Književnost.
507
nega duhovnega pastirja in znanega slovenskega pisatelja. Prvega sem želel pozdraviti, drugega pa bolje spoznati. Tudi Košano samo sem si želel ogledati in tako spoznati del Krasa, ki mi je bil doslej manj znan. Pot se je vila navzgor, srečali smo posamezne hiše, močno zidane iz kamenja, lepo ograjene, ter naposled dospeli — v Košano. — Lična vas, rekel sem si, ko smo drčali na vse zgodaj po veliki košanski „ulici", in se celo nisem dal motiti, ko smo prišli do velike vaške luže — saj poznam lužo in vem, da je Kraševcu potrebna, kakor Gorenjcu studenec, četudi ni lepa. Pridemo mimo cerkve, in naposled obstoji voz pred starodavnim žup-nišČem. Tu smo  torej!
Slovenska književnost.
Monsignore Fran Košar, hišni prelat svetega Očeta, knez^.-škof. konz^. svetovalec, infulirani stolni dekan Lavantinski. Opisal prof. dr. Ivan Kri^anič, kanonik senior Lavantinski. V Mariboru l8q4- Tiskala tiskarna sv. Cirila. — Zalomil pisatelj. 8°. Str. 120. Cena 50 kr. — To je prelepa knjižica, ki bo oveselila ne samo mnogoštevilne znance in častilce Kosarjeve, ampak tudi Slovence sploh. Kakor je nekdaj rajni Košar mično in vspodbudno opisal SlomŠeka, tako sedaj čislani naš pisatelj Kosarja. Ob kratkem rečemo lahko: Lep je ta spomenik, a Košar ga je tudi vreden. V desetih poglavjih nam opisuje knjiga pokojnikovo življenje in delovanje, opisuje ga kot vzornega mašnika in čistega narodnjaka. — Opis je sicer mnogim že znan iz „Slov. Gospodarja", kjer je polagoma izhajal, toda še ljubši jim bo sedaj v celotni knjižici z dobro Kosarjevo sliko. Delu želimo prav mnogo bralcev in lepim vzgledom mnogo posnemalcev.
Polidor pl. Montagnana. Življenj ep i sna črtica. Spisal Matej Slekovec, ^upnik pri sv. Marku ni^e Ptuja.  Ponatis iz^ »Zgodovinskega  Zbornika".
V  Ljubljani. Zalomil pisatelj. — Tisek Katoliške Tiskarne. /oVp. 8". Str. 18. — Tu imamo spomina vredno sliko iz 16. stoletja naše domače zgodovine. Zaslužni gospod pisatelj je sestavil skrbno, na podlagi natančnih preiskav, življenjepis Polidorjev. Opozarjamo na knjižico prijatelje domače zgodovine.
Vurberg. Krajepisno zgodovinska črtica. Spisal Matej Slekovec, ^upnik sv. Marka ni^e Ptuja. (Po-natisek iz^ „Slov. Gospodarja". S podobo  Vurberga.
V  Mariboru l8q5. V zalogi pisatelja. Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 8°. Str. 40. Cena (?) kr. — Zopet prelepo delce o domači naši zgodovini!
A kje so ljudje? Na posteljah. Ej, Četudi imam rad Notranjce in Vipavce in Kraševce brez razločka, a jedne stvari ne ljubim: poznega poležavanja. Pridi na Kras ali na Pivko zjutraj zgodaj, vse tiho in mirno, kakor o polnoči; le psi te oblajajo od vseh stranij. Seveda ni tako v vsakem kraju ali v vsaki hiši. To ljubeznivo navado so povzeli Notranjci od Lahov, pa bi jim jo lahko vrnili brez škode. Komur čast, Čast: kar se ranega vstajanja tiče, je Gorenjec drugačen mož. Morda se premeni polagoma ta navada tudi po onih notranjskih krajih, kjer se še ni. Naši Rovtarji namreč in drugi gorjani menim, da nikakor ne zaostajajo v pridnosti za drugimi Kranjci.                         (Dalje.)
Hrvaška književnost.
Knjige ,,Matice Hrvatske".
(Piše F.)
Poviest srednjega vieka. Po najboljim pi-scima iz^radio Franjo Valla. Treči dio. Od druge poslovine jedanaestoga vieka do god. i4$3. Prvi sve-zak. Sa kartom toga raz^doblja. Zagreb. Naklada Matice Hrvatske i8g4- Knji^arska cena gld. 2.5o.
V tem zvezku se začenja tretji in zadnji del srednjega veka, od 1. 1059.—1453., ^ Je Pa v tej knjigi obdelan šele deloma. Obsega ta zvezek dvanajst poglavij in sicer je v prvih dveh zgodovina nemško-rimskega cesarstva od Henrika III. (1 03 1—!056) do propada hohenstaufovske vladarske rodovine, 1250. Jako važna je ta doba in polna krvavih bojev. Najznamenitejša in najusodnejša je borba med cerkvijo in državo, v kateri se po pisatelju dado razločevati trije čini. Prvi čin te velike drame je boj za investituro, ki se končuje z wormskim konkordatom 1. 1 122. Ko sta se oba nasprotnika nekoliko oddahnila, vname se nov boj, kjer je šlo za slobodo Italije (Friderik Bar-barossa). V tretjem delu sta se naposled upehala oba nasprotnika, dokler niso Hohenstaufovci popolnoma iznemogli in izginili z obzorja evropske zgodovine.
Tako pisatelj sam deli to borbo; vendar takoj v začetku, ko je šlo le za investituro, tako govori o Gregoriju VIL, kakor da bi papežem bilo le do posvetnega gospostva nad vladarji. — Že lani, ko smo poročali o drugem zvezku tega dela, omenili smo v št. 10. „Dom in Svet"-a str. 319., da je pisatelj nekako označil svoje stališče, s katerega misli presojati srednjeveške dogodke, s tem, da krivdo   zvrača  na   papeže,  češ,  oni   so   krivi  teh
Književnost.