ni.'u .»auzmouti ah pf/Rotjih. V JLJubljHUi Ed i lir, J. Svoboda, lokar pri „zlatom orlu", v liekl pri lekarju J. 1'iu-damu, v < vioveu pri lokurju Bi rn oaohorju, v NplJeSu pri lukarju Alj inoviču, v Traiu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeriHtu P. Koron iu J. 111 r seli u, v /utiru pri An dro viču. ^Hl)
Franc-ove esence za
lidatcij ui urednik Jotiip Jurćić.
♦ GlotOVO in skušeno sredstvo  proti \ecuii
I bolo/.ntj ■/. vapeinim učinkom In sioer tako,
♦ da bi mora a vsaka gospodinja tako zabavilo T pri li i m i imeli. (5:j—41) i»          .ledino pravo dobiva so pri
♦ <al<ll>l'i4kI PlCCOlI,
<> li/:nr/nr lat liniitijshtj cesti r Ljubljani.
Lautuina m tiuk BjNaiodue ii.k.tmu*.
6398